18 strolfea. V Lfubllonf. v nedeljo 23 januarja I9Z1. Isbafa vaaUt dan popoldne, lsvasasal aadel|e la pramnia*. tnseatl i Prostor 1 m/m X M /n/n xa male oglase do 27 /n/^i viSine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljski in uradni oglasi l m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zarok? ;*0 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—, Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem {»lede inseraiov nai se prilo*i znamka za odgovor. Upravntftvo „Slov. Naroda1' la ..Varodm riskira*11 Knallors ollca st. 5V pritlično. - Telefon it 334. vatla v Llubljaai In pa pOfttt I V lno&ea>attfo i celoletno......K 420*— potlerno ....... „21(r— 1 mesečno........I OS*— ......35 - Pri morebitnem po i i i ■., . se i HM daljna narodnim dooleCati. Novi naročniki na poslieiu v mvič naro: itao *eoii * tsnjs* po nakaznici. Na *am » nismeaa naročili hie* m »sla denirta •<* w moremo ntlratt llSlov«asbi Narod' v Jugoslaviji: celoletno sapf8| plačan , K 3^*0 pobsino M 150 3 mesečno...... ,, 75*- 1 « ........2V- Urodalatvo „SIov. Narodi'1 Knaflov* ci'oi Si. 3, I« uadalropi«. Telefon štev. 3t. Dov'«« oprsjema le podpisala In zaiotrni frankovane AtfT Rokopisov na vrača. ~VHd ^aamems StevlKta velja V£0 S* Po£tn*na olačarta v gotovini« J os. Kremen: BHS iti podgana, Dne 13. m. m. se je svečanostno otvorila naša ustavotvorna skupščina. Minil je torej že ves mesec, odkar so zbrani jugoslo venski poslanci. Toda do dela ne pridejo. Nekdo mi je dejal: »Med Narodnim predstavništvom in Ustavotvorno skupščino ie doslej prav ista podobnost in razlika kakor med mišjo Ln podgano: ona je bila manjša, ta je večja, obe pa glodata in se redita enako, a koristi nam ni prinesla niti prva in doslej niti druga.« Huda primera. A ne čudim se ji. Iste spletke, isto zavlačevanje, isto izpodkopavanje! Zopet dan na dan jalova posvetovanja, brezkončna podajanja, ostudno kujanje, mešetarie-nje. ponujanfe ministrskih portfeliev itd. Danes Radičevci jutri komunisti pa zopet zem!]oradniki pa muzlima-ni pa Protič in Korošec... večno isti. neskončno dolgočasni krogotek. Mi prisežejo aJi ne. ali se izoremeni nai-prej poslovnik ali ne. ali vstopijo v večino ali v opozicijo ali med divjake — le o tem se pričkajV) že mesec dni, država jih plačuje, z delom pa niso niti pričeli Kar bi bilo Narodno predstavništvo igraje lahko opravilo v dveh mesecih, za to je zafrečkalo dolgi dve leti, — kar bi moralo Narodno predstavništvo urediti v enem tedna!-, s tem se oteoa že ves mesec Veliki in slavni državnik Stojan Pro-tič uporablja vso svojo živlienisko rafiniranost in vse svoje politične, državniške fei strankarske talente edino v to svrho. kako bi izpodnesel stolec veirkernu In še slavnejšemu državniku Nikoli Pašiću. Naš ljubeznivi, vedno elegantni dr. Korošec na-penia že ves mesec vsa vlakna svojih možganov, na kakšen način bi prizadel ministrstvu Čim zavratnejši in izdatnejši udarec. Nagajati, izoodnašati. odrivati, pobijati, blamirati smešiti ie edino »delo«, ki ga je opravljala doslei veČina ju gos! o venskih poslancev. Zares, živimo kakor v Rirrm, ko se mu Je bližal Hanibal, ali kakor v Bizancu. ko je turški sultan že obeša! na katedrali sv. Zofije svoi zmagoviti polu-mesec. Pa se potem še zgražajo nad jugoslo venskimi komunisti, anarhisti in separatisti! Iz Beograda bi se morala kakor iz solnca širiti preko Jugoslavije luč in gorkota. navdušenje za delo. smisel za državljansko discipliniranost, domoljubna samopožrtvo-valnost, vnetost za plodonosno delo in red. — tz Beograda bi morala ža- Dr. Ivan Tavčar: U Beogradu. IL Politika leži nad Beogradom. Vsi razgovori se pečajo ž njo. in skoraj gotovo je. da tudi srbski Šolar-čki klepetajo o nji. Konstituanta — ustavotvorna skupščina —. Je ta suverena ali ni suverena? sme li kralja odstaviti? oziroma ga prisiliti, da sankcionira dotični sklep skupščine? — vse to so problemi, ki silno zanimajo mlade srbske glavice. Posebno hitro spoznaš v tem političnem dimdaju akademično mladino, ki ima svoje glavno taborišče na TeraziJ^h Ta mladina, kakor povsod tekmuje rudi tukaj, kar se tiče ostrine v nazorih z ostro burjo, ki preveva Teraziie od jutra do ve-čera Kar ie danes moderno do vse-svetu, je moderno tudi v naši Dresto-lici: akademična mladež je rudi v Beogradu po veliki meri korenito komunistična. Da so ti rrdadi komunisti odločni nasprotniki urejene države, se ume samoobsebi že zategadelj, ker pri komunističnem programu ni treba mnogo misliti, pač pa reti neomajna ljubezen do države in neki oni ji va vera v našo boljšo bodočnost! Namesto vsega te*ga gledamo pa le cinizem, osebno ničemur-nost hudobno spletkarjenje, ljubosumnost, frivolno igračkanje, nadu-vanje notornih prifrkniencev in nesramno rogoviljenje tudi slepcem in glušcem očitih izdajalcev. Kako dolgo Se naj traja ta gnusna komedija ? Kako dolgo nai še gledamo te bedaste kozolce različnih polirikastrskih harlekinov in neumnih Avgustov? Angelska je potrpežljivost jugoslovcnskega ljudstva, toda tudi ona ima svoje meje. — Ali res ni železne pesti, ki bi energično topila? Ali še ni dovoli nesreče na naM južni in severni meji? Ali res nič ne slišijo do neba sezajočih klicev koroških, primorskih in istrskih obunan-cev? — Ali ničesar ne čitajo ti beograjski naši brezvestneži o bestiial-nostih nemških barbarov in laških blazitikov? —- Ali jih ni kot državnikov, politikov, odgovornih narodu in lastnemu dobremu imenu, prav nič sram. da se upajo najzanikameiši koroški nemški in nemčurski lonovi uganjati taka zverstva z našim ljudstvom? — Ali se naši politiki prav nič ne zavedajo, da ie neizbrisna sramota za čast Jugoslavije, kar s? drznejo počenjati fašisti, arditi. d.' An-nuzijevci? — Vpričo vse Evrone ima celo kreoaioča Avstrija Še vedno predrznost in moč. rogati se Jugoslaviji, in vzlic raoallski pogodbi Italija še danes odreka Jugoslovanom najprimitivneiše človeške pravice! Kakšne mirovne pogodbe pa so te. ki vežejo le nas? Ali je bila slovesna iziava ministra Jovanoviča našim rojakom res le fraza? Kdo nai respektira našo državo, ako io sme brez oporekania smešiti vsak koroški nemškutarsk! podlec in ako sme žaliti našo dinastijo že vsak la^ki obešeniak? Za Boga. človeku zastaja pamet! A v naši ustavotvorni skupščini se doslej še ni oglasil niti en glas ki bi zarohnel zaradi koroških in laških zločinov! Ni se še oglasil niti en mož. ki bi povedal, da ima Jugoslavija čast, ki se prav nikomur ne da teptati, in ima še vedno enerefio ki ie sposobna sakramensko udariti! Kako je to mogoče? Le spomnite se nekoliko: kadarkoli se je kierkoli le las skrivil kakemu nemškemu židovskem« kramarju, takol je zabučal ves gozd nemškega časopisia. se ie vzvalovii ves mnogo kričati. — Iz teh vrst. ki hodijo po Teraziiah. sem mnogokrat čul nekak refren: »Sve ide. samo ustav ne ide! Haha!« Ali ne samo po ulicah, tudi po kavarnah in gostilnah se glasi ena pesem — politična pesem. Lahko trdim, da politikuje vse. Izvzeta sta le dva kraljeva gardista, ki stojita na straži pred malo in okusno palačico. v kateri prebiva sedaj regent Aleksander s svojo sestro Je-leno. Ta kraljevi dvorec se nahaja nekoliko naprej od velikega hotela »Moskva«, ki je po mojem mnenju zelo neokusna stavba. Pred dvorcem stojita kakor kipa dan za dnem stražnika, se ne ozirata ne na desno, ne na leva in sta v tem splošnem političnem vrveniu stalna trdna In nepremakljiva točka. Ni treba poudarjati, da sta ta dva gardista čedna moška in da njuna bujna oprava posebno ženskam leze v oči. ki prav pridno mimo hodijo in občuduieio tako človeka, kakor uniforrno. kar bi se brez dvojbe zigodilo tudi pri nas. če bi stala enaka straža sredi našega mesta. — Ta straža torei je edina, ki v Beogradu ne politikuje. in vidi se mi. da le to neka! dobrega, ker bo srbska vojska tudi vbodoče glavna opora naša mlade države. — nemški parlament In Viljem je mahoma odposlal bojno ladio. ki je naperila svoje topove na »nt nško čast žaleče« mesto! — Nemci In Lahi pa smejo pož&ati, ugonabljati. pretepati, moriti, ropati, uganjati urnebesna zverinstva nad stotisočern naših ljudi, a — veliki, slavni, premodri hi-goslovenski državniki na katedrih zgoraj in v klopeh spodaj molče kot grob v vseh treh jugoslovenskih narečjih. Pri moji veri: mene le sram! Sram me je. da imamo zopet parlament, ki tekom vseca meseca ni našel pet minut Časa, da bi dal od sebe en sam energičen in daleč slišen znak samospoštovanja, ponosa in moči — da bi dokazal, da ie zlK>rnica mrtf. poštenjakov, rodoljubov, ne pa za državno Čast ter za življenje in imetje rojakov brezčutnih ter docela apatičnih spletkarjev. bujskaČev ali sla-bičev. Pojdite se solit s svojim skrivnostnim zavlianiem oči, lažimodriian-skim d i o! orna t eni em, ki je v Istini golo šušmarstvo. s svojim politiko-vanjem. ki ie smešno diletiranie brezkrvnih revčkov, ki bi nas radi uve-rili, da so brezdna misli in celih — svet preobračajoč i h programov. Jaz ne verjamem nikomur ničesar ne navzgor, ne navzdol, kdor nima enega: narodnega ponosa In narodne vesti! Nočem generalizirati, sai dobro vem, da iih je v ustavodami skupščini vsaj za lepo omizie. ki iim spričo današnjih račmer prav kakor meni od srda in tuge prekipeva srce; toda na vse sknpaj naslovliam kot ponižen, a zvest in — brez samohvale bodi povedano — tudi delaven Jugosloven poziv: Oospoda. delajte !n spomnite se predvsem državne časti, ki io objestno teptajo večni naš5 sovražniki na severu tn jugu! Izvolili smo Vas. da delate, koristite, nas branite, dvigate, vodite! Dovolj le bilo Vaše judovske Soje! Mesec dni smo potrpeli in čakali. Zdr^i začnite! Ali pa nai pritrdim zlobnežu, ki ie primerial bivšo in današnjo državno zbornico z mf^lo In podgano? Ali nai res obupamo? — Se malo Je treba, da se iz skrbi in bVbezni do naše Jugoslavije fzpremenimo Iz svobodomiselnih demokratov v klicarie po absolutizmu! Ali nas prisilite tako daleč? Nikar! — Ce pa mora biti. nai pogrne za nHšio še štakor, zakal potem porečemo: K vragu vsa svobodomiselnost, da 7ivi. raste in cvete v časti, močf In b?ngostaniu le naša Jugoslavija! Prvo je narod! Zastrupljeno ozr&Eis. >Nft.gIa sreča gmeda ljudem glavo. Ko smo do^ej-li svobodo, je živelo d i nami 6e mnogo ljudi, ki pvol>o i da velja vsaka njegova beseda tuai z.a razmere v nafei Jugoslaviji. »Končno sem v kulturni državi!« je vzdihnil hoiand.cki ministrski uradnic, ki je iz dolžnosti prepotoval vse srednjeevropske države ter se ustavil na tleh neše republika v Prani. Toda s to '»frtino je v divjem naporniju nuse javno mnenje. Vse škrip*Je in po^tt' k• r prednašajo na zborovanjih pos!anci i:i senatorji, kar se grovori po gostilnah in kavarnah, kar pišejo pmčki in krajinski listi in kar si pripovedujejo Iju Ije na ulici in na posetib, [7, vj=e^a t^jra bi tujec moral sklepati, da živimo v predpeklu. Vsi živimo pač t zastrupljenem ozračju. Na maloštevilnih nji.^čih se fabrici rajo ti strupeni plini, toda razširjajo jih po podzemskih ceveh v vso javnost Vsi jih vdihavamo in vsi se ž njimi polagoma zastrupljamo. I„a neznatno ie ■-tt1 .-ilo mor., ki se jih branijo z za^ritnimi maskami. To zlo si razlagam s historično skušnjo: po občnem zakonu ki so mu podrejene ljudske stvari, rodi sreča neslogo. Tisoč in ti^oč ljudi je bilo, ki sem jih slišal med vojno govoriti: >Po-slednjo košuljo bi dal, da bi bil narod osvobojen, a slečem celo spodnje hlače, če bo trebaI< — Osvcbojenje je prišlo, svoboda je tu. toda zdi se. da je bila sreča preurna in morda preceneno odkupljena. Zakaj ljudje ne dajo srajce, kaj še da bi žrtvovali evoie spodnje hlače! Ne le. da jih ne dajejo, oni ne vrše niti zakonitih dolžnopti. Peter r.e da. ker še ni dal Pavel, ki ima veo na Slovaškem, med tem ko se mlajšemu Jožefu debro god! v ministr =tvu. Z eno besedo — r^nubllka je sama krivica, sama protekeiia in sama korupcija. Vsak domoljub je revež in ubožec, in vse se pritožuje, je ogorčeno, zatirano in obupano. Tako se nam zastruplja ozračje. Kakor mnogi starejši opazovalci našega življenja sem se zavedal, da nas cb prihodu narodne svobode in lastne države pričakujeta dve težki državljanski skušnji. Prva: kako prestane skušnjo Ceh, ko postane iz sužnja gospod? To je težka skušnja za ljudi, ki so bili dotlej rrisiljeni le poslušati in služiti. Koliko ljudi pa se zaveda, da je ukazovati težje kakor poslušati9 — Strah se je uresničil. Po naših uradih so res figu- ro, ki ne ras*ločujejo r^cd vlndanjom in tiraniziranjeia in ki oocejo m/unuti, ru£ra fckusnja. |e čakala ras one velike vrste ljudi, ki so sa poavalili javnemu ilvljenju. Mi Cehi aroo bili v politiki vajeni mnai i*i bolj na ogorčenj-, nego na znanstveni ituuij poli-tićni.'i tokov« So sicer slučaji I o nam jo jarka navdušenje m.r«. I 1 priMC.->lo v \v-triji včasih dobre poatedice, to !a le imlo-kjaj, kajti nad ti/' arkanim čustvom in navdušenjem ;o r-ri vseh narediti zmagovito le sistematsko, premišljeno delo. čognr sadovi so trajni in brez bule na čelu. A npi^ stare metoda, ko sa je bo!] zanašalo na razburjenja in navdušenje, tn m, ž;.l. prenesle tudi na repu Viko. ftlnogo zastarelega preživelo* ga je v naSera Javnem mnenju« toda nnj!>oJj opasna j"* prn/na vori, da jo navdušenje nezmotljivo. Zato plifcito še preveč pogostokrat ljudi ogorčeno čencatli >C*e bi bil faz minater, |*i bi . . . če bi bil jaz poslanec, |ai bi . . .c Ta način mišljenja ima ..voj izvor v tem, da se ljudje r.iro a< :i 1 lir'cip'.ino dela. Marsikdo je pripravljen verjeti, da iagotovi ustave, ustvariti robro in-■Ttitneije in urcdKi javno upravo jo »»'lino lahka stvar, takoreJro4 igrača. t;iJvO nekako kakor aranžirati bazar nli jri-rediti dii"tant-ko predstavo. ,>nmo navdušenja je treba za to in le da *o moja stranka potrudi, prehiteti drugo stranko! Konjederke pač še ni o izumrlo, čeprav je post;*, lo ■dravljeujc rnacest. Toda teh konjederk az lot »va nevolja, razočaranje, zato znstr iplja fn or.rmjo In sedejo nemir. Ravno mod inteligenco ie mnogo takih koni^il^rk. in mod njimi uživajo najlcoše čase zopet liste sorte ljudje, ki imajo vodne na razpolago velike besede, kake- so časi nemirni in kadar se rodi kaj novega. Nerabni ljudje, ki so vsak hip priprav« Ijeni dela'i težava iu vsemu oponirati. Povsod slutijo strankaatvo, da morejo sumničiti in podtikati. A za delo jih ne dobile. Vedno najdejo ovire. Ne podrejajo ae ničemur, vso poJinjo, a ničesar no gr^de. Svoboda nam je prinesla svobodo besede a za te ljudi pomen ji svoboda le izrekati ne^oglnš.mjc* in nlcbet'injo bedastih opravljanj. *n kakšni ljudje, taksni so njih Časopi i Za atrupljeno oai*a^ja <=e je razprostrlo p<» vsej republiki ter dusi vse, k ir bi imelo rasti. Marljivi ljudje morajo delati podvojeno ter izgubljati vsojo siio ne le za utrjevanje svobode« Napotil sem se v parlament, kier *e detnokratska stranka imola svoio klubovo sejo. Ta parlament leži v sredini brega, po katerem vodi široka ulica proti Toočideru. Od hotela do poslopia. ki je namenleno ustavotvorni skupščini, le dolga pot: hodil sem navadno tri četrt ure. posebno če je sapa vlekla in sapa je vlekla dan za dnem. Pripovedovali so mi, da ie to poslopje bilo popre! nekaka voiašnica. v kateri se je naha'ala tahalnica kraljeve garde alf kake druge konienlce. Stavba je pritlična, a priznati se mora, da ie precej prikladna za zbirališče državnih zakonodaicev. Obširno dvorišče leži pred vhodom. In mnogo avtomobilov je vsak hip zbranih na tem prostoru, ker prihajalo In odhajajo ministri od trenutka do trenutka. Ko vstopfS. Imaš pred sabo orecej tenrne hodnike. Na desni tik še temneišega hodnika, ki ie večfl od kkibovih lokalov, ima demokratska stranka svoje prostore. Duh svežega ometa priča povsod, da se ie vse v nalvečil naglici pripravilo. Po dvorišču fn okrot? poslopja gor«? na raznih prostorih oenii. a ne vem. v kake namene. Prejkone se hoče pospeševati suše- nje, ker se vse le prepočasi suši. Krog teh otmiev letajo različni delavci, uniformirani in neunlformirani. ki kličejo drug drugega, ne meneč se za postavodaine očete, ki gravi-tetično in težko korakajo čez ravnokar z drobnim peskom debelo nasuto dvorišče. Klubovi lokali demokratske stranke obsego dve sobi: ena Je nekoliko večja, druga maniša, obe na imata jako nizke strope In v obeh se vsicd vlažnosti, ki tiči v zidoviu In sploh v vsej okolici skuha, če le seja količkaj dališa, tak zrak. da ie tudi zdravemu človeku težko izhajati. Ali vzlic teirrru vlada v teh prostorih najživahnejše življenje in gibanje. Iz vseh krajev Jugoslavije so prihiteli tušem zastopniki naroda, in takoj opaziš, kako lepo pleme se kaže v posameznih izvoljencih, posebno Iz preišnje Srbiie. potem Iz Macedoniie in Bosne. Vse kipi v tem klubovem prostoru, in pri vseh mizah se razpravlia o nairazJičneiših stvareh, včasih tako burno, da se človek boji: sedaj in sedaj si bodo v laseh pri tej ali oni mizi. Tebe pa, ki prihafaš te na?e mrrje in hL.dne Gorenjske, sprejmo z Izvanredno ljubeznivostjo. V h'rui čutiš, da si prišel med prijatelje. In komur se predstaviš, povsod ti diha nasproti bratska ljubezen. Ko je pozdrav gotov, se nrično debato iznova. In zon?t so govorniki okrog posamenb miz kakor petelinčk!