Dopisi. Iz Ptujskega polja. (Zmešnjave pri zidan.ji novih šol.) Sedanja lola pri sv. Marku niže Ptuja je z ozirom na število otrok vsa pretesDa; — to sprevidi vsak pameten človek, ki ondotne razmere pozna. Zato pa je tamošnji krajni Solski svet že pred 2 letoma tudi sklenil sedanje šolsko poslopje primerno povečati, čemnr so vsi žnpani radi pritrdili. Po nasvetu sl. okrajnega solskega sveta izdelal je Ptujski ingenir g. J. Dolazi načrt za povečano šolo, in sostavil tndi proračun stroskov; za kar si je računil bornih (!?) 196 gld. Na prošnjo krajnega šolskega sveta je sicer 96 gld. v korist nove šole velikodušno spiegledal, ali pri vsem tem je bila šola na papirji vendar se tako osoljena, da bi bili ljudje prav lehko vso veselje do zidanja zgubili. Tndi povečanje stare šole je v proračunu vse previsoko nastavljeno; kajti 10.824 gld. 57 kr. v sedanjib slabib časih ni mala reč. Ali Markovčani se niso dali uHtrašiti, ampak so vsled nasveta sl. okrajnega šolskega sveta, ki je obljubil iz Štajerske hranilnice priskrbeti zdatno podporo, sprejeli dragi načrt in visoki proračun, misleči, da se z druženitui močmi da vse dognati. Vse to se je vršilo že po zimi od 1. 1879 do 1. 1880; in zdaj proti koncu 1. 1881 se je vse tako, kakor je bilo takrat, izvzemši cele kupe ukazov. Kaj je temu uzrok? Od vsega časa sem bi se bilo lebko že mnogo storilo in brez dvoma bi se vkljub slabim časom bilo tudi storilo, ko bi ne bile nepričakovane overe vrues prisle, in sicer od take strani, od ktere bi se jih bilo najmenje nadejati. Le prevdarite! Slavni okrajni šolski svet v Ptuji je načrt nove šole s proračunom, podpisanirn od vseh županov Markovske fare odobril, je zaradi tega več sej sklical, je krajnemu šolskemu svetu pri 87. Marku dne 5. marca, 7. junija in 20. avgnsta t. 1. pod kaznijo zaukazal z zidanjem šole kmalu pričeti, a kako ? ker slavni okrajni solski svet načrta s proračunom vred, ki ga že od 1. februarja 1. 1880 v Ptuji ima, nazaj ne pošlje. Menda je še tudi on, kakor Markovčani, sprevidel, da je načrt vsled njegovih novih ukazov postal celo nepotreben. Kajti med tem, ko se je Markovskemu krajnemu šolskemu svetu od okrajnega sol. sveta zaporedoma zaukazovalo, iolo s 4 razredi, toliko vsaj jih ima omenjeni načrt, zidati, je začel ravno tisti okrajni šolski svet Stojnsko občioo z nekim ukazom sl. deželnega šolškega sveta, ki je od 1. 1874 med prašnatimi spisi v kancliji pozabljen ležal, begati in jej ukazovati, da mora lastno šolo v Stojncih imeti. Sprva so boteli Meretinci k fari sv. Marjete, Stojnci pa k sv. Marku. Pa kaj je gospodom mar za fare, zato so dne 2. maja 1881 merili daljavo od sv. Marka do Stojnc in od Stojnc do sv. Marjete, so pisali protokole in imeli precej živahno sejo, kajti Meretinci in Stojnci od nove šole niso hoteli ničesar vedeti. Toda vkljub vsetn ugovorom se je StoJDski občini od okrajnega šolskega sveta dne 20. raaja 1881 naznaniio, da je slavni deželni šol8ki svet z odlokom od dne 9. maja 1. 