I, g. I-, Pođkrajfel'i železu, ur-dn.^ St. 85. V Trstu, v sredo 24. oktobra 1883. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V MiataU fc Mosebe, ne samo ker so dostojni, da ee ih omeni, ampak za to, ker jih naši pro-tivniki uŽe dolgo let ogovarjajo, Črnijo, zaničujejo. In zakaj? Nek posestnik iz ko-perskega okreja je rekel: za to ker hočejo uničiti nalo vero, A mi pristavljamo : in \a to, ker hočejo uničiti nalo narodnost. Če nam pa uničijo vero in narodnost, potem se more reči, uničijo nas. Brez naše vere, brez naše narodnosti mi več nismo mi. Mnogo duhovnikov je še na poli našim protivnikom i glede vere i glede narodnosti, in zato vse ogovarjanje, črnenje, zaničevanje, zato vsa vojna proti njim v Trstu, v Poreču in v drugih mestih ister-skib, za to vojna proti njim posebno v Čas volitev. Promislite dobro, Slovenci in Hrvati na to, io delajte po svojej vesti. Promislite tudi, ali imate raji poslušati svete vaših duhovnikov, koji leta in leta mej vami žive, ali kakove možicelne iz mest, koji lazijo po vaših vaseh samo v čas volitev, koji vas samo v čas volitev v mestih nagovarjajo, koji vas samo v čas volitev poznajo za človeka. Ti možicelni in njih pristaši, koji ves čas od vas samo kaj udobiti gledajo, hočete da v čas volitev za vas delajo! Ce potrošijo za vas kak goldinar, ali svoj ali poslan njim odkod, verujte, da davajo ta goldinar na dober »fit«, kojega vi pozneje platite, verujte da delajo ne za vašo, ampak za svojo korist. Za to posebno naglašamo še ta le zadnji nasvet: Ne verujte v Čas voli-tev nobene nobenemu valemu protivniku, ker niča velike nezadolŽene kmetije in edine hčerke Lenčke. Mati Mica je bila na glasu dobre gospodinje, Lenčka pa na glasu lepega dekleta. To je Lenčka dobro vedela, za to je pa tudi nos pošteno visoko nosila, ne menć se s komur si bodi. Mati Mica, uže precej ostarela žena, prav rada bi videla, da bi se Lenčka uže skoro »dobro« cmo-žila, in prav hudovala se je nad njo, ker je uže več prav premožnih snubačev odbila. •Fanta po svojej volji hočem vzeti, ako tudi nič nema«, rekala je Lenčka dostikrat materi. Mati, ker je videla, da z vsem prigovarjanjem, naj vzame bogatega, nič ne opravi, reče jej enkrat za vselej: »No pa si ga poišči, kakor si sama postelješ, tako bodeš spala. Na dan »žegnanja« je bilo, ko je Lenčka, vsa v svili in zlatu, i/, domače cerkve domov Šla spremljana po županovej Metki. Ne daleč od cerkve je stala k&pa domačih fantov, mej njimi nek ptujec, nekoliko bolj po gospodski napravljen fant, lepe vitke rasti, snažnega brkastega obraza, bistrega očesa, toda — nekoliko rudeč-kastega nosa. Lenčka ga je gotovo kaj dobro zapazila, kajti komaj dober lučaj oddaljena, prašala je Metko: »Ti. kedo p;i je tisti tam mej našimi fanti?« Metka odgovori: »Ako se ne motim, to je tisti Žlič-nikov Miha iz St. Primoža, veš tisti, katerega so dali v mesto, da bi za gospoda študiral, pa se je skujal«. »A ta je tisti? — prav je storil, da ni hotel za »gospoda« Studirati, saj bi gabilo vendar škoda, takega zalega fmta,« odgovorila je Lenčka ter se od Metke poslovila. E D I N O S T. ti so volki v ovčjej obleki ; kakor so lagali na vse načine pri zadnjih volitvah, tako bodo tu li pri vseh prihodnjih ; .ne dajte .... se v Čas volitev po valih protiv-nikih nagovoriti, prevariti, podkupiti, ia goldinar, pol goldinarja, liter vinat ne dajte ee prodati za zdelo leče, ne dajte te podkupiti za nobeno ceno: kar koliv bi dobili, slano bi plačali vi, vaii sosedi, vaši dete-lani; prodali bi stoje pravice, svoje poltenje; navlekli bi na se prokletstvo pri valih potomcih in sramoto pri vsem poltenem svetu. Deželni zbori. Tržalki deželni zbor. C. in zadnja seia dne 19. t. in. J Na dnevnem re lu je Lilo nadaljevanje nadrobnega pretresovanja stavbene postave. Pri 5. poglavju, »»stavbe na deželi«, unela se je živa debata, katere so se ude-leiili poslanci Nahergoj, Nadlišek, Dom-pieri, Geiringer, Cambon, Luzzato in Gon-solo, in je koneĆno obveljala Nabergojeva stilizacija g. 75, da se na deželi redno daje dovoljenje za zidanje navadnih lop, da ni treba predložiti načrtov. Prav tako so obveljale poprave Nabergoja pri §. 76, glede olajšav pri zidanju hiš na deželi. — Na predlog istega poslanca se je izpustil tudi § 78, ki je zahteval, da mora imeti vsaka veža hiša v okolici svoj vodnjak. Pi i §. 79 je predlagal Nabergoj, da za pregleuovanje po pokritej strehi ni treba pismenega naznanila, ampak da zadostuje ustmeno, kateri predlog je obveljal. — Sploh so se sprejeli v postavo tisti popravki, ki so bili neobhodno potrebni glede okolice, da ne bodo imeli okoličani prevelikih sitnosti od strani go-sposk, in da jim ne bode treba za vsako malo zidanje delati obširnih načrtov in prošenj. Pri tretjem branji postave je tirjal g. Nabergoj, naj bodo vse določbe postave jasne, da ne bo mogel kak magistratni asesor iz sovraštva do okoličanov, zadnjim delati velikih sitnosti, kakor je to navada. — Asesor Pimpach skoči, kakor bi ga bilo kaj vpičilo; ta renegat, rodom Vipavec, je bil zadet po besedah Naber-gojevih, in jadil se je, da se ni mogel zagovarjati, boljše rečeno, blamirati. Ta posel pa je prevzel Cousolo in je začel oštevati Nabergoja, češ, da nema poni. zevati avktoritete magistratove. Nabergoj pa mu je precej odgovoril, da on ni hotel tožiti in pon ževati nobenega, a da je! hotel le v okom priti ueprilikam za bodočnost. Sprejela se je potem postava tudi v tretjem čitanju. Prošnja inženirskega društva zarad razširjenja volilne pravice na vse absol-virane tehnikarje izroči se potem deželnemu odboru, da stvar študira in o njej poroča v prihodnjej sesiji. Enako se zgodi tudi s prošnjo istrskega deželnega zbora zarad moralne podpor« železniške črte iz sredine Istre na Reko. Na to sklene deželni glavar letošnjo sesijo s trikratnim »evviva« na cesarja, na kateri klic so nekateri naši se »živio« odgovorili. O letošnjej sesiji deŽe Inega zbora bomo imeli priliko še pisati. Kranjski dei. Ibor. XIV seja 19. okt. Pred vsem naznani gospod deželni