Stev. 10 Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 7. marca 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske llnetske Zveze z mesečno prilogo .»Občinska uprava". Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cen« mu je 12 Din, pol leta. p Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. g ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa; Poaamczne žtevilke se prodajajo po 1 Din. p Upravniitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. mr Je naša skrinjica Za državo, avtonomijo, versko šoio! Vojska je napovedana, armade sc zbirajo, orožje se brusi, bitka se bliža. Gre za ogromne, dalekosežne reči! Vojak, ki sedaj ne stori svoje dolžnosti, ima težko odgovornost pred Bogom, svojim narodom in njegovo bodočnostjo. Gre za državo. Brez države je človek človeku zver. Država pa ima postave, ima moč, je poklicana, da čuva pravico, da kaznuje krivico, da brani slabotne pred nasilneži. Brez države je človek divjak, Država je poklicana, da skrbi za potrebno izobrazbo, da znamo pisali, brati, računati, da se izobražujemo v svoji stroki. Brez države je človek strgan in lačen berač. Zakaj država skrbi za promet, prevaža kruh iz daljnjih krajev, prevaža obleko, prevaža potrebno orodje. Uniči državo, njene postave in njeno moč, in kdo bo še prideloval kruh, kdo bo izdeloval obleko, kdo orodje? Kdo, če bi pa nič ne bilo varno pred ropom in nasiljem, Zato je dobro urejena država naša največja skrb. In slabo urejena država naša nepopisna škoda. Ena sama slaba postava nam državljanom lahko naredi milijonske in milijardne škode. (Zgledov žal že dovolj.) Ena sama slaba postava lahko uniči cel stan. Ena sama slaba postava zamori lahko dušo tisočerim. Ena sama slaba postava lahko pripelje državo ua rob propada in znjo vred nas, ki smo država. Pretekla štiri leta so nam pokazala, da ima naša država mnogo slabih postav. In te slabe postave so nam napravile že milijardne škode in nam vzele ves ugled. Delali so te postave ljudje, ki so imeli od slabih postav osebne koristi. Demokrati, radikali, samostojneži. Državljani pa smo tepeni na vseh koncih in krajih. Tepejo nas slabe postave, ki so jih napravili ti politični verižniki, država pa hira in peša vsled brezvestnega izkoriščanja. Zato je naša dolžnost, da branimo državo pred temi izkoriščevalci, ki jo podirajo v njenem temelju, ki ji izpodrezujejo korenine, ki ji sesajo življensko kri in ki ji jemljejo ugled. Postavili so se kot jerohi bogatega grunta in ga izkoriščajo, da bo ostala samo še zadolžena bajta. Trpeli bomo pa mi otroci, jerobi pa se dobro imajo. In danes se nam zopet ponujajo za državne jerobe. Kdor hoče priti ob vse, naj jih voli, kdor nima nobenega smisla za državo, naj jih voli, kdor nima nobene ljubezni do lastnega grunta, ki je naša država, ta naj si zbere prejšnje jerobe! Gre za avtonomijo. Država naj se sama vlada, državljani naj si sami delajo postave, kakršne so zanje primerne in koristne. Polnoletni smo, ne potrebujemo jerobov, da namesto nas delajo postave, ki so samo velika in široka korita, vodeča iz cele Jugoslavije v brezdanje jerobske žepe. Trije bratje, polnoletni in svobodni so se priženili v skupno hišo, veliko, prostorno in bogato. Vsak ima svojo družino, svojo kuhinjo, svojo kaso, svoj domači red, vsak po svoje obdelujejo svoje posestvo — skupen nam je. samo najpotrebnejši hišni red, skupna nam je nevarnost, skupna bramba, skupna mesebojna pomoč v stvareh, kjer en sam težko kaj premore. Kateri brat bo zavrgel svojo družino in svojo kuhinjo in svojo kaso tn svoje posestvo ter se bo udinjal za brezpravnega hlapca drugemu bratu? Zato hočemo in zahtevamo pod skupno streho, v katero smo se svobodno priženili in s seboj prinesli lepo premoženje, dovolj pameti in omike, svoj domač red, ki si ga sami dajemo in izpreminjamo, svojo kaso, v katero nalagamo svoje dohodke in iz katere pokrivamo svoje stroške, svoje posestvo, ki ga sami po svoje obdelujemo — kar pa mora biti skupnega, bomo radi prispevali svoj del. In tako med nami bratovska ljubezen! Gre za krščansko šolo, V prihodnjem državnem zboru se bo delala šolska postava. Če bo ta postava slaba, brezverska, bo uničilo tisoče in tisoče mladih ljudi na duši in telesu, kakor se je to zgodilo na Francoskem in kakor se to godi v Ameriki v obliki, ki v človeku obujajo grozo. Brezverska šola zanese v družine in človeško družbo strašen moralen propad, gnilobo, ki je v stanu slovensko ljudstvo, ki je itak maloštevilno, popolnoma uničiti. Dajte Slovencem za dva rodu brezversko šolo in tretjega rodu — ne bo več. Prva bitka se bliža. Odločilna bo za to, kam se bo nagnila končna zmaga. Po prvi zmagi bo druga lažja in veli-častnejša, dokler ne pride zadnja in kon-čnoveljavna. Po prvem porazu se bo vojska za dolgo časa končala. In ne moremo prerokovati, če bomo še katerikrat mogli zbrati toliko moči, da bi upali na zmago. Zato v boj do poslednjega moža! Na vsak „Ljudski dnevnik" in ,,L:uds!d tednik" zapiši: Nazaf! Ne sprejmem! Do poslednjega moža. Velika avtonomistična vojna se je začela Centralizem je samo napol zasadil svoje kremplje v Slovenijo, njeno gospodarstvo, njeno šolstvo, njeno kulturo, njeno uradništvo in že nam skozi tri leta pije našo kri v požirkih. Že ima nastavljene svoje kremplje, da jih drugič zasadi v naše telo, toda globlje, naravnost v naše osrčje — m tedaj bo po nas. . Velika avtonomistična vojna proti naj-krutejšemu sovražniku, ki ga pozna žalostna slovenska zgodovina, proti centralizmu, se je začela. Koliko časa bo trajala, ne vemo. Vemo pa, da stojimo tik pred prvo bitko, ki se ne bo končna, pač pa odločilna. Za vsako velko vojno, kjer gre za biti ali nebiti celega naroda, pa je treba mobilizacije vseh sil. Centralizem je močan, centralizem je zvit, je spreten, je brezobziren, je bogat, je hudoben — boj z njim ne bo igrača. Česar ne bo mogel doseči z lastno močjo, bo skušal z izdajalci in vohuni. Zato ne sme nihče misliti: šlo bo tudi brez mene. Kadar je tvoj dom v nevarnosti, da se podre nad tabo in pokoplje tebe in tvojo družino pod sabo — in ta slučaj je sedaj; ko se podira Slovenija nad nami — tedaj ne bo nihče premišljeval, ali je potreben ali ni potreben. Kadar gori cela hiša, tedaj je vsak potreben. In Slovenija gori, centralizem je zažgal in pogorelo je vsakomur že prav veliko. Rešimo svojo hišo! Sliehčrni volivec na volišče! Naši zaupniki in vsi naši pristaši naj natančno gledajo na to, da nihče ne ostane doma. Že nas je enkrat naša zaspanost in nezavednost stala na stotine milijonov, ali naj n~ zdaj na tisoče milijonov? 20 procentni odtegljaj. Dne 23. febr. 1922 je prinesel »Kmetijski list« sledeče poročilo: »Ne na koncu moramo zabeležiti še drug važni nastop poslancev SKS. Gre namreč za izplačilo 20 odstotnih odtegljajev ob žigosanju bankovcev. Dasi se je našim poslancem že obljubilo, da se izvrši to izplačilo, se vendar še vedno ni pričelo z izplačevanjem. Zato so zahtevali poslanci SKS v Belgradu na merodainem mestu, naj se ukrene vse potrebno, da su more pričeti z izplačevanjem odtegljajev. Če vlada tega v dogovorjenem času ne bi storila, bodo poslanci SKS izvajali vse potrebne po ;leo'ice, to je izstopili bodo iz vlade. Energični in popolnoma ljudskim interesom odgovarjajoči nastop je napravil na vladne kroge močan vtis.« Tako »Kmetijski list« več kot pred enim letom. Kaj se je na to zgodilo? 1. »Vtisk na vladne kroge« vsled »energičnega in popolnoma ljudskim interesom odgovarjajočega nastopa« samostojnih poslancev jc bil tako »močan«, da vlada še danes ni izplačala 20%, ki jih ie po krivici odtegnila in kar znaša samo za Slovenijo do tisoč milijonov kron. 2. Kljub temu, da je dogovorjeni ^as davno potekel, poslanci SKS niso izsto-pilHz vlade, pač pa še naprej sodelovali, dasi ie vlada pozneje delila še mnogo hujše brce kmetom, kot je bil 20% odtegljaj. Minister Pucelj ni šel iz vlade, dokler ga ni Pašič ven vrgel in še potem so se samostojneži na vse pretege trudili, da bi prišli v sedanjo radikalno vlado. 3. Iz tega je razvidno, kako so samostojni poslanci s svojimi »energičnimi nastopi« vlekli kmetske volivce za nos. Zaupnikom SLS. Za prihodnji teden naj veljajo sledeča navodila: . . , • 1. Sporočite tajništvu, kdaj in kje naj se vrše okrajni zbori zaupnikov. 2. Predstavniki nase liste bodo prejeli nalančua navodila, kako naj vrse svojo dolžnost, 'i a navodila smo poslaii tudi glavnim zaupnikom in prosimo, da poskrbe, da bodo predstavniki natančno poučeni. 3. JListke »Dr. Anton Korošec«, ki jih bodete prejeli te dni v vsaki, občini, nemudoma razdelile med volivce. 4. .Naročila, ki jih pošiljamo v okrožnici »Vsem zaupnikom iu organizacijam SLS« natančno izpolnite in okrožnice razdelite med zaupnike po vaseh. 5. Skličite večkrat tudi med tednom seje krajevnih volivnih odborov in pripravite vse potrebno za agitacijo na dan volitev, kakor je naročeno v okrožnici. 6. Prirejajte sestanke po vaseh in organizirajte podrobno agitacijo za zadnji teden pred volitvami. 7. Zadnje dni bodo nasprotniki deželo preplavili s svojim časopisjem in letaki. Poskrbite, da bo ves ta papir romal nazaj. 8. Poročajte tajništvu o volivnem gibanju. 9. Ne pozabite ljudem povedati, kje je volišče in da je naša skrinjica na Kranjskem prva, na Štajerskem druga. Tajništvo SLS Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Volit gremo! 1. vprašanje: Kdo sme voliti? Odgovor: Voliti sme vsak Jugoslovan, ki je že 21 let star in je vpisan v volivni imenik. 2. vprašanje: Kdaj bomo volili? Odgovor: Dne 18. marca od 7. ure zjutraj do 6. uro zvečer. Vsi zavedni možje gredo glasovat predpoldne. 3. vprašanje: Ali bomo obveščeni, da smemo voliti? Odgovor: Ne I Nobena oblast ne obvesti volivca I 4. vprašanje: Ali dobimo volivne legitimacije? Odgovor: Ne! Volivnih legitimacij sploh ni. 5. vprašanje: Kaj vzamemo s seboj na volišče? Odgovor: Pozor! Vzemite s seboj eno osebno izkaznico. To je domovinski, krstni ali poročni list; zadostuje tudi delavska ali poselska knjižica, ali pa potni list ali uradna legitimacija, lovski ali orožni list, službeni dekret, obrtni list ali diploma. Veljaven je vsak javni dokument ali potrdilo županstva. 6. vprašanje: Kaj povemo volivni k0. misiji? Odgovor: Volivni komisiji povejte: Ime, priimek in poklic. 7. vprašanje: Kako oddam svoj gias? Odgovor: Vsak volivec dobi od komisije eno kroglico. Član volivnega odbora mu razkaže glasovalne" skrinjico in ime-nujenuje vse kandidatne listine. Vsaka stranka ima svojo skrinjico. Slovenska ljudska stranka ima na Kranjskem prvo skrinjico, na Štajerskem pa drugo. Ta skrinjica je označena z imenom dr. Anton Korošec Volivec vzame nato kroglico v desno roko. Nato zapre roko in gre z njo v vse skrinjice, kar jih je na volišču. Ko ima roko v skrinjici Slovenske ljudske stranke, roko odpre, da pade kroglica v skrinjico. S tem ste oddali svoj gias stranki slovenskega ljudstva. 8. vprašanje: ali je volitev tajna? Odgovor: Iz vseh skrinjic potegnile zaprto roko, tudi iz skrinjice Slovenske ljudske stranke, četudi ste kroglico že oddali. Nihče ne more vedeti, v katero skrinjico ste spustili kroglico. 9. vprašanje: Ali sem dolžan voliti? Odgovor: Da! Vsak krščanskomi leči Jugoslovan je brezpogojno dolžan voliti. 10. vprašanje: Za kaj bom šel na volišče? Odgovor: Za živlienske pravice slovenskega kmeta, delavca in obrtnika! — Za krščansko šolo in državo! — Za stranko ljudstva, ki hoče porazit kapitalizem! Za avtonomijo Slovenije! — Za revizijo ustave. Samostojni kandidat Am avstr-jsk. vohun. Kandidat SKS Ivan Ažman iz Hraš, toži, kakor poreča »Kmetijski list«, dr. Ku-lovca, ker je na svojem shodu v Novem mestu izdal skrivnost, da se ime kandidata Ivana Ažmana naha a med avstrijskimi konfidenti. Glede na to poročilo »Kmetijskega lista«, ugotavljamo, sledeče: Ivan Ažman, rojen 1. 