« ki bi najraje drug drj-gemu skakali v obraz. Toliko ie mla* dega, neizrabljenega temperamenta! Interesantno ic, opazovati po-samne klubove Člnno. Nekoliko sem jih poznal že od prei, povečini pa so mi bili. kar Je naravno, nepoznani. Zastopana vid:š vsa verska Izpovedovanja. Nekdllko n::uiamedan-cev je tukaj, ki nosilo svoje rdeče fese nad svojimi ostro začrtanimi obrazi, in sede mimo pri strani, ne da bi se ganili. Poslušajo pa z za-nlmanfem vsako besedo, spregovorjeno pri mizah. Slovanski obrazi so to, vzllc fesov In vzlic veroizpove-danfu. Zastopana le tudi dtifiovgčfnai med drugimi pravi velikan. Proto Iz Ohrida, Iz kraja torei. kier so še pred kratkim Bolgari usmrtili njegovega prednika. Tudi Črnogorska kolomla fe tu-kai.^ Nač'i'H? H nrdad, lenak In iako ponižno obleče"! mož, ki se rad oglaša Ln katerega drobno lice odseva od *ego 8© morajo obenem boriti proti temu duhu zla. Tako pise dr. Jan Herben o Čeho-Slovakih, a prav nič drugače hI ce mogli pisati mi o Jugoalovenlh gotovih slojev in krogov. Vsemu rsbavljajo, vse obsojajo, vse sumničijo, nad vsem obupujejo, na vse strani so ljubosumni, a za stvarno, resno delo so nerabni ter so le živa negacija in večen protest Vso, kar delajo drugi, jim je igrača ali se jim zdi nič vredno la nni znajo vse najbolje, toda — niti s prstom ue ganejo, s jezikom pa mig.iio od zere do mraka, od mraka do dne Nikdar ni bilo v Jugoslaviji toliko sterilinih krl-Ukastrov in načelnih zaonvlj-ičev kot dane*, fco smo svobodni. Zakaj svobodo asi vajo iavsstneži la ra leaar janje, bujakanje, javkanje In psovanja. Dokler smo tičali pod avstrijskim jarmom, so bili ti z an i kači strahopetni podrep-niki, danes pa so hrabri tezikači in gobezdači. Celo med viljimi uradniki, zlasti med njihovimi ženami, ja dosti takih zastrapljevalcev l Ničesar ri60 storili za svobodo in niso ja vredni. Treba bi bilo te vrste okusevaloam javnega mnenja energično "topiti na predolgi in preumazani jeziki In kdor je dober, zvest državljan, utori svojo dolžnost proti tej kugi, ki jo je ino&no za-treli le s brezobzirnostjo. nemškemu narodu, znova ujedinjen emu in sdruaenemu, nemškega ceaaria,< =a Nova knjiga Hermana VVendela. Znani nemški politik in prijatelj našega naroda Herman vVendel je izdal novo knjigo i naslovom >Aua dem siidsla- vrtsehen Risorg1menfex. Knjiga vsebuje sest literarno - zgodovinskih esejev: O Doeiteju Obradoviftu, Ljudevitu Gaju, J. 6rosmayerju, Svetozaru Mar-koviču, Janezu Kreku in kratko studijo o mladini. Politične oesfi. r= PoslnJIajte, klerikalca! Na naslov slovenskih separatistov piše v beogradski >PravdiDa takoj končam z brati Slovenci t Treba je, da vedo slovenski separatisti, da za sistem avstrijskih avtonomij, s katerim bi oni radi prikrili svojo p roti državno politiko, mi ne smemo dati kosci niti enega Snmadinca. 6e več: Ako so oni zares tolmači volje večine bratov Slovencev, Česar mi absolutno ne verujemo, jam bomo mi bratsko pomagali, da vstvariio svojo državico, ali saj nikar ne mislijo, da moremo mi njim na ljubo metati peklenske stroje V obliki avstrijskih plemenskih avtonomij v temel; na*e ft-fcave«. = Neomajno stališče. »Rlječ« javlja iz Beograda, da vlada čvrsto in ne-omahljlvo stoji na stališču, da se prisega in § 65. (kvalificirana veČina) pod nobenim pogojem ne smeta Izpremeniti. at Radieevci in Pašić. Beograd, 21. januarja. Današnja »Samouprava« prinaša energičen demanti, da bi Ml Ra-dičev delegat dr. Rasariček stopil v pogajanja z ministrskim predsednikom Pasičem kot sefom radikalne stranko ter označuje vse te vesti, ki so se oči-vidno od Radičevoev lansirale v liste, kot gole Izmišljotine. = Stališče zemljoradnikov. Beograd, 21. jan. Neki odlični Člnn zemljo-radniškega kluba se je izjavil napram nekemu novinarju, da stranka Čnka samo na. odgovor na pismo, katerega je poslala ministrskemu predsedniku Nikoli Pasiču. .Ako bodo pogoji zemljo-radnikov spreleti, bo stranka gotovo vstopila v vlado. V zemljoradniškem klubu vlada mnenje, da bo klub v nasprotnem slučaju v parlamentu podal izjavo: da hoče podpirati demokratsko-radikMni blok v vprašanju ustave in drugih važnih vprašanjih. rs Zborovanje zemljoradnikov. Beograd. 21. jan. V stanovanju poslan-oa Joče Jovan o vi ča je Imel včeraj glavni odbor zemljoradničke stranke sejo. na kateri se je razpravljalo o vprašanju vstopa stranke v vlado. Pojavili sta se dve struji in sicer ena, ki je za vstop v vlado in druga, ki je proti sodelovanju v vladi, ki pa hoče v konsti-tnanti podpirati vlado v vseh vprašanjih. Plenarna seja kluba se vrši danes in na tej seji se odloČi definitivno, ali vstopi stranka v vlado ali ne. as Politični položaj. Beograd, 21. Januarja. Med tem, ko se pogajanja s zemljoradnik! in muslimani nadaljujejo, vstrajata dr, Korošec in Narodni klub v svoji neodločni taktiki, ki jasno kaže dvoličnost v državni politiki. Radi bi ili v vlado, pa se na drugi strani zopet ne upajo, ker bi potem ljudstvo izprevidelo. kako dvomljivo vlogo igrajo. Neki odlični član Koro&ceve grupe je izjavil, da bodo poslanci te skupine čimprej položili pri pego in sodelovali v konstituanti. Kakor se zdi, čakata dr. Korošcev in Narodni klub sa-mo na ugoden trenotek, da notem spremenita dosedanji kurz svoje politike. Večina, ki je zasi gurana za sprejrtje ustave, je zelo velika. Za ustavo z malimi spremembami je 2£4 poslancev In sicer: rad i kal ci. demokrati, zemljoradnik!. socijalni demokrati in muslimani, Oftali, a komunisti vred, so v manjšini. = Iz krogov soc. - demokratičnih poslancev so poroča, da soc.-demokrat, poslanci, odnosno v njih Imenu posl. E. Kristan zahtevajo, da morajo biti v odboru za i z premem bo poslovnika zastopniki tudi onih skupin poslancev, ki niso položili prisege, kajti sicer bi socijalisti ne mogli sodelovati v omenjenem odboru. —Idu 2= Razkol med osješkinri Židi. Osijek, 21. jan. V osiješki židovski verski občini je prišlo do razdora ter 6te se pojavili dve struji in sicer: eijonistič-na in asimilantska. V nedeljo so imeli asirailanti zborovanje, ki je bilo jako živahno. V gornje gradski občini imajo cijonisti večino. Za prihodnjo nedeljo so asimilanti sklicali novo konferenco, kjer se bo definitivno ugotovilo njiho-vo stališče napram cijonietom. — Bolgarija za korektura meje ■ Jugoslavijo. Pariški listi poročajo, da je bolgarska vlada naročila svojemu par riškemu poslaniku Savovu, naj pri poslanski konferenci v Parizu posreduje, da bi komisija za določitev jugoslovansko - bolgarske meje napravila malo korekturo pri Bosiljgradu. Po bolgarskem mnenju ne bi ta korektura škodovala Jugoslaviji ne v strategičnem in na v gospodarskem oziru, pač pa bi biil zavarovani interesi tamkajšnjega prebivalstva. st Italija in vprašanje podonavske konfederacije. Rimski dopienik latinac je imel razgovor z osebami, katerim je ,dobro znana italijanska zunanja politika. Eden teh politikov je izjavil tudi tole-le- Za Italijo jo danes najvažnejše vprašanje združenja podonavskih držav, ki naj bi se koncentrirale okoli Dunaja, kar na mora Italija za vsako ceno preprečiti. Antipatije proti Jugoslaviji so se v Italiji takoj zmanjšale, kakor hitro je bilo lasno, da je aklenila Jugoslavija s Češkoslovaško zvezo zato. da se upre v stvaritvi podonavske konfederacije. Iz istih razlogov ne želi Italija združenja Avstrije t Bavarsko, kakor tudi Francija ne želi ujedinjenja Dunaja z Berlinom. — Clemencean je sit politike in novinarstva. Pariško časopisje poroča, da je Clemencean kot gost mnhar radže Gnaliora ubil na lovu Hgra. Telesno je popolnoma zdrav, toda vkljub temu se namerava meseca marca vrniti v Pariz. Izjavil je. da je sit politike in novinarstva ter da smatra svojo politično karijero za končano. 8 politiko se ne namerava pečati nikdar već, — Prepoved praznovanja božičnih praznikov v Rusiji. Sovjetska vin da je prepovedala praznovanje božičnih praznikov v vsej sovjetski Rusiji. Izvzete so le 8ole prve In druge stopnje. r= Nemci ne obupavajo. Z ozirom na SOletnico. odkar se je dne 18. januarja 1871 Viljem I. v Versaillu proglasil za nemškega cesarja, plftejo >Frank-furter Nachrichten<: Odkritosrčno priznavamo, da smo plamteči oboževatelji heroičnega čina z dne 18. januarja 1871, zato kličemo glasno, da bo nas čul ves svet, da z vsemi utripi svojih src pričakujemo onega trenotka, ko bodo znova z nami združeni vsi naši nemški bratje, sedaj ločeni od narodne skupnosti, v Alzaciji in Tvoreni, v Sirskem ozemlju, v zapadni Palaclji, v Eupenu, v Šlezvrigu, v Vzhodnih markah, v (Manskem, v Nemški Avstriji, na Ce-fikem in v južnih Tirol a h. 8 povzdig-nlenira glasom izjavljamo, da bomo uklonili kolena in zahvalili Boga iz globin našega srca, ko rtapoči ta veličastni trenutek, ki bo najlepši v našem življenju, ta trenutek, ki bo daroval Telefonska in brzolauna poročila. OB KRSTI VOJVODE MIŠICA. — d Beograd, 21. Jan. Včeraj ob 11. so telo vojvode Mišica v paradni uniformi v Oficirskem domu položili na oder. Častniki straži o oder. Krsta je pokrita z neštevilnimi venci. Na noge je položen velik venec prestolonasled-nika-regenta Aleksandra. Med venci je tudi plošča z zlato palmo, ovita s francosko trobojnico, na kateri je v francoščini z zlatimi črkami napisano »Francija vojvodi Mišiču«. To ie priznanje, k? ga daje Francija velikemu vojvodu. Včeraj popoldne ob 16. ie posetil truplo pokojnika regent Aleksander, za njim pa Člani vlade, poslanci, diplomatski zbor in mnogoštevilno občinstvo. Vso noč In danes do pogreba stražiio oder častniki generalnega Štaba. Pogreb bo Jutri, v soboto ob 10. — d Beograd. 21. lan. Danes je prebivalstvo iz zasedenih krajev Slovenije In Istre poslalo venec za pokojnega vojvodo živojina Mišica. Venec je imel nastopni napis: »Svojemu vojvodi — neosvoboiena Hrvatska bi Slavonija, Istra in Slovcniia!« — d Beograd, 21. jan. Na včerajšnji seil ministrskega sveta se ie raz-pravlialo o pogrebu vovode MiSiča. SkTeui!o se je. da se pokoini vojvoda pokonMe ob državnih stroških. DrŽava bo skrbela za njegovo obitelj, kakor tudi za družino pokojnega ministra Stojanovdča. — d Beograd. 21. jan. Na mrtvaški oder vovode Mišica so položil? vence: Regent Aleksander, ča^rn'ki slavnega generalnega štaba, volaka in mornarica, ruska VOiska* konsrltuaritn. vlada m goiencl vo!ne akademije. Sredi mrtvaškega odra leži vel'k lovo-ov venec iz Čistega zlata z napisom: ^ Francija vojvodi M'šičn!« ZA RAZVELJAVI TENJE MANDATOV. — d Zasr eb, 21. lan. »Riiečt javlja Iz Beograda: Debata v odboru za izpremeho poslovnika ie končana. Samo o S 8. (orisega) odbor še ni končno-veliavno sklepal Odločitev o tem paragrafu bo padla na jutrišnii seii. Ta sela bo obenem tudi razpmvlala o predlogu zemljoradničkega kluba, po I katerem nai bi se vsem poslancem, ki so bili izvolieni dne 28. novembra in ki niso prišli v konstihianto, razveljavili mandati. DR. TRUM BIČ — SOCIALNI DEMO-KPAT? — d Beograd, 21. ian. »Pravda« doznava iz krogov poslancev socJalno-demokratičnega kluba, da se bo dr. Tnu-nhtč v vprašaju ustave dr?al socialističnega republikanskega bloka in da bo vstopil v ustavotvorni odbor kot kandidat na niihovi fisti. ZEM7>TOROn\TTvT TN VXADA. — ReogTad 21. ian. Kakor se Izve iz zemlToradniških krorov, Je bil na ditnaftnji seii klub* .c-nreiet predlog, da stranka vstopi v vlado. Do izvedbe tega sklepa ni prifilo, ker so neknteri člani klubn odrekali temn klubu veljavnost, čes da je nepravilno storjen. Dana Snja »Pravda« poroča, da pride do novih pogajanj med Paticem in zemijo-radniki. V političnih krogih prevladuje splošno mnenj**, da Je to potrebno, da se razbistri politična situacija in utrdi stnlisče vlade, ki je rudi brez zem-ljoradnikov dovolj močna, da izvede sprejetje ustave. PR0TK8TNT STTOn RECANOV V ZAOREPU. ip» Zagreb. 21. t^n. Danea zvečer po vrši v vMiki dvorani kola protestno zborovanje vBeb v Zairrebu bivnjoč.ih Rečanov. brez rarllke nnrodnosti in strankarskih pripadnosti. Protestirati se namerava proti nakani, da bi se na Reki izvršile volitve v resko konstitu- anto, predno so omogoči Rečanom po-vratek na Reko in predno se no garantira bcenincem iz Reke osebna svoboda. ZOPER PREVRATNE ELEMENTE. — d Beograd, 21. januarja. Na konferenci zastopnikov političnih obla-stev. ki se je vršila v ministrstvu za notranje stvari in na kateri so razpravljali o ukrepih, ki so potrebni zoper prutidržavue elemente, je med delegati došlo do popolnega sporazuma na podlagi vladne objave. Glede delavskih sindikatov mislijo delegati, da naj se dovolilo samo oni, ki so organizirani na čisto gospodarski podlagi. Da se ne bi dogodilo, da hi bili ti sindikati v bodoče centrale komunistične propagande, se pred'aga, da bi politična obla-stva v bodoče nadzorovala te institucije. — Rezultati konference, ki io ie imel minister za notranie stvari s poslanci iz iužne Srbiie glede poblianla razboinKtva v teh krajih, so se poslali ministrskemu svetu v odobrenie. V poštnem ministrstvu ie bila konferenca, na kateri so pretresali vprašanje o vznostavitvi telefonskih zvez med vjerni orožniškimi pos*ainmi v južni Srbiji, ki so bile dosedaj ponolnoma izolirane. Sklenili so. da se bo od telefonskega materilala. ki bo te dni dospel v j Beograd, oddalo v to svrho potrebno število aparatov. OBNOVA POropRP! 1CFT> GRŠKO IN NA*0 BRfcAVO. — Atene, 21. januaria Grški ministrski predsednik Rh«1is je podal v parlprnentu Iriavo, da se obnovi stari pT$W> - «irh«=!o dogovor in skl**ne nova pogodba med Grčijo in kraiievino SIIS, NEMIRI NA REKI. — d Reka. 20. lan. Politični br>if so postali zelo ostri. Nekateri meščani so v vladni palači burno prr*e*tn-ali proti kršitvam iavneea reda. Na zahtevo rrrovizorične vlade so došli na Peko oddelki kara-binieriev, da vzdržuiek) red in rrir. VOLITEV PFFnspnvrK \ GRŠKEGA PARLAMENTA. — Atene. 21. jan. V ponedeljek se bodo vrnile v parlamentu volitve predsednika komore. Kakor se zatrjuje, je si«mmo. da pri teh volitvah zmaga vladni kandidat s veliko večino. IZGREPT VRANGLOVE ARMADE. — Atene, 21. jan. Iz posameznih grških otokov, kf.er je nastanjena Vran-glova armada, poročajo o velikih Izgredih, ki iih povzročajo ti ruski vojaki. Vrsnglove Čete nastopajo napram mirnemu prebivalstvu zelo nasilno, ropajo in kradejo. Vsled tega je priftlo na raznih krajih do hudih spopadov in so Vranglovi vojaki ubili in težko ranili več kmetov. FRANCOSKA KRIZA. —d Pariz. 20. jan. Kar se tiče Rusije, pravi vladna izjava: V ruske razmere se ne bomo vtikali, a nemogoče nam te dovoliti, da sovjetske čete prestopajo meje svojih ozemelj in napadajo naše zaveznike. Iziava nadaljuje: Ker v Evropi še ni nrlru. moramo bJti močni ter taki ostati, da se moremo obraniti in uveliavitl svoje pravice. Svoje vojaške sile ne bomo oslabili, toda kar najbolj bomo ola'šali težko breme, ki teži državo In kar najprej bomo Izvedli načrte, ki skrajšujejo dobo vojaške službe. Glede notranjega položaja pravi Izjava: Vlada ie odločena delavne slo je kar naibolj podpirati. Končno poživlja vladna izjava na Izvedbo naznačen ega programa in na skupnost vseh republikancev, fzvzemgi onih, ki hočejo družbo nasilno IzprerrrenitI hi onih, ki skušajo škodo/vari demo kratičnemu režimu. Vlada izraža pr polno zaupanje, da bo veliki prijate in zaveznik. Anglija, z vsemi silan, delal na to, da se vzdrži sporazun Z Italijo nas vezejo stiki, ki jih jc vojna ojačila in ki se sedaj Še okrepe. Izjava izraža na to zaupanje, d; bodo Združene države ameriške \ svrho obnovitev vojne škode nudi neprecenliivo pomoč, ki je odločil: zmago v svetovni vojni. Izjava na daljuje: Ničesar ne bomo zamudi! da damo državam, ki so nastale n: razvalinah dualistlČne monarhije* pri ložnost, gospodarsko se vzpostavi! in živeti. AMERIKA O AVSTR. VPRAŠANJU, — d London. 21. jan. Po poročilih ki iih je prejel Rcuterjev urad iz \Va shingtona. je državna uprava izrazil naziranje, da zavezniške sile ne b smele ničesar ukreniti *lede re^itv. težkega položaja v Avstriii. ne da bi -poprej posvetovati z Zedinjenimi drža vami. Do^edai še nI znano, v ko'iko u Zediniene države pripravljene, da so* delujejo pri posvetovanju za načrt sta biOzacije Avstriie. KONGRES V LIVORNU. —- d Llvomo, 21. jan. Pri glasovanju za resolucije* ki so se sklenile na socialističnem kongresu, ie dobila re-soluciia unltaristov 89.029 plasov, resolucij sece<;Tonistov 58.7S3 in kon-centraciia l4.9nS glasov. BREZPOSELNOST V ANGLIJI. — d London, 21. jan. »VVestntin-ster Oazzette« Javlia, da postaja na Anele^kem denresiia med delavskimi krogi vsled tega. ker ne morejo dohiti dela, čimdalie večja. V iufncm Wp1o-su in v Durhamu je 10.000 de^vcev brez dela. V okraju Bontv Pridd so morali včeraj odpustiti 6000 delavcev. V Peugamu in Oroeslonu pri Durhamu so morali veliki rudokopi ustaviti svoje delo. BOLJŠEVTKI ZOPrTT V KIJEVU. — d Parte, 20. jbiL »Union Rttsse poroča, da se Je po vesteh »Izvestij« posrečilo ruskim Četam zopet osvoboditi Kijev, ki so ga bili zasedli usraSki kme+ie. ATENTAT NA KEMALA. — d Berlin, 21. jan. »Deutsche All-gemelne Zeirungc javtia Iz Aten: Po vesteh iz Smirne ie bil na musrafo Kema! pašo izvršen atentat Storilec, nek turški častnik. Je oddal tri strele iz samokresa na pašo. Zadel ni ničesar. Atentator a so žanrih JAPONSKI PRINC V AMERIKI. — d VVashlngton, 21. Jan. (Brezžic^ no) Japonski prestolonaslednik bo o priliki svojega potovanja okoli sveta obiskal tudi Združene države. V njegovem spremstvu se bo nahajal tudi admiral Togo.