predsednik, da je od mlnisterstva notranjih zadev prejel telegram, po katerem je želja vlade, da zavoljo pričetka delegacij zbor dokonča svoje delovanje jutri. Potem stavi poslanec Svetec s tovariši to le interpelacijo do deželnega predsed- Popoludne istega dne sta se videla Miha in Lenčka pred cerkvijo v drugič, videla sta se zvečer — uže pozno v noč — pod Skopuhovim orehom za hišo, tudi uže v tretjič. Pod orehom sta tudi precej dolgo kramljala, kaj ? — kdo ve to ? V dobrih treh tednih pa je počil v Št. Primožu kakor tudi v M. Damjanu glas: »Miha ZliČnik, in Lenčka Skopuh sta par. Zličnikovi niso imeli proti temu čisto nič ugovarjati, marveč lotili so se z velikim veseljem Mihi »balo« napravljati. Vse drugače je bilo pa pri Skopuhovih. Mati je Lenčki le vedno in vedno rajtala, koliko slabega se o Mihi sliši, kak delaboječ človek je, kak pijanec, posebno »šnopsar«. kak kvartopirec, lovec itd. pa vse to je bilo le bob ob steno; Lončka je hotela njega lr. nobenega druzega za moža in tako se je tudi zgodilo. Zenitovansko pismo se je naredilo, v tem si je pa pametna mati Mica velik užitek izgovorila za slučaj, ako bi z mladima ne mogla skupaj živeti; in veliko noč je uže Miha pri Skopuhovih »žegen« delil — dovrši vši komaj 18 leto. Koj v pričetku je Miha uže še kazal, kakor da bi se hotel gospo iarstva ozbiljno lotiti; toda v primeri k sicer res lepemu premoženji, lotil se je dosti prepotratnega živenja. Posebno rad pa še druge gostil, na lov zahajal in kvartal, kakor je iz fantovskih let vajen bil. Mati Mica se s takiin gospodarstvom nikakor ni mogla sprijazniti in Še ne leto po poroki se preselila k ljubu pregovar janju LenČike, k svojej sestri Ošpeti. No, »Hoče li visoka c. kr. vlada n itančno preiskavo ukazati, ▼ katerih obrokih se iztirjuje po deželi gruntni in hišnorazredni davek, in ako se pokaže, da se ta davek iztirjuje vsak mesec, to nepostavnost odpraviti, ter vsaj za zdaj zapovedati, da sp omenjeni davek pobira le v Štirih obrokih in naj ?e le potem načinu ek8ekncije na-pravljajo in zamudne obrestLzarajtnjejo ?« Deželni predsednik baron Winkler pravi, da to interpelacijo jemlje na znanje. Zdaj pride na vrsto tretje branje volilne reforme, oziroma njeno konečno po-trjenje. Deželni plavar grof Thurn konstatira, da je navzočih 33 poslancev, toraj nad potrebne tri četrtine. Pri glasovanji vstane za potrditev 25 poslancev narodne stranke, nasprotniki obsede ; ker je treba le dve tretjini glasov vseh navzočih, tedaj, je postava s tem sprejeta. Poslanec dr. Bleivveis vit. Trstenilki poroča v imenu finančnega odseita o uve-denji lastne režije (oskrbovanja) v blaz-nici na Studencu ter stavi predlog: »Deželnemu odboru se naroča, pretrft-savati na drobno, ali je z ozirom na korist deželnega fonda, kakor tudi na korist zavoda in umobolnih priporočati, da se uvede v blaznici na Studenci lastna režija. Deželni odbor ima v t.a namen za-slišati zvedence, o rezultatu tega posvetovanja pa poročati v prihodnjem zasedanji deželnega zbora.« Ta predlog se sprejme brez ugovora, prav tako dr. MoS6-tovo poročilo o računskem sklepu deželnega zaklada in njegovih pod zakladov za minolo leto. Potem je bilo na vrsti več poročil o letnem poročilu deželnega odbora, ki se vsi sprejmć brez razprav. Poslanec Svetec poroča v Imenu gospodarskega odseka o uvedenji lovskih kart po 3 gld. za vsakega lovca, kar bi deželi donašalo letnih 800 gld. Dotični predlog je bil sprejet. Dvorska vas v kočevskem okraji je prosila, da bi se odtrgala od županije sv. Gregorja ter pridružila županiji V61ikih Lašič; prošnja ta pa se odbije, ker ni dosti podprta z razlogi. Dr. Poklukar poroča v imenu gospodarskega odseka o pogozdovanji Krasa. Odsek je to reč pretresal in vzel na znanje, kar se je zgodilo za to do zdaj in kaj misli vlada še storiti, ker je podala deželnemu odboru gradiva za postavo o tem ; le to je želeti, da bi se gozdarska šola ozirala na Kras in na deželo bolj. nego zdaj, in ne pošiljala rastlin iz dežele. V tem smislu stavi tudi predloge, ki se sprejm6. Občini Šmartno, Litija in Trebeijevo se obrok za povrnitev posojila 1500 gld., ki ga je prejela za šolo, podaljša do 1. januvarja 1885. Dnevni red je zdaj dovršen do tajne seje, a ker se mudi z obravnavanjem, zato se seja nadaljuje. Poslanec Svetec poroča o Klunovem predlogu zavoljo omejenja ženitev, oziroma ženitovanjsklh oglasnlc. Odsek je to reč pretresal in prišel do spoznanja, da tu je treba še obširnih in nadrohnejih po-zvedovanj; zato naj se vsa ta reč izroči deželnemu odboru, da o tem vse potrebno pozvć in v prihodnjem zborovanji poroča, oziroma predloži postavo; ta predlog se sprejme. Enako se zgodi z dr. Samčevim predlogom o ženitovanjskih taksah, o višem zadavkanji žganja in omejenji prodaje Špirita ; tudi to naj deželni odbor pripravi za zborovanje prihodnjega leta. Dr. Papež poroča o prošnji podobčine vrhpoljske v sodnijskem okraji vipavskem za odcepljenje od vipavske občine, da bi Lenčiki je bila pa visokost skoraj po godu' začela se je tudi sama bolj po gospodsko nositi. Kar Lenčiki, —- katera prav bistra glava baš ni bila — po godu ni bilo, bilo je to, da si je Miha vrhu obilega vina, katerega je vsak dan prav brez vse potrebe použil, še vsak večer in vsako jutro — kakor se je sam izrazoval — »grlo s6 šnopsoin spiral« in pa, da je preveč v čitalnico zahajal, namesto, da bi pri delalcih na polji, ali v vinogradu, ali pa vsaj doma bil. Miha je bil pri Skopunovih dve leti gospodar, ali gospodarske razmero so se pre irugačile uze jako. Letini ste bili res obedvi slabi, vendar bi Mihi pri pravem gospodarstvu nikakor potrebno ne bilo. da plača davkarijo, taščo, posle in delalce. denarja na posodo jemati, voli in prešiče pa na upanje; ali vedna pijanost ne more skoraj drugačnih nastopkov imeti. Pričetkom tretjega leta je bila izdana postiva, po katerej morajo vsi mladeniči, kateri so za to, brez izjeme vojaki biti. Milio je zadela ta postava, kakor strela iz jasnega, kajti vedel jf, da ga gotovo v vojake potrue, ker »fest fant« je bil, vsaj bi ga drugače Lenčika ne bila vzela; in žene, otrok, velikega posestva, vsega tega pa postava nič ne pozna. N i račun gotove vojaščine je pričel Mina š- bolj piti in sicer skoraj le »Snop-«. Miha je imel, kakor so St. Danijanci o njem govorili, vsak dan svoj »dompf«. Lenčika se fi jokali, na uboge otroke kazala, pa kaj je vse to po mahalo. »Zakaj si me pa vzel i? saj te nisem prosil,« tako je odgovarjal pijani Miha. postila samostojna. Gospodarski o Isek je to reč pretresal in sklenol utreči prošnji, ki je bila uže tolikokrat podani zbornici, p:i po prejŠnjej večini odbita; saj bo s tem utreženo obema občinami, ki se želite razdružiti. Temu se ustavlja poslanec Dežman v daljem govoru. Zavrne ga dr. Poklukar, ki pravi, da je bil i ta zadeva v t^j zbornici uže tolikokrat in tako nadrobno pre-mleta, da bi bilo Škoda zi čas, ako bi se še dalje razpravljala; govorili so še drugi poslanci in konečno se sprejme postava, po katerej se ima to razdruženje izvršiti. Dr. Poklukar poroča o prošnji kmetijske podružnice novomeške o zadevah trsja; izroči se deŽelnej vladi. Potem se prične tajno posvetovanje o prošnjah deželnih uradnikov za povišanje plač, ki traja do treb, o katerej uri se sklene seja. XV. seja dne 20. t. m. Ta seja se je začela ob pol devetej uri zjutraj in je trajala z malim prenehanjem do desete ure zvečer. Pred vsein se je rešil proračun normalnega šolskega zaloga, ia zalog potrebuje za leto 1884. 212.920 gold. za vzdrževanje kranjskih ljudskih Šol, ta svota se pokrije z doklado 18°/, na direktne davke. Najvažnejši in naj-poinenljivejša tofilca v tem proračunu je bila ona: nagrada za poučevanje nemškega jezika v kranjskih ljudskih šolah. Mislilo se je, da bo zarad te točke velik vihar; a zbor je brez vsake debate sprejel v proračun 600 gld. za neobligatni poduk druzega deželnega jezika na veČrazrednih ljudskih šolah. Glasovanja se je odtegnolo 5 poslancev, a glasoval je za to točko tudi eden poslanec, ki je bil nasproten potrditvi volitve Dežmana in Schrey-a, le dr. Zarnik ni hotel za to glasovati, in ker je ostal osamljen, odpovedal se je poslanstvu še tisti večer. — Dovolilo se je potem mestu Ljuhljani oišlcoinine 6000 gld. za to, da se je ono odpovedalo vsake pravice na licealno poslopje, katero dežela proda vladi za 4U.OJO gld. v korist zalogu za zidanje novega muzeja »Rudol-flrtium«. Živahna debata se je unela zarad predloga postave, da se napravijo mitnice na Rakeku, na BloSkej Polici in v Pod-klanci blizo Ribnice. Neinškutarji so tej po3tavi nasprotovali, za njo pa se je posebno potegnol poslanec dr. Dolenec in bila je potem postava sprejeta z veliko večino. Namesto dr. Zamika je potem prebral prof. Šuklje predlog o predrugačeujti mestnega Statuta Ljubljane; priporočal je, naj se vladi zopet predloži v ietu 1871. uže enkrat predloženi, a ne potrjeni štatut. DeŽman se je temu ustavljal, češ, da je ta prena-redba nepravična, da je bila uže vladi predložena, pa ni dobila cesarskega po-trjila. Večina je potem zavrgla brez daljše debate predlog o prenareibi Statuta in prav tako prošnjo ljubljanskih kaplanov za volilno pravico. — Rešile so se še razne peticije, dovolila 88 je zdatna podpora tudi dramatičnemu društvu ljubljanskemu. — Na to je Bklenol deželni gl var grof Tnurn letošnjo sesijo z govorom, v katerem je posebno hvalil slogo mej Nemci in Slovenci v tej sesiji, kar je poudarjal tudi dež dni predsednik baron Winkler, in konečno je glavar pozval poslance, da zakličejo trikratni »živijo« cesarju, kar se je zgodilo z velikim navdušenjem. Tako je bila sklenena ta jako važna, pa tudi jako čudna sesija. Nabiranje vojakov pride, Miho vzemo. Ko je Miha še doma bil, šlo je gospodarstvo strašansko rakovo pot, in kako ne bi, ko se ni imel kdo za delalce, posle itd. pobrinoti. No ko je pa Miha k vojakom odšel, delali so delalci in posli kar so hoteli, kajti gospodinja Lena se za nje ni brigala, doma v kuhinji je čepela, ter si slaho voljo z »kuhanim« sla lila. Mitia je pa vsak hipec po denarja pisal, Češ da ga za to in to »mažnjo« potrebuje. Lena mu je verjela, in se, dokler je šlo, doma zadolževala, kajti drugače bi mu ne rao^ia denarja poslati; pa vse ji bilo zavrženo, vse je šlo — kakor se jedo dobrega zvedelo — Ia za »spiranje grla«. V treh letin se je Lena uže toliko zadolžila, da jej nihče več ni hotel posojevati Iti ko se ji Miha popolnoma rudečim nosom domov vrnol. bil ]e uže le en sam rep v hlevu. Namesto da bi si Miha vsaj zdaj glavo na pravi roč nasadil, le še dalje je rogovilil. Posestvo je dal vse v najein, vai posle je zapodil, sam je pa s kakim otrokom v naročji ves ljubi dan po vasi pohajal ter po-!>ival. Plačal ni nikomur nič, vsak krajcar, kateri je dobil, pognal je skozi grlo. D»'ugo leto ni iinel uže česa v najem dati, kajti prodali so mil upniki do poslednjega žeblja vse. Leno s6 štirimi otroki je vzela teta OŠpeta k sebi — inati Mina je uže davno pod zemljo — Miha pa tava ves razcapan in vedno pijan zdaj po St. Damjanu, zdaj po St. Pruuožu, razposajeni otroci letajo za njim in upijejo: »Žličuik, Čličnik ima »dompf, dompf«! Politični pregled. - Notranje dežele. Cesar je 20. t. m. dopoludne-obiskal električno razstavo, pa si pre— povedal vsak slovesen sprejem. Ogledal jo natanko razstavljene reči ter se tri ure v razstavi mudil in izrekel upanje, da bo razstava dober in trajajoč sad rodila. Zagotovil je, da je k malu zopet obiSČe. Delegacije so se na Dunaji odprle včeraj; avstrijskej delegaciji se je predložil skupni proračun. Po tem znaSa po odbitku pokritja z 3.136.644 gld. redna potrebščina 106.997.947 gl. iz venredna potrebščina pa 8.172.922 gl. i redni vojni proračun 103.763.944 gl. izvenredni pa 8,120,672 gld. Po odbitji carin, prebitka zl7.063.070 gl. znaša redna skupna potrebščina 89.934.877 gld. Izrnej izvenrednih potrebščin za vojaStvo spada na Bosno in Hrcegovino 7.307.000 gld. Orof Taafe in poslanske zbornice načelnik dr. ismolha sta se dogovorila, da se poslanska zbornica odpre 