1881 st. 2699 Meretince pri šoli sv. Marjete pnstil, StojDCem pa zaukazal, da morajo lastno solo imeti, ker so od sv. Marka preveč oddaljeni. In da se stroškov ne bi preveč zbali, njim je obljubil iz Štajerske hranilnice 800 gld. podpore. Ali z 800 gld. se nova šola ne postavi; ljudstvo pa, ki mora precej sveta z lnkom prevoziti, preden za deco potrebni denar vkup spravi, je preubogo in tako že čez in čez zadolženo, kako bi zamoglo zdatno pomagati? Ponuja se občini sicer neka zidana biša za 4500 gld., ali pri takem znesku je objabljenih 8 stotakov le mala pomoč. Vrh tega bi vsa hiša, kakor je komisija dne 7. oktobra t. 1. sama sprevidela, morala biti povišana in precej predelana. Kde je potem še znotranja oprava? In če se vkljub vsem ugovorom v Stojncih veadarle šola ustanovi, je pii sv. Marka 4 razredna odveč, prvotni načrt s proračuuom zastonj, dozdanji stroški za badav; trcba bo novega načrta in še norib stroškov, kar vse zakrivila višja šolska gospoda 8 svojimi naglimi ukazi. Sicer pa t Stojncih lastne šole treba ni, ker imajo k sr. Marku lepo, uglajeno okrajno cesto in najdalji le eno uro hoda. Dokler pa Stojnske solske strari ne bodo dognane, ne moreje Markovčani ničesar začeti. Vprašamo zdaj še le: Kdo je kriv, da se potrebno zidanje zavlece? To naj razsodijo čitatelji sami. Iz Gradca. (Obravnave v deželnem zboru.) Deželni zbor je imel letos za vsem 16 sej, ter se je končal 8. oktobra. Izmed obravnav in sklepov navajarao le bolje zanimive, dasiravno sedanja večina deželnega zbora za Slovencc zanimiva biti ne more. Kdor pozna liberalce, ta tako ve, da ne morejo kaj dobrega v obče, najmanje pa za Slovence storiti. Razun onib »trari, o katorib smo zadnjič poročali, hoeenio ie sledeče omeniti: Vsled vladinega piedloga o domovmeki pravici se je sklenilo, da ima zanaprej vsakdo domovinsko pravico v tisti srenji, v kteri je deset let zaporedoma živel, ter ni kake veče sodnijske kazui prestati ituel. Do zdaj pa so morali rojstni kraji take ljudi na starost preživiti, kteri so svoje moči v mestih ali tovarnab porabljali. Ko se je o deželaem proračunu govorilo , sta poslanca Kukovec in Žolgar na marsiktere napake opozarjala. Kukovec je grajal ono policijsko nadzorovaBJe učiteljev za odmerjevanje petletnih doklad, kar se njihovega političnega ali narodnega ninenja tiče. Žolgar pa je omenjal nevamost, ktera preti slovenskemu iolstvu po netnšketu ,,Schulvereinu" v moraličnem oziru za posamezne učitelje, kakor tudi v oziru na dober uspeh ljudske sole. Navajal je več nepotrebnih stroskov v deželnih pisarnah, grajal dosedanjo okorno in predrago uredbo za navadne tožbe, po koji se stroški med 80 do 100 gl. naberejo, če toži kak advokat, zakotni pisač ali pa zasebnik za kak znesek od 5—20 goldinarjev. Pri takib tožbenih razmerah bo ljudstvo v kratkih letih po postavni poti večinoma popolnem obožalo. Nadalje je odsvetoval, oni staroslavni ,,grad" v Gradci graškemu mestu podariti, ter zabteval, naj bi graško mesto saj nekaj stroškov za olepšavo tega rgradu" trpelo. Ali liberalci so pri vsem tem ngrad" podarili Gračanom. V zatirovanje trtne uši se je 9000 gl. odlocilo, če še bo potreba in dokler država teb stroškov ne prevzarae. Deželna doklada bo za prihodnje leto za dva odstotka raanjša, kakor do zdaj, od vžitnine pa ostane doklada 10"/0, kakor je bila že lansko leto. Vladin predlog o dvojni upravi so liberalci odbili, konservativni in slovenski poslanci pa so predlagali, naj bi se vse odpravilo, kar je deželni samoupravi nasprotno. Za daljo popravo Murskega obrežja se je dovolilo 30.000 gold., za stavbo mosta čez Dravo pri Ormoži 6000 gold. in za napravo ceste od železniške postaje pri Slovenski Bistrici čez Ložniško dolino do vasi Pečke 10.000 gold, Zarad Slatine se imajo sklicati zvedenci, ki bodo na6vetovali, kaj je za povzdigo tega kopališča potrebno; kar se pa tiče železnice od Polčan čez Slatiao, ima deželni odbor potrebne reči pretresavati in v prihodnjem zasedenji deželnega zbora