__ Iz naSe hralfeolne. — Svečan« proslava 10<1 rojstnofra dne biskup* f?tTO«smayerj*. Zagreb. 2L januarja. Sestavil se je poseben odbor, ki ima nalogo, da pripravi čim najpve-čanostnej^o proslavo i06. rojstnega dne velikega biskupa Strossmaverj*« Na predvečer rojstnega dne j. februarja se vrši v zagrebškem gledališču slavnostna predstava na rojstni dan sam pa 4. februarja v glasbenem zavodu velik svečanostni koncert. — Zatiran le tihotapstva. V svrho omejitve tihotapstva, ki }e v zadnjem času zelo oškodovalo državno blagajno, je finančno ministrstvo Izdelalo naredbi, ki vsebuje zelo energične predpise za zatiranje tihotapstva. Poleg ostalih kazni je določena za tihotapce rudi lOletna ječa. Dosedal Je bila največja kaze* enoletna Ječa. — Pea*avica v Zagrebu. V Zagrebu je nanovo obolel za pegavieo neki Rus. vojak Vranglove armade, ki je že v Boki Kotorski prestal 2ldnovno karan tono Najbrže se je tamkaj nalezel U kužne bolezni. strasti, če se o razkralju Nfkiti le kaj omeni. Kakor rečeno, govori In razpravlja se vsevprek, in človek bi mislil, da Je lako težko brzdati to nemirno skupino, ki je podobna razburkan emm jezeru, na katerem se vzdiguie val tik vala. Mal zvonček zažvenklia. a ostane le glasek v puščavi, ker nfkdo ne utihne. Nato se dvigne pri srednil mtzl gospod precej širokih pleč ter prične olje vlivati v razburkano valovje. Pričetkom govori bolj proseče, potem pa vedno glasneje, dokler se mu ne posreči, pomiriti vihar, da se more pričeti hladnejša razprava. Potreboval pa Je vendar precej dolgo Saša. predno je dosegel uspeh. Bil je to klubov načelnik, gospod Ljuba Davidovič, ki je tudi pri nas že poznan In kojega zunanjost pričuje, da Je mož dobrega srca, mož previdnosti in ljubeznivega obnašanja. Menim, da Ljuba Davldović nima sovražnika na svetu; kdor pa ga sovraži, mu dela brez dvoibe krivico. Priznati moram, da je njegov obraz najdobrovn-ljnejšl v vsem demokratskemu klubu, kvečjemu če Izvzamem oi>raz prijatelja dr. Kukovca. Vzllc vsemu temu mora blrJ Ljuba Davidovič tudi diplomat prve vj*!«, ko Je sedaj prevzel nase tež- ko breme, krotiti debate v svojem lastnem klubu, in kar je ie huje. v imenu demokratske stranke razpravljati m premirja iskati z vsemi mnogoštevilnimi strankami In strančica-mi, ki jih imamo v ustavotvorni skupščini — Nato so nastopili ministri. Prvi ie poročal gospod Svetozar Pribičević. O Pribičevičlh sploh bi bilo zanimivo pisati. Trije sede v skupščini, in sfcer vsi v demokratskem klubu. Svetozarja in Milana sem poznal že prej. Tretji — Valerijan — je svečenik, arhimandrit ali kaj takega. Pripovedovalo se mi je. da je ta mož poln dobrovoljnih dovtipov, vesela duša. — dobričina v pravem pomenu besede. 2al mi je. da nisem imel prilike, seznaniti se 2 njim. Pač pa sem videl tisti dan gospoda Milasna Ptiblčevića, kl je bil nekoč že v Ljubljani, in sicer kot srbski polkovnik. Mož je sedaj civilno oblečen. A če le brat arhimandrit dobričina prve vrste, se v tem po-ffledu Milan bistveno razlikuje od nJega. Obraz, iz katerega ti žare nasproti oči kakor dva živa oglja, priča, da Milan Pribičević na svetu ne pozna drugega, nego resnost: da bi napravil kak dovtlp. te naravnost Izključeno. Prepričan sem. da v vsem življenju la nI napravil najmanjše šale! Vsa podoba ustvarja vtisk izmučenega in bolnega človeka, ki ie v Življenju delal in se pehal za svoje nazore, katerih vreh pa svet Še dandanes ne pozna. Da je Milan Pribičević živel pod Cromvellom. bil bi brez dvoibe eden naifanatičneiših njegovih lajtnantov. Tako pa ne dobi pravega polja za s vole delovanje, in kakor Prometej se mi vidi. z verigo prikovan na klavrne današnje razmere, ki ne ugaiajo njegovi duši. Zato govori le malo, in edino, kar svedočl o tem, da plapolajo v nJem še stare strasti, sta njegovi očesi. Brat Svetozar je minister. In lahko se reče, človek, ki Je naiboli osovražen — samo Stojan Protić morda lahko z uspehom tekmuje ž nJim na tem polju — na slovanskem Jugu. Njegova zunanjost ne naprav-lja posebno Izrednega vtlska. Med vsemi tremi Pribičević! je menda najmanjši. In če Ima kaj talenta, kovati dovtlpe, mi rudi nI znano. Tudi nima teTrmosvItlih pogledov svojega brata MIlana, pa pač tiči v vsej mali oseblcl neka nemirnost, nekako živo srebro, tako da ne more sedeti dolgo Časa na enem prostoru m da šviga sem In tja kakor ščuka, če pregania svol plen, ki si ga le Izbrala v vodi. Kadar prične jfovoriti. govori mirno m hladno, prav kakor bi strasti v njem no bikn ali medklici ga hitro razburijo, potem pa ie iezen. a ne zagovarja svojega stališča s posebno spretnostjo In ksr vidi se mu, da v njem vse vre, kljub temu da se trudi, ostati miren. Zatorej se mu večkrat pripeti, da ga klub prekriči In da mora odjenlarl. Jeli Svetozaru PrlblČevIću namenjeno, da se bo v Jugoslaviji izklesala iz njega historična osebnost o tem ne morem soditi, ker moža premalo poznam. — Da pa Je pri nasprotnikih silno osovražen. Izhaja Iz tega — vsaj jaz sem dobil ta vtisk —. ker je fanatičen zastopnik enotne ln centralistične države, in to ne Iz kake hinavščine. temveč iz notranjega svojega prepričanja. V drugem ie pa. kakor rečeno, ščuka v demokratskem klubu, ki neprestano šviga sem tn tja, Drugi rrfinfster. ki Je tfstf dan poročaj, je bil Milorad DraškovIĆ. Do tedaj fca nisem poznal lr prav radoveden sem bil nanj. ko ga jt naznanil predsednik Davidovič. V bližini klubovega predsednika se Je dvignila vitka, a visoka postava. Vse ie utihnilo, m MUorad Draškovič Je obrnil proti nam bledo in lepo slovansko svoje lice. obsen-čeno s temno brado. V njem ni čutiti živega srebra, kakor pri Svetozaru Pribičeviču. ampak vsaka poteza na licu oznanja da Je Milorad Draškovič mož krat kih besedi, pa vztrajne enengije. Obilo jekla mora tičati v njegoven značaju, a kri, ki se pretaka po nJem mora biti mrzla, ker v celi debati, h naj se mu )e še tako ugovarjalo, st mu mišičevje na obrazu nI ganilo, b hladni In mirni nlegov glas se tudi * najhujši debati ni izpremenll. Je ka kor hrast sredi livade, katerem! more vihar le malo premakniti ve jevjo. — Kar govori, se vse ve-že b strinja. Je vse pametno tn nima nI česar hujskajočega na sebi. — Ce ji Svetozar Pribičević ščuka v klubu je Milorad DraškovIĆ njegova glava on predstavila možgane svojega kluba, in zato čisto nič ne dvovlm. d; bo svoje ime začrtal v zgodovini naš' Jugoslavile, če mu Boc da zdravi-, in življenje. Tragična pa je naša usoda, d; so možje, ki jih najbolj potrebujemo le pičlega zdravja; in tudi Draško vlć Ima Jekleno In trdno voljo, pa bc visoko telo morda prej opešalo, ne-*o bo opeSala Jeklena ta volja. V tem pogledu nimamo sreče n-jugu: malo dni po klubovi seji v umrl Kosta Stoianovlč. eden naioci Hčnejših naših rodoljubov, ki je še! od nas. ko ga je država naibolj potrebovala. StoJanoviči umirajo — Popadićl pa nam vstajalo! Eheui _^ iloulnski pregled. — »Ere nonvelle« objavlja podrobnosti Iz pogovora vseucili^kega profesorja Bascha z bivšim ministrskim predsednikom Levguessm. Povdarjal je posebno tole; Mi hočemo, da se izvede versailleska mirovna pogodba. Pa jo tudi izvedemo. Naea vodilna miael je to, da zahtevamo, kar nam gre, nič več in nič manj, brez mrzličnega vznemirjenja, mirno in neomajno trdno. Francija mora ostati zvesta demokraciji ln velikim načelom francosko revolucije. Z odločnim glasom je dostavil: Evropa bo imela še dalje 40 stopinj malice, ako Francija in Nemčija ne prideta do tega, da bi si vzdrževali normalne od nošnje. Da pa se omocoči to skupno delo. mora Nemčija lojalno izvršiti evo- !e obveznosti ln popraviti vse to. kar e obljubila popraviti. Glede Rusijo je rekel Levgues: Nočem se vmešavati v potranje razmere Rusije. Pravica narodov za svobodno samoodločbo ostane povsem v veljavi. Blokade Rusije ni več. Francija ostane zvesta in odkritosrčna prijateljica ruskega n.uroda. — »Pailv News« Je izvedeli iz Be-rolina vprašanja entente na nemfcke finančne izvedence. Fntenta vprašuje: Kaj hoče storiti Nemčija nroti pomno-ievanju bankovcev? Koliko znaža dohodninski davek? Koliko znaša uvoz ln izvoz Nemčije v letu 1920. v primeri z letom 1919.? Kake uvozne omejitve obstoje in koliko časa bodo obstojale9 Kako veliki so bili dohodki države in posameznih dež^l v preteklem letu* Koliko Je bilo približno stroškov, Koliko zunanjih dolgov je plačala Nemčija od premirja dalje? Koliko znaša Emil štefanovlč: Hkcifa proti boljšeulšfusi. Ze decernbra leta 191 S., ko pri nas še ni bilo boliševiškega pokreta, sem na Dunaju kot poverjenik kraljestva SMS dal inicijativo, da se podvzame skupna velepotezua akcija vseh na novo ustanovljenih držav proti razorni taktiki boljševizma. Predno pa sem se lotil pozitivnega dela, sem si hotel zasfgurati moralno pomoč od strani naše vlade in poslal verbalno noto in program 3. januarja 1919 na adreso notranjega in vojnega ministra v odobrenje. Odgovor od obeh centralnih uradov le Izostal, zato pa so mi tem Jasnejše odgovorile zadnie volitve s 50 komunističnimi zastopniki. Podajam moj ekspoze javnosti sedal, ko ga Še država čuti na svojem hrbtu, da se v Javnosti enkrat z vso resnostjo razpravlja o tem perečem vprašanju, kajti politika naših odločilnih činlteljev je do sedaj boljševizem samo pospeševala s svoji** negativnim delom, kar lahko vsakdo konstatira. Verbalna nota. Potreba, vprašanie nevarnosti boljševizma kolikor mogoče temeljito obravnavati, je neonorekliiva. Interes na skorajšnji rešitvi tega problema ni samo stvar ene države, temveč Internacionalno politično vprašanje. Studij ln izkušnje, katere sem si pridobil v času rrroiega delovanja kot voiaškl poverjenik v občevanju s tisoči iz ruskega ujetništva domov se vračajočih volakov In oficirjev, mi dovoljujejo sledeči zaključek: 1. Boljševizem Je produkt malo-brižnega skrbstva za velike mase. 2. Problem obnove vsled volne uničenih človeških eksistenc ie v n*k>žiem spoju z nevarnostjo bollše-vizma. 3. Vprašanfe opasnosti boljševizma se da rešiti le na nafširši ln-temacHonalnl podlaci v smislu lasno začrtanega In dalekovidnega programa. Na poeflagi teh posmatran! si dovollulb.n Vaše blacrorodJe »n ostale poslanike tukai zastopanih držav v vseobčem Interesu pozvati v po-verjentštvo kr. SHS. Sejlerstntte 30. kfer se Vam bo predlogu širši Program v diskusijo. Štefanovlč. Program. Vzrok propada ruske drŽave nI bila oborožena moč centralnih sil temveč bolfševlškl preobrat, katerega so pripravile Nemčila ln Avstrija z velikanskim številom vaeo-nov propaeandneea časoplsia. ki se je vrglo čez avstrfisko-nemške v ruske rove. Tako fmportirane razorne so kmalu zastrupile roški narod fn njegovo voisko. Iste Idele, ki so bile vzrok razsuta ruske države, pa so kasneje v obliki bollševizma uničile tudi svoje avtorje: Nemčijo in Avstrijo. Iz sigurnih virov m1 le znano, da je !z Rusije poslano na stotine boljševlških emisarjev. preskrbljenih z obilnimi denarnimi sredstvi, v vse države zapadne Evrope. Večina teh ljudi se rekrutira iz bivših vojnih ujetnikov, ki so tem opasnejši. ker se jih kot domačine ne more pregledati. Predlog, da se poedine države zasiguraio proti boljševizmu: A. Velikopotezna, ako je potrebna, tudi imperativna protipro-pagranda po vsem časopisju. B. Protipropaganda s pomočjo potovalnih učiteljev. Njihova naloga: I. Ljudstvo poučevati, držati predavanja, delati profipropagando, v obče razlagati različne naredbe centralnih uradov (Aufklarune). 2. Centralne urade natančno obveščati o svojem delovanju. C. Takojšnja rešitev problema prehane In zasfguranje eksistenčnega minimuma duševnega in fizičnega proletariata. 1. Imperativna konskripciia brezposelnega duševnega in fizičnega proletariata, da se zamore diferencirati od one kategorije ljudstva, ki nI potrebna državnega skrbstva. 2. Imperativno provizorno naseljevanje onih pod 1. naznačenih državnega skrbstva potrebnih na deželi, na primer: na bivših dvorskih nadvojvodskih In knežjih d.a-meuah. na fevdalnih posestvih in fi-deikomislh. 3. Intenzivna akcija države za posredovanje služb. 4. Sklicati sednice -strokovnjakov na poliu: poljedelstva, rudarstva, male obrti, velike industrije, nrometa. gozdarstva, špecuelne tehnike, domače industrije, da sestavilo ln takoj spreiemaio predloge za neobhodno potrebne velike Javne zgradbe In podietia. da se zamore narediti one pod 4. za silo prehranjene in naseljene, kolikor mogoče hitro prrxhjktivne. 5. Ker ie zamlšliena akciia velikopotezna ln v interesu vseh ?anad-nih držav, ie treba prikazati fc^omfl nrogram z ozirom na prazne državne kase finančnem krogom antante. Nevarnost bob'ševlzma se ne da tralno odnravit? z balopetl. temveč le z gfnbnkn segafočlml in dale-kosežnfml odredbami na poliu narodnega gospodarstva, katerih končno stremlienle nai bo. vsak Človek na svoiem pravem mestu. PrlstooaHe i* „ Iirae-slonenskl inaffct!" nemško privatno premoženje v inozemstvu? Koliko porabi na leto Nemčija sladkorja, kave, č*ja, vina, piva. petroleja? Koliko Je državnih uradnikov, kaka je premogovna »Ituacija, kje bo vzroki za brezposelnost itd. Cela vrata kočljivih vprašanj, na katera odgovore Nemci prav neradi. — »Tribuna« poljaka priobeuje poročilo gospodarskih krogov na Poljskem, kako se vedno bolj ozirajo na Balkan in zlasti na Jugoslavijo. Doslej se ni skoro nič tržilo t Jugoslavijo, v zadnjem on^u pa je začela vlada sama opozarj.iti na jugoslovensko tržišče in poživljati industrijske kroge, da naj se ne dajo na gospodarskem polju zapostavljati in omalovaževati, sicer jih prehite na Balkanu Čehi, Fran-oozl, Angleži in š* drugi. — »Financial Timeu*. govoreč o industrijskem polomu v podonavskih deželah, izjavlja, da je najglavnejŠR n s loga za obnovo vspostavitev tr a napor? ta. Ako bi kaka ansleška skupina proučila transportno vprašanje, nnbavila potrebni materijal in izvršila nujne poprave, bi bilo storjeno mnogo. Potrebni bi bili le kratki krediti in porabil naj bi se v to svrho del vladneera kredita 26 milijonov funtov štcrlincov za eksportne namene. Nemčija je že za korak nanrej, ker je posodila madžarskim i državnim železnicam 500 miliionov kron. C'lankar lord Montagn povdarja, da se bodo moajle prihodnje leto že vse podonavske dežele same preživljati, iz-vzemši Avstrijo, ki se vsled mirovne pogodbe no bo mogla nikdar sama preživljati. Feođr«$*na domo-w'na. — Jugoslovenl, sprejmimo aneksijo do^tolnol »rTdinost« prinaša iz Notranjske dopis, ki nravi: »Našjm krajem se obeta slovesna aneksiia. Ce hr.čemn vedeti, kako je treba eledati temu deistvu v obraz, zadostuie. da pogledamo v svojo notraniost. Sprejmimo novega gosnodarla tnko. da mu Izsil-mo spoštovanie do naše narodne bolesti, da se ne bo drznil omalovaževati nad narodnih Čustev, da ne bo — Reški Župan odstopn. Z Reka Je došla brzojavka, da je župan Giganti odstopil. — 1)' Annunzljev reški plen. D* Annunzio Je odšel t R?ke precej dobro obložen. Trije veliki avtomobili so odpeljali njegovo >prtljago<. Dne 16. Bta odala dva avta s 47 kovčegi. iS. pa zopet en avto visoko naložen. Ko je bil prišel iz Ronkov na Reko. ni pripeljal s aeboj ničesar, sedaj pa je odšel tako bogato obložen. V denarnici niegovi tičijo stotisoči. Piratstvo je dalo lore prijemke in italijanski <]ennr na Reki mu tudi ni služil slabo. Sicer so mu zadnie čase gospodje anlitf nekoliko olajšali denarnico in prtljago, aii plen ie ocfal vendarle velik D' Annunzio je jokal, odhajajoč z Reke. menda nad blaznsostjo Italije in Reke ki sta trpeli njegovo komedijanstvo ob Kvarneru toliko ča<»M >Tmnrefia< is Ronkov se je D' Annnnzljn dobro ohne«la. Sedaj bo lahko v miru zaključil svoje življenje in pisal, kako vendar neumen jo svet da se pusti vodIM Ta pop tako dolgo ori er»e«TN samega šarla'nna. — Idrijski rudnik, »Journal of Commerce« piSe o idrliskem rudniku med drugim: Najvažnejši rudnik živega srebra v Avstro-Ogrski in dnigi v vsii rlvropl ie idriski. ki le bil razkrit v 15. stoletju. Lega le razdeliena v dve zoni: v severni prevladuje grafit. v drugI triatlčnl dllomit. Idrijska rudniška industrija, pričeta leta H90.. je propadala skoro vedno državi. Po podatkih, ki so na razpolago od 1525. do 1895.. je znašala pruduk ija 58.000 ton. Od 1895. do 1905, je znašala novpreč no na leto 520 ton, nastopna leta se je zviševala in je dosegla 1910. ton 6<;o. leta 1913. in 1914. po S0U ton. dolžnost italijanske vlade Je, ua ?