20. novembra. Pred božičnimi prazniki se bode obravnaval proračun za leto 1884; finančni minister dr. Dunajewsky predloži zbornici jako ugoden proračun. Moravski delelni zbor je 20. t. m. odstavil od dnevnega reda predru-gačbo volilnega reda za deželni zbor in se potem zaprl. V Zagrebu so odpravili vojaSke straže, katere so bile postavljene v nemirnem času, ker se ni več bati nemira. — Kraljevi komisar je odpotoval v BudapeSt, pričakuje se, da bo k malu imenovan novi ban. Na Madjarskem dvobojev ni konca ni kraja. V ponedelek zjutraj sta se streljala grof Štefan Batniany in dr. Jul. Rosenberg; prvi je, zadet v sence, ostal na mestu mrtev. Vnanje dežele. Vojaški pristav ruskega poslanstva na Dunaji, polkovnik Kaulbars je dobil ukaz, naj odpotuje v Sofijo, da tam po dogovoru z bolgarskim knezom vredi vojaStvo in stanje ruskih častnikom v bolgarskej armadi. Italijanski driavni zbor se neki skliče na dan 22. novembra. V Berolinu so bile zadnji teden volitve v mestni svšt. V tem svetu so poprej sedeli sami liberalci, ki so avstrijskim zelo podobni, ker se vedno bahajo, da hočejo osrečiti ljudstvo, pa ne vidijo, ali pa tudi nalašč prezirajo njegove potrebe. Pri letoSnjej volitvi pa so liberalci mnogo sedežev zgubili in izvoljenih je bilo več anti-semitov, pa tudi nekoliko socijalnih demokratov. Liberalska gloria vedno bolj temni. V francoskih poslanskih krogih gre glas, da bo skrajna levica v državnem zboru zahtevala, naj se francoski princi iz dežele izženo. To bi zbudilo zopet nov vihar, vzlasti v vojaških krogih. Obravnave mej francosko vlado in ono otoka Madagaskar so ostale brez uspeha, zato je nova vojna skoraj neizogibljiva in pripoveduje se, da se francosko vojno brodovje užo pripravlja, da bombardira mesto Tama-tavc, vsled česar ga zapuščajo prebivalci. V mestu Villano na PortugiSkem je vstal upor; gosposko so morale mesto zapustiti. Mej Belgijo i Nizozemskim ni bilo prijateljstva, kar je revolucija te deželi razcepila v dve samostojni deželi, to je polu stoletja. To bodo odslej drugače; zadnji teden je namreč bel— giški kralj Leopold II. obiskal v Aji nizozemskega kralja Viljelma III. in EDINOST. a tem odpravil mržnjo mej obema kraljestvoma. Bil je prav lepo sprejet; nizozemski kralj obišče belgiškega prihodnje leto meseca aprila. Hongkonsko praianje se vedno bolj zapleta i nevarnosti rastejo Francozom dan na dan. Mesto Haiphong je obsulo 1200 morskih roparjev, ki so na suho stopili in mestu pretć. Upa se sicer, da je francoska posadka doBti močna, da napad odbije, vendar pa teško pričakujejo pomoči. Bati se je tudi napada »Črnih praporov«. In poleg vsega tega se opazuje v kitajskih taborih, na severnej strani mesta Hanoi, živo gibanje. Kitajska vlada pošilja vojake na Tonkinsko mejo, v Ivantonu pa dela priprave, da luko zapre. Marokansko cesarstvo je Španiji odstopilo obrežje Santa Cruz del mar, kder napravi Španija trdnjavo in tr- fovsko naselbino, da bo delala kon-urenco angleškej severno-afrikanskej družbi. Dopisi. \ Šenpasu 20. oktobra. [Po otni Človek umrl in učitelj stvo) Dne 14. t. m. okoli 10 ure pred poldne je prišel popoten človek v tukajšuo vas k posestniku M. B. štev. 27 ter ga prosil, naj ga pod streho vzamejo, ko ga pa popoludne spoznajo, da se pripravlja na smrt, vprašajo ga, uli bi ne hotel sv. saleramentov za umirajoče sprejeti, bil je takoj zadovoljili, ter tako je okoli ,9. ure zvečer istega dne previden se sv. sakramenti mirno v Gospodu brez muke zaspal. Po smrti so pri njem našli deialsko knjigo, iz katere se posnema, da jd Luka Kral, rojen 1. 1807 v vasi Nemilje, županstvo Selce, okraj Kranj, po rokodelstvu urar. Pogreb je bil 16. t. m. popoludne tako kakor za doinačincem, šlo j« mnogo občinstva za njim ter ga spremilo k zadnjemu počitku. Pri njem so našli tudi svetinjo iz leta 1819 o t papeža In križec avstrijski ces. Štev. VIII. iz katerega se posnema, da Ja moral rajnki vojak biti. Kdor bi v našo vas prišel, mslll bi, da je splošno preseljevanje in res na več prošenj v tej zadevi podanih vendar smo vdobili za tukajšno dvorazreduo ljudsko šolo drugo učiteljsko osobje in pre|šui so prestavljeni in sicer g. učitelj BI. Sedevčič na Vogersko in gospč. učiteljica Mu-ija Kranjec pa v Vedrijan. Iz srca želimo, da bi se nam z novimi učiteljskimi močmi bolje godilo, odišlima pa tudi boljši vspeh dela, uego sta ga tukaj imela, kajti tako, kakor je bilo doslej, ni mogio dalje iti. Kdor drugim jamo Koplje, sam vanjo pade, in kdor drugim sramoto io sitnost dela, ima jo nazadnje sam. mfenlierv* 10. oktobra. Živinoreja je prva in glavna podlaga vsemu kmetijstvu, brez koje bi nikakor ne mogli zemlje obdelovati in tudi gnojiti ne, torej je naravno, da moremo, kolikor mogoče, za njo skrbeti. A večkrat se pripeti nesreča, da marsikomu kaku živiuče pogiue, in tudi revežu, ki ima edino kra-vic©, ui je pomagala preživljati njega in njegove mnogobrojne otročiče. (j o to v o je našemu Jupanstvu znano, da tii dolgo tega, kar je nilo nekaj tako nesrečnih, ki so prosili, naj jim županstvo pudeli spričevalo uboštv.i, in potrdilo, da so v resnici tako nesrečni, da ifičejo blazih ljudij in radodarne roke, ki bi jim v tej zadregi po svojej moči pomogla. r Pa to je britko za one, ki niso nikakor ueručenja vajeni, ki so vedno sebe in svoje s pridnostjo preživljali. Pa tu J i še tako trdnega kineta omaje, v se lanjej ja-lovej uobi, du mu več goved zaporedoma počepa. lurej nekaj želim našemu slavnemu županstvu nasvetovati, kar mennu, da bi bilo prav; po mojem iti po meneuji več vejjavmn muž, in sicer: da bi se v našej obciui pod vodstvom županstva osnovah nek.iu skupna zadruga, tako, da bi vsaic od pusamezuega živinčeta uekako takso plačeval, in s tem svojo živino zavaroval. Stvar naj bi se tako uvedla, da bi se po razredu živine plačevalo, n. pr. od pre-Siča iu kr., od krave 20 kr., oi vola 30 i xilU" moJeui poprečnem računu hi došlo tiicrgii denarja v naše) oočini preko 280 gld. vsako leto, in iz te-a naj bi se plačevalo oniui, ki bi jih m-sivča Nadela, in