SREČALE SO SE LUTKOVNE SKUPINE
»Otroci otrokom«, veselje in radost
V ponedeljek, 19. maja 1980 je bilo na novi viški šoli zares slovesno. Zbralo se je kar 60 mladih lutkovnih ustvarjal-cev naše občine. Bilo je namreč zak-ljučno III. Srečanje lutkovnih skupin.
Letošnje srečanje je imelo poseben pomen in tudi uspeh, če smo vsaj malce domišljavi. Izognili smo se srečanju, na katerem se zberejo vsi lutkarji in v celoti prikažejo celotno dejavnost. Lut-kovnih predstav so v tem primeru de-ležni le tisti malčki, ki slučajno živijo v kraju, kjer se odvija srečanje.
To obliko srečanja smo uporabili dvakrat, za to leto pa smo se odločili, da mladi lutkarji obiščejo malčke po WZ naše občine. Ob pričetku akcije smo bili malce skeptični in si niti nismo mislili, da bo akcija, ki nosi naslov »Otroci otrokom« dobila takšen odziv. Ko pa smo začeli vrteti telefone vrtcev in se dogovarjati z ravnateljicami, smo
bili potolaženi, saj so jih vrtci spreje-mali z veliko navdušenostjo.
Sprva smo se dogovarjali le z matič-nimi vrtci. Naprosili smo jih za kombi-je, prevažali so naše lutkarje od vrtca do vrtca in kmalu smo imeli kar šest potujočih lutkovnih gledališč. Za števi-lo izvedenih predstav niti sami ne ve-mo, saj so obredli prav vse podružnične vrtce, za primer pa naj povemo, da so bičevski lutkarji nastopili kar 15-krat. Seveda so imeli tudi nevšečnosti, saj so v naglici nastopov bičevskim lutkarjem celo oder povozili, pa se tudi tega niso ustrašili. Malce so ga pokrpali in nada-ljevali gostovanje.
Človek skorajda ne bi mogel verjeti, da učenci 3. in 4. razreda lahko tako aktivirajo vrtičkarje, ki so od mladih ustvarjalcev le nekaj let mlajši. In ko volk napade telička, zajček pa ne ve kako bi mu pomagal, se na koncu ven-
darle domisli, da se volk boji psa, otroci tako zelo lajajo, da se volk na smrt prestraši, pobegne, otroci pa še kar na-prej lajajo in tovarišice jih komaj uti-šajo.
Njihovi odri so majhni, provizorični, pa tako zelo prisrčni, da se jih nikakor ne moremo naveličati. Vse je domače, šolske izdelave. Tudi lutke. Pri njih res-da ni vedno jasno katero žival katera predstavlja, pa to sploh ni važno, saj je otroška fantazija tako bogata, da si s tem ne belijo glave.
Še in še bi lahko govorili o naših lutkarjih, saj so nas tokrat zares prijet-no presenetili. Ob koncu smo jih pova-bili na skromno zakusko, dijakinje gi-mnazije Ivana Cankarja, pa so jim uprizorile lutkovno predstavo Ander-senove pravljice SVINJSKI PASTIR. Zares odlična izvedba, lahko rečemo, največje plačilo za naše najmlajše.
Zahvaliti se moramo lutkarjem šol-skih kulturnoumetniških društev: Bi-čevje, Brezovica, Polhov Gradec, Oskar Kovačič, Škofljica, Trnovo.
V prihodnje si želimo samo nekaj. Vsaj dve lutkovni skupini več, tako bo-do tudi naši malčki deležni vsaj dveh predstav na leto več.
To jim moramo vsekakor zagotoviti. MOJCA SUHADOLC