čiti Idrijski rudnik In obvaruie idri skega rudaria ! pred izkoriSčevalnimi poskus), k:'kor ' se te obetajo. Dobro preudariena mora hiti nova uredba idrilske^a rudnika, kajti drugače bo Idrija kotel večnega nemira! — Torej vendar v Ajdovščini! Dne 17. t. ni. sta se mudila v Ajdovščini civilni koniisar Iz Oorice in učite'H-ški ravnatelj ^nldaršič. ki sta pregledovala prostore za gimnazijo, ki se Ima tam otvoriti. Tak zavod tiče e.1!'". le v Gorico In ne v malo Ajdovščino. Z Oorfco hi hlM zadovoljni Oori?ar; 'n Notraniri. z A'dov^čHo na niliče. \ko hoče b:ti Itali'a res moderna država, ne bo postavljala uxhHi zavodov v stranska kraie, marveč v naravna vre-di.^ča. Naravno sr^d!*xe zn nrle končnice: —ega. —emu, —em, (namesto prejšnjih —Iga, —J mu, —Im); —om. —orna. —om (namesto —am. —ama, —a m); *en. pl. zapovedi (nam. zapoved); junaška dela (namesto lunaSke delah zališa cvetka (namesto zaljši cvet-pa); lovec (namesto lovlc); da (namesto de): največji (namesto nar-veči): etimoL oblike klešče (namesto kleše); kukavica (namesto ku-kovca); stori (nam. stri) Itd. — Dalje čltai v našem poročilu pravilno: njegovemu nad vse agilnemu leposlovnemu (namesto poslovnemu I) delovaniu gre zasluga za enotnost... Ostale hibe so razumljive. Stoletna Ljubljančanka. V hiralnici Sv. Jožefa na Vidov-danski cesti je 11. jan. izpolnila Ljubljančanka Klementina B o s i z 1 o svoje 101 leto. Tem povodom se je je spomnil ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar ter ii je poslal svole čestitke s Šopkom cvetja In okrepčilL ki so pr!merna za to čestitljivo starost. Županove darove H Je Izročil neki mestni uradnik v družbi dveh uradnic. LJboga starka, ki le popolnoma slepa sicer pa Še dobro ohranjena, le bila teh daril neskončno vesela. To je bilo blagrovanie ln zahvallevanle! Z nepopisno slastio ie popila malce južnega vina ter povžlla nekoliko za njo redkega prigrizka. Vse le bilo Izborno, za vse se je tisočkrat zahvalila, posebno pa so ji bile »naranče« všeč. »Oh. naranče so tako dobre.« Vedno veselega humorja je toinono pripovedovala ln končno na poziv navzoče usmillenke zapela par pesmic. Na opazko, kako da se ni bih* omožlla. Je s šalilvo gesto obllznila prste obeh rok ter pripomnila: »Ko bi le bil kateri prišel.« 2upanovo odposlanstvo Ji Ie moralo obljubiti, da io kmalu pride §e obiskat. — Morda se Je še kdo drugi spomni, saj Ie tako iskreno hvaležna In skralno — potrebna! Dneiine oestl. V Liubtjatu 22 fanaarja 192L Pozor. Vljudno opozarjamo naše cenjene naročnike zunaj LJubljane, ki še niso poslali zapadle naročnine, da se bode netočnim dopošilianie lista ustavilo dne 26. januarja. Prosimo pravočasne poslatveu — Jezikovna naredba za naše orade. Centralna vlada fe izdala na vse podrt*'ene urade naredbn, da smelo or>-čevaV t urad1, v inozemstvu samo v narodnem alf francoskem :ezikn. T a Kist o smejo gpršjemati od inozemskih ura- dov samo dopise v našem nerodnem alt francoskem jeziku. To nare Ibo PO* zdravljamo z največjim zadoj^enicm, ker vemo. da so nekateri naši uredi vedno kal radi sprejemali in Utdl n M* tjatl dopise v nemškem iezitvi. .S fo //a-redbo se enkrat zn vselej napravita kanec narodni mlačnosti in neumestni naši popustljivosti. — Tine zavarovalnice In naša Sodišča. SvojVčasno ;e v'.i da odredila, da se smejo naši državljani zavarovati samo pri domačih zavarovalnih zavod Hi. To narrc;b.-> se ie tolmačilo tako, kakor da so vse doslej sklenjene pogodbe našiti držav-Ijanov s tuiimi zavarovalnicami neveljavne. Dogodili na so se slttčaJt« da so navi državljai ; sklenili z ozirom na navedeno vladno odločitev n;>ve zavarovalne pogodbe z naš??ni domaČimi zavodi ter ustavili plačevanje pri miih zavodih. Tule zavarovalnice pa so te naše državljane tožile za vplačilo v zavarovalni oocrnd« bi določenih premil in naSa sodila so ugodila njihovemu tožbenemu zahtevku. Ako ie Izšla vladna naredba, ki Je izr^'la neveljavnost s tuiimi zavarovalnicami sklenjenih pogodb, potem so takšne razsodbe sodišč prav gotovo krivične. — Z naše mole na ct?lcr<^kem. Fz Maribora poročajo: Med slovenskim obmejnim prebivalstvom ie zavladalo vsled sklepov razmejitvene komisije velikansk > razburjenje, V St. Jurj i ob Pesnici je prišlo v če* trtek popoldne 0<> burnih prizorov. Avstrija odstopi baje Jugoslaviji del katastralrte občine Veliki Boč In Jarčev hrib (»Jartzkoi -IO. velik del Slovenskih goric pa pripade Avstriji, tako Vrhovci, vc!;k t'el občine Slatina. St. IM, Svečlna In Splčnlk, Baje so razmejitveno kon Isljo pri tem vodili »stratefflčnl« oziri. Medtem, ko slovensko obmejno prebivalstvo energično protestira proti nakani, da se jih »odstopi« in žrtvuje »strategi-čntm ozirom«, pa mariborski Nemci ponosno dvferajo glave In glasno in javno napovedujejo da ^e tudi Maribor In slovenski ?ta:er do Celja v najkrajšem času združi z »materjo« Avstrijo. — Naša severna meja. Na sej! razmejitvene komisije, ki se Je vr-s:.Ia 21. t. rn., je odobrila komisija predlog, ki sta ga stavili naša ln avstrijska delegaciia glede meje V odseku Sv. Duh do reke Mure. V smislu tega dosrovora poteka mela nastopno: Od Sv. Duha v vzhodni smeri )::žno od Smlrenbcrgovih ribnikov v dolino Radovlčevegfl potoka, tako da pripade oribHŽ-no polovica občine Veli1;! Boč Juh goslaviji. Odtod se nadaljuje meta zapadno od Jurskega vrha ter sledi Kamerjevemu potoku tako da prlpa« deta približno X katastralne občine Pesnica in katastralna občina Vrbovec Avstriji. Nato se nadaljuje meia približno 2 km po sedanji administrativni meii med okrajnim glavarstvom Maribor in Lfpnlra do kote 472 tužno od Rnč. vsled česar "ripadcfo severni de! občine Sičnlk, Slatlnskl dol ln Slatina Avstriji. Od vrha 472 dalje ie v splošnem ostala v veljavi prejšnia mola med okrajnima glavarstvoma Upnica ln Maribor ter so se Izvršile le malenkostne iz gospodarskih ozirov potrebne izpremembe. — Prof. Zabolotsklj ln Slovenci. Predkratkim je »Slov. Narode prinesel žalostno vest, da so boljševik! usmrtili iskrenega prratella Slovencev vseuči1iškega profesorja Petra Aleksandroviča ZnbolotsKega. Leta 1905. je na ruske državne stroške potoval po slovanskih deželah. Proučeval je razmere na Bolgarskem; mudil se dalje čar.a v Srbiji, potem V Zagrebu; povsod se je bavll z jezikoslovnimi ln slovstvenimi študijami. Naposled Je prišel v Ljubljano, kler Je tičal dan za dnem v liuejski knjižnici, tedai še stisnjeni v skromnih prostorih v Beethovnovi ulici: zanimali so ga tamkaj zlasti star »slovenski knjižni spomeniki. V LJubljani je bil vpričo izredne narodne slavno-sti. ko se je dne 10. sept. 1905 odkril Prešernov spomenik. Prof. Zabolotsklj ga Je navdušeno pozdravil — prvi izmed slovanskih gostov — v imenu ruskega naroda z veličastno rusko besedo, ki se je tedaj, kakor je poudarjal, prvikrat oglasila na lavnem prostoru v Ljubljani Slavil Je Prešerna kot ljubljenca slov. naroda In naglasa!, da Imafo tudi Rusi prevod njegovih poezij; izrekel je nado, da kmalu napoči čas, ko se raz>-širijo Prešernove pesm! med ruskim narodom: blagroval je slovensko zemlio. ki je dala slovaustvu takega pesnika. Niegov s'avtiostni govor Je priobči! »Slov. Narod«. V »Varšavskem Dnevniku« so IzliaiaP tedaj obširni dopisi »Iz Slovenlic*. V niih ie poročal prof. Zabolotsklj svoiim rojakom o slovanski zavednosti, ki se Je vkorcnjnila v Slovencih, o naših simpatijah za Rusifo, o lepoti naše domovine, o Ljubila*!!, o naših učenjakih, o šolstvu, o slov. prosvetnih ln političnih razmerah. Pokojui Aškerc je napisal o teh dopisih prol Zabolotskega zanimiv listek v »Slovenskem Narodu« (1905. 280) pod naslovom »Ruski profesor o Slovencih«. S prof. Zabolotsklm smo Izgubili Slovenci v Rusiji Istini tega prijatelja. Vječnaja mu pamiat! B. — Trboveljska družba ln uradniki. Pišejo nam: Javnosti bodo Še gotovo v spominu ČasL ko so razni rudniški ravnatelji Trboveljske pre-mogokopne družbe prepovedovali slovensko govorico v svojih pisarnah, ter tiraniziraj! s potuho dunajskega ravnateljstva ln s pomočjo zloglasnih avstrijskih poveljnikov a la v. Faschingov na vse mogoče načine med vojno slovensko uradni-štvo. Človek bi z upravičenostjo pričakoval, da so ob prevratu naši nie-rodajni faktorji poskrbeli za zboljšanje teh razmer pri Trboveljski premogokopni družbi. Res so ob prevratu razni Mubrl in Stockli lz strahu pred delavskimi pestmi zapustili rudnike, a danes sede Ti gospodje na gorkih stolčkih in to še vedno pri nas; tako na primer prvo Imenovana pri Trboveljski premogokopnl družbi v Ljubljani ln poslednji kot rud. ravnatelj pri rudniku v Krapini, kateri rudnik je last Trboveljske družbe. Svoječasno je moral ravnatelj Stčckl na vladno odredbo zapustiti Kočevje, kjer je bil rud. ravnatelj, a danes je kot omenjeno rud. rav. zopet v Krapini in kot čujemo dela na vse pretege na to. da bi si pridobil pri nas domovinsko pravico. Dunajski židje očividno podpirajo te ljudi, ki bi svojčas najraje utopili v Žlici vode slovensko čutečega uradnika, in ne samo to če vstopi človek v urade reprezentance v Ljubljani, se mu zdL da Je zašel v kak avstrijski oddelek. Pri rudnikih čaka število dobrih slov. uradnikov, ki bi racU po 10 In še več letih službovanja pri rudniku zasedli primerno jim mesto v Ljubljani in to popolnoma iz urnljivih razlogov, tako n, pr. so to večina uradniki z doraslo deco, katero bi lahko v mestu pod ugodnejšimi pogoji Izšolali itd. Poleg tega da so protežirane! In ljubljenci brez prave trgovske predlzobrazbe, vlečejo t! gospodje gotovo take plače, ki prekašajo znatno one rudniških nradnikov ki tlačanljo družbi po 20 In še več let Potemtakem si lahko mislimo kako Je razmerje njih plač z onimi} ostalega res slov. osobja reprezentance. Doslej je družba odločevala prejemke svojim uslužbencem po zakrivljenih nosovih, ker pa teh še ni dovolj pri nas. Ji služi pri tem kot merilo avstrijska šola. AH misli res družba, da mu bode slovenska nboga para garala fen delala za drobtinice; ki padajo z bogato obložene mize, okolu katere se mastilo dunajski čifuti In bivši častniki? Čudimo se le, da gledajo naši merodajni faktorji tako mirno to početje? Ali naj bode to zahvala onim slov. uradnikom pri rudnikih, ki so v dobi največjega absolutizma v resnih nem-škutarskih gnezdih kot Kočevje. Hrastnik in Trbovlie, nosili požrtvovalno naš prapori V Javnem Interesu Je, da si pridemo na Jasno s to židovsko družbo prav v vsakem ozlru ln da napravijo v to poklicane osebe konec razmeram. Prometnemu zavodu za premog pašuje osrskt žld Bela Max. ki ima stanovauie In 5 sob za pisarno. Kako jih Je dobil In na čegavo ime? Stanovanjski urad. zgani sel V tem zavodu je tudi neki major Janscha In hčerka ravnatelja Huberja, katerega Imajo tako kmetie kakor drugI rudarji v Trbovljah v najboHšem spominu. Ob prevratu Je mož čez noč Izginil Iz Trbovelj, ker so ga razburjene množice same Izskale za kratek obračun. — Gospodična Urša iz Ljubljane. Pišejo nam: Pod tem naslovom je prinesel >Sfov. Narod« vest o Iraenovnnju Urše Kattauer za sekretarieo ITT. klase pri ministrstvu za socialno politiko. — To je politični škandal izza časa vladanja puhlih klerikalnih politikov. Dasi eo ti gospodje po deželi hujskali ljudstvo proti uradnlStvu ln učitelj-stvu, ao istočasno nameščali na vodilna mesta ljudi brez vsakega znanja ln izobrazbe, ljudi, ki so res samo »žrli« ln spravljali po poklicu uredništvo v Blabo luč. Urša Kattauer je bila 20 let tobačna delavka. Kot taka si gotovo ni pridobila znanja za- obrtno nadzornlšt-vo. Toda pretkani svoječfisui poverjenik eocijnlnega 9krb«tva dr. Gosar io je dobro poznal. Njegov somišljenik Gostinčar mu jo je tako izborno ponl-sal. da Jo je brez potrebe In razpisa namestil pri Obrtnem nndzoništvu kot asistentko obrtnega nadzorstva. To namelčenje je v?budilo takoj veliko ogorčenje, osobito med onimi kateri ao Urflb bližje poznali. Vsak je bi! trdno overjen, da do stalne namestitve popolnoma neporabne ženska ne more riti, oziroma, če bi se za to mesto iz-ezala za sposobno, kvečjemu po preteku nekaj let. Ne, zgodilo se je takoj, predno se je kdo zavedal, T Čaau, ko ae |e prav od klerikalne stran! najbolj vpilo proti korupciji. Urša Kattauer je za sekretarice obrtnegs nadzorni št va popolnoma nesposobna: ne pozna ne pravoplsja ln ne obrtnega reda. Ker Una komaj čitljiv rokopis, se ie baje lotila strojepisja, Y tel stroki je ie toU- ; ko napredovala, da a največjim naporom in ne brojem pogreAkov spisa par strani na dan. Cemu je tedaj ta ženska pri Obrtnem nadzoraišt vu P Čudimo se bivšemu nadzorniku Stebiiu in eedanje-i mu nadzorniku Inž. Mi ho r ju, da nista j tega imenovanja preprečila. Da ai nje-i no vporabo pri nadzorovanju obrti bližje ogledamo, naj navedemo sledeč slučaj, ki se je pred kratkim dogodil V Ljubljani: Dobila je nalog, da naj med drugim rudi ugotovi, koliko konjskih sil ima motor dot i enega obrata. Njej se ; najbrže v življenju ni sanjalo, da se meri moč motorja po gotovem principu s konjskimi silami (1 HP =x dvig teža 75 kg v 1 sekundi 1 meter visoko). V tozadevnem poročilu je baje navedla, da dotični podjetnik nima konjskih sil. Ce že pri tako primitivnih stvareh i strelja take kozle, kako naj izvede kako bolj komplicirano delo pri tem nad-zorništvu. Trdno smo prepričani, da je dr. Gosar namestil to nesposobno žensko le radi tega. ker je računal, da bo ženska volilna pravica na vsej črti prodrla. V tem slučaju bi mu pa znala ta Urša mnogo koristiti. — »Maribor v 4 mesecih nem-škil« Iz Maribora nam poročajo: Vzpričo regulacije meje napram Avstriji ki je izpadla deloma nam v škodo, so pričeli tukajšnji Nemci oholo dvigati glave In so se danes že čuli klici: »Hinaus mit den Wmdi-schen!« Kako trdno upajo, da Hm pripade ves južni Štajer kot zrelo jabolko v naročje fcn sicer do Cerja, se vidi najbolje iz tega-le slučaja: Neki Dunajčan je prišel k nekemu tukajšnjemu zagrizenemu nemškutar-skemu trgovcu m ga vprašal, če zna tudi slovensko. Ko mu je ta odgovoril da ne zna. je Dunajčan odgovoril: ': »Brauchen Sie auch nicht! Marburg j Ist sowieso in vier M on a t en wieder deutsch!« — Le na kaj se Nemci ta- i ko zanašajo? Naibrže na najboljše kar Imajo, na — bližnji bankerot države. — Pritajeno orožle In orožniki. ! Pred kratkim so prinesli listi poziv, da naj zglasi vsak svoje orožie rri pristotnera oblastvu. Temu pozivu i se seveda ne bodo odzvali onL katerim je v prvi vrsti namenjen, ker i so se v novi državi že navadili, da smejo nemoteno ogrožati z večnim streljanjem življenje svoiih soobia-nov. Kdor hodi ob nedeljah po deželi, ga obdala strah, ker sliši na vseh koncih ln kraiih pokanje, kot bi bile velike vojaške vaje. Streljajo rasni fantalini In to ne na samoti j ampak kar sredi vasi. Streljalo s pritajenimi vojaškimi in z lovskimi puškami kar tja v dan. Kako. da iih ne primejo orožniki In ne odvzamejo orožja? Nekoč se je bal orožnika vsak puškonosec kot hudiča, sedaj se pa še ne zmeni zanj. — Ljudsko štetje. Popisovanje ljudi In Živine se prične po vsej drŽavi z 28. Januarjem. Vladne odredbe vsebujejo odločbo, da se vsi določeni popisovalci, ki bi se ne odzvali svoji dolžnosti, kaznujejo z globo 300 dinarjev aH do 3 mesecev zapora ter da moralo povrniti vse stroške naknadnega popisa. — Opcijske pravice za Avstrijo se v mariborskem okolišu ni poslužilo niti 50 oseb. Med onimi, ki se lzsele v Avstrijo je dr. Mravlag. arhitekt Priedriger, vinotržec PugelJ ter več bivših avstro-ogrsklh častnikov. Značilno je. da se ne izseli niti en nemški trgovec ali obrtnik. Menda so res vsi mnenja, da ho Maribor v nafkralšem času združen zopet z Avsrrrio. aH pa se ilm pri na* predobro godi da si ne žele v faiitno ! Avstrijo. — Zagrizenost nemškega mUMo-narja. Iz Maribora poročalo: Oostlina pri »črnem orlu«, ki je last zagrizenega nemškeara milijonarja paromlin arja Fran za bi se morala te dni oddati v najem, oziroma prodati, ker le dosedanji najemnik od-povedal. Zagrizeni miliionar ie dobil od raznih slovenskih ponudnikov doka! ugodne ponudbe, vendar Io noče pod nobenim pogojem dati Sloven- i cu. Dobro bi bilo. če bi oblast temu oholežu odvzela koncesijo. — Dr. Leskovar se zagovarja. Današnja mariborska »Straža« zagovarja bivšega vladnega komisarja, češ, da ni mogel preje oddati svole posle, ker je moral v Avstrilo in sicer v Gradec, kjer je moral zagovarjati mariborsko mestno občino radi varstva, ki ga je prevzela, da se po-Sje za več vagonov papirja živila, j oziroma jamči mestna občina s svoto 400.000 fC Ker se živila niso mogla poslati, je toži! »Osterreichlsches Wahrenverkehrsbureau« občina Dr. Leskovar je pri tej tožbi zagovarjal mariborsko metno občino. Tako «— »Straža«. Dober izgovori I — Nečedne metode. Nas list Ima j bvalabogu precej oglasov, nima pa Jih, | kakor se zdi »najbolj Informirani ln najbolj razširjeni neodvisni dnevnik j ▼ Sloveniji«. Zato si pomaga na ta način, da Izrezava naše oglase ter jih pošilja dotičnim inserentom s zahteve, da M poslani oglas dal priobčiti v »največjem ln najbolj informiranem listu«, čeg da bo samo v tem alučaju imel ogla* tudi eaželjeni uspeh. Doslej taksne metoda Dri našem časopisja niso i bila običajna. Zabeležili smo jih, da »informirane!