sicer toliku, kar bi bilo živinče cenjeno, m kar bi moral žimioz uavnik in še p.ir za to izvoljenih mož konšta-tirati, ua je res radi bolezni žival pogi-nolu, a ue radi lastnikove zaiiikaruosti. Ua bi bil bolj gotov obst.inelc te zadruge, ua| bi se odločilo prvin 5 ali celo 10 let le pulovico živinčeve urn« izplačevati, m še le putem, ko bi se uže neko- liko prihranilo, naj bi cele zneske izplačevali. Ker imamo tudi izvrstnega živino-zdravnika, g. H. Furlani-ja, ki se je izšolal v ljubljanskej živinozdravniškej šoli pod vodstvom pokojnega go^p. dr. Blei-weisa, s tem naj bi se pogodilo, da bi dobival primerno plačilo od bolne govedi. A to še le potem, ko bi bil primeren kapital prihranjen, in naj bi se vsakoletni preostanek v poštno hranilnico vlagal. Ta nasvet polagam na srce našita g. občinskim predstojnikom. Će stvar dobro preudarite, gotovo pojde, in s to napravo daste vzgled drugim občinam, ki vas bodo gotovo v tako koristnej napravi posnemale. ■2 Podgrada. 20 oktobra. (Baron Pretit v Podgradu. — Bralno društvo if» Posojilnica. — Ratno). Oprostite, da Vam nisem poročal o prihodu g. Pretisa tu sem. Bil sem zadržan. Pa vsaj je de-naŠnja »Ed«. prinesla poročilo od druge strani. Poročam Vam s tem nekoliko obširneje. Dobro je, da se je sam prepričal vsaj nekoliko o žalostnem stanji tega okraja, ako je sploh mogoče v tako kratkem času (Materija-Hrušica-Podgrad — 7 ur obedom i vožnjo vred) kaj temeljito opaziti. Vsaj glavni, površni utisek ni bil dober, mislim, in tako bi bilo mogoče, da trž. vlada več pozornosti obrne Podgradskemu okraju. Potrebno bi bilo zelo. V Šolah je povpraševal, kakor navadno, najprej po nemščini. A prepričati se je moral, da vendar ne gre nežno mladino mučiti s tujščino, da zanemarja druge, prvotno-potrebne predmete. Posebno v Podgradskej Soli, kder se vije učitelju Persogll-ji lavorov venec za nemški pouk, otroci niso razumeli najpripro-stejin prašanj, katera jim je stavil g. namestnik n. p. koliko si stara? ali učencu: Je Še živ tvoj oče? In, notabene, vprašani so bili taki, ki so šoli uže odrasli in jih učitelj Še posebe v nemščini poučuje. Čitah da so nekateri še precej gladko-jaz nisem bil blizu — a kaj jim pomaga čitanje brez razumljenja. — Ker je učitelj v Hrušici rekel, da ne poučuje v nemščini, pozval je župana in ga vprašal, zakaj ne. Zupan v zadregi (priprost obrtnik) odgovoril je, da- v tej zadevi še ni bilo pritožbe. A g. namestnik odvrnol mu je baje, da ne treba čakati pritožb, ker je nemščina potrebna zarad — vojaščine! Društveno živenje je bilo do sedaj v naših krajih malo razvito. A vedno bolj so se kazali slabi nastopki take nebrige. Zato je predsednik Podgradskega bralnega društva povabil vse o lličnjake okraja, naj bi se združili. Opozoril jih je na potrebo kmetskih Čitalnic in na delovanje one vrste ljudij, katerim je mar za beganje a ne za napredek zanemarjenega naroda. Ustanovimo si središče, pisai je, iz katerega bode izhajala agitacija, ne politična, nego kulturna- In evo, rodoljubnega razumništva: Število udov je naraslo v kratkem času od 7 na 291 Z malo izjemo zbrana je zdaj v bralnem društvu inteligenca vsega okraja. Včeraj je bil izvanreden zbor društva. Pravila so se spremenila v smislu, da se odpre tudi čitalna soba za prosti narod, kakor hitro bodo nekatere ovire premagane. Zato je društvo precej ustanovilo knjižnico, ki bode služila posebno prostemu narodu v izobraževanje. Skleneno je bilo nadalje, da društvo primerno i dostojno proslavi svojo desetletnico v prihodnjem mesecu. Nadejamo se tedaj lepega večera, ki gotovo privabi tudi gostov iz sosedščine. Po zboru bralnega društva so se razgovarjali nekateri rodoljubi o posojilnici iu se izrekli principijelno za ustanovitev. Upati je, da se ta toliko potrebni zavod ustanovi do spomladi. Za kmeta bo posojilnica posebna dobrota i pomoč. Dobra misel je izdati koledar, kojega naznanjate v denašnjej »Edinosti«. Dober bi bil oddelek v njem, ki bi Imenom navel ljubljanske bele vrane — trgovine s6 slov. napisi in ki se služijo slovenskih faktur, kovertov i korespondence. Da bi bila katera mej vsemi, ki bi se mogla v izgled staviti drugim, bilo bi vsaj nekaj. Ali je ni in je ni. To je sramota 1 On dan sem bil v Ljubljani pri trgovcu, ki se kaže narodnjaka. Premenil je baš vse zvunanje svoje trgovine. Prav lepo, dragoceno je vse uredil. In da si je vse novo — ni jedne siovenskn črkice ni mej dolgo vrstjo napisov. Vpraša) sem ga, zakaj tako dela. Ou : «Prav pozabil sem na to«. Žalostni rodoljubi taki! Prav i,jate, da ste neutralni o Čudnih dogodbah v kranjskem dež. zboru. Čul sein uže dolgo pred verifikacijo o nekej mržnji poslancev nasproti dr. Vošnjaku. Manjina j« prav delala, naj se reče, kar hoče. Da bi ne bilo prvega odsekove^a poročila, požrlo bi se bilo še še grenko pilo — a potem je vsa stvar, lahko rečeno, čudna. Istina je sicer, da razlogi veČine tudi niso piškavi — a kaj pomaga, ako je vlada neodločna v tako važnih praša-njih, ki se tičejo pravice i krivice - kakor je baš volilni red. Z nebistvenimi pre-membami se nič ne doseže; ako bi došla nasprotna vlada, ustvarila bi si lehko zoj>et veČino* Velikemu posestvu bi se moral odkrhnoti košček krivičnega privilegija in — mitna Bosna. A tu je menda zajec I Morebiti bi se bilo odpomoglo s tem, da hi se jim pustilo Število poslancev, a pomnožilo število voldcev z onimi, ki niso v »dež. deski«? Vsakako čudno in čudno in čudno I Kakor o Materijskih rekrutih poročate, tako sem tudi tu zapazil majhen napredek; prav mnogo rekrutev je imelo na klobuku lepe trake v narodnih barvah. Do zdaj skoraj da niso poznali sIot. barv, tako se jim privadijo in jih bodo svetu kazali. Pri sprejemu namestnika je bila slovenska zastava v »bralnem društvu« i na hiši. Tudi gosp. J. je imel nekatere. Vitez Vicco pa jih je imel prav mnogo slovenskih in opazil jih je g. Pretiš, ko ga je obiskal, kar je omenjal. Iz Ljubljane, 22. oktobra. Deželni zbor kranjski je zatvorjen. Dogodki, ki so se v tem zboru ponavljali, sklepi, ki so se vršili osobito v zadnjih sejah, niso bili in nikdar ne bodo po godu poštenemu slovenskemu narodu. Volilno refor m o tedaj imamo. Kaj je pa na tej reformi, Čutili bomo pri prihodnjih volitvah. Le malo sprememb je, ki bi bile nam koristne. Ako malo pomislimo na razne mogoče slučaje in dogodke, ki so se pri volitvah uie pripetili in vse na volitev vplivajoče razmere pretehtamo, pridemo do zaključka, da smo v nekaterih zadevah na Blabšem, in skoraj moramo pritrditi renegatu Dežmanu, ki je nekemu našemu poslancu rekel: »Lepo vas prosim, saj je ta volilna reforma ta nas.