1889., ožen/en, posestnik iz Hraš št. 20 se nahaja na uradni listi konfidentov, odposlani od okrajnega orožniškega poveljstva v Radovljici dne 20. 9. 1915 pod rezervatnim poročilom na c. kr. deželno orožniško poveljstvo 12. v Ljubljano. V posesti smo izvirnika zadevnega seznama, na katerem se nahaja glede Ivana Ažmana tudi še sledeči telesni popis: gross, mit verheilter Quatschung des reehten Fussballens infolge Oberfahreus, sonst stark. — Konstatiramo tudi še, da v Hrašah št. 20 ni nobenega drugega oženje-nega posestnika Ivana Ažmana, rojenega 1. 1889. Tudi osebni popos se slučajno ujema s kandidatom SKS Ivanom Ažnianom. Za sedaj bo to naše pojasnilo morda gospodom okrog »Kmetijskega lista« zadoščalo; 6 pa gospodje okrog »Kmetijskega lista« žele, jim lahko objavimo tudi še več drugih imen, ki se nahajajo na isti h; sti konfidentov in ki so vsi :-nani pristasi SKS. (Op. ur.: Konfidenti so bili od avstrijske vojaške oblasti najeti vohuni, ki naj bi vse, ki bi govorili zoper vojaštvo ali državo, naznanjali vojaški oblasti.) PT Na Štajerskem je naša skrinjica druga. v Na Štajerskem je naša skrinjica druga. Samostojna korupcija v limet jski družbi. Zadnji »Kmetijski list« zagovarja predsednika Kmetijske družbe Pirca in pravi, da bo sodna obravnava prinesla porazne dokaze za našo stranko. Podobno je govoril pamfiet samostojne kmetijske stranke zoper g. Jana, takratnega predsednika družbe pred zadnjimi volitvami, po volitvah pa so samostojni stisnili rep, češ, da se g. Junu ne more ničesar očitati. Enako bo tudi to pot, ker samostojni in g. Pire vedo, da se bo sodna obravnava proti »Slovencu« vršila šele po volitvah. Samostojni so prisiljeni držati in zagovarjati g. Pirca vsaj do volitev, ker jim je služil g. Pire pri prodaji galice kot priganjač za njihovo stranko. Kot dokaz navajamo priloženo pismo (iz letošnjega leta), ki ga imamo shranjeno v izvrniku: Pismo se glasi: Cenjeni gospod tovariš: Modra galica bo letos zelo draga, zlasti bo cena od aprila naprej silno visoka in vrhu tega jo bo bržkone zelo primanjkovalo. Kmetijska družba, ki jo ima lo 40 vagonov, jo sedaj oddaja svojim udom po 44 kron ali 11 Din ter jo dobe po tej ceni le tiste podružnice, ki se takoj priglase in jo plačajo, odnosno dovolj na račun pošljejo. Prosim Vas, da nemudoma naberete naroči..! z? modro galieo predvsem pri onih članih ondotne podružnice, ki so naši pristaši, da bo podružnica imela našo za-nc. 'jivo večino ter pošljete raročr.ino in denar naravnost na Kemtijsko družbo za Slovenijo v Ljubljano. Skušajte pridobiti tudi nove ude, ki so naši zanesljivi pristaši. Pomladi utegne galica stati najmanj 50 za kg in tudi več. Kakor se čuje, bo vožari-na na železnici 1. februarja podvojena, zato se hitra naročitev posebno priporoča. Agitacija za galico se je vršila potom ekonoma In dobili so jo še februa/3 celo trgovci po isti ccni kakor člani Kn ke družbe. To nam dokazuje drugo pismo, ki ga imamo v rokah. Ako ima g. Pire pogum, naj predloži seznam razdelitve galice odboru Kmetijske družbe. Vemo pa, da tega ne bo storil in tudi seje ne bo sklical, vsaj pred volitvami ne. j>OOUOO<>OOlXJOOOOCXX 30oooooooooootx>cx>o kg 13 Din. V. krt 6.50 Din. beja, surova: 1 kg 44 Din, najslabeja žgana 1 kg 56 Din; mast, domača: 1 kg 42 Din; olje, namizno, liter ?2 Din; petrolej, liter 7 Din. g Mariborski trg. Cene v dinarjih: 1 kg govejega mesa I. vrste 17, II. vrste 16, III. vrste 14, 1 kg teletine I. vrste 19, II. vrste 17.50, 1 kg svinjine 30 do 32, 1 kg sala 40, 1 kg pre-kajenega mesa 40, 1 kg masti 40, 1 kg pre-kajenega mesa 37 do 40, 1 kg konjskega mesa I. vrste 9, II. vrste 8, 1 liter mleka 4 do 4.50, 1 kg surovega masla 50, 1 jajce 1.50 do 1.75, 1 kg belega kruha 7.50, 1 kg črnega kruha 6.50, 1 kg kave I. vrste 80, II. vrste 45, 1 kg pražene I. vrste 80, II. vrste 55, 1 kg sladkorja v prahu 24, v kristalu 22, v kockah 24, 1 kg pšenice 4.50 do 5, 1 kg rži 4, 1 kg ječmena 4, 1 kg koruze 4, 1 kg fižola navadnega 4 do 5, 1 kg pšenične molče št. 0 8, št. 1 7.50, št. 4 6.75, št. 6 6.25, 1 cent sena 212.50 do 250, 1 cent ovsene slame 150, 1 m' trdih drv 175. 1 m' mehkih drv 120. g Celjski trg. Cene v dinarjih: govedina I. vrste 17, II. vrste 15; na trgu I. vrste 15, II. vrste 13, vampi in pljuča 9, jetra in ledice 12, loj 16. Teletina: I, vrste 18.50, II. vrste 17.50, jetra 17.50, pljuča 9. Svinjina: prašičje meso I. do 30, II. do 27.50, slanina I. do 39, II. do 37, mast 40 do 42, prekajeno meso I. do 37.50, II. do 35, jezik 35. Klobase: krakovska 40, debrecin.ke 40, hrenovke 30, ! "eže kranjske 40, salami 110. Perutnina: kokoš in petelin 30, purani 100, gos 100. Mleko 3.50; surovo maslo 50; čajno 65; bohinjski sir 50.60; jajce 1.25. Pijače: staro vino 12, novo 9 do 10, pivo 6, žganje 28. Kruh: beli 7.50, črni 6.50. Špecerijsko blago: Kava Portoriko 65, Santos 48 do 52, Rio 44, pražena I. 78, II. 68, III. 52; sladkor v kristalu 22, v kockah 24; riž I. 14, II. 9: namizno olje 32 do 34; sol 3.50: pšenični škrob 24; testenine 15 do 20; milo 20 do 22. Mlevski izdelki: moka št. 00 7.70, št. 0 7.60, Št 2 7.20, št. 4 6.60, ržena moka 5.80, kaša 6.75, ješprenj 5.25, ajdova moka 7.25. Kurivo: premog črni 42, ruiavi 24, trda drva 125, mehka 100. Krma: sladko seno 225, kislo 175, slama 125. Krompir 6 do 8. g Trgovina s kožami. Cene so: dalmatin« site in bosenske buše 12 do 13 Din, domače lahke 15 do 16, težie 18 do 20, najtežje 22 do 28 Din kg. Telečje kože soljene 20 do 23 Din. Zajčje kože do 3.75 Din za kos. ZiUli trg. Zagreb, dne ii. marca. Postavno ba-ška oziroma vojvodinska postaja stanejo: pšenica 442.50 do 452.50, turžčica rumena nova 250 do 280, bela umetno posušena 295 do 810, rž 850 do &su, ječmen za pivovarna 310 do 350, za krmo 305 do 315, oves 287.50 do 300, fižol pisani 400 do 425, beli 380 do 410, moka št. 0 075 do 700, št. 2 650 do 075, št. 4 625 do G50, za krmo 225 do 250, otrobt drobni 170 do 190, debeli 250 do 275. — Novi Sad, dne 3. marca. Pšenica baška 447 do 450, po 2 do 8 odstotkov primesi 450, rž 390, oves 292.50, koruza baška 240.25, fižol beli 450, moka št. 0 G50, št 2 625, št. 6 525, št. 7 450 do 462.50 otrobi 175. Maribor. Pšenica 450 do 500, rž 400, ječmen 400, oves 350, nova koruza 400, beli fižol 400 do 500, krompir 150 do 175, moka št. 0 800, moka za krmo 825, otrobi 275, seno 225, slama 175 Din. čakovec. Pšenica 450 do 462.50, rž 375 do 400, ječmen 325 do 3E0, oves 337.50, nova koruza 300, sušena ltoruza 337.50, beli in pisani fižol 412.50 do 425, moka št. 0 730, otrobi 220 Din. Daruvar. Pšenica 425 do 430, oves 275 do 300, nova koruza 800, beli fižol 250, pisani fižol 240, krompir 125 do 150 Din. Vukovar. Pšenica 400 do 525, ječmen 000, oves 290, nova koruza 250, beli fižol 400, pisani fi-fal 380, moka št. 0 700, otrobi 200 Din. Sabotira. Pšenica 465, rž 360, ječmen 305, oven 290, koruza 240, krompir 300, moka št. 0 650 do 700, moka št. 2 600 do 650 Din. Sombor. Pšenica 450 do 455, oves 800 do 310, pšsnična moka št. 0 610 do 675, otrobi 170 do 175. Cena koruzi se giblje med 260 in 285 Din. ČeškoslnvaŠa. Povpraševanje po pšenici in rži je veliko, dočim je ponudb malo. Cena Jima je poskočila za 5 češkoslovaških kron. Pri ovsi so poskočilo 5 do 10 reškoslov. kron. Maiarske. Povpraš .anje po žitu Je veliko, ponudb malo. Cene so sledeče v mažarskih kronah: pšenica 18 tisoč 200 do 18.800, koruza 7900 do 8100, Cene se dvigajo vsled padanja mažarske krone. Nemčija. Cene v nemških markah za 50 kg: Pšenica 56 do 57 tisoč, rž 46 do 48 tisoč, ječmen (jari) 46 do 47 tisoč, pšerilfna moka št. 1 145 do 155 tisoč, ržena moka št. 1 185 do 145 ttsoč. g V Sodražicl je 8 marca, to je v četrtek' pred sv. Gregorjem velik letni semenj za govejo živino, konje in drugo blago. Kupci in prodajalci se vabijo, ker se obeta, da bo dobra in živahna kupčija. ŽIVINA. g Cene živini. Iz Maribora poročajo: Na zadnji sejem so prignali 391 glav in sicer: 3 konje, 5 bikov, 171 volov. 209 krav in 3 te-teže 44 do 51 K. potdebeli 38 do 43 K, ple-teže 44 do 51 K, poldebeli z8 do 43 K, plemenski vol 30 do 37 K, bik zaklan 30 do 35 kron, klavne debele krave 34 do 40 K, pla-menske krave 26 do 34 K, krave za klobassr-je 20 do 26. molzne krave 28 do 38 K, brcie 23 do 33 K. — Zagrni tedenski sejem v Zagrebu ie dobro uspel, Dorton ie bil velik, ob;sk prav dober, posebno veliko je bilo itaHianskih trgovcev. Cene za kg žive teže so bile nastopne: voli I. vrste 12 do 13.75. II, vrste 9.50 do 11.50, III. vrste 7.50 do 8.50. bosanski II. vrste 8 do 9, III. vrste 6.50 do 7.50, kravp bosanske III. vrste 5.50 do 6.50, domače II. vrste 7.50 do 8.50, III. vrste 6. do 6.50. mlada živina 9 do 9.50, teleta I. vrste 14.50 do 15.75, II. vrste 13 do 14, svinje sremske in domače 25 do 28. II. vrste 21.75 do 24.25, III. vrste 17.50 do 20. — Iz Osiieka poročajo, da cen8 svinjam stalno naraščajo, Na osiieškem trgu orodaiaio suhe svinje že po 97 K žive teže. Svinjsko nmst prodaiaio na debelo po 150 K kilogram, Tekom dobrega tedna ie poskočila cena goveji živini od 30 do 32 K na 45 do 47 kron žive teže. Pojavlja se zlasti dosti inozemskih trgovcev, DAVKI. g Nove carinske določbe. Generalna direkcija carin objavlja sledeči razglas o zni« žanju carine na zaklane svinje in hrastove železniške prage: 1. Postavka izvozne carine i* točke 2. št, 9 izvozne tarife za zaklane »vini« 3l Na Kranjskem je_naša skrinjica prva. ^ti Na Kranjskem je naša skrinjica prva. Na Kranjskem je naša skrinjica prva. Na Kranjskem je naša skrinjica prva. te zmanjša od 400 na 350 Din pri 100 kg. — 2. Postavka »in natnra« (v naravi) za hrastove rrage »e zmanjša od 32.2 odsto. na 25 odst,, j. 3 pragi so slobodni, vsak četrti pa pripade državi. g Bučno teme se ne smatra kot olie. finančni minister ie na podlagi čl. 7 zakona o Izvoznih carinah sklenil, da se bučno seme ne smatra kot olje in zato ne spada v št. 25 izmen in dopolnitev izvozne tarl3e št. 35.191 t dne 8. julija 1922. g Kmetski koleseljni prosti takse, Kole-teljni, če so tudi na vzmetili (fedrili), katere pa potrebuje lastnik poleg prevažanja oseb tudi za prevažanje živil in drugega blaga, so prosti prijave in tudi oproščeni vsake takse. Pač ca morajo plačati takso obrtniki, ki potrebujejo ta vozila za svojo obrt. PROMET. g Železniški materijal za Jugoslavijo iz Nemčije. Naše prometno ministrstvo ie prejelo te dni iz Nemčije 25 lokomotiv za brzovlake In 120 vagonov za osebne vlake. g Vagoni ca prevoz živih rib. Iz Bel-jgruda poročajo, da ie prometno ministrstvo naročilo na račun vojne odškodnine v Nemčiji večje število vagonov za prevažanje živili rib. Ko bo zvršena dobava teh vagonov, se bodo _ mogle jegulje iz Ohridskega iezera in ribe iz Adriie žive pošiljati v vse kraje naše države. IZVOZ IN UVOZ. g Izvoz tobaka. Iz Belgrada ooročajo. da ie finančno ministrstvo odobrilo skico uprave državnih monooolov, po katerem se naj izvozi 100.000 kg najfinejšega tobaku. Ker sc bo ta tobak prodal izključno za zdravo valuto, se računa, da dobi državna blagajna 20 milijo-lonov frankov. RAZNO. g Mlekarsko društvo sca ljubljansko okolico nam sporoča: Na zadnji društveni seji sc jc skle-ailo^ da je prodajna cena mleku, postavljenemu v Ljubljano, za mesec marec Din 4.