MoUeill pri nos!
Slovesni dnevi se bližajo Sloveniji, Slovencem, dnevi, kakoršnih še nismo doživeli. Princregent Aleksander pride v svoji vladarski časti dne 26. junija v našo prestolnico, Belo Ljubljano in ostane pri nao do torka, 29. junija, kteri dan poseti biaer Slovenije, naše Štajersko.
Prvič pozdravi Slovenija svojega vladarja v svoji sredi!
V svečani obliki je prestolonaslednik Aleksander dne 1. decembra 1918 proglasil uje-dinjenje Srbije z zemljami nezavisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov, (kakoršno so bili ustanovili ti po prevratu na ozemlju av-8tro-ogrske monarhije) v edinstveno Kraljev-stvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srčno smo hrepeneli Slovenci, da vidimo in pozdravimo novega svojega vladarja v svoji sredi, iskreno je želel novi vladar, da pride med nas. Izpolnjujejo se te želje v teh dneh. V torek pohitimo iz naših krajev v Maribor, da se mu tam poklonimo !
Slovenija pozdravlja svojega vladarja. Zgodovina nam Slovencem ni bila mila. Malo število nas je bilo od nekdaj, a niti tem ni bilo usojeno, da bi bili živeli združeni v svoji celoti. Razdeljene so bili na več držav in še v isti državi na več pokrajin. Sanjali so naši narodni borilci o združeni Sloveniji. Uresničile so se njihove sanje in zahteve sedaj. Imamo Slovenijo, še več, Slovenija je združena z najbližjimi brati, Hrvati in Srbi v eno državno telo. Žal da to veselje ni popolno, kajti grabežljivi sosedje nam hočejo odtrgati najlepše dele.
Svojega vladarja povzdravlja Slovenija. Ni nam manjkalo vladarjev niti dose-daj. Zakaj važna, lepa in bogata je naša zemlja, ljudstvo na njej pa zdravo in delavno. Zato so se trgali za nas, polastili se naše zemlje lakomni tujci. Tujec nam je zagospodoval, domači Slovenec pa je izgubil pravice, si postal na lastni grudi skoro tujec.
Tujci so bili naši prejšnji   vladarji.   Ko
80 prihajali k nam, nisi videl v njihovem spromstm naših ljudi, nisi čul našega jezika. Sedaj imamo vladarja svoje krvi, svojega j e.z i k a, čigar srce bije za lastni narod. V njegovem spremstvu vidimo naše najboljše može, ki mu tolmačijo naše misli in želje.
V obisku našega prestolonaslednika je upodobljeno in vidno izraženo naše osvobo-jenje in ujedinjenje. Vrši se v času, ko praznujemo na Vidov dan (28. junija) spomin vseh onih junakov, ki so od Kosovega polja (1389) do današnjih dni zastavili in žrtvovali svoje življenje za uresničenje najvišjega narodnega ideala, lastne narodne države.
Ko se bomo klanjali našemu prestolonasledniku, bomo proslavljali ustanovitev naše države. Je to prvi obisk našega mladega regenta, ko so položeni prvi temelji naši novi državi. Na te temelje pa je treba zgraditi trdno stavbo, ki je ne bodo mogli razrušiti ne notranji potresi, ne zunanji viharji, ki bi prišli nad njo. Mladi naš regent bodi pri tej stavbi oni vešči umetnik graditelj, mi mu bodimo pa vstrajni delavci. Ako oboji napnemo vse svoje sile, se nam mora delo posrečiti. V to pomozi Bog in sreča junaška !