« Kaj pa onih 500 gld. za nemški jezik? No, tu je bil deželni zbor jako radodaren Deželni odbor je v proračunu začrtal po poprejSnjem neničurskem deželnem zboru dovoljenih 500 gld., tudi v narodnem klubu je bilo brez razgovora in brez oporekanja skleneno, da se teh 500 gld. ne dovoli. A deželni zbor, v katerem sedi le deset nemčurjev, sklenol je, da se dovoli še več, nego prejšnja leta, namreč 600 gld., in maskiral je te groše z besedami: »za poučevanje druzega deželnega jezika«. Dr. Zamik je hotel zoper to točko govoriti; a videč, da je vse zastonj, zapustil je dvorano, ter odišel. Kde so časi? Sprava se je pa dosegla tudi izven zbornice. Dne 18. t. m. na večer so imeli nemturtki poslanci banket pri »Tavčavji«; tega so se udeležili tudi trije poslanci leve strani deželnega zbora, poslanci, ki se odlikujejo po ljubezni do kranjskega naroda in po jfno galantnem nemškem govoru. Kake napitnice so se pa vrstile mej pokanjem šampanjca, o tem fama molči. Dogodki v deželnem zboru uplivajo 8a tudi na občinstvo. Kako je to po de-eli, razvidelo bi se iz mnogih dopisov, ki dohajajo slovenskim listom, katerih pa ne smejo tako prinašati, kakor bi želeli. A to, kar se tu po mestu govori, to pa vendar pride mej svet In veselje je videti, kako se je naše ljudstvo začelo zanimati za javne stvari. Nek narodnjak, Slovan z dušo in telom, pisal je nekemu profesorju, ki zagovarja svojega kolego, naj ga odslej povsodl, koder srečata, ne pozdravi, naj bo tako prijazen in naj pogleda v stran. Zopet drug je dal v soboto pri večeru literarno-zabavnega kluba nekemu poslancu, ki je nazoče pevce nagovarjal, naj hi eno zapeli, odgovor, rekoč: »Smo nekako v zadregi, kaj bi peli, pravijo, da bi zapeli »Wucht am Rhein« ali pa »das deutsche Lied« itd.« Take episode se v enomer ponavljajo. Bog daj, da bodočnost opraviči postopanje narodne veČine, ker drugače bi le narod za bodoče volitve strašno begal. To pa je na vsak način neodpust Ijivo in nepopravljivo, da so najprej razglasili stvari, katerim so potem nasprotovali. Naj bode to Šola za bodočnost ker čas je, da postanejo naši politikarji zreli možje, ki se nikdar ne prenaglijo. V ostalem . Vam imam poročati, da se je dr. Zarnik odpovedal poslanstvu in da se, po vsem soditi, na vsak način zgod6 v narodnem taboru nekatere premembe. Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Cesarje podaril za dovršenje pokopališča v DobaŠnici na otoku Krku 200 gld, iz l istnega premoženja. lovke |z tržaške škofije s G. gosp. Jan Kraljit jo premeščen iz Moščenic za kaplana v Pazin; č. g. Jan KavaliČ iz Plav za kaplana k sv. Jakobu v Trstu. Novoposvečenee č. g. J. Grškovič je nameščen v Oprtlji. — V centralno boyo-slovnico v Gorici so sprejeti: Gosp. Matej Brence, Josip Gojtan, Pavel Lenassi, in Just Tamar o. Dijaško seminišČe v Trstu se je otvorilo 15. septembra; vanje je bilo spreje ih izmed 90 prosilcev samo 34 dijakov. Drugih 9 študira v konviktu požeške škofije v Kopru, dobivaje večinoma podporo od nekega dobrotnika. Tedaj znaša število seminaristov 40. — Darov za seminišČe se je nabralo zadnji čas 600 gold. 81 kr. (od teh je daroval mil. Škof Janez 100 gold. in velečastnl gosp. kanonik A. Hrovatin 50 gld.) TriaSke novoslt. Magistrat prepoveduje prodajo gob, katere ni60 bile vi-zitirane poprej od tržnega komisarjata in da se imajo gobe prodajati le na velikem trgu in na trgu rudečega mosta. Kedor tej določbi ravna nasprotno, bode moral plačati globe do 50 gld. V Trstu so se naselile tako imenovane • Sijonske hčere*, katere po izgledu »Dames de sacre coeur« vzgojajo gosposko žensko mladino. Gotovo tukaj dobro ustrežejo, ker dozdaj so pošiljali Tržačani svoje mlade hčere v take zavode v Ljubljano, Loko, Gradec itd. Potres. V nedeljo zjutraj ob 3. uri 35. min. smo v Trstu čutili precej močen potres od južnega zahoda proti severnemu vsbodu; škode ni napravil nobene. Lakonske konipiracije. V zdolenjem salonu »Monte verde« predstavlja neito nemško društvo razne nemške burke brez posebnega pomena. — Te dni je dobil dotični podjetnik po imenu Karol Frank ano-nonimna pisma od Lahonskih rogoviležev, v katerih ga opominjajo, da tukaj ni mesto za nemške predstave, in naj zapusti precej Trst, ako mu je ljuba svoja koža. — V nedeljo zvečer pa so mu inej predstavo še celo sekirce za muziko ukradli. Pri vsem tem pa Frank predstavlja dalje dunajske burke. Tramnag na paro. Ker so dela trasiranja dokončana, naznanja se, da dotično društvo k malu predloži ministerstvu prošnjo, da dozvoli konečno zgradbo projektirane proge tramwaya na paro iz Trsta v Gorico. Nesreče. Nek fikin je pijan taval v saboto zvečer po Via Nuova in je tako nesrečno padel, da si je Čepinjo prebil, vsled česar so ga morali v lekarni obvezati in vsega potolčenega pripeljati v bolnico. — Nek 22 letni trgovec se je v nedeljo nekde v okolici dobro napil, potem pa se začel prepirati z drugimi ljudmi, začel se je tepei, v katerem je dobil trgov-čič huio rano v vrat in so ga morali prenesti v bolnico. — Trije fakini so se v nedeljo v starem mestu tako opijanili, da niso znali kaj delajo, začeli so se prepirati, prepir je rodil tepež, ta pa je prouzroči! krvave glave. Na vse zadnje je policija zaprla dva teb pijancev v hlad. — Padel je iz tretjega nadstropja na ulico triletni deček Menoti M., v ulici Corsia Giulia Št. 601 in si je obe nogi polomil. Otroče je sedelo na oknu in mati je bila ri njem, a deček se nasloni na oknice, i