—. Toliko v vednost vsem, ki mleko prodajate. — Kmetovalci, vsi k društvu za varstvo lastnih interesov! Tajnik. g Polletni tečaj na drž. Podkovski šoli v Ljubljani se prične 1. aprila 1923. Za vstop jc fložiti na ravnateljstvo drž. podkovske šole s ko-tekom za 13 dinarjev kolekovano prošnjo do dne IS. marca t. 1. ter ji priložiti: 1, rojstni in krstni list, 2. domovinski listi 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo; 5. nravstveno spričevalo ln 6. ubožni list. — Vsako prilogo jc kolekovati s kolekom za 1 dinar. — Pouk v podkovski šoli |e brezplačen; učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanjce; skrbeti pa morajo sami za hrano in učne knjige. g Ljudske gospodarske šole na Češkoslovaškem. Češkoslovaška je ena izmed najbolj naprednik gospodarskih držav na svetu. Tam je vsak malo boljši gospodar dokončal razen navadne ljudske šole tudi gospodarsko šolo. lakih gospodarskih ljudskih šol je na Češkoslovaškem nad 500. Učitelji na teh šolah so kmetje, ki so dokončali trimesečni tečaj na kateri višji gospodarski šoli. Kako potrebne bi bile tudi pri nas take šolel g Sadjar in vrtnar, glasilo sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo, štev. 1 in 2 za tekoče leto, je izšel v prikupljivi obliki in t izbrano vsebino. Na uvodnem mestu «e urednik spominja 10 letnice, odkar izhaja list. Pod naslovom »Sadjarsko in vrtnarsko dru-Itvo« so objavljena pravila, sprejeta na občnem zboru dne 2. februarja t, 1. Sadjarski 4 strokovnjak J. Priol razpravlja o oskrbi vrha pri starem drevju, Če bi to naši sadjarji brah, bi kmalu izginile razne pokveke iz naših vrtov in ostalo sadno drevje bi bilo res lepo in pravilno očiščeno. Dr. A. P. razvija misli ob pogledu na gola drevesa. Po našem sadju divjajo razni zajedalci, posebno pa rdeča uš. Ia je menda že povsod razširjena in ni je skoro jablane, ki bi rife bila okužena. Zal« se v članku drevesni karbolinej ali Arborin navajajo sadjarji, kako se branijo in obranijo teli škodljivcev. Dragi del lista je posvečen vrtnarstvu in prinaša sledeče članke: Kolobar-jenje na vrtu, zelenjadno seme, motovileč in njegovo seme, pridelovanje čebule, perzijski kokorek ali ciklamen in vrtnarske zanimivosti izza 1922, Tem člankom slede vprašanja in odgovori in raznovrsten drobiž. Razen tega prinaša kot barvano prilogo, na kateri so trije liudi škodljivci našega drevja, in sicer jabolčni zavijač, katerega gosenica živi v jabolkih (črviva jabolka), mali zimski pedic, ki posebno škoduje češnjevim nasadom, in jabolčni molj, ki uničuje jablanino zelenje. Kakor žc rečeno, jc list res vzorno urejevan in stane za celo leto 25 Din ali 2 litra vina. Sadjarji, podpirajte naše glasilo! Kupuj »GAZELA-MILO«! Kupuj domače MILO, tMA Kupuj dobro MILO J ker jc najceneje! Kupuj »GAZELA-MILO«! SAMOSTOJNA ZVEZDA PRED ZATONOM. (Iz 1'lauinc pri Rakeku.) Kuj takega pa še ni doživela Planina kakor v nedeljo, )H. februarja. Kaj pa jo vendar bilo? Mesar Pucelj iz Vel. Lašč, je pa svoježasno bil volovski minister, jo je pri mahal v planino. Primarnim, jo je skupil. Pucelj je general slabostojne kinetske stranko. Načelnik liberalnega kmetskega in sokolskega gibanja Blažon bo jo trudil za žive in mrtve, kako bi vdovskega prekupca Tiicljo kar moči razveselil b tem, da bi mu veliko poslušnih ovac sklical na volivni sliod v nedeljo. 18. februarja. Blažon jo vso Planino preplavil z lepaki, ki so vabili na Pucljev shod. čez noč so ti lepaki izginili. Blažon, kot zvest Pucljev oproda jc med deseto sv. mašo vse raztrgane lepake nadomestil z novimi. Pa oh, ta Pucljeva polomija I Da bi Bla-žonciek kaj takega pričakoval, nikdar so ne bi tako trudil! I, pa kako jo jo vendar Pucelj polomil? Poslušajte! Ob enajsti uri se je shod začel. Prostor je dal liberulee Vipavček, ki je tako samostojno narodno zaveden, dn je dal svojo hčer laškemu soldalu v zakon. Zborovalni protior, mrzli cementni hodnik, je bil poln ljudi, bilo jih Jc 120, pa med temi, dobre tri četrline volivcev slovenske ljudske, stranke. Pucelj je začel kvasiti razne neumnosti, samo tega ni hotel povedati,' kaj je storil m krnela, ker je general slabostojnežcv. Naši ljudje so se naveličali poslušati to govoričenje in ploha mrkačev iu bridkih očitkov se je vsula. Tako n. pr.: kaj pa voli, danes ne bo nič kupčije, kaj pa centralizem, pa korita, pa ustava, pa kancelpara-graf, pa Pudjevn železnica itd. šlo ie tako naorei. med ploskanjem In smehom naSih pristašev. Kandidat Meden Je medeno sladko prosil enega naših pristašev naj vendar ustavi le strašne zbadjlve in uto neprijelne medklice, sicer da je shod nemogoč. Vse je bilo zastonj. Pucelj jo stal bled, kakor okamenel, iskal je svojih drugih, pa je videl le Blažončka financarja, svoječasnega rodovniškega hlapca Verbiča, Ajduka in Fičurja. Ni vedel, kaj bi počel. Končno se jo zopet ojunaiil in začel nekaj kvasiti o klerikalizmu. Zopet je začni nepričakovane ugovore od naših mož in sedaj ga j« popadla ros prava mesarska jeza in ker so jo spomnil, da je bi) enkrat minister, jo vpil, da si ne da kratiti prostosti govora. Krohot in smeh pri naših ljudeh. Smiliti se nam je začel ta ubogi Pucelj. Nismo mu hoteli shoda popolnoma onemogočili, pa pokazali smo mu boleli, koliko svojih pristašev ima, zato smo dali našim pristašem parolo, da shod zapustimo. In sedaj, ko bi videli Pucljev razočaran obrazi Vse je odšlo, težko, da je ostalo še 80 ljudi, pa še med temi polovica naših. Ah, tako malo je samostojnih v občini, je tarnal Pucelj. tukaj sem pa res general brez armade. Po odhodu naših Je Pucelj Se nekaj govoril in ob pol 1. uri se je Pucljeva polomija končala. Pa kako! Samo Bhvžonček in Ajduk sta si nekaj tolkla po roki — Puclju ni bila izrečena nikaka zahvala in zaupnica. Ajduk je tarnal: Ojte, ojle, pa smo res izgubljeni. Blažonček iu Verbič sta potom Puclja spremila v liberalno Kiantovo oslarijo, tukaj so Puclja komaj toliko še potolažili, da je popoldne mogel iti še v Logatec, skoro gotovo na svojo drugo polomijo. Kandidat Meden je spre- fovoril dva stavka — bila sta medena, pa zanj osla kljub temu kisla 18. marca. Tako jo jc Pucelj v Planini polomil. Čast planinskim občanom. Ogromna večina bo dala 18. marca svoj glas zu stranko poštenega dela, ki je Slovenska ljudska stranka. Pucelj, Blažon in Ajduk so s samostojno pogoreli in prav je tako. Života SLS. POPOTNIK TBŽIŠČE-ŠT. JANŽ. Ze dolgo uisto nič slišali iz Tržišča. Gotovo ste radovedni, kaj jc novega. Že od daleč sem slišal lep glas bronastih zvonov. Vsa čast g. župniku in njegovim laranom. V Krmelu sem opazil, da se med delavci suče precej ženskega spola, ki so večinoma iz trojiške tare. Hitim proti Št. Janžu. Noč te je že približala, pa sem vendar ie srečal regiment šolarjev. Mesto pozdrava sem slišal od njih le zabavljanje in pBovke. To je sokolska olika in izobrazba. Prcdno pridem v Št. Janž, se je naredila že trda uoč. Pričel se jc pustni večer. Takoj sem zvedel, da po Št. Janžu že hodijo maškarade. Ko grom proti Kcpovževi gostilni, jih zagledam. Radoveden sem bil, odkod so, ker so se mi zdeli sumljive. Precej sem zvedel, da so z bližnjega hriba. No, dekleta ki hodijo po maškaradah. so lahko ponosne, da niso sposobne za drugo, kot da ljudjo norce zbijajo na njihov račun. Dragi dan se oglasim v zadrugi. Tain sem čital lepo število Donio-Ijubovih naročnikov, ki jih je stodeset. Precej jo Ea tudi takih, ki naročajo list po pošti. Prav je ta-o. Vsaka družina naj čita ta krščanski list. šent-janški samostojneži so pa bolj tiho, mislim, da se tiščijo peči in ne upajo na dan, ker brije burja okrog samostojnih voglov. Tudi jaz zlezem na peč. da sc odpočijem. Drugič, ko bo lepša pot., se pa zopet oglasim. ŠMARTIN POD ŠMARNO OORO. Duo 18. februarja je priredil lokalni volivni odbor SLS volivni shod. Na shodu Jo poročal g. dr. Brejc ter odgovoril na vprašanje: odkod naša nezadovoljnost? Odločno se jc zavaroval proti trditvi vladnih strank, da so uezadovoljneži protidržavni elementi. Mi srno *a državo, saj smo jo pomagali ustanoviti, naša nezadovoljnost velja režimu. O. govornik jo od srca govoril mnogobrojnim poslušalcem, ki sc po dvenrnem govoru odločno izjavili, da 18.marca spustijo svojo krogljico v prvo skrinjico. Tudi zastopnik delavcev je govoril ea enotno fronto e SLS. IZ PODZEMLJA. Domoljub gotovo misli, da v BclikrajinI spimo tudi sedaj med volitvami kakor smo spali leta 1920 ln 6e dolgo potem. Toda centralizem, ki je nam puščal kri na vseh žilah, je tudi nas tako krepko udaril, da smo se, zbudili in poprijel! za politično delo. Ustanovili smo podružnice Jugoslovanske Kmet-ske Zveze, v kateri so včlanjeni posestniki i i vseh treh občin naše fare iz nekaterih vasi na prav vsi posestniki in kmetje. V nedelio Noš denar v noše hranilnice I 11 t in smo imeli volivni shod. "Poročilom noslanca Neinaniča in župnika Bajca so zborovale! sledili z velikim zanimanjem. Ko je predsednik shoda e. Peter Pezdir predlagal zaupnico SLS, je bila ta sprejeta z viharnim odobravanjem. , , , ... Trav zadnje dni so dobili nove zapeljiv-ce. So se naSli namreč med nami ljudje, ki verujejo v lladičevo republiko. Toda vsi pametni dobro poznamo Radičeve lumparije. Vsak zajec se lahko po Zagrebu sprehaja in kriči- »Živijo republika«, kakor strahopeten vojak, ki v zaledju v oštariji vpije: »Živijo vojska«. Težje pa je iti. tja, kjer puške po-kajo in kjer se bije boj za slovensko ljud-sivo, njegovo samostojnost in blagostanje, v narodno skupščino. To delo so sijajno izvrševali poslanci SLS, zato bomo 18. marca u jim oddali svoje glasove. ST. VID NAD LJUBLJANO. Napredek. Pri nas so postali gotovi krogi že tako moderni, da operirajo v cerkvi ob nedeljah med službo božjo z donasanjem »Jutra« s seboj, kar jako lepo pristoja osobito gospodični, ki služi svoj kruh pri nekem našem zavodu v Ljubljani. Zelo napredno, U " IZ B0RSTA PRI KRŠKI VASI. Pri nas se nasprotno časopisje ravna po vremenu; kadar kaj nanovo zapade snega, takoj dobimo novih libcruluih časopisov. Tako smo bili žo naprej oblagodarjeui z »Naprejein«, »Kmetijskim listom« in »Republikancem*. Ko je pretekli teden padlo precej snega, smo takoj dobili tudi več izvodov svobodomiselne »Domovino«, seveda brez naše naročijo. Prepričani smo, da imamo v Krški vasi take prijatelje, ki nam skrbe za to »šejnken-gov. Ti lirezverni kvantači bodo imeli pri nas toliko obstanka, kakor spomladanski sneg, ker večina tub liiš imamo Domoljuba naročenega. Mi dobro vemo, zakaj vsi vprek tako vpijejo čez avtonomijo. Zato, ker se no bi potem tako »zaradilo«; za nas je pa avtonomija edina rešitev iz sedanjega položaju in to bodemo tudi pokazali na dan obračuna 18. marca. — liorški kmet. DOBREPOLJE. Cenjeni Domoljub! Že dolgo Ti nisem nič poročal. Pa ne misli, da ni pri nas nič novic, o pa "ie dosti! Začniva najprej pri pismouošu, tem zagrizenem sokoliču. Odkar ta sokolič nosi pisma, ni nobenega reda. Tudi na pošti ima prvo besedo. Domoljub dobim in več drugih šelo v petek, čeravno ga ima že prvi dan v torbi. Ce mu rečeš, da naj da list, se kar na kratka odreže: So je odpeljal proti Zagrebu, pride šole jutri z ekspresnim vlakom, gu dobiš jutri. No, pa tisti jutri je prišel šele danes, ko to pišem, dragi Domoljub, to je po u-eh tednih. Pa ga ni prinesel pismonosa, ampak moj prijatelj iz sosedne vasi. Ko vprašam prijatelja, kduj da je dobil ist, mi pove: ravno danos, pa tako umazanega in na več krajih raztrganogu, da ga ni mogoče čitati. »Prijatelj«, mi reče, »to sem dobil danes namesto mojega, pa vidim tvoj naslov in to je šole 4. številka. Ce ne bodo zadostovale te vrstice, pridemo še z drugimi zanimivostmi. Zakaj, ta sokolič ima dosti masla na glavi, pa so mi smili njegova družinica. (Op. uredništva: Domoljuba s tem dopisom smo poslali na kr. poštno ravnateljstvo, kutero prosimo, naj napravi red.) POLJANSKA DOLINA Samostoj;.. minister Janez je že popolnoma obupal nad Dolenjci. Čeprav vedno hvali svojo »zaslugo«, ki jih je v zadnjem času njegov tovariš Gu-stclj zaradi posebnega bleska pobarval žo z lepo modro galico, mu vendar doli nobeden več no verjame. Zato se jo sedaj vrgel na Gorenjce. Po vseh večjih krajih prireja s svojimi pomočniki sh. 