primerne predloge staviti. \z Ptuja. (Ogenj.) Pretekli četifek vnel se je ogenj na Hajdini, ter je posestniku St. vpepelil hram in vso obširno gospodarstveno poslopje z vsemi shrambami in zalogami. Revež bil je sicer zavarovan, pa le za nckaj malega. Govori se, da je ogenj bil zatorjen po deci. Gospodaiji! sbranjujte si žveplenke skrbneje, pa bode mnogo manje škode in javkanja. Da ogcnj ni dalje segnol, ta zasluga gre v prvi vrsti ptujskemu gasilnemu društvu, ki se je v kratkem skupilo in v priličnem broji, bilo je okolo 30 mož, prihitelo v Hajdino: na dalje pa tudi Hajdinčanom samim, ki so omenjene gasilco dragovoljno in zdatno podpirali. Pri takih prilikah se navadno mnogo Ijudstva skupi, pa največji del pride le samo zijat, nekteri še celo z namero, če bi se morti dalo kaj ukrasti, pomagaSev in braniteljev pa se malo najde; to je sramota. Nekteri so se dendenešnji mnenja, da gasilno druitvo vleče prav mastno plačo; temu nije taka; plače ne dobivajo nikake, še orodje morajo si deluma sami nakupovati in marsikteri vsled gasenja zboli ali se kaj poškodi, če druga ne, vsaj oblačilo, kojo si tudi vsak za svoje denarje spraviti mora. Zatoraj bvala in poštenje vsakemu, komur gre, in nikdor njim ne more zameriti, če si včasih tudi gasijo osašeno grlo in se v svcjih unifoimah občudavati dajo; to nikomur nič ne škodi! Od sv. Pavla v Savinskej dolini. (Izseljenje v Ameriko.) Naj uaznani ,,Gospodar", da se je 23. oktobra t. 1. iz naše fare pet rodbin, t. j. 21 oseb v južno Ameriko, v cesarstvo ,,Brazilijo" preselilo. Med temi je eden mož 76 let, ena žena 63 let stara; otrok imajo seboj vsake starosti, od 1 do 13 leta. Akoravno se jim je od vseh strani pravilo, kako žalostna poročila pošiljajo izseljenci iz teh krajev nazaj, da bi radi zopet v Evropo se podali, če bi le denarjev za pot imeli, se vendar, zapeljani cd brezvestnih agentov, niso dali prepričati. Nekteri od teh imajo le denarjev za vožnjo tje, kaj pa potem? Dostavek uredništva! žal in strab nas je za te Slovence! Sicer pa bode treba na to reč bolje paziti slovenskemu časništvu. Izseljevanje iz Evrope ni nič novega, a treba je reč urediti, da ljudje ne bodo zapeljevani in da slevanstvo zgube ne trpi. Iz Koroškega. (Razne novosti). Sedaj uže skoro Slovenci ne smemo nikamor resnice pisati, kako se nam hudo godi; ker dotične liste v nevarnost spravimo, da jih konfiscirajo. V tej reči moramo slovenske državne poslance štajerske, kranjske ia goriške prositi, da se za nas potegnejo v državnem zboru. Zlasti huda se nam godi zastran šolstva, 130.000 nas je in plačujemo zvesto svoje dače in dajemo pošteno svoje sinove k vojakom, a slovenske šole nimamo nobene; naša deca niti slovenskih 5rk ne pozna in še katekizma čitati ne more. Reven nevednež ali kosmat lažnjivec ali nesramen hinavec je, kdor pri nas ne vidi in ne priznava, da se naše narodne pravice vkljub § 19. osuovnib pravic z nogami teptajo. — Snega so nam dne 16. oktobra debelo nasipali iz oblačnega neba, v par dnevih je v nižavah zopet preminol in toraj škoda ni prevelika. Poljskih niišij se prikazuje toliko, da je res strah in grcza in grdo vse razrovajo po njivah in travnikib. — V Terbiži je se 60!etni fijakar Jožef Fobn obesil, njegov brat pa letos o binkoštih jednako smrt storil. — Vsa Koroška šteje samo 4 živinozdravnike, kar je premalo. V št. Mohoru bila je čudna živinska razstava: katero živinče je imelo največji trebub, temu je se priznala premija, na druge lastnosti se ni gledalo toliko!