so bile slabo zaprte, te se odpro In otroče pade na ulico. — Pri delu je zbolel jako nevarno težak Dragotln Petelin. Odpeljali so ga v bolnišnico. — Pri delu se je ponesrečil sodarskl učenec. Pri nabijanju železnih obročev mu železna trohica skoči v levo oko i mu ga hudo poškodova. Dvanajstletnega fanta so spremili v bolnico. Raiuka p bolnici. V tistem oddelku bolnice, kder se zdravijo vlačuge zarad takozvanih skrivnih bolezni, vedle so se tri take Ženske nedostojno; vsled tega so bile disciplinarno kaznovane. — A vse njih druŽabnice v trpenjl so se vzdignole in so razbile vse, kar jim je prišlo pod roko, zdravnike in drugo osobje so metale s kozarci, steklenicami itd. Moralo so priti straže, da so jih pomirile, in dve najhujše so odpeljale straže v zapor. Ni grdega na svetu, nego propala ženska, Dttomor. Neka M. Svetina, kmetica iz Grete, katere mo2 uže več časa dela v Aleksandrijl,Živela je v prepovedanej zvezi z nekim drugim možem. Sad te ljubezni je bilo dete. — Pred okoli 16 dnevi porodi ta ženska in vrže novorojeno dete v luknjo v potoku Skalica ter dete zakrije z neko škrljo. Ko pa pride te dni veča voda, splava truplice na površje in perice ga zapazijo in tako je prišla stvar na uho policije, katera je stvar precej preiskovala in našla ter zaprla morilko deteta. Mož te ne-srečniee jej je nekda precej po porodu pisal, da k malu pride domu, ter jej poslal 20 do 25 gld. Na i brže jo je bojazen pred možem zapeljala k tako strašanskemu dejanju. — V okolici jako peša morala; zatorej na noge pametneji okoličani, izpulite se gujilobi, katero širi lahonstvo in lahonski nihilizem. Deialsko podporno drudtvo napravi na praznik vseh Svetnikov, /. «•-vembra v »Monte verde« (zgorenjem velikem salonu) besedo z igro in go lbo, po besedi pa domačo ztbavo. Igrala se bode žalostna igra »Mlinar in njegova hči« v štirih dejanjih, v katerej prek^asnej in dnevu priinernej igri, nastopi 14 osob, dobrih igralcev, vsled česar se smemo nadi j Ui prav prijetnega večera. NatanjČni program priobčimo prihodnjič. Porotne sod h« se prično: v Trstu 3., v Bovinji 4. in v Gorici 5. novembra t. 1. zjutraj ob develih. Iz Podgrada se nam piše : Sinoči ob 8 uri je pričelo goreti v Račicab. Nevarnost je bila za vso vas velika, vode nič, a slamnate hiše na kupu. Čvrsto so delali Podgradci, tudi gospoda, ter omejili ogenj na 6 gospodarjev, katerih ni bilo moč ubraniti. 5 jih je bilo sicer zavarovanih pri »Slaviji«, a revežem je zgorel ves živež i krma za živino. Usmiljenja so vredni I EDINOST. Na vlnarskej In doli na Slapu bode prihodnjo soboto 27. t. m. javni izpit, h katerem s« vabijo prij atelji kmetijskega napredka. »•Slovenec4* od 22. t. m. bil je zaplenen zaradi dopisa »Iz Trsta«, v katerem so se razpravljale histerične pravice tržaškega mesta in so bili nekateri napadi na znane prijatelje Slovanov. Samomori mej vojaki. V Ljubij ini f-t i se v par tednih usmrtila dva mlada vojaka, kar je jako žalostno znamenje. Tlčja kuga »Naroda« piše nekdo, ki je potoval pred nekoliko dnevi ob hrvatskoj meji, da so vsi gozdi, ki so ob tem času navadno mrgoleli raznih tičev, popolnem mrtvi, da se niti jednega tiču ne vidi. Začuden nad to prikaznijo, povpraševal je kmete, kaj bi bilo temu uzrok. A vsi so soglasili v tem, da je nad tiče prišla kuga, da so videli tiče kar mrtve padati na tla in da je bilo sploh po gozdih na tisoče mrtvih tičev. Odbor za Miklošičevo svečanost na onnajl prosi najnujnejše vse učence Miklošičeve in slaviste v obče, naj blagovolijo svoje fotografije v vizitnej obliki kakor hitro mogoče poslati pod naslovom: »Akademicky spolek Wien VIII. Neudeggergasse 23« ali pa»Akad. društvo »Slovenija« Wien I. Universitat.« ••Slobodarke" zove se prekrasna zbirka poetičnih proizvodov znanega hrvatskega pesnika Avgusta Harambašiča, ki je v posebnej stroki političnega pesnika gotovo eden prvih mej južnimi Slovani. — Prekrasno on oznanuje, posnemajoč prve francoske in italijanske pesnike, za svobodo, bratstvo, jednakost, južnim Slovanom novo vstajenje in navduša jih za najlepše človečanske cilje, za vse plemenito, a v prvej vrsti za svobodo in narodno neodvisnost. — Občudovati je tudi obliko, tisk in odičenje knjižice, delo G. Albrehta v Zagrebu. Tako krasnega in okusnega dela nismo k malu opazili niti na dunajskih tiskarskih proizvodih. — Ker je jezik v knjigi jako lep in popolnoma razumljiv tudi Slovencem, priporočamo jo vsem slovenskim inteligentnim krogom. Knjiga se naroč i pri knjižarju G. Grunhut-u v Zagrebu in stane le en goldinar. Tatvine In policijsko. Prepovedano je igrati »Bancuz«. Tega pa ne-čejo znati nekoji oekovski pomočniki. Igrali so uprav »fletno« v nekej krčmi ulice »Valdirivo«, straža stopi v pivnico in fante zasači pri igri. Ta jim zapleni nekoliko forintov, ki so bili naloženi na kvarto, ter jih odvede nred računsko klop. — Kotlar Aleksander N. je moral spremiti stražo v nlico »S. Nicolć«, ker je nekemu nemškemu mornarju v starem mestu uro odnesel. — Nepoznani poštenoviči zlezejo v stanovanje nekega uradnika v pokoju, poberejo mu več kosov obleke v vrednosti do 100 gld. — Ustavila je straža na »Riborgu« nekega mizarja, dobro znanega policiji, ker je namerjal nekemu angleškemu mornarju uro izpuliti. — Policija je ustavila v nekej hiši blizu cerkve novega sv. Antona dva prebrisana roko-malharja. Oba sta učinola uže mnogo tatvin, osobito pobrala mošnjic iz tujih žepov. Dobili so pri njih še precej dobro ohranjen portfelj, glaseč se na Romano B ..potem nad 6 forintov v papirju in poštnej prejemnici na ime: »Ressler« in »Oderburg.