'e in na široko razklada svoj nesamostojen evangelij. — Zadnje tedne se ziblje celo v prijetnih nalah. da mu je zamigljal prijazni in odrešilni kolunik nad obzorjem — Poljanske doline. Tam je namreč celokupen ostanek razbite demokratske vojsko za- ustil generala Žerjava ter jo pobrisal pod Pucljevo ban-dero. Pucolj je te značajne vojske prestrašansko vesel. Značajne ljudi ima on namreč zelo rad. Da pa so to sami ncomahljivi značaji, se vidi ie od tega, da so bili če od njega dni zvesti pristaši Tavčarja, lansko jesen so ga pa odločno obsodili in podali izjavo najudanejše pokorščine in zvestobe dr. Žerjavu. No, sedaj so pa spet Žerjavu pokazali roge (Puelju jih bodo pa potem, kadar se pokaže kak drug »prerok«. Dober bo, da bo le čez »farje« zabavljal) No, pa pustimo šalo, ugotovimo danes samo par dejstev, ki jih ponudite samostojnim is demokratskim agitatorjem pod nos. 1. Na shodu v Gorenji vasi je Pucolj poudarjal, da je p r o t i avtonomiji Slovenije, io se pravi, »samostojni« vodja je proti temu, da bi bili Slovenci samostojni! Res, lepa samostojnost! Pravi, da bi Slovenci nikakor ne mosli svojih stvari sami urejevati, ker smo pre-revni. To je 1 a i. Iz uradnih podatkov finančnega ministra je razvidno namreč, da plačamo Slovenci mnogo več davka, kot pa ga potrebujemo za vse svoje potrebe. Torej je avtonomija možna, pa še kako! Sicer pa gre naš denar v Belgrad, nazaj pa no pride nič! 2. Demokratje iz Gorenje vasi so stavili svoj čas v občinski seji resolucijo, da so p r o tj vsakršni avtonomiji Slovenije. To se pravi, da je stranka, ki je vsaj po imenu za vlado ljudstva (»demokrat« pomeni človeka, ki je za vlado ljudstva), proti tema, da bi vladalo ljudstvo. Kajti avtonomija ni nič drugega, kot vlada ljudstva. Tako sta obe stranki zatajili celo svoje ime. Izdali so slovenski narod in ga skušajo spraviti pod velesrbsko komando. — 3. Mi vsi dobro vemo, da se bori za avtonomijo Slovcncor samo SLS. To jo edina stranka, ki zahteva, da bodi Slovenec na svoji zemlji svoj gospod, ne pa hlapec Vclesrbom. 600 let smo služili drugim, sedaj pa ne bomo nikomur več! Zato bomo delali za SLS ter nji oddali svoj glas, za slepila nasprotnikov pa se ne bomo zmenili, če so še tako »modro« pobarvana. IZ NOVEGA MESTA. V soboto dne 17. februarja je imel v Rokodelskem domu v Novem mestu volivni shod g. dr. Kulovec. Razvijal je strankin program in pokazal delo centralistič. strank in velik pomen avtonomije. Na zborovanje j (v pripeljal tudi kandidat SKS zobotehnik Ogrič nekaj svojih zvestih obrtnikov. Med temi smo opazili gg. krojača Povha in Medica, trgovca Koširja In Kastelica, ki so se prav po nepotrebnem utikali tu in tam govornikom v besedo. Glasen je bil zlasti g. Medic, menda zato, ker dobiva krojaško delo celo od duhovščine in Be s tem hvali. Zobotehnik Ogrič je dobil primeren odgovor od dr. Kulovca in dr. Ažmana za svoja izvajanja. Mislimo, da si bo v prihodnje dobro premislil, preden bo zopet drezal v stvari, ki ga ne brigajo. IZ ST. RUPERTA NA DOLENJSKEM. St. Rupert živi in se pridno giblje. Meseca januarja smo dobili tri nove jeklene zvonove, ki imajo lepo ubrane glasove. Veliki tehta 44 stotov, srednji 27, mali 18. Po dolgem velikem petku se jo približala vesela velika nedelja. — Bližajo se volitve. Samostojni, kar jih je, pridno letajo drug k drugemu na posvetovanje. Za kožo jim gre. V ne^ deljo 18. lebruarja so napravili skromen shod pri g. Frelihu. Da je imel g. Rajar komu govoriti, so letali samostojni ata Vidmar okrog svojih pristašev vabit na shod. Ko so se upehali, iščoč izgubljenih ovčic. so napravili listke in jib razposlali v skrbeh, da bi še ta mala peščica liberalcev ne ostala 'uma. Imeli smo pa tudi mi shod in sicer 4. februarja. Obiskal nas jc g. poslanec Sušnik. Na shod pa ni bilo treba vabiti, možje in drugi so sami prišli. Dvorana je bila natlačeno polna. Naših ljudi, g. Vidmar, ni bilo treba vabiti na shod z listki. Spoznali so lažnjivost vaše stranke. Da bi čimbolj napolnili svoje bisage, ste nom obetali zlate gradove, nazadnje, ko jih je bilo treba dati, ste se pa še ra strgano bajto pulili, kdo jo bo imel. O, Št. Ruprčani imamo glavo na pravem koncu, da gremo za pravico in ne za krivico. Kako ste delali v agrarni reformi. Dobro veste, samostojneži in načelnik agrarne reforme, F Lukek. Na vsa usta je treba grajati voše krivično ravnanje. Podkupljeni in dobro plačani od veleposestnikov ste držali ž njimi, da ste varovali zemljo, da je no dobe reveži. Ker ste pa vondar morali nekaj storiti, ste storili ravno narobe. Kdor je imel več svoje zemlje, bolj gotovo jo je dobil od reforme. Spoznati bi bili morali, da je to požrešnost, ki hoče vzeti revežu zadnji in edini grižljaj izpred ust. Ukazano vam je bilo: Bogatim jemati, ubogim dajati. Pa ste ubogim jemali in bo- gatim nanašali na kupe. Prišel je revež prosit za travnik, pa ga ni dobil. Njegov delež ima njegov sosed, ki ima svojih travnikov zadosti, iz pridobljenega travnika pa bo prodal po pretirani ceni, ki jo revež spot ne premore. Kaj stori ubogi revež? Kraviea mu je dajala borni živež, njemu in otrokom. Zdaj pa mora kravico prodati, ker ji nima kaj dati jesti. To so vnebovpijoče krivice naših samostojnežev. In teh bi našteli brez števila, ko bi bilo pri nas toliko papirja, kakor ga je pri samo-stojnežih. Vse je pri njih drago, le papir je poceni, nosijo ga po hišaii zastonj, »Kmetijski list«, »Ljudski tednik« itd. Ali morda mislite, da ga beremo? Bridko se motite. Vaše laži nam niso nič mar. Zato romajo brezplačno nazaj. Ce ne boste na drug način pridobili pristašev na svojo stran, z brezplačnimi listi tudi ne. — Dragi St. Rupertčani! Pripravimo za 18. marec velikanski kres, na katerem bomo poigati samostojne grehe. Dvigniti moramo prapor. SLS. Živijo g. poslanec Sušnik! IZ ŠKOCIJANA PRI TURJAKU. Domoljub je že poročal, kako lepo se razvija pri nas izobraževalno delo. Izobraževalno društvo je dobilo v letošnjem poslovnem letu novega predsednika v osebi g. učitelja Vinko Rupreta. Za delo si je stavilo dve nalogi: ustanovitev pevskega zbora in uvedba rednih predavanj. — Pevski zbor je ustanovljen in lepo napreduje. Tudi predavanja se vrste nedeljo za nedeljo. Vsakikrat, kadar je predavanje, se napolni šolska soba do zadnjega kotička. Posebno velika udeležba je bila pri zadnjem predavanja — do 200 ljudi — ko je predaval turjaški g. učitelj in pisatelj Fr. Ločniškar »O zasedenem ozemlju«. Izvajanja, ki so bila izraz lastnih doživljajev, je g. predavatelj pojasnjeval na zemljevidu in so vsakomur segla globoko v srce. Vsi so izrazili željo, da bi nas še večkrat posetil. — Pred predavanjem svira navadno domača godba, ki jo vodi z velikim veseljem še vedno mladeniško navdahnjeni g. svetnik Jereb. Po predavanju pa nas razveseljuje moški zbor pod vodstvom d>ma-čega učtelja z izbranim petjem. — Vsi udeleženci predavanj so oduševljeni in pravijo, da v Škocijanu že davno ni bilo tako prijetno kot je sedaj, ko tako poceni dobijo toliko koristnega za življenje m toliko poštene zabave. Vse pa je sad: vzajemno delo dn-hovništva in učiteljstva ter radovednost Ško-cijancev, zlasti moških. (Kaj pa z Orlit Ali jih še ni? Op. ur.) IZ MORAVSKE DOLINE. Volivno gibanje se je pričelo ugodno razvijati. Veličastna shoda v Moravčah in r Pečali, na katerih sta govorila kandidat Strein in njegov namestnik urednik Smodej, glasno pričata, da je ogromna večina moravškega ljudstva združena v Kmetsbi zvezi, v taboru SLS. Dr. Susteršič je ostal izven zanimanja, njegovi časopisi se pridno vra-čujejo nazaj. Samostojnežev bi skoraj ne omenjali, da se niso »poslovili« dne 24. februarja na shodu v Zadružnem domu. Ta dan je v Moravčah običajni semenj, torej za nabiranje nerazsodnih elementov ter omejenih razumnikov zelo pripraven dan. To je bilo cukanja in namigaTanja od straai samostojnih agentov, kakor so: Pirnat. Šlibar, Lavrač itd., katerim se je komaj posrečilo, da so spravili skupaj kakih 40 poslušavcev, dočira je udeležba od naše strani brojila do 200 mož. Samo-, stojnež Kokalj je kot sklicatelj in kandidatov namestnik otvoril shod, svoječ si predsedstvo,, s čimer pa naša večina ni soglašala ter je izvolila svojega predsednika, posestnika Fr. Koželja, ki je iz prijaznosti podal besedo samostojnemu govorniku, otvorilcu shoda. Ta jo med hrupnim ugovarjanjem prežvečil nekaj obrabljenih frai, razvil pa ni nikakega programa, niti podal poročila o delovanju ministra Puclja in njegovih tovarišev. Zamolčal je, da so bili samostojneži svoj čas kupljeni od dr. Žerjava za 400 tisoč kron. Prezrl je Pucljevo volovsko kupčijo, ko je 17 tisoč volov, ki nam jih je poslala Nemčija na račun, vojne odškodnine, prodal po 16 K kilogram kapitalistom-izvozničarjem, da so zaslužili 500 do 600 milijonov kron. Pozabil je r>b iz Ohridskega jezera, katere je Pucelj prodal neki kapitalistični družbi ter je s tem onesrečil tisoče ondotnih prebivalcev. Povedal ni, da so samostojneži držali z generalom Zečevičem, namesto z ubogimi rekruti, katerih je 850 umrlo in nad 6000 obolelo. Vsega tega seveda ne pove noben liberalni tovornik, ljudstvo p« vseeno ve iu čuti mučno pezo davkov in škodljivo m< sorsko politiko, vsled katere mera ie dve jeseni ilvino v izgubo prodajati. -Burno prerekanje je trajalo celo uro, nakar jo naš predsednik zaključil shod. Z veselimi obrazi L« se razšli v zavesti »uiage, puslivši na razvalini ponesrečenega shoda peščico onih, ki menda se danes poparjeni proslavljajo svojo samostojno po- ***** VRIJPOUE PRI MORAVČAH. Samostojna trdnjavica se maje. Zaman se trudita Piraat in kova« Kokalj - prvi je grajšfak, a dragi je plačan; pravijo, da je dobil za agitacijo več tisoč kron. Tisti, ki so se dali do sedaj slepiti « frazami in s praznimi obljubami, jima obračajo hrbet imata le Se nekaj Tustanjcev in Podkrajcev. Tudi 'ti godrnjajo plačujejo davke, ne pomislijo pa, da je bila dršavna uprava tista, ki je razmetavala denar za podporo Sokolom. Wranglovcem in Or-juncem, da so prav samostojne« glasovali za oboroževanje vojske, kar bo stalo državo 800 milijonov dinarjev. 0 tem ze vrabci čivkajo na strehah, nekateri se pa še vedno ne morejo otresti samostojne deske, ki jim visi na očeh. Pa plačujte in trpite! V SKOČJASU PBI MOKRONOGU imo nn kvuterni četrtek imeli pravzaprav — pustni torek. Mesar Majcen jc pripeljal mesarja Puceljna, mesar Slajpoh mesarsko ljubezen do ljudstva iu mesarsko olik: ko so pa ljudje burno ugovarjali, jih je zmerjal s telički! Rajar je prav hitro končal svojo pesem, kako hrepeni po belgrajskem kontu. Tudi Majcen jc postal silno majhen, ko ga je nekdo vprašal, če ima zopet kako ovadbo zoper svojega župnika, kateremu še bire ne privošči. Nazadnje se jo pa šc miza polomila in podrla. To je Pucclj smatral za slabo znamenje; zatrdil je, da bo še hujši polom na dan volitve. Zato jo je hitro odkuril s svojimi mesarji. Med ljudstvom pa je slo kakor en glas: Naš jo odgovor tak: Sušnik jc naš možak! Sušnika volil bo v lik poštenjak. PKO — STARA SRBIJA. Skoro 1)0 došel čas volitve. Volivci, pomislite, da je dan volitev, odločilen dan ne le samo tu vas, ampak tudi za vaše sinovo in brate vojake, ki morajo služiti v tujini, v pusti albanski ravnini. Mi Slovenci vojaki dobro vemo, da jo le SI.8 naša rešitev od teh pustih krajev, kajti le ona jc še edina, ki se zavzema za pravice slovenskega ljudstva in vojake. Le ona stoji trdno na svojem krmilu, katera se ne da prevariti za noben bakšiš, da bi ukrenila svojo krmilo na napačno stran. Najuljudnejšc pozdrave vsem bralcem jDnmoljuba« pošiljamo slovenski možje in fantje iz daljnje Srbije, ter želimo obilo -sreče na dan 18, marca. CERKLJE PRI KRŠKEM. .