Gregor Podlogar
Atmosfera
One feels the life of that which give life as it is.
Wallace Stevens
V BESEDI
Izviramo v svojem lastnem tolmunu
in smo le polovični,
kajti naš drugi izostane,
zbledi v temi in postane senca.
Življenje nas umirjeno
prenaša s seboj.
Ločeni smo.
Povezujemo se z Besedo. Z njo zajezujemo drugega, ki je naša edina slika preseženega. V pogovorih s prijatelji, kot se po navadi izkaže, izmenjujemo samega sebe. Najbolj se lahko odpremo skozi Besedo, skozi odprto pokrajino, prezrcaljeno v lasten pečat. Molk nam sproti odgovarja.
I T E R^A T U R A
17
ATMOSFERA
Mogoče za nas edino trenutek ni del časa. Naša brezdanjost nam ničesar ne izdaja,
nas k ničemur ne zavezuje. Smo le zasledovalci svojih senc. Ni nas, čeprav imamo v lasti bolečino. Preveč smo sami, preveč daleč. Za nas hoditi k ljubezni pomeni biti. Za nas je edino smrt gotova in popolnoma resnična. Za nas, ki verjamemo v Besedo, je urejenost možna le s črko, s črnilom,
ki prenaša atmosfero božjega. Naše sanje so iz zemlje, usta iz vode,
da lahko poljubimo vse tisto, kar zares ljubimo. Spominjamo se le ekstremov. Izkušnje nalagamo na svoje ognjišče, ob katerem se grejemo in razmišljamo o novem, drugačnem. Kam nas bo odnesla usoda, ne ve nihče.
Preveč smo sami, preveč daleč.
18
LITERATURA
NASELITEV
Lahkotnost vsakdanjika nas potaplja
v varno zavetje.
Naša odprtost do drugih
počiva v vodnjaku,
ki se razteza v naše globine.
Na površju se ohranja distanca.
Sklonjeni skupaj šepetamo
o stvareh,
ki nam jih prinaša življenje. Naše zgodbe se drobijo pod koluti časa in neopazno izginjajo. Nikjer nas ne pomnijo. Nismo prispeli. Pa vendar naseljujemo dežele, ki jih bo še dolgo potem, ko bomo odšli, obiskovala naša bleda sled, v katero se je odtisnila mera naše duše.
ITHRATURA
19