« ne bodo mislili, da so sakrosanktni. — Z zbora društva jugosl. novinarjev: Na izrednem občnem zboru društva jugosl. novinarjev se je sklenilo, da se morajo vsi listi strogo ogibati osebnih napadov m žalitev članov uredništev drugih, tudi politično nasprotnih listov. Ob enem se ie sklenilo, da praznujejo uredništva vseh listov nastopne dneve: 1. mal. Vidov dan 28. juniia m praznik ujedinjenja 1. decembra. Oba sklepa sta za vse člane društva obvezna. — Nov kurz v Atariboru. Iz Maribora poročajo: Novi vladni komisar dr. Poljanec je danes prevzel svoje mesta Kakor hitro bo reorganizacija mestnega sosveta izvršena, se bo vršila prva seja. — Razpisane tobačne trafike. Finančno okraino ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje tobačne trafike v teh-le krajih: v Cerini in dve v Čatežu (vse te tri trafike se združijo v eno samo novo trafiko), v Markovcu dve, ki se združita v eno samo novo trafiko, v Zgornjih Pibčah. v Ljubljani (Poljanska cesta St. f>2) in v Sodra žici. Natančen razglas o raspisa trafik se nahaja v »Uradnem Iistu< št. 7. — Uredba o organizaciji finančne kontrole v naši drŽavi je priobčena v »Uradnem Listu« št. 7. — Začasno tarifo o kan jaških pristojbinah, izdano po poverjen ištvu za kmetijstvo, rasglasa Uradni List št. 7. — Osebna vest. Sedanji vodja ljubljanske licejske knjižnice dr. Avgust Z i g o n je imenovan za ravnatelja te knjižnice — Družba sv. Cirila In Metoda proda posestvo v Zapužah, vi. št. 230 kat. obč. Sturije, obstoječe iz hiše. gospodarskega poslopja, njiv. travnikov ln gozda. Ponudbe ie poslati na vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani do 15. februara 1921. 1. — Zdravstveno stanje mestno občine ljubljanske. V času od 9. do 15. t. m. se ie v Ljubljani rodilo 14 moških in 11 ženskih otrok, mrtvorcienl so bili 3 moški otroci. Umrlo le v tem času 6 domačinov in 1? domačink ter 3 tuicl in 5 tujk. V zavodih io umrlo 19 oseb. med njimi 13 žensk. Smrtni vzroki so bili: Jetika pri 1 domačinki in 1 tujcu, pljučnica pri I domačinu ln 1 tujki, možean-ska kap pri 1 domačinki, srčna hiba pri 3 domačinkah in 2 tulkah, rak pri 1 domačinu in 1 domačinki. Tzmed umrlih ;e bila 1 deklica v 1 mesecu. 4 dečki in 2 deklici v t. letu. 4 dečki in 1 deklici do 5 let, 1 domačin, 2 domačinki. 1 tujec in 1 tuika v starosti do 30 let. I domačinka. 1 tulec in 2 tuikl do 50 let, 1 domačin. 2 domenki, 1 ruiec ln 1 tujka do 70 let ter S domačink In 1 tuika čez 70 let. Zaradi davfce in zaradi trebušnega leoarja sta bili oddani 2 osebi v bolnico. — DrnStva. ki so nameravajo jutri udeležiti pogreb* uokojneera notarja Luke Svetca v Litiji, se odnesejo z vlakom. k1 odnala iz Lhibliane oh 14.15 fob četrt na 3.) Želeti bi bilo. rta se Č*^m največ namenih društev udeleži po^T^bn.. da s tem Izkažejo zadnjo cnst veleznsfnžnemn narodnemu bori-telju in odličnemu kulturnemu delavcu. — Paa»;I knntumae. Pasii kontumač, kl je v veljavi v vaseh Črnuče in Jezici ž» od 3 Januarja letos, je okrajno glavarstvo, oziroma poverjeniSrvo poostrilo. Vsi psi, ki so priklenjeni, morajo MM t*ko zavarovani, da je njih pobe? izključen in da taji osi n» morejo do njih. Pru«ri pp| motnjo nositi dobro zavarovane nagobčnike in jih je voditi na vrvci. Oddalo psov iz teh krar jev v tujo laat je strooro pr*»novedf»na. Občinstvo se opozarjaš da naj ne vodi svojih psov v te krm'e. — Državna posredovalnica za delo v Ljubljani. Delo iščejo: pisarn, moči, vinifnrji, kovovi, ključavničarji, kleparji, krojači, šivilje neki. mlinarji, slikarji, ploskarii. dninarji, dnina*-rice, trgov, sotrurtniki eofrudnioe, kuharice, eln-?kinjc postretnice, vla-gnlka, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: kamnoseki za granit, brusači za jedilno orodje, ključavničarji, modelni in navadni mizarji, vrtnarji. te*firji. usu it rji fP^ts^rb^r, Weissg«rbcr\ el^kromonterji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice. ščetarji, vajenci, valenke itd. — Or-čfnstvii v vednost. Finanč-dlrekclja nam sporna, da so računski koleki dospeli in se dobe v trafikah. — Evan*e*lska afofbfl hožta bo v nedello dne 23. t m. Imej bo svoio prvo propoved novi župnik Herbert Lange. — Oovor o sv. pismo se vrši v evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti v n**<*"Ur> ob 3. nonoldne. — Zahvala »Jtrgnslovenske Mptfce«. Mladina F. mestne deSke ljudske *o?e na Ledini le darova'a povodom praznovanta obletnice osvobojeni« In idetlfnjenja SHS Ju**o*lovensk1 Matici le»10 K 81 v. Za ta dar Je prefelo eolsko vodstvo to-le zahvalo: Mlidlm darovalcem! Ko le praznoval ves narod praznik svobode, ki Je delo Valih očetov, ste Vi delali za drugo svobodo, sa lepRo bodočnost onih. kt «o danes po krivici ločeni od nas. Z vnemo in Ibibcz-Bf|o ste sledili klica Jneoslovenske M*tiče ln 9 pravo bratsko Ip'bcznUo prinesli na oltar domovine svoje prihranke. Pokazal ste »e vredni svollh očetov, dokarall ste, ds ste naša bodočnost, aorokl bolnih Časov zs nas vseh. slasti mdl rs danes težko preizkušene brate v bi lem robstvu hh foslovenska Matica Vam Izreka sa to naf-lskrene|§o zahvalo v svole m In v imena vseh naSfh bratov m sester, kater'h žalostna usoda le vzbudila v Vas plemenito - požrtvovalnost Ne pozabite svojih bratov In sester tudi v prihodnje, prinašajte tudi v bodoče zanje svojo skromno, toda takodra* goceno žrtev zauja. Id so danes od nas odtrgani in trpe pod tulim nasiljem Sa) bolesti In žalosU |c tam preko toliko ln najveCJa uteha ]e Vaša Cista In iz čistih src prinesena žrtev. Na delo že danes ln vedno, tudi v I zrelih letih, da sine dan svobode, tudi za neodrešene brate ln sestre 1 — Tudi družinska drama. Iz Maribora ooročajo: Pred leti se je naselil v Studencih brivec Franc Opačnik. ki je Imel na Aleksandrovi cesti svojo brivnlco. Pričel le Ijubav- I no razmerje z vdovo železničaria j Rozafiio Kramaršič. ki je imela iz ! prvoga zakona že dve dorasli hčerki, dečka in manjšega otroka. To razmerje ni ostalo brez posledic. Leta 1919. so opazila sosedie, da nI vse v redu, a ker ji v kritičnem času odšla vdova na Opačnikov dom. si ni nihče ničesar slabega mislil. V resnici pa je vdova v zvezi z neko babico I i ie bila že večkrat kaznovana in s pomočjo Opačnika novorojeno doto polila s Špiritom in zažgala. — Zadeva bi ne prišla na dan. da ni prišlo med vdovo in brivcem do preloma. Vdova ie od onega časa rada popivala, posestvo, oziroma hišo v vrednosti 98.000 K pa prodala. To seveda ni bilo všeč brivcu, ki ie upal, da pripade posestvo njemu. Vneli so se prepiri in konec koncev je bil. da sta se brivec ln vdova razšla. Vdovi je bilo hudo ln pred par dnevi je poslala k brivcu hčerko z večjo vsoto denarja, ki ga je dolgovala brivcu, zahtevajoč, da vrne on verižico in uro njenega pokojnega moža. Brivec je hčerko dejansko napadel in nagnal. Dekle, ki ie vedelo za materin zločin, ie iz maščevalnosti sedaj ovadila oba, mater in brivca. Nenadoma so oba aretirali ln oddali v tukajšnje sodnijske zapore. — K rodbinski tragediji. Včeraj popoldne je prišla na stanovanje Vrhun-čevo sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika dr. Jakoba Hod* zarja ter zdravnikov dr. L e s j a k a in dr. T i č a r j a. Izvršila je komisijo-nalni ogled in ugotovila vse podrobnosti dejanskega položaja. Komisijonalni cgled je trajal do prilično 7. ure zvečer. Po ogledu je komisija odredila, da eo truplo ustreljenega Ivana Vrhunca prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, kjer bo danes izvršena sodna obdukcija. — Tekom včerajšnjega ogleda feG je pred hišo tragedije zbrala številna množica stanovaloev šentpeterakega predmestja, — Smrtna nesreča v gozdu. Posestnik, 451etni Tomaž Z u p i n iz Pšate pri Cerkljah, je dne iS. t m. zjutraj odšel s svojim sinom. 141etnim Tomažem, v svoj. na veliki strmini se nahajajoči gozd >Za dnom<, da bi prežagal vsled snega izrovano debelo bukev. Ko je bila bukev prežagana, se jo debela krona korenine zvrnila, oba podsula in je očetu alomila vrat, da je bil takoj na licu mesta mrtev. Sin Tornadi ce je S težavo nepoškodovan Izkopal izpod korenine. — Nesreča v rudniškem rovu. Rudarska delavca Pristov Leopold in ltozman Ivan sta 20. t m, odšla v rudniški rov na Zirovniški planini pri Jesenicah. Seboj sta vzela čisto navadno karbidno svetilko, čeprav je rov okoli 250 metrov dolg V rovu so se vžgsli plini, ki so začeli goreti in so težko ožgali oba delavca po glavi in rokah. — Utopljencev le niso našli. Po Ljubljani se je včeraj raznesla novica, da so zjutraj 21. t m. našli trupli utopljencev Atinmičn ln Roze Kleinerjeve Božjem grobuc v Stepanji vasi. Ta vest ni resnična. Doelej utopljencev še niso našli. — Izpuščen defraudant. Iz Ma-I ribara poročajo: Znanega defraudan- ta S transa, računovodjo na južnem kolodvoru v Mariboru, so pred kratkim aretirali na Dunaju, ker ie na škodo južne železnice poneveril pri znanem mariborskem miliionarjti Ro-zenbergu 170.000 K ter pobegnil na Dunaj. Kakor se sedal poroča Iz Dunaja, so Strnusa Izpustili lz zaporov. — Razbojniška tolpa ob demarka-1 čilski črti. Tekom zadnjega leta se je ' on- In tostran demarkacijske črte poja-i vi la dobro organizirana in oborožena j razbojničko tolpa, ki je bila atrah in trepet vsemu domačemu prebivalstvu, j Ker so razbojniki dobro poznali bojaz-! ljivi in strahopetni značaj Italijanskih karabinjerjev, ki po noči raje žde pri zakurjeni peči, kot pa hodijo na nevarne patrulje, so nemoteno Izvrševali na samostnib krajih drzne rope, vlome in tatvine. Bili so pravcati gozdni razbojniki. Enesra glavarja to tolpe je ljub-! ljanska policija prijela. Je to tolovaj \ Andrej Pelan iz Planine. Izvršil Je ftte-'■■ vilne rone. Z Wlndi*ohgraetzove iage ! pri Planini je odnesel za 20.000 lir go-' nilnih jermenov. Bil je tudi drzen tiho-• tapeo. Pelan Ima na vesti tudi roparski ] umor nekega posestnika, katerega je , oropal za ca. 15.000 Ur. Pri aretaciji so j našli pri njem 16.000 K gotovine. Nje-| gov 5e drznejŠl in premetenejfti tovariš, i tudi iz Planine, Je na zelo premeten način pobeamil iz Ljubljane, — Kako je Matevi detel v srak? Pod Lipoglnvom pri Do brun j ah so delavci vrtali in lomili kamenje sa nasl-panje ceet. Zvrtali so mino. jo zažgali, toda ni eksplodirala. K njim je prišel 231etnl posestnikov sin Matevi Drglin ter jih porogljivo zafrkaval: >Kaj* ne znata spustiti mine« To znamo mi — vojaki, saj srno metali Še granate. Naredi se takole!.. .c Vzel je vrtaJnl sveder in sačel vrtati po že s smodnikom napolnjeni mini, ki pa je kmalu eksplodirala in dvingila junaškega Matevža v zrak. Matevž je zletel precej vieoko v rraJc in priletel na nekega delavca* ki ga je poškodoval. K sreči je Matevi dobil le nekaj prask Ln poškodb, za katere se sedaj zdravi v bolnišnici. — Porod na cesti. Prod Cemetovo hišo na Sv. Petra cesti na trotoarju je včeraj ob treh popoldne prišlo neki delavčevi ženi slabo, pocenila je na tla ln kmalu f*>rodila zdravo živo dete. Prepeljali so jo takoj v porodnišnico javne bolnišnice. — ITmrl je v deželni bolnici g. Frane K e r Č. posestnik, gostilniar in večletni župrui na Viru pri Domžalah, star 77 let Pokojnik je bil zaveden in navdušen naprednj.ik. ki je vedno z vso vnemo podpiral napredna društva zlasti Sokola. Sokola v Domžalah so je spomnil še na zadnjo uro Ril je velik prijatelj revežev, ki jim je posebno kot župan pomagal. Bodi blagemu možu ohranjen blag spomin, gospe vdovi pa naše srčno sožalje! — Smrtna kosa* V ljubi j. hiralnici na VidovdanAki cesti jo umrla ga. Julija C r n a g o j. roj Cerin soproga barjanskeera naduritolja g. Frana Cr-nagoja. Iskreno sožalje! — Umrl je v LjubTiani g. Fran D e b e v e c . pisarniški ravnatell ljubljanske predilnice. Pokojnik ie bil zaradi svojega tihega ln mirnega značaja v vseh krogih spoštovan ln priljubljen. Bil je dober narodniak in zvest pristaš naše stranke. Pogreb je danes popoldne ob 4. Blag mu spomin! Slsue^ska drama. Dr. AJoJzfj Kraigher: »Školjka«. Premljerskega teatra ne ma^am. Petnajst !n se toliko let sem ra doživljaj sezono za sezono in vsako pot le s svojim hrupom, ropotom, vikom ta ploskanjem Javljal Sloveniji: »Mabemus tanan, bale-luja!c — Pa se le tis-J. vsako sezono znova prozlaSeni papež slovenske dramatike vedno znova izkazal za Jedva dramatskoga kaplana, ako ne celo sa dramatskegj mežnarja. Tega «o nam ni treba sramovati Rusi imalo staro ln ogromno literaturo, dobrih ruskih dram pa nI dosd več kot za vseh deset prstov; Poljaki so 5e na slabšem. Cehi s svojo kolosalno literarno produkcijo In bujno dramatske piodnostlo premorejo komaj petero festero iger, ki so zrele za eksport, Hrvate poznamo in s Srbi smo kar hitro pri kraju. Saj so se v Ljubljani včasih v potu svojega obrača mučili, kako bi repertoar slovenskega gle. dališča poslovanlli, trudili so se resno ln vztrajno, a nI Ho. Cehi so brezplodno Iskanje ie davno oimstilt, Rusi b Pollak) niso imel! nikdar te naivnosti, Hrvatje se zalete kvečjemu vsakih deset let na ta led, a vedno iznova Jim spod'etl Srbi pa so pametno ekskluzivni s svojim srbilansktm, francoskim la k večjemu Se angleškim repertoarjem. Zdi se. kakor bi postajalo Življenje čim dalje bolj drami'Jčno. s dramatike čim dafje manle. Celo v .rancoskl literaturi Je naju v zadnjih letih težko igro, ki bi bila vredna prevoda, a Nemci — odkar sta usahnila Sudermann in Hauutmann — so ponašajo z enim samim VVlldzansom. Vsa drugo ie Jedva za domačo potrebo ali enodnevnega uspeha ln flvljenja. Iz Italije nI bilo dohiti nikdar posebnih dramatskih talentov In lz naibolj severnih dežel Je po smrti Strfndberga, Ibsena ln Bjčmsona zavladala tiSina. Dramatika Je danes torej po vsem svetu ubožna. dasi se napKe dram na sto« tisoče Povsod sezajo po starem ln najstarejšem repertoarju, po starih, starelsth tn najstarejših, na rarn'h odrih že neštetokrat zmagovito prcIsJcuSenlh dramatskih mojstrih ter riskiralo kak eksperiment z najnovejšo dramatsko tvorbo le Izjemoma. Večlnoma pod kakršnimkoli pritiskom ali s kakršnokoli Spekulacijo. Toda če fe nimalo tuM narodi danes res velikih, močnih dramatikov, ki bi Imeli vsemu svetu povedati ln razkriti kaj novega tn ver*keza. Imalo vendar dnmatPte. ki so povsem nacllonalnl Imalo Ife. zaleta resnično Iz flvllenla dntl^nega naroda, črpane lz nlegove zgodovine, — igre, kj predstavljajo konflikte, dvizaloče, raz-burjaloče In pomirjajoče duSo tn srce do-tlčnega naroda, značale Iz mesa In krvi llndstva. ki l*h pozna. Muhi aH sovraži, misli, čustva borbe, fefnle. nade rn raz-oČaranla. ki so brodPa aH ki brodilo po dnSI In srcu Široke al! vsaj tntimne dotlčn* |a vnos ti Skratka: n tutl nlsafeMl dramatiki so res narodni, isfnlto nacllonatno MdMd'iaM-stfčnl. zato pa ffve nffh drame vsa! med nllh narodom, ki Hh razume, nflva. Mvbl aH vsa! ranima Pnsi OoiroH. Tar*en!«»v, Tolsto!, Cehov Oorkll. Andrelev, Arclba-5ev In Se nek-sterl so prav zamdl nacionalnost! dcianfa. mačalev. misli in občutja svojih dram za'ntereslrali tn navdnffl ves svet, Shaw Je skozi In »kozi Irec. Se^*n-herr povsem Nemec. SehntMer H P?^r ttr!*ua Dnnnlčana I. t d. Le preko nacHo-nalnosrl vod1 pot do rrain#»ra nsrv»ha v rn_ ♦eruae!!ona!nem svefn. M orla b! se bil Cankar rarvV do nnSetra moderneza narf-fonslneza dramaIPut, mo-mi se razvijejo Plnžgar, Kraifher r* *e kdo. (ThlleV •f n»tnm. Repertotr HfciaaSmo gledališča v TVnMisni. Drama: pTedeTja. 23. jan.: Školjka, Izv. Ponedeljek, 24. jan.: Cvrček za pečjo, red £. Opera: Nedelja, 23. jan.: Fra Diavolo, izven. Ponedeljek, 24. jan.: zaprto. — Zaivorjeno gledališče. Zaradi smrti vojvode M i š l ca ostaneta obe gledališči v petek dne 21. in v soboto dne 22. t. m. zatvorjeni. — Marljouetno gledališče. Zaradi upravnih težkoč ukinjene predstave se bodo odslej redno vršile vsako nedeljo in praznik ob 3. popoldne in ob pol 6» zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 23. t. m. In sicer popoldne in zvečer: »Nov prolog« in tridejanka »Začarani princ«. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v 1. nadstropju Mestnega doma dan pred predstavo od 3. do 5. popoldne in na dan predstave od 10. do 12. predpoldne kakor tudi pri blagajni pol ure pred predstavo. _ liuuuzc-e^veni moskovski teatr je povabi i za mesec marec na gostovanje v B frlin. _ Koncert »Glasbene Matice* se vrši v ponedeljek, dne 24. januarja 1921 ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodelujejo: solistinja kr. opere gdč. Vilma de Thierry (alt), konserva-torijski profesor g. Janko Ravnik (klavir) in pevski zbor »Glasbene Matice«. Koncert vodi g. Niko Štritof. Spored: L Anton Lajovic: Pastirčki. Emil Ada-miž: Prišla ie jesenska noč. Anton Lajovic: Kroparji. Ples kralja Matjaža. Poje mešani zbor. 2. L. M. Škerjanec: Beli oblaki. Jesenska pesem Anton Lajovic: Spleen, Razdvojenost Poje gdč. Vilma de Thierrv. 