^Kmetijski list« ima zarašena ušesa. Na shodu 21. januarja jo slišal načelnika K. Z. govoriti za Novačanovo oziroma Radičevo republiko, docim jc govoril isti ravno proti isti. — Isti časopis poroča, da je imel Rajar v Cerkljah sijajno uspel slicd zaupnikov. Res j>a je, da Rajar v Cerkljah shoda sploh ni imel. V Krški vasi je pa imel 12 poslušalcev, ki so bili tako navdušeni, da niti do konca niso hoteli poslušati liajarjevih modrosti, kot j« bila u. pr. tista, da je on. ne poslanec Sušnik, dobil podporo za most. Pa ni drugega storil, kot da je v finančnem odboru, kjer je glasovalo 29 poslancev za podporo, on, t j. Rajar molčal. 1'a ko bi tudi on rekel: . ne*, bi podpora bila. IZ IGA. 18. t in. je imel v Našem Domu g. Fr. žužek govor o nesreči centralizma, ki ga nam jc prinesla Samostojna. G. govornik je pojasnil, kako se je vso natančno, samo še hujšo izvršilo, kar smo 1. 1920 napovedovali. Zdaj ne gre za: kmet kmeta, delavec delavca, zdaj gre za življenje in smrt cele Slovenije. Dolžnost vseh stanov je, da volijo SLS, ki so edina resno bojuje za slovensko avtonomijo. Ljudje so z velikim zanimanjem in odobravanjem sledili govor«, kajti povedal je g. žužek tako jasno, da so lahko prijeli. Ižanci! Isti priljubljeni g. govornik Fr. Žužek, obenem pa tudi g. Iv. Stanovnik prideta v nedeljo. 4 marca zopet med nas in priredita po prvi sv maši v dvorani velik volivni shod, nato l»a ob 11. uri v Tomišlju pri g Svetctu. Udeležite se shoda tudi iz pijavške in Uolo-želimeljske ob-6* činel Spoznali boste, kdo jo vas 1. 1920 varal In kdo govoril resnico. Spoznali boste, ki« edmo je re-itev našega gospodarskega pogina. NAKLO. Dne 25. iebr. t. L te j« uprizorila v Stari ioli postnemu času primerna igra «Sv. Družina«. Razni Isljivi prizori, pesmi in deklamacije pa so vzbujale veselo razpoloženje številnega občinstva. Na splošno željo se igra ponovi dne 11. marca t. 1. ob 3. ori popoldne. Ker {e Cisti dobiček namenjen zgradbi novega gasilnega doma in našim revnim šolarjem, ste vsi domačini ia okoličani vljudno vabljeni! BREZNICA. V zadnji štev. »Domoljuba" dopisnik po-tvarja resnico. Vemo, kam pes taco molil Da pride resnica do pravice, popravljamo! V celi občini Breznica se (e letošnji predpust vršila samo ena veselica. Ne hvalimo in ne priporočamo veselic. Toda ta veselica (e lantom i* Žirovni«« prej v- hvalo kot v grajo. Niso fe priredili iz sebičnih namenov. Ves čisti dobiček je bil namenjen za napravo hidrantov v Žirovnici, ki fe zaenkrat skoro brez vode v slučaju požara. Tudi posestniku iz Vrbe dela dopisnik krivico. Nesreča labko vsakogar najde. Sicer pa je bil dotični posestnik Vedno vzoren fant in je še vedno vzoren mož, ne pa kakšen pijanec. Sploh pa dopisnik vso zadevo za 99 odstotkov pretiraval Dopisnik [e dokazal, da v poštenosti temu posestniku še do kolen ne seže. Sicer bi pustil že pred davnimi leti umrle v grobu mirno spali. To fe namreč resnica z ije-govim «dr« Starčevičem. Resnično v dopisu je le to, da v občini Brcznica ne bo kruha ne za Žerjava in ne za samostojne. In to fe ravno tisto, kar dopisniku, ki fe najbrž kakšen lažniv samo-stefnež, ne da miru. Zato pa skuša 9 potvarami Žerjavovo in samostojno testo gnesti. OREKOVICA. V nedeljo, 25. iebr. se jc vršil pri nas shod j SLS. Na shodu sta poročala dr. Kulovec in tajnik Munda o nevzdržnem položaju, ki je huda posle- ' dica demrkrntsko-radikalre vlade, katero so vedno podpirali poslanci samostojnežev z njihovim | Pucljem na čelu. Udeležba na shodu je bila ve-' lika. Celo nekateri samostojneži so pazljivo po-' slušali izvajanjem govornikov. Le graščak Rudež je s svojim vinjenim obnašanjem skrbel za smeh in kratek cas. Večira naše občine obsoja žalostno delo samostojnežev. Le nekaj privržencev ; se še ne more ločiti od samostojnih in njihovega ; Puclja. Vsi drugi bomo pa 'ooino 18. ma-ca spustili krogljice v skrinjico dr. Korošca ali SLS, ki bo PRVA. ŠENT JERNEJ NA DOLENJSKEM. Zadnji čas se kakor ptice selivke kažejo pri nas razni plačani agentje za različne protislovenske in centralistične stranke. Za odpadnika in ; sedanjega hlapca srbskih radikalov dr. gusteršiča j hodi okrog neki Marolt iz Kostanjevice. Za demokrata dr. Žerjava brusi pete «rauierkerar« Po-1 lovič. Ta fe celo kandidat nesrečnih demokratov zu naš okraf. Zakaj pa ne! če opeka in ometanje I ce nese dosti, fe pa le priletno na stroške drugih j piti, če ne delj vsaj do 18. marca. Potem bo pa tako zopet metla dobra. Dne 18. marca bo esem ; skrinjic. Pri ras štiri niti predstavnikov nimajo. Slabostojno ali Pucljevo škatljo bodo čuval« na prvem volišču sam general Vale in Strojinov aia, ; na drugem pa Pire in Kranfc iz Vrhpolja, Vale bo i vse svoje somišljenike kmelijace pogledal z dvema očesoma, vse druge pa le bolj z erim. — žerjavovo ali rauienkerai ja Polovica skrinjico bosta čuvala pa civilnoporočeni živinski zdravrik in pa učitelj Kresal. No, ta škatlja rima dosti upanja. Značilno pa je tc, da je živinski zdravnik drugače vedno dober prijatelj samostojnih Puc'jevih kmeti jace v, sedaj pa so ločeni, seve samo na videz. Če bi kaj dosegli, bi pa scve zopet skupaj delali za propast Slovenije. — Komunistovsko skiiniico bodo čuvali Jerele Franc ml,, Schmit, Pirkovič Josip in gostilničar Kos s Strani. — Sedam stiank se je torej postavilo nasproti SLS, ki jc edina ; prava zastopnica vseh slojev in stanov slovenskega ljudstva, ki sa bori za samostojnost Sloven-, cev in javno brani naša verska načela. Zato pač | ni čuda, da ima toiiko vrst nasprotnikov, ki so • pa vsi skupaj precej majhni. Pucljevci in Žerja-vovci oziroma pri nas «rauienkeraijevi < igrajo že I itak žalostno vlogo. Komunistom je pa vlada menda kar tako dala pravico kandidirati, da bi jih potem, kakor se že govori, zopet razpustil«. Zato bomo Sli 18. marca vsi do zadnjega volit. Kroglice bomo spustili kar v našo prvo skrinfico, k! ie skrin|ica SLS ali dr. Korolčeva skrinjica. S tem bomo pokazali, da obsojamo dosedanje, zs državo, še bolj pa za nas verne Slovence, tako škodljivo delo samostofno-demokratsko-radikalnifc vlad. Našo prvo skrinjico bodo čuvali na prvem volišču Frančič Franc iz Stare vasi in Hroval Janez iz Brezovice gor., drugo pa Lazar Jernej iz Maharovca in Luzar Franc iz Stare vasi. — Le vsi k volitvi, zmaga bo naša! Kdor ne gre volit, si piše samemu sebi sodbo. IZ STOJA PRI RIBNICI. Bliža se nam čas volitev, torej ni čudno, da tudi v našo prijazno vas oziroma občino prihajajo krivi preroki. Največ se trudi eden iz scdraslc« <.o-čiiie. mož, ki živi od nas Ribničauov. Neki nepridi-prav" se je obregnil v lažnjivi »Domovini« nad našimi poštenimi možmi in fanti, ki jih imenuje ka-ntuniste in klerikalce. Zato je' tudi nabiral pri nas nuslove, da pošilja lažniv« iDomovino:, ki jo ps ljudje pridno vračajo. Da so ti ljudje vsiljivi, kajti ne odnehajo s pošiljatvaini. Mislijo si, dober bo glas, ako ga dobimo. Najbolj p» peč« Domovino« poslanec fcknlj, ker vidi dopisnik v njem našeea prijatelja in zaupanje ljudstva v njega. Njegovih vrlin nam ni treba omenjati, ker ga vsi oselmo dobro poznamo. Zato bomo oddali vsi 1K. marca krogljieo v prvo skrinjico. LOŠKI POTOK, Dolgo časa kar verjeti nismo mogli. Tukajšnji trgovec Ivan Lavrič kandidira. Bii jc ves čas pravi liberalec — pa kar naenkrat zapusti po-tapljajočo se liberalno ladfo in postane Pucljev. Je trgovec in tako je njegovo politično prepričanje tudi naprodaj. Pred par leti je začel s trgovino na Hribu poleg kmetijskega društva, da bi kot liberalen trgovec uničil tukajšnje kmetijsko društvo. Pa nima posebrih trgovskih uspehov. Sedaj pa kaže bolj na lahko zasiužiti. Pomagal bo s svofo kandidaturo Puclju do količnika, da bo vsajj Pucclj izvoljen. Lavrič sam dobro ve, da ne bo nikdar izvoljen. Drži štreno Puclju, svinjskemu iz-vozničarfu in Pucelj se bo že hvaležnega skmzal Lavriču. Sama trgovina ni nič drugega. Ker Itn« Lavrič slabo vest in ve, da ne bo izvoljen, zato pa na shodih tudi ponižno nastopa. Prireja gostilniške shode, za medveda vodi teboj Rusoveg« Antona in ljudem kandidira. Ljudje ga pa niti toliko re razumen*, da bi vedeli, na čigav program kandidira. — Kočevarji pravijo, da na Paličev, drugi pa, da na Rad.čev, ab zopet na Pucljevl Pucljevec fe postal liberalec Kapfcv Ivan, ker to fe nekako najbolj nese v trgovini za sedaj. Ker ga na njegovih shodičih lfudjc nič ne r?/.uraefo, pa deli -Kmetijski list.«. Ta -Kmetijski list« naj pomaga, kar Lavrič povedati ne zna, — Pripomnimo še, da v Pucljevo stranko zato tudi spada, ker ne gre nikdar v cerkev. Pa to bo njegov račun, naš bo pa ta, da bo Ivan Lavrič 18. marca v svojem domačem kraju sijajno pogorel. Pa bo že Pucelj pritisnil ilašter na to rano, samo če bo Fucelj sam izvoljen. Lavrič je Puclja potegnil, ker mu je obljubil vso Drago in pol Loškega potoka, volivci pa bodo na dan volitev potegnili oba, ker kmelje niso blago, za katero bi trgovala Pucelj in Lavrič. IZ SUŠJA PRI RIBNICI. Ko sem bral v zadnji številki "Domoljubi" dobiš iz Sušja, sem se spomnil na nekaj, kar je prav, poklicati si v spomin ravno pred volitvami. Pri zadrfih volitvah so nekateri naši občani volili — in celo pred skrincami sedeli — Slovenski Ljudski Stranski nasprotne kandidate. Volitve so minile — v Belijrad je odšel naš vrli poslanec Ekulj. In dobro vem in osebno poznam, da tisti. Iti niso volili g. poslanca Škulja, so bili ob vsakji priliki v Dolenji vas:: gospod, pomagajte! Vaški možje in fantje, ali je to značajno? če hočete, da bo gospod za vas delal, mu pekažite svoje zaupanje tudi na dan volitev; če nc, pa ni treba pO volitvah zlorabljati njegove znane postrežljivosti-Čast in oblast, komur gre! — Posestnik iz Sušja pri Ribnici. KOMEDIJA NA USIVCU PRI B1RCNI VASI. V nedeljo, dne 25. februarja je bil napoved«* shod v Zupančičevi gostilni in sicer popoldne. Napovedan j« bil izvrsten govornik, neki doktor ii Ljubljane. Mi Bršonci smo so podvizali, da ne »»" ■nudimo n godno prilike. In res, naglo bo prišli v Jnrcmstvu domačo inteligence. Takoj so otvorl shod, tovornik vstane, pozdravi, in začne trditi, da jo kmetski sin, v siromaštvu rojen in vzrejen ter začno genljivo stikati obupne razmere malega kmeta, delavstva in revnih slojev, da jo skoraj iz-vkbil solze in medkliee: to mi tudi vemo. Potem nadaljuje: »Glavni vzrok draginje le« v tem, ker .. izvoljeni slovenski poslanci niso vsi vkup glo-5ilj T vladno stranko v Belgradu kakor b. pr. na Francoskem, v Švici, Hali«. Pa kaj bomo šli tako daleč poglejmo na čečko, tam so vsi kot eden v vladi' in glejte čuda, vse se je «a desetkrat pocenilo « Ogorčeni protesli, kje pa so češki Nemei? kje so pa Slovaki? kje je več opozicije kakor ravno n« Češkem? ali mislite, da smo taki nevedne«? Hrup narašča. Ali ste prišli slepar«, molčati mora, ven i njim! Nekdo predlaga: pustimo ga, da bomo videli, kakšno perje ima. Hrup poneha. »Vzrok draginje«, nadaljuje, so špekulacije prosto izvoznice itd. -- l)r. Žerjav: Pri tem nastane smeh, silen hrušč, kar je gospo učiteljico tal,-o razburilo, da jo vstala ter ž napovedujočim glasom in ostrim pogledom ukazala mir misleč, da Je med paglavci v šoli. Potem je iskal govornik vzrok draginje v prtivoliki plači poljskih delavcev na posestvih vele- agrarcev v Vojvodini itd. Vpitje: »Kaj je rekel, ven i njim, nič več ne sme govoriti.