« Kdor pogreša omenjene stvari, naj se obrne na vodstvo tukajšnje policije. — Na korsu je včeraj nek dolgoprstež nekej gospej izmaknol portfelj z 8 forinti. — V pondeljek zvečer od 7. je nek pre-drznes hotel vlomiti v štacuno gospoda Ivana C. v ulici »Barriera vecchia« ; ali pregnan od mimogredočih, pete odnese. — Policija je zasačila neko Marijo S., ki je držala žakelj tatovom; prišla je policija na sled, da je ta ženska pokrila več nego 100 tatvin. primoran zapustiti tasta in ta&Če štovanje in pustiti svojo soproga pri njih. Otšel je, ali prete prisegel, da zopet pride. K malu se je povrnol z nekim odvetnikom, ali tast in tašča sta odpotovala ter z sabo vzela njegovo soprogo ; kam so šli, tega nobeden ni vedel. Rosenberg se je vrnol v Pest ter tam po sodniškej poti zahteval, da se mu soproga izroči, a temu se je ugovarjalo, da je na Češkem skleneni zakon nepostaven, ker po ogerskem zakoniku se mora poroka poprej trikrat javno oklicati v rojstnem mestu zaročencev. Mlada gospa je bila mej tem na nekem gradu pod varstvom. Nedavno pa se je vrnola v Pešt, odpovedala se veri svojih očetov, pokristijanlla ter zadnji teden se poročila z grofom Štefanom Batthyanyl. Tako je imela dva moža, ki sta oba svojo pravico do nje trdila, z enim jo je poročil rabin, z drugim katoliški duhovnik. Pravdo sta v nedeljo končala z samokresi, jud jo je dobil, ker je grofa Butthyanyja v dvoboju usmrtil. S tem ta stivar še ni končana. Če se razsodi, da je prvi zakon veljaven. fotem je ona kriva hudodelstva bigamije nje roditelji so sokrivl. Če se pa razsodi, da je veljaven zakon z grofom Batthya-nyjem, potem je ona tega grofa vdova ter se ne sme poročiti z dr. Rosenbergom, ker ta je morilec njenega moža, vdova pa morilca svojega moža ne sme v zakon vzeti. — To so zmedene reči, prav — madjarske. Ne more se onim, ki na deželi stanujejo, dovolj toplo priporočati, naj vedno hranijo doma eno Skatljico Švicarskih kroffljlc lekarja Brandt-a, da pri naglo nastopivŠib^overah (vetrovih, pritiski) krvi, boleznih na' jetrih in žolču) morejo to gotovo in nobeno bolečino prizadevajoče domače zdravilo rabiti. Dobiva se Škatljica po 70 kr. v vseh lekarnah. Tržno poročilo. Kava. —• Kupčija manj živahna, cene pri vsem tem nespremenjene in jako trdne. Sladkor — kar ričobrajtan; še po 28'/, za centrifugalni Pili ni kupcev. Sadje — Še precej kupčije; cene nespremenjene. Olje — v dobrem obrajtu, cene vedno trdnejše. Petrolje — prav tako; za malo sodov je treba plačevati uŽe nad 11'/« gld. DomaČi pridelki. — Fižola cena nespremenjena, a kupčija jako mlahova. — Maslo se vzdržuje na eenah od 90 do 100 gld. žito. — Došla je ena ladija koruze iz črneg a morja in prodalo se je blago za Reko po 7 gld. 10 kr. Seno — dobro konjsko 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 50 kr. Dvoboj mej grofom Batthyanyjem in dr. Rosenbergom je pretresel vso ogersko deželo. On je zopet en dokaz več, kaka spridenost vla la v visocih krogih in kako izpodjedena je socijalna morala pod krono sv. Štefana. Stvar je sicer škandalozna, a ker tajna ne more ostati in utegne imeti pomenljive nastopke, ki utegno globoko seči v ogerske razmere, zato je ne moremo zamolČati. Tu le je: Dr. Julij Rosenberg, mlad odvetnik judovske vere se je zaljubil v gospico Heleno Schossberger de Tornya, najbogatejšo iudinjo na Ogerskem in prisegla sta si oba večno ljubezen. Dr. Rosenberg, ker je bil nepremo-ien, pa se je moral bati, da roUtelji njegove ljube ne dovole, da jo vzame v zakon ; zato jo je nagovoril, naj Re skrivaj ž njim poroči. Dobra prilika se je k malu našla. Gospića je z svojimi roditelji odpotovala v neke toplice na Češko; dr. Rosenberg se je podvizal za njo, rabin je bil k malu najden. Neko popoludne se zmuzne go-spica Helena iz svojega stanovanja in eno uro pozneje je bila po judovskem obredu poročena z dr. Rosenbergom. Poročenca sta Re peljala iz sinagoge k roditeljema mlade žene prosit nju blagoslova. A bila sta sprejeta jako osorno in ženin je bil LA FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. pri v. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed Industria. VERSAMENTMN CON l ANTI Đanconote: 3' «7„ aneao interesse verso preavviso di 4 glorni 3'/, •» » » • .8» 3*/<» » » » * »30» Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nnovo tnsso d' interesne co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente. 31 corrente a 22 Novembre, a seconda del rispeltivo preavviso Napoleoni: 3 °/0 annuo Interesse verse preavviso di 30 olorni 3'/«» » » » » » 3 mesl 3(/i • » * ■ » »6» Banco Giro: Banconote 27t°/o «opra qualunque somma Napoleoni senza tnteressi Assegni Bopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, i Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Sallsburgo, Klagcnfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e Incasso coupons '///e provviglone. Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesse da con-venlrsl. Madlante apprtura di credito a Londra provviglone per 3 mesl. » effetti 6°/0 interesse annuo sino l'importo d i 1000 per importi superiori da con venirsl. Trieite, 1. Ottobre 1883. (47) ▼ Čudodelni plašter (cerot). Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi de tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja Se tako močan glavobol, vse bolečine Živcev in rev-matizma v zglobah. čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po ne-Številnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu v Trstu; dobita se le v lekarni 10- 2 . Rovi«, Corao St. 47. Borano porodilo. Borsa je jako reservirana, špekulacija omejena; kursi pa so še precej stalni. Dunajska borsa dne 23. oktobra. đnotni drž. dolg v bankovcih "78 gld. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru » 10 » Zlata renta......99 » 40 • 57, avst. renta .... 93 • 05 » Delnice narodne banke . *39 • — • Kreditne delnice .... 283 » — « London 10 lir sterlin . .120 » — » Napoleon.......9 » 527»u C. kr. cekini......5 » 70 » 100 državnih mark ... 58 » 80 • NOVO krfimo odpre v nedeljo podpisani na dreti „pri Šanci". Točil bode le dobro svoje lastno vino, Istarski refošk in protekar po najnižjih cenah. Priporoča se za obilni obisk Jakop Ferluga, lastnik krčme. The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden goldinar o ndth, bolečine v hriii ter iivcih, oteklino, otrjmele ude in kite itd , malo časa če se rabi, pa mine po-poluem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo mcvetii zoper