3. Josip Prohaska: Moravska narodna. Ferdinand Juva-nec: Slovenska zemlja. Poje iroškl zbor. 4. Emil Adamič: Ah, zvonijo . . . Da bi imel perurničke, Dudeldajčki. Poje ženski zbor. 5. Janko Ravnik: Melanholija, V razkošni sreči, Prišla si . . • Poie gdč. Vilma de Thierrv. 6. Anton Lajovic: Zeleni Jurij, Kisa, Medved z medom Po e mešani zbor (alt solo pri prvi točki gdč. Vilma de Thierrv). Vstopnina: sedeži po 50, 40. 30, 20 in 15 K. Stojišča po 10 in 4 K. Vstopnice se dobivajo v predprodajl v trafiki v Prešernovi ulici in na večer koncerta Pri blagaini. (k) — Glasbena Marica naznanja, da se od najnovejših slovenskih muzikalij v pisarni Glasbene Matice in knjigarnah dobivajo sledeče skladbe: 1. L. M. Škerjanec: 7 pesmi s spremljeva-n;em klavirja: I. Beli oblaki. 2, Jesenska pesem. 3. Počitek pod goro. 4. Pred ogledalom. 5. Vizija, 6. Večerna impresija, 7. Fragment de la »Chanson violcrte«. 2. Anton Lajovic: 12 pesmi za moški, mešani In ženski zbor v dveh zvezkih po 6 pesmi. V I. zvezku: Breza in hrast. Lan, Kroparji. Pastirčki, Ples kralja Matjaža U Zlato v Blatni vasi: v II. zvezku: Megle, Medved z medom, KiŠa. Zeleni Jurij, Ples kralja Matjaža Il„ Žabe. Od ponatisov so občinstvu Že na razpolago: 2 zvezka slovenskih koroških narodnih pesmi, katere le zapisal Zdravko Svikar-šič. Matej Huhad: Slovenske narodne pesmi, I. zvezek. Oskar Dev: Slovenske narodne pesmi iz Koroške. Marko Bajuk: Slovenske narodne pesmi, II. zvezek. Dobivajo se tudi: Pavčičev klavirski album slovenskih narodnih pesmi. St. Premrla: 3 klavirske skladbe: Ob kolovratu. Pri otrocih in Vzdih; 3 mešani zbori: Emil AdnmiČ: Mlad junak po vasi Jezdi, St. Premrl: Slovenska govorica, Anton Foerster: Strada ob Adriii. Nadalje 4 samospevi: Pr. Oerbič: Pojdem na prejo, Josip Pavčič: Uspavanka. Mehurčki, Cicl-ban-Cicifui. Oskar Dev: 3 samospevi: Zlata kangftica. Pastirica In Snegulči-ca; Jos. Mlchl: človeka nikar. Posebno pa opozariamo na najnovei*e slovenske skladbe Lajovičeve In Skerjanče-ve. M noro irvlrnib slovenskih skladb je dala Glasbena Matica natisniti. Na-hajajo se v tiskarni, ko dospejo, objavimo. — Vovo rtclo RaMnrlrannta Tago- re. SInvni indijski pesnik RaMndrenat Tngore je napis.il knilbrarirnske armade in njegova zmaga za svobodo naših narodov.« IZDAJNIK DR. SACHS. —- d Beograd. 21. jan. Pred nekaterimi dnevi Je prišel v Opatijo dr. Sachs, da bi se pogajal z Italijanskim generalom o otvoritvi konzulata na Reki. Ko je prišel v Opatijo, ga je prebivalstvo opsovalo in opljuvalo. Nato so ga oblastva zaprla. FRANCOZI PROTI IZHODU BOLGARSKE NA EGEJSKO MORJE. — d PaHz. 20. jan. »Jouma! des Debats* priobči rje uvodnik, v katerem se z vso odločnostjo izreka proti temu, da bi se na pariški konferenci prisodila Trakijska obal Bolgarski, in piše: »Ako bi pripadla v danem trenutku Tracija Bolgarski, bi to pomeni al o toliko, kakor da bi se na novo oživila germansko-turanska zveza In se razbila ona centralna Evropa ki te bila ustvarjena v Versaillesu, v Salnt-germamu m v Trianoriu. To bi bila zarja nemške revanže. Nujno potrebno je, da Bolgarska ne ostane meiaš Turčije in da je Čim najdalje oddaljena od Carigrada.« ŠVICARSKO-JUGOSLOVENSKI INCIDENT. — Bern, 20. jan. Beogradska vla^ j da je sporočila, da odpravi svoje tu- i kalšnje zastopstvo, katero Je vodil Jovanovlć. Vzrok tiči v tem. ker Švica ni hotela ustanoviti svojega zastopstva v Beogradu. Govori se sicer, da Švica izdala za svoia diplo-matična zastopstva tako ogromne vsote, da za sedai ne more misliti še na nova zastopstva, ali pravi vzrok ! tiči nafbrž kje drugje. ZABRANJENA KNJIGA. — d Beograd, 21. jan. Mmfsfer za notranje stvari je prepovedal uvažanje In razpečavanje kniige: »Oeschlchte des Krieges«. ki fe Izšla na Dunaju v izdali tvrđke »Verlag ! fQr vaterlSndlsche Literatur«, ker vsebuje pangerrnanske tendence pro-H Interesom na$e države. PARIŠKA KONFERENCA. — d Pariz, 20. jan. Definitivno fe določeno, da se vrši konferenca za- vezniških ministrskih predsednikov v ponedeljek 24. t. ni. Konferenca bo trajala tri aJi štiri dni. Ni se totovo. da-li bosta sestanku prisostvovala italijanski in belgijski predsednik, gotovo pa je. da bosta prisotna ministra zunanjih del Sforza in Jasrar. V nedeljo odpotujeta na konferenco iz Londona Llovd Oeorge in lord Cur-zon. Seje se udeleži najbrž Churchill, ki se mudi v Parizu. POTOVANJE DR. BLNE?A V RIM. — Rim, 21. jan. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš odpotuje Iz Prage v Italijo dne 30. t. VRSTI Z REKE. — Reka 21. januarja. Nekateri lp-gijonarji 2. reškega bataljona, pristali Zanellijeve stranke, so razdajali letake, naperjene proti provizornu! vladi in proti D' Annunzijevim ostankom, ki delajo nemire v mesta in kradejo; zahtevali so od italijansko vlado, da jih spravi nemudoma iz mesta. Ako se to takoj ne zgodi, bodo zahtevali zavezniško intervencijo. Fašisti in D* An-nunzijevci so na to nastopili proti le-gijonarjem in v Dinzovi vojsSnioi je prišlo do spopadov. Bilo je hudo streljanje in padale so tudi bombo in petarde. Provizorična vlada je poiskala pomoči pri generalu Ferrariju, ki je poslal v mesto 750 karabinjeriev in 150 mož brigade >Ouneo«. — Vlada je pripravila za bodoča pogajanja med Jugoslavijo in Italijo dve komisiji glede vprašanja Delte in pristanišča Baros. Ena komisija se bo bavila z zgodovinsko druga pa z juridično stranjo vprašanja. Pravijo, da imr;jo tak materijal, da morajo prodreti s svojimi izvrjonji za priklopitev Delte in Baroša k Reki. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. — Rim. 21. januarja. Včeraj je zboroval ministrski svet. Bavil se je z raznimi mednarodnimi vprašanji, s stališčem, katero naj zavzame Italija na pariški konferenci nanram razvoju Nemčije, nemškim reparacijam, turško-grškemu konfliktu itd. V Pariz pojde Sforza. Zavezniki bi radi videli, da bi prijel tudi GioIitH. da bi se pogovoril z Briandom o zadevah, tičooib se obeh držav. Volitve na Tridentakora in v Primorja se bodo vrnile moeoče koncem m*roa ali na čeie v a.orilu. češ da 1«» na TrldentskPTO v marcu še zima, ki bi ovirala gorsko prebivalstvo pri volilnem IzvrSevanjftL KONOPES V LIVORNI. ^—d Livorno, 21. januarja. Nq dopoldanski seli sodnllstlčnega kongresa so čisti komunisti po razglasu glasovanja zapustili dvorano in od Sli v drug lokal, kier so se konstituirali kot komunistična stranka, italijanska sekcija tretje intemac«? on a le. ZVEZA NARODOV. —d Pariz. 21. januarja. »Petlf Pa-risien« javlia iz Ženeve: Prihodnja seia sveta zveze narodov ie končnovefiavno določena na 21. februar. Razpravlial se bo zlasti plebiscit v Vilni in ureditev gdanskega vprašanja. ŠTRAJK V KOPFRSKI KAZNILNICI. — Trsi. 21. januarja. Včerai fe prišel v kopersko kaznilnico maior Pagni In le govoril z odborniki Štraiktiiočlh političnih ujetnikov. Obluibil ilm ie. da do 10. februarja t. 1. se Izvrše vsi procesi proti njim, trije na so bili po n;ego-vi odredbi takov on^čeni na svobodo. ZVEZA CENTOM NO AMERIŠKIH P??AV. — Pariš, 20. janunria. V ?rm Jose de Costarica *o dne 18. t. m. delegati peterih republik v Srednji Ameriki podpisali pogodbo, da se te države tnedi-nijo v eno državro organizacijo po vzorcu ameriških Zdmzenih držav. To konvenciio so podpisale Costarica, Otiatemala, Honduras, Nicaragua in San Salvador. Turflstftggg in sporf. — Lovci in lovke, pozor! Slovensko lovsko društvo priredi na Svečnieo dne 2. februarja v vseh prostorih Narodnega doma v LJubljani velik lovald ples ki bo izmed vseh lovskih plesov, ki so ee vršili do danes, najsijajnejsa prireditev. Vstopnina znafia 40 K, sa zaprisežene lovske čuvaje z izkaznico pa 20 K. Dolžnost vseh zavednih lovcev po dazeli je, da kar najbolj mogoče agi tirajo med svojimi znanci za to krasno prireditev in pridejo v velikem Številu na ples. Oblaka ni predpisana. Narodne noše in lovske obleke naj krase dvorane. k — Vremensko poročilo: Bohinjska Bistrica 21. jan, t I. ob 14. Barometer se dvida, toplina ob 7. ziutraj —3«C, ob 14. na solncu plus 23* C. Vreme: jasno: insolacija učinkovita, panorama božanstvena. Sneg: na prostem v senčnih legah 28 — 95 cm, na osojnih legah deloma kopno, v višjih legah nad 1200 ni 15 cm novega snega, — V dolini trd sren brez sreža. — Saninec posebno v dopoldanskih urah Idealen. — Smuka v dolini manj usodna na srenu dokler ga solnce ne omeČl. — Skakalnica tire-j<*na< trening priporočliv. — SankalllSe »Belvedere« neuporabno. Ravenska pot za trening, ne pa za hitro voznio prav priporočljiva. — Sank««ks teV»ra za prv*»nct"n Jp.. t;oslavi!e tn Slovenije v Bohlnjn dne 13. februarja 1921 I. Tck^a senijoriev za prvenstvo JosrosJavfJo In prvenstvo Slovenije. Enosedežna: Dvakrat po 1000 m. Udeta2ba dovoljena le nad 18 let starim sinkačem. ki so JuRoslovmi in ki so si že pridobili kako nagrado. Prvi dobi naslov: »Prvak Juzoslaviie« za 1. 1921, druži 'Prvak Slovenije« za 1. 1921. Ako Je prvi Slovenec si pribori naslov »Prvak Jugosiav-«e in Slovenije za I. 1921«, Tekmuje se le v slučaju, ako SS prilavi vsai 5 tekmovalcev. Prilavnlna Din. 10—. a diplome in 1 častni znak Prvi start točno ob 10 ari. Dnud start pol ure po končani ttkml na dvosedečnih sankah in sicer v obratnem redu. IT. Tekma ienfnrfev za prvenstvo Bohlnfrs za leto 1921. PnnseoV?na: 1000 m Udeležba dovoljena vpem nad !6 let starim mo§klm, ki §e Bfaraln nobene natrrad'*. Prvi dobi naslov: »Prvak Bohinja za I IW1.€ Tekmuje se samo, ako se prijavi vsaj 10 tekmovalcev. Prija vnina Din. I 5.—, 3 diplome in 1 Častni znak Start ob \ 10.16. uri. HL Damska tekma. Fnos^dcŽnu : 800 m. Ttkmuje se fi . ako se piijavi ? vsa| 5 tekmovalcev. Prilavnlna Din. 7 — 3 diplome in 1 častni znak. IV. Tt km a dečkov in deklic do 16. kta. Enosedežna: 600 m. Tekmje se samo pii udele/b< najmanj 10 tekmovalk in tekmovalcev. Pri-javnina Din. 3.—, 5 diplom in 2 častna znaka. Start ob 11.15. uri. V. Tekma no dvosedežaib sankah. Dvo^ede/na: 1000 m. Tekmuje se samo, ako s? prijavi vsai 5 parov Prijavnina Din. 20.—, za sanks, 6 diplom in 2 častna znaka. Star» ob iU5 uri. Tekmovalni predpisi: Tekmuje se po tekmovalnih določilih »Sportn* 2ve7e v Ljuhljanl«. objavljenih v' »Sporu«. Priia-*e: Pismene prijave s prliavnino vred ie nasloviti najkasneje do 10. februarja 1921 do 18. ure na »Sovrtno Zvezo. ! fabliane«, Narod-!? dnm aii 7;msKo-športni <ć cl: Boh. Bistrica ;rntel Ma*kei», pr:ja* t brez mi javni j ne vr^^cvio. Naknadne prijave \.>jtre rr'.ti vplačilu uv »r.** prljavuii:.« pri »t«r p-ju do If minit p«', d pričetkom vsako tek^»e. /Jri»avpir:i» je likra ti tudi vstopnina. Posebna določala: Trening na sankališču ie dovoljen iz tehnl ra7logov do 12. februarja do 15. ure Vodstvo tekme odklanja vsako lamstvo za nezgode in s tem združeno "kodo na premoženju, zdravju ali 2!v!jer.ju Vodstvo si pridržuje pravico izprememb osobito pravico, v slučaju neugodnih snefnih razmer skrajJab' tekmovaluo prozo, jo m?c-žiti. odnosno tekmo odložiti na kak drvg dan. Pojasnila dal Sp irtn.i zveza Ljubljana, Narodni cVm, Zimsko športni odsek Boh. Bistrica, (hotel M?rkes) in Tcurist Office, Ljubljana, Dunajska cesta st. 18, (telefon 472). — Planinsko aavetišče »Rinka*. re-pistrovana zadruga z omejeco zavezo, jo z ozirom na to, da bode Savinjska podružnica slovenskeera planinskega društva gotovo prevzela v last ali vsaj trajno upravo Pipkf»mikov*o kočo v Logarski dolini in jo po potrebi razširila, tako da ni več potrebe zidati posebnega hotela kot konkurenčne^ s podivja proti nemškemu zavetima, na svojem občnem zboru dne 18. julija 1920 sklenilo, da hoče prepustiti svoje premoženje navedeni podružnici. Vsi zadružniki se pozivajo, da izjavijo do konca svečana 1921 načelstvu. hočejo Ii zahtevati od zadrug svoj delež ali ga prepustiti na korist Savinjpko podružnice slovenskega planinskega društva. Glede zadružnikov, ki se ne bodo oglasili, domnevalo se bode, da prepustijo svoj delež na korist Savinjske podružnice slovenskega planinskega društva. Načelstvo. ©risštiisšsfa oeitl ta prirgfifftne. —' Plesni večer, ki jra je nameraval prirediti častniSki zbor ljubljanske erarnizije droies v soboto, dne 2?. t m, v dvorani častniškega doma v Kazini, se odpoveduje zaradi smrti vojvode Živojiiia MiSiča. — Konoert salonskega orkestra se vrsi v nedeljo. 23. t. m. v velikem salonu gostilne »Drašček*, Bohoričeva ulica 9. Vstop prost. — Čevljarska zadruga za LJubljano in okolico naznanja, da se vrši v nedelja dne 30. t. m. preizkušnja za pomnsaJce. Prijave sprejema zadružni nsčelnik Karel Kordelič, Rimska cesta 5 do 26. t m._(k) Gospodarske oesf!« —g TYnbIjan
na ceni SO do RS K za kg. Telesi e meso se stalno drži na ceni 20 in 22 K. Ved rjobljasski-mi mesarji in mearnim tržnim nadzor-8ivom se rrzvija zadnje tedno huda i^orba za podražer;^ govejega me«"> Mesarji so opirajo na de^tvo les ta str o-fnlnega padanja cen svežim kožam od 50 K na 26 K za k g ter padanju r-eni loja. Interesente so opozarja, nnj v laart-nem IntOiuau ter v interesu BlovS9SslGa> ga konsun<*nta to n^telo kri^.o v mesarski obrti, ker ho trajala le krr.tek čas, mirna rrenasajo. Dovoljenje no-draJ njs bi Ismralo r naikrajž^m času znpetno po !r^?rn1c. Kt nior^mo «m a trati goveje n^^»o za kruhom kot nijvnžnejM konaumai artikel, ?e mora storiti vse kar m^roćo, da se lahkomiselno no nnvija, cen. Pndrtnj<> cen živi teži po zunanjih trgih je po deslih poročilih r.o nastopilo in je naravr.f> po-Bledioa težkemu padOa cen kož. Pričakovati j® t^rej v naikrajsom času sjed-načenja. tako da bo mogoče mesarjem s primernim dobičkom v polni meri nadaljevati obrate. Kakupo^auie goveje Živine ca izvots seved* v veliki meri smvira psdanje een živi teži. ker izvoz-ničarji lahko dražjo kupujejo, zato se razvija ruvanje cen živi teži nekoliko počasneje in po raznih trgih rezličnov V intero.ou konsumenta k^kor tuli rne-sarja - obrtnika jo. da tiščimo s vsemi sredstvi cene navzdol t**r s požrtvovnl-nostio prenašamo krizo. Ako bi vs^ko nastalo krizo hoteli poravnati « ttvkoj-finjim podražonjera blaga, bi iz>rvalo to kompletno anarhijo v ecnah ter bi tudi meparjn - obrtniku škodovalo. Ljubljanski mesarji se morajo zavedati, da bi sledila r>odraIenfu mesa za ljubljansko mo^to takoj eelfi dežela. — Drobnica 18 K. samo jngnj^Aina 24 K. Perutnina prihaja manj na trg. \I>ivjačine in rib nI. — Na sadnem trgu prevladuio južno sod jo. Oranže etanojo kos 2 K. Jabolka so olačuieio po kvaliteti od 5 do 12 K kg: 10 in 12 K se plačujejo samo najfinejfe vrsto. — Jajec ie sedaj na ljubljanskem trgu čez potrebo. Pla-čujeio so po 2 K 50 v do 3 K. NadalJ- , nega padca oeae jo pričakovati. Zelenjavo je na trgu za vsakdanjo potrebo dovolj. Na Pogaoarjeveu *rg^i e-c »iebi-jo prvovrstne kariijoio. Let redkost ljubljanskega t*ra. — Mlevtki iz.iPlki o*tali na prejšnji cf>ni. Mol.a et, 0 18 EL — Špecerijske blago kaže le prav lahke spremembo cen. —z Rok za podpisovanje Trboveljskih delnic je potekel. Hudobneži pra\ i-jo, da zna gospod Be^a Max plasirati in aranžirati spretno kakor t znaiO lo oni Uud e, ki imajo radi krive c in kuro hojo, O tem bomo pač le kal izvedeli svoj čas. Za dai as \to, ugotavLamo, da si Trbov«-' "ha ne upa na dan z resnico o tem, kam id dala 10.000 delnic. Kdo jc tisti sindikal in za katero ceio je bil obtaftodarjejsi Gospo^Jje, ali je resnica res taka, da ne sme r.n dan? Oeceres nič ne poman. Jcvnost ima pravico do reiuice. Opozarjamo tudi vladno komisijo na to poslovno zap'mivost. — z Konferenca obrtnikov. V Beogradu se je včeraj pričela konferenca obrtnikov iz vso države. Naloga te konferenco jc ustvariti podlaeo za oživotvorenje splošno obrtniške zveze za vso Jugoslavijo. Na konfer2nco je došlo znatno Število obrtnikov, da manifestirajo za težnje svojega stanu. — jr Tovorril avtomobllf za Črno iroro. Ministrstvo za obnovo ie osnovalo v Mariboru posebno komisijo za prevzemanje tovornih avtomobilov za črno goro. — Z Promet s sosednjim? državami. V ministrstvu za p-omet se izdelujejo načrti za vpostivitev rtorTna.ln.egra prometa rmed našo državo in Italijo ter med Romunijo in Italijo preko našera ozemlja. — g Tobcčna tovarna v Beograda. Vprašanje o zgradbi velika tobačne tovarne ie definitivno rešeno. V Smederevu se zaradi moderna tobačna tovarna, ki bo njjvečla te strokrt v Jugoslaviji. — g ?iv!na Iz Avstrijo. Na zadnii seji gospodarsko-finrnčncga komiteja ministrov je bilo sklenjeno na predlog; ministra za kmetijstvo dr. Vcl!