« In vtihnil je. Nato se oglasi kmetski fant k besedi, nakar s« hrup polete. »Imeli smo čast poslušati govornika, ki je povsod iskal vzrokov današnje bede, samo tam ne, kjer je. Gospod govornik v demokratski stranki bortto našli zajca. V vaši stranki so špekulanti, iz-vozničarji, oderuhi itd. Ne, ie, ne samo v vaši, tudi v radikalni; obe stranki sto srbski ln ste Imeli vso moč v rokah, opozicije skoro ni bilo, Turke in Žerjavov« samostojne so podkupile. Kakor vidimo na Češkem, kjer je močna opozicija, tam se boljše gospodari. In če bi ves naš slovenski narod bil v vladi ali pa v opoziciji se bo le tako gospodarilo, kakor bodo hoteli belgrajski advokati, bankirji ia vsi navijalci cen in davka. Zato je naše geslo: avtonomija Slovenije. Težke pesti padajo po mizi: avtonomija, avtonomija, mi hočemo avtonomijo. Ne boste nag več prodajali, ker ini smo prvič Slovenci, potem pa Jugoslovani. Govornik se poslavlja in priporoča: Pucljev shod bo v Novem mestu pri »Pošti« v ponedeljek. Veliko presenečenje. Kaj tudi za Pucljevee agitira, kaj so vsi iz ene vreče in enega hleva? Prvi govornik odhaja, zborovale! kličejo za njim: Pozabili ste povedati, v katero naj vržemo kroglico. Smeh, krik, dovtipi. Nagradni razpis. Katere p edaeaU daje naia „BERSO>*" gunl laptto&ov ia ..BERSON" (turni potp'atov? Velik,i abt|ibl|eiosi Kaiero uživa o naši gnmi n.-peUikl, kakor tndi jtomijpotplati dali aam fe pavad, da za aijbajie odgovore aa gornja vpratanje raiptieno sledeče nagrade: 1. nagrada........ 2000 Dinara 3. nagrada........ 1000 Dinara 3. aagrada........ 500 Cinsra 30 nagrad........po 100 Dinara SO nagrad........po »O Dtnara Odgovon .c t <«fna naznako mesa t« lotae adrese polil alella nastavl|ala do 15. aprila 11. na aas'ov; BERSON Kaucu d. d. Zanreb Vflionov trg iltv. 7. Odgovore bode presadil eden jnry reklamnih strokovnjaka*, a tmenr. nagrajenih se bodo caznaniia v dnevnikih. BEKSOM Kautuk d. d. Z^reb, Vllsoncv trg 7. | 1 Tedenske novice. SHOD V BOROVNICI. . Dne 11. marca bo zjutraj ob sedmih v Društveni dvorani na Borovnici javen shod SLS, na katerem govorita dr. Janko Brejc in dr. Marko Natlačen. Vse somišljenike SLS iz Borovnico in okolice vabimo, da se shoda polnoštevilno udeleže. VOLILCI LITIJSKEGA SODNEGA OKRAJA! Glavna volilna shoda SLS v nedeljo, 11. t m. I V Šmarlnem po prvi sv. maši. V Litiji po deseti sv. maši. Govori kandidat SLS g. Kremžar. d Shod na Vrhniki. Prihodnjo nedeljo bo ob treh popoldne shod SLS na Vrhniki. Vrlmičani pokažimo, da je pri aas kakor vedno ogromna večina SLS in priredimo ta dan veliko manifestacijo naše stranke. d Shod v Kranju. V pondeljelv dne 12. t. m. ob enajsti uri dopoldne se vrši v Kranju v Društvenem domu volilni shod SLS. Govorita poslanec Brodar in dr. Janko Brejc. Vse okoličane in pa somišljenike iz Kranja poživljamo, da se shoda polnoštevilno udeleže. d Prihodna številka »Domoljuba« izide v petek. Naročnike prosmo, da posebno ta teden posodijo Domoljuba, ko ga prečitajo, svojemu sosedu, prijatelju, znancu, ki ga morda nimajo. d Centralizem in Avstrija. Z ozirom na pogodbe, ki so se pred kratkim sklenile v Bel gradu med Avstrijo in Jugoslavijo, je napisal naš gosjKidarski strokovnjak Janko Jovan v »Slovencu« članek, v katerem je pokazal na ogromno škodo, ki jo bodo imeli Slovenci od teh pogodb, pa prav nobeno koristi. Vzrok je iskati v tem, ker so od naše strani sklepali pogodbo belgrajski politični verižniki, ki za Slovenijo nimajo ne poznavanja raznter, niti smisla, niti srca. Dosedaj je Slovenijo izkoriščal Belgrad, sedaj jo bo še Avstrija. Celo slovenska libe- ralna stranka je sklenila zoper belgrajska" avstrijsko-jugosiovanska pogajanja ostro resolucije, v katerih navaja veliko škodo, ki jo bo trpela Slovenija po teh pogodbah. Liberalci imajo čisto prav, le tega naj se zavedajo, da so bili ravno oni v zvezi s samostojneži tisti, ki so hebrejskim ;iOiiiič-nim verižnikom dali vso moč v roke, da nas lahko prodajajo danes Avstriji, jutri Lahom, pojutrajšnjem pa magari Cutukafrom. Kdor je za centralizem, naj se nikar ne pritožuje, če ga potem centralizem davi. d Centralizem. Kadar naš? vojaki pri-. dejo iz Srbije, Macedonijc in Albanije na. slopust, tedaj jih je groza pogledati. Pre-padli, bledi, suhi, strgani, umazani, ušivi — in če le morejo, pridejo domov ponoči, da se hitro ^vržejo v civik (seveda po temeljiti kopelji) in se šole potem morejo pokazati med ljudmi. Samostojneži pa glasujejo za milijarde za vojaške dobave. Kam gredo za hudirja te ogromne svote? . . . d Samostojni shodi doživljajo take polome, da jih tudi mi nismo pričakovali. Ljudstvo je opravičeno ogorčeno nad me« serji, mešetarji in trgovci, ki pod krinko kmetske stranke prodajajo našega kmeta velesrbskemu centralizmu. Pucelj in njegovi kandidati hodijo žalostno od shoda do shoda, kjer pride skupaj 5—40 ljudi, pa še ti so na, večkrat po večini pristaši drugih strank. Če bo samostojnežem tako šlo, se bo še Pucelj moral boriti za — količnik. d Veliko discipliniranost kažejo naši ljudje na shodih kljub velikanski ogorčenosti, ki opravičeno vlada proti izdajicam slovenskega naroda. Ko so pred 3 leti pri volitvah v listavotvorno skupščino samostojneži v nekaterih krajih začutili moč, naš govornik ni bil življenja varen pred samostojnimi surovinami — spominjajmo se samo na slučaj Brodar v Velikem gabru! Iz tega je tudi razvidno, kje je doma poštenost, ke pa zalkoholizirana surovost. Našim ljudem pa čast! d Dr. šusteršič, priganjaš Pašičev, jo je v Črnomlju pošteno izkupil. Sklical jo pri Laknerju shod. Ko je nekaj časa govo« ril, je vstal urednik Radešček, ki je razkril izdajalske namene dr. Šusteršičeve ter predlagal zaupnico SLS. Zaupnica je bila z velikim navdušenjem sprejeta, dr. Šusteršič pa je slišal toliko ne ravno laskavih besedi na svoj naslov, da se mu nikdar več ne bo ljubilo hoditi v Črnomelj. d Temeljit odgovor je dobil izdajica dr. Šusteršič od dr. Brejca. Dr. Šusteršič je lagal v Ljudskem dnevniku, da je dr. Brejc kriv koroškega poraza in da je pri-bežal s Koroške na Kranjsko, Dr. Brejc navaja v odgovor samo dejstva: Ko je 1903 zapustil Kranjsko in šel na Koroško, jc našel Korošce v- narodnem oziru v najbolj zapuščenem stanju. Zato je prevzel vodstvo v roke in dosegli so se veliki uspehi na vseh poljih. Vse te uspehe pa mu je podrla volilna reforma, za katero se je poganjal najbolj dr. Šusteršič in ki je takrat koroške Slovence prepustil njihovi žalostni usodi. Zakaj po takratni volilni reformi so bili Slovenci na nemilost izročeni Nemcem, Kljub temu je dr. Brejc vztrajal in delal napre;. Ob plebiscitu je bil on predsednik deželne vlade. Ko je videl, kako belgrajska vlada zanemarja plebiscit, ka. ko naravnost ponuja koroške Slovence Nemcem, je v znak protesta cela deželna vlada odstopila. Nato je belgrajska vlada odgovorila, da je koroški plebiscit samo njena zadeva in nikogar drugega in prosila dr. Brejca, naj še dalje ostane na svojem mestu, kar je tudi storil. Kar tiče njegovega bega s Koroške, je on toliko časa ostal na Koroškem, dokler ga ni stranka pozvala na mesto deželnega predsednika v Ljubljano. d Veliko zabave so imeli, kakor se n: m poroča, v nedeljo dne 25. februarja v D 1 Logatcu po sv. masi. Neki nepoznan ir žakar je stal pred cerkvijo in' iz natla-& o polnega nahrbtnika delil — Ljudski dr, ivnik. Ljudje so jemali, trgali, se smejali a otroci so imeli z možakarjem veliko zabave. , , „ d Shod Slov. ljudske stranke za obč. Račno se vrši v nedeljo, dne 11. marca, ob 11. uri dopoldne na Kopanju pred cerkvijo. Na shodu bo govoril sin kandidata za ljublj. okolico, gospod dr. Ivan Stanovnik. Vabimo k obilni udeležbi. d S pratci in kravami. Radikalci kandidirajo na Štajerskem finančnega ministra, velesrba Stojadinoviča. Ker pa seveda noben Štajerc nima smisla za velesrb-skega kandidata, ponujajo radikalci volil-cem, karkoli hočejo: denar, prasce, krave, samo da bi dobili njihove glasove. Ker vse te prasce in krave in denar plačajo naši davkoplačevalci (potom državne kase, iz katere radikalli jemljejo volilne prasce in krave), ljudje čisto mirno jemljejo te vrste robo, volili bodo pa to, kar jim njihova vest veleva. d Dvakrat potegnjeni. Bernotovi socialisti 60 že dve nedelji napovedali shod v Kožarjih pri Ljubljani. Krdelce zboroval-cev je čakalo, a govornika od nikoder ne prvikrat, ne drugikrat. Za tolažbo je zbo-rovalcem Jaka Delničar iz Podsmreke razdelil »Naprej«, kolikor ga je kdo hotel in jih povabil za prihodnjo nedeljo, ko bo govornik iz Ljubljane gotovo prišel. Pa se oglasijo zborovalci: Ga ni treba, saj bi še dane. tekel v Ljubljano, da bi ga niti lastna senca ne dohajala. Kdor je primerjal to ber-notovsko polomijo z veličastnim jutranjim shodom SLS na Dobravi, ta si je na jasnem, kako razpoloženje vlada v dobrovski fari. dlz šentjernejske doline. Že nad pol leta so trosili samostojni po celi šentjer-nejski dolini in drugod po Krškem okraju gorostasne vesti o pravdi župana Krhina iz Št. Jerneje proti Alojziji Zupančič iz St, Jerneja zaradi razžalejnja časti. Župan je tožil po dr, Česniku v Novem mestu imenovano žensko, ker mu je očitala goljufijo, češ, da jo je pri nakupu sejmišča ogoljufal. Dasi je bila pogorela v vseh civilnih kazenskih pravdah z občino in županom in plačala velikanske vsote pravdnih stroškov, najemala razne advokate, ji žilica že ni dala miru. Nastopila je dokaz resnice in privedla pred sodišče nebroj prič. Dokaz resnice se ji ni samo ponesrečil. Zaslišane priče so dokazale ravno obratno, da se je nakup zemljišča izvršil popolnoma pravilno, kakor se je izkazalo v £rejšnjih pravdah. Alojzija Zupančič je ila od okrajnega sodišča obsojena, a se je^>roti tej sodbi pritožila, Pretečeno sre- do 28. februarja se je vršila o tej pritožbi razprava pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Pritožba pa je bila zavrnjena in bo Alojzija Zupančič sedaj nosila velike pravdne stroške. Tako so nasprotniki za eno blamažo bogatejši. d Kmetijski list in župani. »Kmetijski list« v 14. letošnji številki prav »iskreno« svari župane pred šikanami raznih oblasti. To sočutje se mu je pa vzbudilo še-le sedaj, ko rabi glasov. Pred nedavnim časom je pa klical žandarje in biriče nad župana iz Ježice, ko mu ta ni mogel izpolniti neke protizakonitosti, ki jo je dopisan »Kmetijskega lista« zahteval od njega. Iz tega se jasno vidi hinavščina, ki jo uganja »Kmetijski list«. d Auf biks! Prejeli smo iz Novega mesta: V predzadnjem »Kmetijskem listu« smo brali nekak poziv nekaterim našim somišljenikom iz Novega mesta, naj se udeleže samostojnega shoda, katerega obe-čajo na 12. marca v Novem mestu menda pred pošto. Aufbiksarskemu pozivu se pozna, da je skovan v onemogli jezi nad neuspehi Ogričeve agitacije. Čudimo se, da niso pozvali samostojni novomeški kar vse klerikalne Slovenije na dvoboj. Svetovna politika bo rešila samostojne na shodu. Zato le pričakujte pozvancev, ker nimajo drugega posla kot odgovarjati na vaš auf-biks. Naši shodi so se vršili javno. Ako vam ni bilo kaj prav, iščite drugega mesta za ugovore in odgovore. Svoje : sejme« obiskujte le sami, igrajte se na njih sami slepe miši! Vaši »sejmi« so za SLS najboljša agitacija. To bo pokazal 18. marec. d Tiskovni škrat je v zadnji Domo-ljubovi številki z dne 28. II. t. 1. v alkoholno Statistiko občine Jezica pri Ljubljani zagrešil neljubo pomoto. V 1. 