Svjatoslav
Kučmar Potegon
Stari knčmar Potegon                     Potegon je strah iz kota,
prišel spet pod naš je zvon.           v mraku vsa obrede pota.
Nosi blače na mehe,                        Živim vsem je sam sodnik,
ufalji mu na stran štrle.                 sam birič in sam krvnik.
Noge v škornjih mu rompljajo.      Kjer je kdaj prehad živžuv,
brki mu pa migotajo,                      pride kot srdit bavbav.
,da ves svet pred njim beži.            Ne, mi se ga ne bojtmo,
JCdor se moreš, brž se skrij!          smejemo se, ko gre mimo.
Kruha in koline kos je njegov zavohal nos in podkupiti se da, kakor danes pol sveta.
304