>:arja Jankovića, da se pri avstriiski vladi urgira radi čimprejšnje dobave živine, ki nam jo mora Avstrija po mirovni pogodbi izročiti. Komisija strokovniakov. določena za prevzetje živine, je odpotovala na Dunaj. —g Trgovska pogodba med Jrjjgo-?lavijo in Francijo. Iz Beograda poročajo, da je dobilo ministrstvo za trgovino in industrijo obvestile frnnoor.ko vlade, dft bo poslala svojo dcl>r:/Lto V Beograd v evrho sklepa trgovsk pogodbe med nažo kraljevino in trsneo-3ko republiko. Pogaiania e-.* bodo pričepiš L februarja v Beogradu. —g Posebni vleki med Švico !n Anglijo. »Neme Zfircher Zeiting< piše, da to se posebni vloici mod Švico In Anglijo izvrstno obnesli. Vlaki nimajo poprečno nikdnr izood BOO potnikov. Do 29. jami ari a vozijo ti vlaki vsako sredo in soboto ter i .tujo prvi In drugi razred kakor tudi spalne vozove. —g Prometni kongres v Pragi. 18. t. m. se je otvori 1 v Pragi kongres zar stopnikov srednjeevropskih In bilknn-skih držav radi regulacije prometnih tarifov in izboljšanja prometa. Na kongresu 90 zastopane države: Češkoslovaška, Poljska« Jugoslavita, Bolgarija, Fomunijs, Italija, Nemčija, Avstrija in Madžarska. Borze. —d Zagreb, 21. januarja. Povize^ 250. Italija 523—532, London 5.50—555, Ke^vvork 1-17—149, Pariz 960—955, Praga 190—192, ftviea 2?>00—2350. Vnlute: Amori^ki dolarji 14025—147^0, avstrijske kron^ 20—21, carsk] rubili 0—80, čeikoslovaike kro-n^ —175, francoski franki B.^0—915, nr.pcleondo-i 4Š0—4S.5, n »in^ke marke 226-228, romunski leji lOi—205, •»ouverolugi 240—0, Italijan. Uro 515 do 0l7, turške liro 510- 0, —d Cnnb 21. januarjain Pevizof Brrlin 10.35, Holandija 212, Nev^vork ^9, London ! i.Ofl Paril 41.75, Milan •22.65. Bros T\ KodaaJ 122. Stock-bolta 137.25, atristijaolja 120, Madrid 86.50 Bi mos ilres r.22.50, Proga 8% V -v ■ L10, Za reb 4, Bodlinpeltei 0.65 BnkareSta 8.25, Dun?>3 L27 in pol, avstr. Claoeame krone 8. 9ix Paizoedšis. — TO(em svele prijatelje Mihaela, Načeta la 2ant Kastolica ki smo bivali ?7 -oaj v Ameriki. Lorreine. — Prosim, da blagovolite sporočiti naslov Antonu Legata, Lesce St 60, Gore;.,. - ko. (42«) Zgubila se Je v četrtek opoldan 20. t. m. psička volčje pasme. 9 mesecev stara, sliši na ime »Herna«. kdor ve zanjo, se orosi, da jo odda v 5ieleiir)»rgT>ro ulico 6, I. unđstr. levo, aii Rorilansko ii'ico 1, II. nadstropje tevo^proti najrradl._ — Vober Atuil in nik-.kih bolečin ne boćoto imeli, če vporablUte Feller-jev Elsa Buid in Elsa krog'.jice. 6 dvoj-natih aH 2 Specijalni steklenici Elsa fluida 42— K. 6 skatljio Elsn-krogljic 18'— K. Ideal vseh sredstev za ne-goarviiie lepote so Fellarjeva obrazna pevtaea mor«nejse vrste 15'— K. Fellcr-jevo pravo medlrinnino lilijno mlečno milo z znamko >Phac 19'— K. Feller-jeva Tanokina pomada ta rast last veliki lonSek 15*-- K. — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Eugcn V. Feller v Donii Stubici. jSRatrg št. 23S. na Hrvatskem, so vseskos zanesljivi in prlr roročiiivi, .(aaifi) Berlin 2S8 6. stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. januarja 192! *tcv. I A, lenltnn ponudba. Uradnik, 30 let star, simpatične oseb-šosti se ieii s samostalno damo seznaniti v svrho zakona, lastno stanovanje prednost. Vdova z dvema otrokoma ni jzv'ljucena. Ponudbe pod .Uradnik 1921 533' na upravo Slov. Naroda. 533 Prodalo te LS; v mestu Mariboru v bližini velikega lulnega kolodvora, vsaka s 6 stanovanji (Karčovina št 141, 187,18«). Naslov lastnika pove upravniitvo Slovenskega Naroda in hlsmk hiie St. 19i. Lahko se kup! vsaka hiSa posebej ali vse ni obenem. 491 Županstvo v Utaji naznanja, da je notar, gospod Luka Svetec gastni občan ©bo. Litija, obe. odbornik, bival deželni poslanec itd. danes preminul. Pogreb se vr§i v nedeljo ob pol 4. uri popoldne. LITIJA, dne 21. januarja 1921. Anton Zsmas, župan. • * v 5.^-1.A., v • 't.. •••Nr:.-; - Tragičen slučaj nam je ugrabil našega dobrega preljubega očeta, sina, brata in svaka, gospoda Sanico Urbunea tryovea Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo, 22. t m. ob tričert na 5. uro popoldne iz mrtvašnice pri Sv. KriStofu na pokopališče k Sv. Križu. Po težkih življenskih bojih spavaj, dragi Janko, mirno v domači zemljici! Žalujoči ostaSL Sestal fOfTCftfll SMO* f gubtfaai. t fasresto ssssassfji obvtstOa. Vsem prijateljem m znancem naznanjam v svojem in v imena svojih otrok Ase, Bole sla v a, Ivana la Mladena, da ml je nmila 2 en a ozir. mati, gospa Julijo Crnsgoj, roj. Čerin danes ob 5. uri popoldne. Pogreb ranice bo v nedeljo, dne 23. t tn. ob pol 4. uri popoldne lz hiralnice sv. Joleia os Vldovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počival Barje, dne 21. Januarja 1921. Fran o Crnagoj; nadačltelj. Tužnim srcem javljamo, da je naša ljubljena, nenadomestljiva soproga, mama, stara mama, teta, svakinja in tašča, gospa soproga revidenta futne ieleznlee v p. in pccestnika danes, dne 21. januarja 1921 ob pol 10. uri dopoldne, po daljši mučni bolezni, previđena 6 sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminula. Pogreb nepozabee pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 23. januarja 1921. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Jenkova ulica 15, na pokopališče k Sv. Križu. Počivaj v miru, zlato srce! V LJUBLJANI, dne 21. januarja 1921. 2aln]oCe rod&ine: Ml Mi Roman Zahvala« Za vse dokaze blagodejnega sočutja med boleznijo In ob ■cara naše ljubljene, nepozabne mamice, sestre, sestrične m teti Marije Kukovec zahvaljujemo se najlskrenejie. Osobito pa se zah vsi ju jemo g. dr. Herlcu ca požrtvovalno zdravniško pomoč, IL duhovščini, gg. pevcem pod vodstvom g. Zaherla za tolažilno petje, vjem darovalcem premnogih kraanfh vencev. Izredno mnogoštevilno spremstvo iz Ljiromera in okolice na zadnji poti drage rajnice nam je bilo v nepopisno tolažbo. Vsem In vsakemn posebej naša najtoplejša zahvala 1 V LJUTOMERU, 19. Januarja 1921. Žalujoči siroti In ostali sorodniki. m (zapravl)rvec) na trati pe-resili po nizki trni Joief Peterea, kolar. Koseze 10. &šU pri Ljubi anl. 50o za takoi uradnik pri samoaiojni go-»pe. Dopis, pod . V K. 29" na upravnii'vo Slov, Naroda do 26. januarja 1921. 534 »01 !!?? ni ftflf? illielilu mm a 565 Šivilja za na dom se pri- mmva£* Naslov pove uprava Slov POrOCa. Naroda. 52U Sprejme se izurjen 5onaša« laf ioflll za f'1 vov,» no restavracij, Iti IKUll v Ljubljani. Ponudbe pod .Natakar 531* na upravniitvo Slov. Naroda.__531 nemeblovano ali meblo-vano iSčeta solidni gospod čni za čiiupieje. Visoka nagia.tj In najemnina. Ponudbe pod »Nujno 1000.527€ na upravo Slovenskega Naročja. 527 Sobo Kuharica 9 katera bi opravljala tudi vsa dru^a hitaš dela, se išče za takoj. Paca 250 K do 300 K. Ponudbo pod .Kuhinja 487* na upravo Slo?. Naroda. 46? Zaradi odpotovatija šjpš Dela spalna oprava aa 2 osebi po jako ugodni ceni. Polzve se pri fotografu Polianska cesta 13. 540 Kupim Z mlada psa vrlčje pasme. Tu bom 5e 4 dni. Vprašanja pod imenom Vuk v hotelu Slon pri vratarju. 68ti |JZXZ SSev. 78, 80 v Hradeckega nl«l vasi s 4 stanovanj', hlev za 4 konje, pod. sadni vrt in preko 3 ora'e poleg leZečega gozda, se prodasta PovpraSa sc Hradeckega vas štev. 54. Ljubljana. 544 St iz proste roke hiša St 3 v Trzinu zidana pred 8 leti, skoraj popolnoma nova, z opeko krita, popolnoma v dobrem stanju, blizu državne ceste in kolodvora, 3 minute do cerkve, in l njiva in travnik zraven državne ceste, nvri 2 orala in 1 gozd. ki meri 2 orala; vse v dobrem stanju. Posestnica Neža Ver-hovnlk, Trzin it 2. 543 505* na upravo Slov. Naroda. Kupim več vagonov smreko- Uiti Aoctf. r*£nm debelosti. Obvezne r]« U*aa> po tidbe s ceno franko vagon vnoslatl poa .Dobro blago 5 4* na upravo Slov. Naroda. 504 Dijak išče sfaisst-uanje brez hrane. Naslov pove uprava Slov. Naroda ©2« Večje posestva vzamem v najem eventualno kupim in sicer v radovljiškem aii novomeškem okraju Tudi z vsem inventarjem Ponudbe pod MVečje,4'502 na upravo Sov Naroda. n žjh razredov srtdnjlh ^o se srifjnif na hrano in stanovanje Istutnm sp-ejmt l|'»d U< S>lska učiieM ca mttf kcije. rlaslov pove uprava Slov. Naroda. 617 Stanovanje sredi mesta, obstoječa '.z 2 sob, kuli 1 tn prit'ki'n s* zamerita tudi i n.anjšini. P.nudbe pod »Zamena 518* na u. ravo Slov. Naroda. 518 40 vagonov hrastovih hladom od 30 do 70 crn franko vagon Slovenija | na prodaj BndolI I j o & Koma., Mnbliann, Glsdallska oilca SI. 7. II. nadstropte. 523 DRAGO BESEUAK UUBUimCankartevo nabr. 5. informcCni :um ODREŠUJ ca %Jtm i0 TELEFON 4*3 nitPO^ 423 Km331hišo z vrtom nijmin) 5 sob, v Nlinji okolici L|ub-jane oduo»n>» stavbeno paree'o v i {urbani Poja^fi la dajr An.nćni lot ?a«od BejeJjak, L,u* ini, Can- karjevo oabr. 6. 511 [Sfsli selro žr^lezninske stroke, starejši st takoj sprejme. Ponudb" na Ano^dnl zavod D« eto Beao-!iaii9 pod naslovom 9lNaa*op takoj44. 484 \M\ ti MM M oblastvene pomien: stvbnl ioleser LJubljana, BiUerjeva ol, 7« Hrjnc^lno atrvbo- ^ r> \ <*;o restn\ racijo flli ksvarno v Slov?-iiif vzamem takoj v na*em. Ano^ćnJ Š2if• «v>đ Đrngi Beso 1*1^ Lfub-l|nrta, Can«ar;ev9 nabr. 5. 512 lm\M ponudbe sprejema v posredovanje z gotovim uspehom ,,6ospodaraka pfsaraa" r Maribora, MIScs'ia ulica 32. Tajnost zajamčena. 507 Spoznonstuo želi gospod, 28 let star, prijetne zunanjosti v jako dobri službi, visoko obrtno izobražen a K 100.000 gotovine, želim spoznanstvo z gospodično ali mlado vdovo, lepe zunanjosti, zdravo, izobraženo, solidno staro od 20 do 28 let, oremoženje postranska stvar, pozne>ia ženitev ni IzKljučena Zahteva se slika ki se vrne. Tajnost strogo zajamčena Ponudbe pod .Poletje 537' na upravo Slov. Naroda. 537 pri Mariboru z izborno sadno in in vinsko napravo, velika stanovanjska hi-a, 1,000.000 In 2 in pol milijona ; ma hno posestvo, 7 oralov z vilo 550 Msoč; kmetsko posestvo, 16 oralov, mnogo 2ivine ; mlin, žaga, tvornica, ve lika trgovska hiša In lokali za banke, veietrgovce. vila s prostim velikim stanovanjem po nakupn, eoorodb sske h ie. Realitema pisarna .Rapid" Maribor, Gosposka uiica 28. 54? Kupiva franko Logatec 25 vsgcnov desk od 13 do 50 tnm 25 vagonov tramov od 4 do 12 metrov Ponudbe v kronah na, su rpo&ljejo na ftudoM Zore St Homp., LiuMj r.j. Aledallaka ulica 7, II. nadstropte 524 25.000 železniški!! presoj j bukovih, norm^loe velikosti, t^koj prodava, fhzdolf "cd AV a^soo., t« ubijana, OledaUš^a ui. 7, IX. aadstr. 5 5 IrtoosU pomotolb, špcerijske in mešana stroke, 27 let star, želi vstopiti v službo. Gre tudi v k?. mamSi kraj. Ponudbe pod .Pomočnik**, poStno ležeče Dovje 521 Ivorn-ca keksov, nrtpečenca, cb'ahv in vajel nov BIZJAK in pn"G RogaSKu Slatina priporoča svoje fino isdeike, • V cvic Schller) ek 510 in prvovrstna vilanjska rdeča vina, stara in nova, nudim po najuiž-jih dnevnih cer.ah. Posodim sode; spiLJmem dobra vpeljane zastopnike. Viljem Schutfi, vinogradnik, Villanv. 20 KP moior na sesani plin »--.^easTiotor) zn ovim! generatorjem za 77 00 — K prodam takoj. Obrat 3 knt ceneje kot lokomo-blla ca 140-— K dnevno. Najce-ielft-obrat AMELIN, Zrlajiae^a SSStS 6, (pls smena vprašan a ) 501 Dve temi miisltl Nanrodat je izvanredno krasen f^fg^ čistokrvn, Montafom, O i li« krotak, 2 leti star 560 kg težak. Proda se le živinorejcem za pleme. Istotam se prodasta dva 4*% a* I as* s popolno opre-lepa OSI« mo z novim dvovprežnim oslovskim vozom in novimi dvovprežnimi oslovskimi sanmi. Ogleda se pri Ken-dovi grajski upravi, Bled. 422 Vsled pravočasnega nakupa smo v stanu ponuditi najboljša blzelj. ska9 sromoljska In pUečka vina letnik 1920 in sicer rdeča po K 14 do K 16, bela po K 16 do K 18 iz skladišča Brežice .Globus", trg. družba Brežice. 421 za 1 kolesno avtomobilno in polno pnevmatiko na drobno — na debelo Cene izredno ugodne! J. GOREČ Ljubljana, Cosposvetska c 14. II »I* a [«11. Rezanfe dro z motorno žago. L. Ilerslc, Ahacl)eva cesta it. tO (Tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev* Snreimeta se dna pisarniška salfi- l/nnff) Prednost imajo dijaki, ki so do-Hdlild. vrnili vsaj 8 razredov ljudske 5ole ali pa 2 razreda kake srednje Šole. Lastnoročno pisane ponudbe pod .Pisarniški praktikant 458" na upr.»vo Slov. Naroda. 458 Lititacija občinskega vina tn iganla ns^a'a Orzaoi ?e vrSi na Svečmco, dne 2. februarja 1921 ob 3. uri popoldne v obči ski pisarni v Ormožu. Mestno Županstvo Ortnoi, dne 17. januarja 1921. Uradno dovoljena, te 20 tet ob-StoleCa na|starefsa llnbljanska posredovalnica boljših služb Ga Flux Hosposka sllca 4, L nadstropje leve. tsće nninoi mnogo sobaric, kuharic, dekleta za vse, samostojno hotelsko kuharico, za tu in proč, tudi k 1 —2 osebama, dobra plača, fine hi§e, denar za vožnjo tu, vrtnarja na n^ko graščino bllzo Ljubljane, priporoča In išče osobje vsake vrste za za privatno, hotele in tvrdke. Refiek-Ura sa samo na dobra spilčevala aii na pridne začetnice. Pri zsnan)ih nsrociltb rnsmks za odsovor. vsebujoč vel kanske množine la premoga s 4200 kalorijami, je >?kc| ceno naprodaj. B Ponudbe na po itn! predal 131. v novi hiši blizu opernega gledališča, sestoječe lz sobe, predsobe, kuhinje, shrambe in balkona, se zamenja za večje stanovanje sestoječe vsaj iz 2—3 sob z ostalo priiiklino. Kdor mi zamenja stanovanje, dobi od mene sedanje stanovanje tri leta brezplačno ter se tudi zavežem mu vsako lelo stanovanje posebej plačati z vsemi eventualnimi dokladami. Ponudbe pod „S anovan.e1' na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5tev. 5. še dobro ohranjena, is palisandrovega lesa, se ugodno proda. — Podrobnosti pove Anončni in informačni zavod DRAGO BESE* UAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje Št 5. iDjaKa Irtiendeata za SMjs ? 1 potrebuje dva do tri oficirje ali podoficirje za računske posle. iMorajo obvladati popolnoma slovenski jezik v konceptu in morajo biti Že definitivno nesprejeti v skupno vojsko in poznati temeljito računske predpise a. o. vojske. Natančnejši pogoji pri načelniku v Belgiiski vojašnici objekt XIV. 519 Carinsko posredovanje izvršuje najtočneje po najnižjih cenah 419 F. & A. Uher Spedicijsko podjetje Maribor. LJubljana, Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni in dobri soprog, oče, ded, stric, gospod TIC notar v p.f posestnik« dasta! član mnogu društev, btvfti dri. Id dež* poslanec, oivftt prromestnUi Družbo sv. Cirila In Metoda Itd. danes ob 2. uri zjutraj, previden s svototajstvi v 95 letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 23. t. m. ob Vi 4, uri popoldne na litijsko pokopališče. V Litiji, dne 21. januarja 1921. Terozina Svetec« soproga; Pavel, sin; Mila« sinaha; Milica In Pa» veitek, vnuka; Bodbrsa Bevk. 4985 55 2676 (točijo, napol poSrlfD, 8e zaradi visokega davka ceno proda ffrsdac^ega ?as 54. 545 ■f s8m<[ «n mostna tehtnica, riifco jiJ3 0f3 (ne na uteži), nova ali ra že rabljena, a dobro ohranjena. Ponudbe pod .Tehtnica 435" na »i :a\o Slov. Naroda. 435 Trgovskega sotrudnlka želei ninarja in učenca sprejme tvrdka Franc Oolob. Wol!ovi ulice. 371 ie mm z enim ali dvema prostoroma, po možnosti prost vhod, proti dobri odškodnini Ponudbe pod .Pisarna/449* na uprav. S*cv. Naroda. 449 ^^■a&avrfFak nemebiovano ali meblo-■Pw0O ran©, s postnim vho- jdom išče sta'en miren in soliden starejši gospod, kameri ima svoje posteljno perilo, pri boljši rodbin', vdovi ali sa* fnlci. Ponudbe ra naslov Tranc Cftlest n. tvrdi« J. C Maver. 406 'tiiije za snope iideloje ie prodaja na debelo In drobno m3 po 480 pri .večjih naročilih znaien popust. Steiner Anton, Ljubljana, Jeraoora nL 13, Trnovo. 62 Fran Jaki!, trgovina a nanjam In podplati LJnblJaaa, L risojna nL 1. Večja tvornica v Ljubljani sprejme le popolnoma iivežbano koresponđenttiije, 2možno slov. in nemške stenografije. Na začetnice se ne oslra. Ponudbe z zahtevo place pod .Tovarna 442* na upravo Slov. Naroda. 442 Dve mladi inteligent. IU C Uiti. posoici se želita v Svrho Izmenjave nrsli seznaniti z dvema rnladima ne nsd 26 let starima intel. .gospodoma. Ponudbe pod .Mladost in Pomlad- na poStno ležeče Ljubljana, •glavna pošta Sšče se hrana pri boljSi rodbini Ponudbe pod .Bančni oradnik na upravo Slovenskega Karoda. 483 Mi hrano !n stanovanje so sprejmejo 3 gospodi«. Naslov pove upravniitvo Slovenskega Naroda.__ 48^ 3 stnre mojstrske sosll (2 Italijanske ene saSke) so na^roda) Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 500 Privatne ure za poduk klasičnih (balet) In najmodernejših plesov 2s odrasle in otroke pri gospe A Nikitina, raska saletnt ametnica, solo sle salka na kr. operi. Natančnejše podatke Gradište 10, il. nadttr. od 11 do 14 are 463 3E Veliko električno rodjetje v Jugoslaviji l§če tako} inienerja za sprejem In preračunjevan e in eno vodilno osebo veščo v elektrotehnički stroki, za prevzele skladišča, prodaje, organizacije in zvoza. Ponudn ki z znanjem Jezikov ilmajo prednost. Cenj. ponudbe z navedbo zahtev, prepisi spričeval, referenc in Curriculum v tae na anončni zavod .VEDEŽ* Maribor. 399 Dp*ila to bani 16 Pesti ^sok riw|ia JC H U U j, sposoben za lahko in težko vožnjo. Irao Zormaa, Sp. Slska 91. 455 Na prodaj! 