1922. se ni potočilo 1,451.115 hI, ampak 1.451 hI 11 in pol litra vina, 04 te množice odpade tri četrtine na tujce, ne pa, kakor jo tiskarski škrat potvoril tri šestine. Toliko, da se ne bo kdo spodtikal. d Ježenskemu dopisniku. Piše so nam: V zadnji številki predlaga ježen-ski dopisnik, naj se na Jožici zvišajo alkoholne doklade na 300 odstotkov. Nam se zdi, da so tudi v tem oziru ne sme pretiravati, temveč naj bodo tudi občinske doklade na vse strani pravično razdeljene. (Op. ur. Mi smo prinesli je-ženski dopis, ki se nanaša samo na je-žensko občino, ne da bi s tem pritrdili njegovemu mnenju. Zato se danes nič ne pomišljamo priobčiti nasprotno mnenje. Toliko, da nas ne bo kdo napačno razumel.) d Kmetijska tečaja. Piše se nam: V zadnjem »Domoljubu« grajate Dolenjce, iz novomeškega in črnomeljskega okraja, da se niso udeležili tečaja. Prav bi bili storili, če bi bili omenili, da je ljudstvo izgubilo zaupanje do Grma, ki je šola samostojnežev. Bližnji najbolj poznajo to šolo, razne Vedernjake itd, d Na Balkanu. »Straža« poroča: Na peronu glavnega kolodvora v Mariboru stojita že več dni dva poštna ročna vozička, založena s poštnimi paketi za rekrute iz Srbije, Črne gore in Macedonije. Na obeh vozičkih so pritrjeni napisi, ki svarijo potnike, naj se ne približajo paketom, ker so — ukuženi od uši. Pisec teh vrstic si jo ogledal oba zozička s paketi. In kaj je videl? Po paketih kar mrgoli — macedon-skih in črnogorskih uši. Mariborska pošta se brani prevzeti te kapete. Menda bodo uši s paketi vred transportirali zopet nazaj na Balkan. d Osemurni delavnik. Ministrstvo za socialno politiko je izdelalo načrt za ureditev delovnega .časa. In sicer se takole predlaga: 1. V industrijskih obratih in v rudnikih ostane v veljavi 8 urni delavnik. Delavni čas se pa lahko podaljša tudi v teh obratih za 1 do 2 uri v soglasju z določili o varstvu delavcev. Za mladoletne dolavce in ženske velja brez izjeme samo 8 urnik. 2. j V podjetjih, ki se smatrajo za obrtna — ta podjetja pravilnik natančno določa in iz-' ključuje izrecno trgovine — velja v splošnem 10 -no delo. Za ;nladoletr.^ delavce in žene velja tudi v obrtih samo 8 ur: -'k. 3. Za trgovine velja pode'»no 10, 9 ali 8 urni delovni čas. Uro odpiranja in zapiranja določajo inšpekcije dela z ozirc a na krajevno ! navade. Ob nedeljah in praznikih morajo biti trgovine in obrti brezpogojno -aprte. 4. Za pekarije bo ministre '-o izdalo poti-na določila pozneje. g Občni zbor Gospodarske zveze, Dne 1. t. m. se je vršil občni zbor Gospodarske zveze, ki je pokazal, da se je to važno podjetje slovenskega narodnega gospodarstva v preteklem letu kljub trajni denarni krizi in kljub nestalni izvozni, carinski in devizni politiki vsestransko razvilo in razširilo. Vsi oddelki so pokazali znaten napredek. Eden najvažnejših oddelkov je postal lesni oddelek, ki ga je treba šteti po obsegu njegove organizacije in po 2782 vagonih prometa, ki ga je napravil v preteklem letu z lesom, samega med vodilna lesna industrijska in trg, podjetja v Sloveniji. Ravno tako zadovoljiv razvoj so dosegli blagovni oddelek, vinski oddelek, kmetijski oddelek in mesni oddelek. Na novo je bil ustanovljen mlekarski oddelek, ki je spravil v ne celih 9 mesecih svojega obstanka nad 1 milijon 200 tjsoč litrov mleka v promet. Aktivna so delale tudi podružnice. Med pridruženimi podjetji se je najbolj razvila Milarna in svečama d. d. na Viču, ki je dosegla letno 150 vagonov mila in 50 vagonov sveč. Tudi O b 1 a č i 1 n i c a za Slovenijo r. z. z o. z. je raztegnila svoj delokrog. Triglav d. d,, tovarna hranil v Šmarci, je razširila svoj obrat. Po 20 letih svojega obstanka je postala Gospodarska zveza eno najvažnejših podjetij ne samo v Sloveniji, temveč v državi sploh, v ponos slovenskega zadružništva, ki ima v njej kot blagovni centrali svojo najboljšo zaslombo. Soglasno je bil zopet izvoljen dosedanji odbor s predsednikom prof. Bogumilom Remcem, | d Ljubljanski škof bo zadnje tri tedne štiridesetdnevnega posta vsak dan od 5. ! tire zjutraj in od 5. ure popoldne spovedo-val v stolnici v prvi kapeli na desno od glavnega vhoda. Začel bo v sredo 7. marca ob 5. uri popoldne in nehal na veliki četrtek 29. marca zjutraj. d Redni občni zbor izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov v Ljubljani se bo vršil dne 11. marca ob 8. uri zjutraj v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Vsi Člani in delegati se vabijo, da se udeleže jbora v polnem številu. — Izvršni odbor. d Zahvala! Kmetijska nabavna in prodajalna zadruga v Gorenji Straži je podarila podpisani bolnišnici nekaj kubičnih metrov desk. Štejemo si v prijetno dolžnost izrazit item potom našo najtoplejšo zahvalo gospodu načelniku in vsem go-•podom tabornikom, ki so pokazali, kako visoko cenijo revni, dobrodelni zavod in na kak plemeniti n^.snsn so razdelili čisti dobiček zadruge. Bog plačaj stoterol — Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji. d Odbor zvez« bivSMh salezijanskih gojencev, poslujoč sedaj v Mladinskem domu na Kodeljevem, poživlja vse bivše gojcice in oratorijance salezijanskih zavodov, da javijo svoj sedanji naslov v svrbo vabila k občnemu zboru dne 2. aprila t. 1. na Rakovniku. d Najden zve :>. Pretekli teden je cerkvenik v Srednji vasi pri Šenčurju našel v svojem stanovanji: pod posteljo v zemljo zakopan mal zvon iz leta iooo. a zvoa je bil nekoč obešen v ondotni zgodovinski cerkvici ev. Katarine, da so ž njim pobožni romarji pozvanjali ter s tem Drosili sv. Katarino za pravi razum in pamet; služil pa je tudi za to, da so ž njim zvonili pri posameznih delih sv. maše. Pozne j o so pa ta zvon vsl^d neznanih vzrokov 3pfavili nad zakristijo. Rajni cerkvenik je pa za svetovne vojne ta mali zvon skril in zr.".:opsl v svoji hiši, da ga vojaška uprava ni rekviri-rala. In tako je bil zvon skrit, ne da bi kdo vedel za to, in rajni cerkvenik je odnesel to skrivnost s seboj v grob. Znameniti zvon bodo vaščani zopet obesili ▼ ondotno cerkvico sv. Katarne, da bo tako zopet služil prejšnjim namenom. Vsekakor bi svetovali nasprotnikom SLS, ki hočejo biti pravi voditelji ljudstva, da bi parkrat krepko z njim pozvonili, da bi jih že enkrat srečala — pamet. — Umrla je dne 20. febr. v Predosljah 'Jožefa Kočar, lena mlinarju Matevža Kočar, Blag ji spomini dNcarečna pot v šolo. 16. februarja je fela v šolo Mimica Povše iz Gorjano v Pod-»rrad, ccBtarjeva hčerka, stara sedem let. Na ledeni poti ji pa tako nesrečno spodrsne, da si zlomi desno nogo nad kolenom. Prepeljali so jo takoj v novomeško bolnišnico. d Koralni spevi u oticlfe Val. tedna. Priredil Vinko L o v i i n . LJubljana 1923. II. natis", j samozaložba. Cena 10 Din, Naroča le v prodajalni Kat. tisk. društva (Ničman), Ljubljana. Ker je pomanjkanje oflcija za Vel. teden zelo občutno, je rireditelj nanovo izdal II. popravljeni iatia, ker natisa že par let ni dobiti, povpraševan,'j po oiiciju pa še vedno od več itrani. Rokopis uta Sregledala prvotno čč. gg. dr. Kimovec, sedaj pa t. Premrl ln ga odobril škof. ordinariat k J j mamiskript. Izdaja je Izvleček Iz velikega oficiji in popolnoma zadošča vsem potrebam, ker so obsežene vse melodije in začetni verzi psalmov. i Lamcntacije so pa izpeljane v celoti. Odgovarja v vsem novim izdajam in cerkvenim zahtevam glede koralnih izdaj. Zato ga vsem gg. duhovnikom, bo-goalovcem in organistom toplo priporočamo. Naročiti je treba takoj, ker je čas do Vel. noči kratek in razpolaga založba z omejenim številom Izvodov, Denar najboljše poslati naprej. S pošt-nico stane 1.50 Din več. N. O. d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko« ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga LjubHana, Breg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. 4 V? A Listek. Ti KXXxxK>oo<»oocKxxKXj8388oooooooc>oooooooooo) Pod krivo jelko. Povest iz Meternikove dobe. Spisal t Peler Bohinjec. (Dalje.) VII. Odločni nastop kranjskega komisarja je vzbudil nevoljo, pa tudi veselje. Dobri, pošteni ljudje so odobravali slrogost gosposke, in kmalu so se duhovi ločili. Izprideni fanije so hodili ostriženi po vasi, kar je bila tiste čase velika sramota. Pajk je dal vsakega do golega ostriči, kaleri je prišel v njegove roke. Palica je pela in Pajkov prst je prešel v pregovor. Tako pa so se pravi rokovnjači zmerom bolj ločili od drugih, ker so pošteni kmetje dobili pogum in niso hoteli več dajati potuhe. Rokomavharji so le še po posameznih bajtah prejemali zaslombo, tako pa so se vedno bolj umikali ljudem in vasem. Poleti se je še živelo, ali zima je bila huda po gozdih. Plašarska moč je ginevala, bogastvo je prehajalo v pomanjkanje in celo Veliki Oroga je ubožal. Udni boršt s svojimi raztegnjenimi in skritimi koti je bil edino pribežališče starih štektjačarjev. Tu je še vladal harambaša z železno roko, ali disciplina se je rušila In število plašarjev se je manjšalo od dne do dne. Veliki Groga je le 5e enkrat zbral svojo četo. Bili so mrzli adventni dnevi. Ognji so plapolali v Petričevem dolu in slrašni obrazi starih rokovnjačev so se svi-tali v ognjenem plamenu. Molče so sedele oblastne rokomavharice okrog ognjev in pristavljale črne piskre. Otroci so greli svoje premrle ude ob žrjavici in lačni čakali na skuhane porcije. Veliki Groga ni več rožljal z žoltimi cekini ob pasu, grbasta harambašica je nosila posmoljeno obleko. Hči starega haram-baše je šc zmerom kazala svoja mlada lica in živahno kretenje života, Tacman je ropotal po svoje in Polonjek jc pomežikaval Pogrojčevi Mini. Pomiganec in Požaganee sla se vrtita okrog Fundežkinega Tomaža, ki je igrtsl na zamazune gosti, Travnove tri so sc aukaie okrog svojega očeta, šunkarica m Orožna sla skubli perutnino in Mrčanova Mi; a je mešala žgance. Mejačev Štefan je sedel v družbi Likozarjevega, Jakoparjevega itt Maieševega in dražil Kozjega, ki je V vo-je.iki suknji tičal za hrastovim štorom, na h*iercm sta sramežljivo sedela mlada fantiči. Devs iz Slražišča in Dimež iz Zgornje Save. »Ali nisla lepa fanta?« reče Devsova Katra mladi Grogovki in pokaže no svojega brata in Dimeža. MMiDDHAt L " . U ssttftiznuui FB TRAPE MflflK I ' ' — * ' •*—*' | E »Kakor bi jih ulil iz voskal« vzklikne Mica in pogladi po licih mlada fanta okrog* lih lic in gostih las. »Tvoja častna straža, harambaša'« vzklikne Tacman in pokaže poglavarju lepa fanta. Veliki Groga je sedel na izdolbeni skali in položil desnico na rame Dimežu: »Kaj si delal do zdaj, fanl?« »Sumijeve kozle sem pasel in branjev* kam nagajal po Kranjskem trgu,« se odreže Dimež. »Ali si kaj v šolo hodil?« »Pri odgovorih sem bil zmerom prvi, pri uboganju zmerom zadnji, pravi moj učitelj Peterlin.« »Polem si naš. Brihtnih glav nam manj* ka, uboga pa tisti, kdor mora. čim več jih boš dobil, da lc bodo ubogali, tem večja glava boš pri nas. Brati in pisati zna$ dobro?« »Pa ludi računati in risati.« »Micika, prinesi papirja in gosje perol Dimež bo odslej naš pisar. Piši iorej, fant, in napiši pismo do kranjskega komisarja Pajka, da naj slo zlatov položi na tiste vU slice na kranjskem polju do ponedeljka, ako; hoče dobiti nazaj svoj cilinder in frak, Ci« tindra in fraka seveda še nimamo, ali tvoja; skrb je, Devs, da ti Pajku to pismo izročišj obenem pa njegov cilinder in frak nam pri« neseš. Razumeš?« »Razumem in naredim, kar si ukaza!,; harambaša,« odvrne Devs. »Pa sreča z vamal« reče Veliki Groga; in se obrne do drugih. »Julri gremo na Suho in v Kokro. Na; Suho pojdem jaz sam, da mlinarja iupana Zormana malo obiščemo. V Kokro pa pojdi ti, Tacman, da kokrskega župnika nekoliko' oskubeš. Naše prihodnje kurjavše bo na Vogljanski gmajni. Pri Bolcu se snidemo. On ima dosti ovac, Bolčcv Aleš pa Lovre sta tako bolj naša.« In Tacman začne takoj zbirali svoje junake. Travnov Janez jc že njegov slari oproda, Mejačev Štefan in Koblar se mu pridružita, tudi Kozjek je za Tacmanovq komando. Likozarjev, Jakoparjev in Malešev iz Zg. Dupelj so bili vsi dobri pivci in se vedeli, da se jim bo dobro godilo v kleti kokrškega župnika. Le Matevž Medved iz Križev je bil, ki si ga je Veliki Oroga zase prihranil. »Matevž, ti boš nagnal vse ženske julri zjutraj iz Pikševe loke na Suho. Berejo naj po hišah kašo in slanino in naj li po< vedo, katere gospodinje so najbolj skope. Okrog enajste ure pridemo štekljačarji, da popravimo, kar je bilo napačnega. Ti, Tac« man, pa kar odrini, da o pravem času pri'« deš v Kokro. Na sveti večer, ko bodo ljudje pri polnočnici, se vam bo v župnišču najbolj godilo,« skonča harambaša svoje ukaze, Tacman je odšel s svojo četo, tudi Medved je odgnal zvečine vse ženske y Pikševo loko v strugi zelene Kokre. Truden jc bil stari Groga in oči so mu lezle skupaj, ali zaspati ni mogel. Burne misli so se mu podile po glavi in žali spo* mini so pretresali njegovo dušo. Rad bi bii v miru, rad bi sc umaknil, pa ne more. Nove skrbi zalezujejo njegovo dušo in deset let že izroča svojo službo drugim, a le še njegov hrbet krivijo vsa bremena rokoy« Liubiiana. Slari trg št. 34 (nasproti šentjakobske dekliške šole) ORDINIRA od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne. Resna ženitna ponudba. Mladenič, star 20 let, lepe in prlkupljive zunanjosti, z velikim kmetskim posestvom, se želi v svrho zenitve seznaniti z lepo in pridno kmetsko deklico iz dobre Iliše in poštenih starišev v starosti od 16 do 24 let s primerno doto. _ Deklice, ki so dovršile gospodinjsko šolo ali kak kmetijski tečaj, imajo prednost. — Le resne ponudbe s sliko sc prosijo na naslov: «LEPA BODOČNOST ST. 28«, poštno ležeče LITIJA. — Slike se vrnejo. Tajnost strogo zajmčena. 1287 — NAZNANiLQ Cenjenemu občinstvu in gospodom čevljarskim mojstrom vljudno naznanjam, da sem otvoril v Domžalah ŠTEV. 50 TRGOVINO vsakovrstnega USNJA po kolikor mogoče nizkih cenah,— Se priporočam spoštovanjem MATEJ STRAŽAR. čevljarskega VAJENCA 'ffiE FRANC KOŠAK, čevljarski mojster, DOMŽALE, 3s n jaške komande. Povzdignil je moč rokov-n/aštva do vrhunca, a zdoj sluli, da l>o moral podpisali tudi njegov propad on sam. Četa njegova se manjša od dne do dric, najboljši kapiiani so pod zemljo ali pa lice za železnimi okni podzemeljskih ječ. l.e harambaša je vselej srečno 'ubežal smrti in ječi, ubežal vralolomnim nevarnostim in zmagoval po svoje. Oregor Hrastnar je bil v bitki pri Ve-roni in basanu, so ga vjeli v vojski in odpeljali na I rancosko. Ušel ie in spel stopil v vojsko. In že spel popuslil vojaško suknjo, pa se je klatil po hribih in dolinah, kradel in ropal, dokler ni sestavil mogočne čele, ki mu je šla in mu še gre če/, dm in slin v ogenj na njegovo besedo. Sel je toiikrat skozi šibe, zaprli so neštetokrat v temne ječe, ali on sloji še prost, neupogljiv sredi svoje družbe. Le slarost, neizogibna starost trka naposled tudi njemu na vrata. Le s silo, z neupogljivo voljo in dobrodušnim značajem vleče svoj težko obloženi voz po poii, ki pelje v večnost. »Agala, natoči mi vina!« zakliče svoji iovarišici, ki je dremala ob ognju, zaviia v beli kožuh. In Veliki Gioga polegne globoko iz pisane majolke, prižge dolgocevno pipo in puši tobak, da so se dimasii oblački tajali v mrzli sapi zimskega jutra. »jutri je Gospodov dan, Agalal V revščini je prišel na svet, v revščini je um i. Tudi nas io čaka. Ali mene je rodila grešna zveza, Gospod pa je iz božjih rok,« govori stari poglavar. »Vesel praznik smo praznovali ta dan, ko sem bila doma še kot otrok. Ali vse mine. Tudi naju bo minilo, Grogal« otožno vzdihne i Agata. »Dan se dela, pojdimo!« zakliče ha- j rambaša in iz starega obraza so švigale j njegove vedno iskre oči. Cela se dvigne in se spušča iz temnih i borovcev v nižavo in spet v višavo, dokler se ne pokaže zvonik sv. Ksista na ravnem polju... ~~ ZOBOZDRAVNIK- SPECIALIST ...... TAMBURICO up7a^'iStvoPO«IWljuba« pod šifro: »TAMBURICA«.______iiSl Malo iišo ali lokal s stanovanjem, na prometnem kraj.., ortmerno za trgovino, KUPIM ali VZAMI-.M V NA.lhM - Naslov pove upravništvo .Domoljuba« pod 61. 1/'»- V službo sprejmem DEKLICO iz poštene kmetske hiše, staro 14-16 let, katero veseli delo na cvetličnem vrlu in pri otrokih. — Ponudbe na: M. KEŠE, Linhartova ul. 5, Ljubljana koles prod Ve<5 so izve v Ježi 7 pri Črnučah. Sprejem takoj za mizarsko obrt, ki imata vc-eljedo to obrli, in sta Krščansko vzg' jena. Hrana in stanovanje v liiši, diug.) po dogovoru. Naslov pove u ravnišivo te.-a listu pod 1299. Sprejmem iakoj pridno, poštano deklo, ki zna opravliati vsa dela. P:ača po dogovoru. Dopis na upravo Domoljuba pod »Prdni« 19S6 Sprejmem takoj pridnega in poštenega hlnpca i,a večje pose-tvo blizu Ljui-ljane, ki /na opravljati vsa kmečka deln. Plača |)o dogovoru. Pismene ponudbe na upravnl^tvo „Doraoljuba" ped »Pr:<;en«. 1297 Ne pozabite ko pridete v Ljubljano, OBISKATI manufaktumo trgovino Ivan Strojanšek pri »ZVONU« na sadnem trgu, zraven škofove palače — katera se Vam zaradi res nizkih cen in dobrega blaga za moške in ženske obleke — najtopleje priporoča. hiaeta a aaa a ■ »h bBsaa a~aBiBaslš za izdelovanje papirja, postavljen v tovarno na KOLIČEVEM. — Les je lahko poljubne dolžine od pol metra dalje in debel 8—30 cm, biti pa mora zdrav smrekov ali jelov in olupljen. Vrhači niso dobri, ker so pregrčavi, V poštev pride torej les, ki ni za deske in tramove porabljiv. ,, fColičevo, pošta Dob pri Domžalah, 1059 HHBaaattisaisBteKBa&faHaaiGSDbiB Tovarna m emu «o boslo tuili VI nilskim runam, po katerih ho pro-d»ja imkno. volna, platno cotir, modrovina, hlaOevi-nn, roliol In »ploh vd» m&mifnktnrna roba v veletrgovini K. STERNE^KI, Celje, katera dobiva stalno velikansko pošiliatve robe direktno iy. prvih svetovnih tovarn. ZAHTEVAJTE. CENIK, RAZGLAS. SEJEM v žužemberkn dne 17. marca 1923 je preložen na dan 24. marca t. j. CVETNO SOBOTO.__ " Bencin motor naprodaj v dobrem stanju, 3 HP, zelo pripraven za malegj obrtnika. — IVAN MRHAR, Stanežiče, pošta št, Vid nad Ljubljano,________________________ 1276 NAPRODAJ je radi povečanja obrata ~~ 1 D1NAM0 STROJ 5 konjskih sil, 110 voltov, in k temu spad.ijojj kompl. TURBINA za ceno 50.000 kron. Islotara je naprodaj tudi eno LEŽIŠČE ZA CIRKULAR , krogličnimi tečaji — RANTOVA ELEKTRARNA, Podbrezje, Gorenjsko._______1278 Vrtnarski učenec DOBI MESTO z oskrbo v hiši pri Pavlu ŠIMENC, pokopališki vrlnar, Sv. Križ—Ljubljana. 1167 Kamnoseškega UČENCA SPREJME TAKOJ KAROL NOVAK, kamnoseški mojster, Št. Vid pri Ljubljani._____1205 Pridite in prepričajte se! OBLEKE, PERILO, vse vrste MANU-FAKTURNEGA BLAGA kupite NAJBOLJE in NAJCENEJE ^t v znani trgovini F. GEŠNOVfiFl, Ljubljana Stari trg štev. 16. IZBORNO BLAGO! — NIZKE CENEI "JI iz Slavonije dobavi srroti KMETIJSKA DRUŽBA za Slovenijo v Ljubljani in zopet sprejema naročitve za vsako množino, iz ljubljanske zaloge tudi izpod vagona, po 2.25 Din kilogram.--V celih vagonih _ iranko na vsako postajo, Naprodaj Je HIŠA biku LJabičke cerkve pri Poljcanah, NOVO zidana, z reguliranim ln novo nasajenim vinogradom, površina 27 arov, za ceno 100.000 kron. — Natančno pove: M. ČOKL, Lušečlta vas, Poljčane. 11?» v fi* • ' • n hom.« lujblj Pokladajte živini, osobito kravam, mladi govedi in prašičem 3« po 3 Din 50 para kg, ki je strokovno priznano najtečnejče, najizdatnejše, in razmemo najcencjS« krmilo. Osušeni zrezki se najpreje namočijo r vroči vodi ter se pokrmijo ohlajeni ali mlačni. — Naročajte to krmilo takoj pri Kmetijski družbi za Slovenijo ■■■^■■(■■BaHBBBBaanaDHHHii DR. IVAN DROBNIČ specialist za notranje in pljučne bolezni ,e je NASELIL v LJUBLJANI, v CEGNARJEVI ulici Stev. 4 (nasproti deželne bolnice) in ORDI-NIRA od 9. do 11, dop. in od 2. do 4. popoldne, lla oellho In malo! :;:„ najboljše šh za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje—Edino pri: Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. 150 kron na cfai laliKo vsak zasluži doma v BVo,em kiaju » p, oda-janjem nekega izdelka. Kdor hoče zaslužiti, naj mi pošlje svoj naslov in znamko za odgovor. Josip Bati*, Utiša 75. Dober zaslužek za apneniarje In oglarje. Kdor bi prevzel napravo in izvršitev apnenice in oglja v gozdu, naj se oglasi osebno ali pismeno v Posojilnici v Dobrepoljah. — Drva so posekana. rezan in okrogel ter vsako množino tramov. — Cenjene ponudbe pod «LES« na anončno in reklamno družbo Aloma Com-pany, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1046 Ur. Redni brzi poštni parnikl iz Amsterdama In Cherbourga v iužno Ameriko Rfo de Janelro, Sanfos, Montevldoo In Bnenos Alres. Vsa potrebna navodila daje Kr. Holnndskt Lloyd. Glavni zastopnik zn JUGOSLAVIJO JUGOSLAVENSKA BANKA • ZAGREB B-ceMa 33. — Telelon: 24—65. Brzojavni naslov: „Realloyd" Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska al. 26. primešaj v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po posti 5 zamotkov po 11 kg za 36 Din. Glusom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramarji, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte: Mili hrana za dojenčke, za otroke. Krepek [N zajutrek za odrasle, daje bolnikom kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvalnih pisem. Po poŠti 5 zamotkov po ' 4 kg 60 Din. kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din. pri MOČI, leta, Ljiiiana, Slmniia SOS. Starejši HLAPEC, ki ima veselje z lepimi in bistrimi konji tef se razume na poljedelstvo, dobi mesto tabo| proti dobri plači pri trgovca IVANU SAV-NIKU v Kranju. 1006 Kolesa avtomobili, deli in oprema pnevmatika najceneje J. Goreč, UMOM, GosDosvelska cesta Hlev. 14. na drobno n« debolo Lastna garalo In dolavitlco. Ljudska posojilnica v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po /o JpS^J Stanje hranilnih vlog nad 120,000.000'— kron. Stanje rezervnih zakladov nad 1,100.000'— kron. Poroč. prstani Doul'lc vcriilcc S enske " e Budilke 2ei »e ure Uhani Nsistsrej&a trgovin? ur. 2latnlne li »rebrnine p# ČUDEN UUBLJANA 22, Pre ernova 1 i ——MH Lipovo cvetje" IN DRUGA J** ZDRAVILNA ZELIŠČA kupole po najvišjih cenah droben,a A. KANU Ljabljan^ Židovska al. I. - Zahicvaite ceniki KUPUJEM vsako množino oreho.ep lesa popolnoma zdrarih, ne ziinastih, ravnili, malo rtrčavih rkljev, od 30 cm debeline na lankem koncu in nd 2 m dolžine naprej. Plačam najvišje cene. -Cenjene "onudbe na' P.' HIGERSPERGER, lesna trgovina, CELJE. Najhitrctši parniki r-\cta. Dinktna potni- ška in tovorna vožn a od Hamburga in Cherbourga za Ameriko in Kanado 4 dimn ki, 5 >/a dneva, lustne kabine za potnike III. razr. Potnike odvedo izkušeni uradniki od luUe ukrcunja ter jim nato dragevoljo nudijo vsako poinoč. Pojasnila dnje: Cunard Lin« Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Iu0oslawensha banka d. d. Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska al. 26. Semena vrtnice in sad. drevje se dolu- pri »Vrt« Džamonja in dru«ovi ch-uib. z o. z., Maribor, Čopova ulica. - Zahtevajte ceniki SfEJSkC«- -fii-rhi in vsa gola-Zen mora poginiti ako porabliate moja najbolj« preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot- proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 2U K, proti mrčes. 10 in . 0 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in iO K, tinkt, proti mrče suna sadiu in na zeleni. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavcil za eksp: M. JONKER, Pctriniska ul. 3, ZAGREB 1. združenih obrtnikov stalno v zalogi pri sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah, Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (št. Peterski most.) Sprejemajo se popravila in v zameno. POZOR! . Za podeichka društva POZORl ki uprizarjajo gledališke lgtc, izdehi|em nove UMETNE BRADE -»c ki nc rabijo lepila. 6 brad za različne maske b barve 60 Din, 10 brad 90 Din. - V ZALOGI 80 fiarniture šmink, 8 barvne, lepilo (Mastic), las,m volna, puder. — Izdelujem po naročilu gledališka vlasulie. Kupujem ženske zmešane LASE p0 nij. v "ji dnevni ceni. - I DOLENJSKA LASNA IN. DUSTRIJA L SVETEC, NOVOMESTO. 21 EiP. Bi?. TrnriSfitlantiaue Francoska linija itBihralšn in ntlntlcbnelža oežnja t Pmcrfhtr. Hawre-Nowjjo?k samo 6 dni. Glavno zastopstvo ra Jugoslavijo: Slovanska banka ti. d. v ?a(jrebn. Mm lisiiiB in tozadevno pojasnila daje: 8VAPS KRAKER, zaslopnik v 1 jubljnni, Kolodvorska ulica 41. !?azpr®