2 železni peči, za trgovino jako pripravni. Poprasati m ogledarj v eostilm Mestni trg 13. 264 Ugodna prilika. Hisa, popolnoma v dobrem stanju, z že več let dobro vpeljano in lepo me-leno trgovino mešanega blag*, na drobno in debelo, posebno pripravna tudi za vinsko trgovino, vs* va?ne točke okupirane, torej konku»enca iz-kliučena, ter dobro idoča ml katna z obširno okolico, dva tovorna auta tip Fiat 18 P in 18 BLR, zadnji malo rabljen, za podjetnega trgovca zlata ja ms, se proda z vsem lnv nwj m eventualno tudi brez nega. Tcrrtfca Po*1-iogar & Petelin, Sr. Pctar db Kresu. 374 ZnomKe po 20 paro, fra^kovne, kupim vsako množina. Po-rudbe z ormćbo množine in cene pod »Znamka 431" na upravniStvo Slov. Naroda. 481 =30 Ako hoćeš imeti lepe sobe, v porabljaj samo nstno vodo Dobi se po vseh boljših trgovina': Trgovci popust. — G'avna zaloga v drorjerij! A. SANC, L^bljena, Židovska ulica St 1. Trgovski sotruiinlli, ?peceriat, prva mor, vefč vseh pisarniških del, ifeče službe roslovodje aii t'g. potnika pri kaki ugledni tvrdki v Ljubljani. Vstop !ah>o takoi ali pozneje Ponudbe pod .špecerist 480* na upravo Slov. Naroda. 480 . F. Mili Vlatcovodita za 5 umsko - indastiijainu željeznicu, po mogućnosti neožt n en, tra!i se ra na-stuo odmah. Ponude mole se *lati na naslov ,,Croatta" d. d. ta Industrija tfvva, semska mani palači;* Sta-slekc ?09tiee. 367 uglaadvaiso glaaosirtev in trgovec a glasbili Ljubljana, tVolfova u2.12 Pozon,tpooycis klorju^!! Vs^l.ovrslne klobuke od 160 K nanrei mam v veli l urne klobuke. IVanio Cerar. tc^nma:1 v S cbn, posta Domiala. Tovarna je < ddaljena 7 mir.ut od postaje Domžale. Cene primarno nizke, postrežba loćna. mm ni" j Vodstvo tovarne čokolade in !i- LJ kerjev oo. trapistov. Raihenburi; p o. Savi, priporoča svoje prozvo- Kj de v različnih oblikah. iS Dobro vir o U Slavnemu p. n. občinstvu nazna n;am. da sem pridobila I* f no 5'a!ar- sko vino t^r g* to'lm po Jako primerni c ni Prvovrstna kuhinja in tečna postrežba Se priporočata za obl'en obfak in beležim 7. odličnim sooštovanienm Joi. Sruif, Plzeastfl resUtradia. Ljobljaoa. Crad sče 2, {-ri eneski cerkri). 3*^6 UlEiliiu1 (ko^araitvO) Breiice. ni Savi. Ana Cžbo!l V2 hfli malino mMm uMi Jeloraa poo'sanca, deloma nr-poitfa. leza v vel'kosti 20X34 do 46X5^ c-n, odda po jako ugodni coni družba SAD. .ie:hovnova ulica v Ljubljani. urjfašute In pooz*avl|a laffaaa !n toHm Klavirje itaro in novo pr poroča po zm.rnih cenah v svofl zalogi wr4 n 2°m) elž a olce n m 7 znamko „ključ44 (n brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo. Zahtevajte cenik. Par nocravic znamke „ključ* traja kakor 4 pare dn2£;!i. domaČega Izdelka vseh modernih slogov, posebno iz trdega in tudi iz mehkega lesa vedno v zalogi. Izvr§iWejo se tudi vsa stavbna mizarska dela. — Tvornica lesenih Solidno delo I podplatov Itd. CenQ zinen,B| Fran Jkafar, strojno Binrsrfi s parno silo. Ijabfjana, Itaki c. 16. Oglase ?® fJfcne freis presss1 preazimaju svi anončni zavodi I generalno ZEstnistTo za Jogo^la-ija: Blocknerav anončni zavod, Zagreb, Jur-evaka u23ca 31. T«Iaf. 21 -65. Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri •SJa Mlad, neože-l#%vo njen tehniški urr dn k p:l Žeieznfci, i?če urejeno sobo v srr^ni mesta takoj eventualno s posebnim vhodrm. zajutrkom. Ponudbe pod .Tehnik 4.d" na upravniitvo Slovenskega Naroda. 476 Dobro iznrlen kolar, ve?č tudi boljSegl dela ter zmožen samostojno vod ti delo, se iSče za večje koiarsko poijetje. Naslov pove Uprav'a Slov. Naroda. 495 BriiEPS Mamene ra male »n velika Industrijske obrate ter zasebno uporabo 12 prvovrstnega £t":£nca po nizkih cenah Izgotavlja ozir ima v 72I >gi Jnrfj Cesar, Sv. Eofc cb So tli, p. Bogateč. 464 Proda se: ESS,"^ tov, 302 mJ parketov različnih dimen-zj. p.irni kotel 600 mm premera, 3 m d ilg nihajoči p?mi kotel (Pendelkes^el) Na^'ov pove u rravnIStvo Slovenskega Nar da. 400 Vodovodna cevi v premeru 1 eole in 1 '/« co'e oddajam V velikih in tui: n^jmaniših mno2'-nah ro prav nizkih cenah. I RazberJek. Šmartno prt litiji. 359 71 sr «^ Ultfetaar zbrano, naravno, belo nli cviček, novo ali staro, po vrlo nlskl ceni na malo ta veliko pošilja v poslan h sodlk tr ovlna vina Ciglar Stubtca, Hrvatsko orje. 4f>l Prejeli smo veliko množino 12 Vi °'0 ^r"e pa dalmatinskega vina letnik 1920., katerega razprodamo po zelo nizki ceni. — Obenem opozarjamo cenjene odjemalce na našo veliko zalogo pristnih dolenjskih, štajerskih in hrvatskih vin. — Za pris4nost jamčimo. Vinsko k-et Gospcdarsks zveze v 5p. Šiški. velikost 144, barvastih, za pisanje sposobnih ter večje partije drugih velikosti se ceno odda iz tvornice na Dunaju. Papirna industrija E. Brana- Wiea IVM Taiabstnmnse^^ssso štev- 13. la! Agencija In koralsila Import-Ekspori iilfll Posredovanje kupčijskih zvez s prvovrstnimi tvrdkami vseh strok. Uvoz v Avstrijo izvoz v Jugoslavijo. Brzo izvrševanje naroČil. — ISčera blago za uvoz v Avstrijo. fs Sandrisit LJubljana 1 ■ trtovlno 2 železnlno rnrS Zla« lonfti«1 114 (prej Hamrtierschmldt) LJubljane. Vatoazorjev trg 7 nasproti briiavoiške oarava. Zr»!t?3a cementa* torarc^r v Stcbn rci'a Đcražale Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. 3pra?eiBR«!e v sredo in soboto. Pravo pšenično lepivo, k!»j v lističi! (I!att-fie!»), za čevljarje proizvaja „KRISTHL" Tvornica lemičkih prcizvaSa* Zagreb, gaaoaliceva nI. 5 t, tiikul L!ytri5r,3. Mestni trg it 13. rr'por< ča ^vojo zalogo de!nikcv in soinčnikcv ?^'er 5RreN«|alnJh palic PoorrvRa n !?"rfo^!e toCs*: hi lolidne. Ravnaf8irfz!rn br. zsaialJ. kopališča v Tomšičem potrebnie z.i aora-nKas aesoos od J. maja do I. oktobra 4 sobarico. 3 roslatalk^ in maserko. Osobj^ mora biti u«^oa<>b!jero in t dobrimi spričevali. Pla'a je t? bra, a po!ee tega stanovanje In razsvetljava. Ponudbe s fotografijo pseJajfl na ravnateljstvo. 490 iMaSinsko ulje, Rcgai 0, najboijeg kvaliteta, prodije na veliko u drvenim buradima, i musire šalje na zahtev Jovan Jav**?ov!6 jI Essp., Bsograrl, firemaka ulica br. 9. Telesu 15 — 23. 815 Saklopcl fclcsetl % modnima omaricama J9#!.bbfi»Ia"p ssForiiG&rftt"! sltousM LiozetJ s vodciKa omaricama „Ideal", „tfilla". — Vil prefisneii za plia, rožo In paro. Rosenthal & Kafka, lastnik Kari Kafka Wiea I., Sosentursenstr. 4. Telephoa 13262. Za ćeboslovasso Zaojmo, Schfitienplitz. Veflka zaloga NoS. podplatov, santi« vsakovrstnega U Sili nih i^rmen^v (n l>ok DsIffMraiiafiiCI zaossd n lin (?<* K U na debelo* I Požar uničuje mnogo mili- | jonov narodnega premoženja! Varujte svojo last madž. dr?, fel 32 H P off. kupljen 1. 1918, kompl. na kolesih montiran K 220.000. Hiša enonnd^ropna a 6 gobami z vsem gospodarskim poslopjem, senčnatim vrtom in nekaj njiv, po! ure oddaljena od že'ezmfke polt ^fe, prfnra- r.3 za trgovino in vsako ibrt, se proda. Naslov nove oprava Slov. Naroda. 49' Knjigovodja sa ksno stroko, izvežb?^ v atrojeplsjn b'larid ter jezikovno in pravopisno zmožen, s«» i§^e za takojlnjl nastop Pismene ponudbe na naslov: .ZdrsZene forea}ske ttgf r Lescah. 496 alzvežbano koresncn8entnjo pot-ebuje ftpedfclla Kaslkaa". Predpon ij daljSa praksa ter popolno manje Slovenske in nemike atenojjrafije in Strojepisja. Prednost Imajo one z znanjem srbohrvaščine In kakega drugega Jezika. Plača po dogovoru. Nastop takoj. _ 474 3fa_ orožnlski UID O ISC6 st r a ž m oj t r v pokoju, zmožen slovenskega in nem« fikoga jezika v govoru In psavi, zane-aljiv v pisarniških poslih. Gre event. tudi kot skladiščnih Ponudbe pod ,Piša? n-sko delo 535* na upravo Slov. Naroda. 535 Motor oa sesalo! plin Jitra laior sa sesalni plin ta Lunina Hali i~*30HP.ftKi«M>oo LakonioBila lomlifirtl (VeAndBanlliK) ILV. \dvema. fssss Motor ea srrovs oljs (Wo5an!ca & Ci. UjartO 24 H P korapl. K 125.000 Stroji so v najboljšem stas!a, ter se morpjo takoi siarHI v pogon Resalm reflefciantoin prtporoCsn, da se radi laformacl;« prt meni zglsse. Lekarna WACI1A. Mcttikv r P. n. občinstvu se priporoča na nova ustanovljena tvrdka z mešanim bSagom z zavarovanjem! F Prijatelji naroda I Priporočite nal domači sa vod svojim prijateljem, znancem in sose )o'n! Z zavarovanjem rešuje »reak sebe bede in nesroCe! v Noifem mestis. Zmerne cene Točna postrežba, Usojamo se opozoriti V3S v svr' o 7?v.^rovan;a proti ficiar\ (stieli) oa naj« jačjo ustanovo Kraljevine Srbo\r, Kr/atov in Slovencev B^nfes fw samt*? wa zau^roais^fe. „BSOO^UDSKF: JHDRUSfi iL Centrala: Beosrad. P>ii Za^rA Osnovni, popolno vplačani kapital v zlato Dinarjev 2,500.000 ali kron 10,000.000; rezerve v zlatu Dinarjev 11.000.000 ali kron 44,000.000 ostala imovina okoli Dinarjev 40,000.000 ali kron 160,000.000. Skupni kapital po predvojni vrednosti Prevzel sem zasiopstvo prvovrstnih tvornlc: nudim elektrotehnični materijal, betonsko Železo, različen žele: ni materiial in motorja. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić ^eograiJ, piletina uL 15. mM 1. Krznar. Lliini. Si. Petra cesta it. I kapnje vsakovrstne kože od divjačin po dnevnih cenah. — Isto" tam se sprejemajo kože v stroj v lastni strojarnici. — Sprejema se tudi razna kožuhovina v popravilo in shrambo čez poletje. — Izdeluje vsevrstne uniformske in civilne čepice. — Postrežba točna in solidna. Velika zaloga klobukov in čepic na drobno in debelo. Prevzema v zavarovanje proti Škodi od požara In strele: vsa industrijska podjetja kot mline, žage itd.; vse prodajalnice in blago; skladišča in blago; blago raznih vrst na prostoru; pohištvo. Vse po najpovoljnejših pogojih. Najpovoljneji pogoji življenskih zavarovanj na stalen čas ali dosmrtno; dote ženski deci, a kapitala moški. PsSfce ilB?ienskega zscsrasanja JBes^ra^skc Zadruge" neljnjD za ZchU« bens kaKije za f?s. častnike. Življensko zavarovanje je najbolji prihranek! Pri današnji Se slabi valuti si zavaruje Dao jako calKfo našega decar]a is skorajSDi2 bcioEsosli! Prevzema zavarovanja us^reS za poedince ter korporacije nameščencev in delavcev kot kolektivno zavarovanje; zavaruje cffake proft Hf.sgcrJam; zavaruje r enkratno premijo za vse življenje pri potovanju po železnicah, parobrodih in drugih javnih prometnih sredstvih. Vse to prevzema podružnica »Beogradske Zadruge d. d.* v Zagrebu ajuj glavna zastopstva (ki so v središčih županij) in vsi mestni poverjeniki v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Obvestila in pojasnila daje podružnico .Beogradske Huge' Zagret), Preradovićeva ul.25 Tdefoa 51. 12—54 spravile!], In 5—75 plsaraa. \ imam Telefon stav. 508. Stev. polt. lakov, uraoa SHS 12.031 Obrtna banka v Ljubljani Kongresni trg Itev. 4, m%r IzinrSnle osa o bančna stroko spadaioCa dela kar nafkolantnele. Obrestuje ologe na tekočI ratnn s Barva vsakovrstno blago. Kemično Slati obleke. Svetlolika ovratnike, za- pestnice in srajce. Tovarna JOS. RE3C LJubljana, Polfanski nasla at. 4 Podružnici: šelenbnrgova ulica 4» PODRUŽNICE • MABIBOB NOVO MESTO KOČEVJE Gosposka nL 38. Glavni tro Star. 39. 'm _ Trgovski akademik z večletno tovarniško in bančno prakso, 30 let star, z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, Češkega, francoskega in nemškega Jezika išče drniabnt6tva v večjem privatnem podjetja s sedežem v Jugoslaviji. Ponudbe pod šifro .Podjetnost- na aprav- ništvo .Slov. Naroda". 23 Traovci z barvami! w nas *c a»jagodnega nakup l,gMT>l weeiiia a n nastopne barve: apnerttJ nltns; nttraniarhKko modra; pristna, temna, ognjena; apnent barve; cinkove barve; oker; stensko zelena; oJtramarlnsko modra; nadomestilo, svetla in temna; cementne barve; crne barve; anjIeSko rdeča; listnato zelene; apneno modra; različne kromofa barve; pisane berve; sathieber. Dobavljamo \z naših tvomic v Nem'ij; za pomladno sezijo po stilnih cenah in a godnih pogojih. 234 •fotvillfaalilaa za vso industrijo in konsum. — Vzorci in ponudbe i\cmiri«il|C na razpo|ago. _ Vprašanja na: i aft Poit a\ f n Chemische u. Farbenfabriken Zentrale WTen VTiL, L60 icll Gt VU«f Langegasse 74. Brzojavi: Feiteco Wlen. od dne vloge do dne dviga. f naznanja, da je otvoril svoio odvetniško pisarno v Novarai mestu. ▼ hiši eospa 5fcab»rcte. *jrvo nadstropje- Bi ■SLOVENIJO »i lili »Kontinenta pisali strojevi sa latinicom ili ćirilicom. Vrpce za sve pisaće strojeve, karbonski papir i sav ostali pribor. Ilica 2*5/1. Notter i drug, Zagreb. Tel. 9—27. Vlastita mehanička radiona. Vlastita mehanička radiona. FRRNCOSKO ŽCRNJE - Hm> - L J U & L J R HR Gosposka it 16, so safpopolnelfti I Največja zaloga za vsakovrstno obrt od na-vadn.h do najfinejših oprem. VečKtna fi*ranol{*- .valni strop IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica 7. e popolnoma zmožna s'e-nograiiie, st:o*epis:a in vseh pisarniških de', *1o-venščlne, srbohrvaščine in nemSČine v govoru in pisavi, se tako sprejme za veliko električno podjetje v Jugoslaviji. Ponudbe z navedbo zahtev na anončni zavod .VEDEŽ", VTribor. iilll Obrat motor', q v i ogljem Naprave za sesalni plin od 9 do 40 BP toene dobavne. Iipremenitev vseh obstoječih bencinovih motorjev od 5 HP naprej na m obrat z ogljem, h Največja tvornica motorjev v Avstriji Osers & Baurer, fl. G., Wisn XX., Dresdnerstrane 81-85. Tff» leoake, papirje za fp delnice, avtogra-ase nje, note i. t. d. izvršuje točno umetniSki zavod za litografijo Čemaiar drug, Llubtfaisa CSSta na Jot HO Sel. |za prejšnjo belgijsko ooJnSalco). Izredno ugodna prilika se nudi velikim eksportnim tvrdkam in inzemskira konzorcijem za nakap naše fkiipne uloge v Trsta , sestoječe iz: 3—a vagonov posfeklenlene posode (emajlirane) 1 vagona lontkov za mazila f vagona ntedlcinatnlh steklenic 1 vagona steklenic za ustno vodo In 3 vagonov porcelanaste posode. Povprečna cena cele zaloge Jugoslov. K 1,900.000—. Po Sželji kupca se akceptira tudi avstrijska ali čehoslovaška va-- luta ter se odda tudi na upanje proti bančnemu zavarovanju. Ponudbe na ravnatelja IGNACIJA ŠKODA na naslov: Sadraceka banka« 1*1 ub!J na. Osebni pogovori od 20. do 24. januaria od 9. do 10. in od 14. do 17. ure v hotelu .UNION-. „Korana" cS. cf. za trgovino In ifldaatf jr>, Zagreb, Jutillttva ulica 5, kupuje in rrođaja konsso, fižoS, oves in vse drugo žito In m'lnske proizvode. Vedno v pripravi promptno blaco ra pasivne krafe. Telefon 19-20 Brzojav!s Korana Pndrnžn!o9: Gospić Vrho^ine, Pitomaca. aaaaaanaaaaaaaaaaaaaaaaaM aaaaaaaem^aaaeal [IlSaiElI&iS^r^lHlSIsllEl F n liniii usmene družba z omejeno zavezo Izdelovalnica periSa Sideiuf^ o .T^ne za neveste in novorojenčka tur srajce sa gospodo po meri. - - Priporoča se: Mg Albina Bogataj • Sitar, m Žtaovsfca ulica itev. 1., II. nadsjr. bil važno a ^lamino 979 llfiria+i PriStednja na prostoru, sigurnost vatrl ^ilUljUUl^ bu U£iUi li. i provali. — Blagajne u svim veličinama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom. Opis na zahtjev badava Ilica 25., I. Hotter l ttruj ■ lajreft, Telefon. I -27 Inženirska pisarna in stavbeno podjetje Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih in žele-zobetonskih stavb, industrijskih in poljedelskih ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoje in nasvetovanja. — Dobav. vsega gradbenega, industrij- lil skeea in tehničnega blaga, tU železnine, orodja, nosilcev, |7j betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirne železn., elektoteh. materijal, cement, gips, lepenkai.t. d. 450 hI vrstnih vin letnikov 1917, 19 id In 1919, belih In rdečh v Jakosti od 8 do 13 stopinj takoj naprodaj pri znanem vinogradniku E. Presečki, Samobor (Hrvatska). Naslov za brxo|avke: „JIP"- MARIBOR. 3E Za naky Razstava pri ve$ rc&go 159 firmah. 31« januarja do 6< februarja 1921. Pojasnila zaradi potnih olajSav, katatogov itd. daje GeschSftsteUe Uflen I., Stubenring 8 (Handelskammer) V najem se odda Malnar na Bledu s 50 prvorazredno opremljenimi sobami. S hotelom VTed se odda tudi restavracija s prvovrstnim inventarjem, krasnim gostilniškim vrtom, parkom, teraso in paviljonom ob jezeru, čolnarno s tremi čolni, avtoomnibus za 10 oseb, slaščičarna in brivnlca. Za dobo in ceno po dogovoru. Najemnmo je plačati eno leto naprej. Ponudniki strokovnjaki izvedo pogoje samo ustmeno pri Kendovi grajski upravi Bled. 431 olf Pevec trgovec v Mozirju, je otvoril svojo podružnico v BeSkl, Srem, v bližini Beograda In Novega Sada ter bode v položaju najceneje in najkulantneje postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, BeSka, Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in dro?i. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča gšudoif Pevec, prua slovenska o Sremn. LJUBLJANSKA LJUBLJA — Brzojavni nailov: Banka Ljnbljana. — Oeiniika glavnica 50,000.000 — kron. — Talaioaaka ItotUka 281 ta 41S. — krof*. Olavntca z rezervami 95.000.090- Stritarjeva ulica Štev. 2. Rezervni zakladi 45,000.000*— kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Prodaja srečk: razredne lot_ ■ar Sprejema ISf n Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papir j av, valu! W,OSe SLSSSP fa?Un I IT vsakovrstne KREDITE eri i o. 71 15 8005 FSD