Leto LXV Pottnfna plačana dokler da svet ne bo sprevidel upravičenosti njenih teženj Anglija pa je po lordu Halifaxu dala čutiti, da je kot največja kolonialna sila ua svetu pripravljena načeti pametne razgovore. To se dogaja 18 let potem, ko so zmagovalke v svetovni vojni zapisale v člen 119. versajske mirovne pogodbe sledeči suhoparni odstavek: »Nemčija se odreka v korist poglavitnim zveznim in združenim silam vsem pravicam in pravnim naslovom do svojih posestev onstran morja.« Zastopniki Nemčije so versaj-sko mirovno pogodbo in s tem tudi člen 119. pogodbe podpisali, nakar so si zmagovite velesile med seboj razdelile bivše nemške kolonije, uporabljajoč pri tem pravni trik, da jih samo upravljajo v imenu Zveze narodov, ki jih je od Nemčije sprejela v svojo lastnino. Nemške kolonije so zadnji preostanek versajske mirovne zgradbe, ki se podira. Najprej so se sesule reparacije, ki jih je še predhitlerjevska Nemčija enostavno odklonila, nato so pod Hitlerjem prišle na vrsto druge določbe, kot omejitev vojaške svobode in enakopravnosti v oboroževanju, za tem zasedba Posarja, za njo vojaška zasedba Po-renja, končno izstop iz Zveze narodov. Zdaj so na vrsti kolonije, ki jih obnovljena Nemčija zahteva nazaj kot lastnino, ki ji je bila krivično odvzeta v mirovni pogodbi, ki jo je po izjavi svojih vodij prisiljeno podpisala. Vprašanje kolonij je torej postavljeno v vsej ostrini in od načina, kako ga bodo velesile reševale in končno rešile, je odvisen zunanjepolitični razvoj bodočih let. Nemčija navaja več razlogov za vrnitev kolonij. Prvi razlog je, da se jim ni prostovoljno odrekla, ampak da so ji bile proti njeni volji odvzete. Drugi razlog je, da Nemčija kot velika svetovna država nima na svojem ozemlju nobenih surovin, ki jih njena industrija potrebuje za svoj obstoj, medtem ko imata Francija in Anglija vsega v izobilju in več kakor potrebujeta. Končno je Nemčija iz kolonij napravila vprašanje svojega ugleda In veljave kot velesila, ki ne more dovoliti, da bi bila ona edina med velesilami, ki bi ne smela imeti svojega lastnega kolonialnega imperija. Razumljivo je, da spričo tega odločnega stališča, ki ga je Nemčija zavzela, Anglija in Francija ne bosta mogli in ne bosta smeli rešitve zavlačevati, ako želita, da preneha mednarodna napetost, ki grozi, da bo vsak dan poslala hujša in zavzela vedno bolj nevarne oblike. Tri možnosti obstojajo za ti dve velesili: ali nemške zahteve enostavno in brez nadaljnega odklonita, ali skušata z oklevanjem in zavlačevanjem pridobiti na času, ali pa odkritosrčno to vprašanje načneta z iskreno željo, da ga rešita tako, da bo mednarodnemu miru ustreženo. Suhoparno odkloniti nemške zahteve, je stališče, ki se da zagovarjati in bi v obstoječem mednarodnem pravu našlo prepričevalne osnove. Toda potem je treba sprejeti vse posledice, ki iz tega izvirajo, kajti, če je bilo mogoče, da je Nemčija druge določbe versajskega miru sama in enostransko ukinila, ne da bi se brigala za mnenje sopodpisnic mirovne pogodbe, je to pri reševanju kolonialnega vprašanja nemogoče. Sicer ni verjetno, da bi bila Nemčija že danes pripravljena začeti z vojno, da si pribori nazaj svoje nekdanje kolonije, a verjetno je, da bi v tem primeru Nemčija storila vse, da se na vcjno pripravi, da medsebojno napetost obeh v Evropi obstoječih blokov še bolj zaostri in da začenja v Evropi sami s poskusi, ki bi morali imeti usode-polne posledice. Odkloniti pa torej nemških zahtev v položaju, kakor dejansko obstoja, potem, ko so velesile Nemčiji dovolile, da je postala velika in mogočno oborožena velesila z napadalnimi goni, danes ni več mogoče in majhne ter srednje velike države, po katerih bi v primeru odklonitve bržčas planila nemška jeza, bi morale vse storiti, da pri velesilah odklonitev preprečijo. Varnosti v srednji Evropi ni treba žrtvovati za to, da bi velesile mogle obdržati neokrnjeno svojo kolonije. Tudi dru popoldne se je zglasila pri g. banu dr. Marku Natlačenii velika deputacija vseh obrtnikov iz Slovenije, tako z Gorenjske, Notranjske, Dolenjske, iz vseh štajerskih okrajev, iz mežiške dolino in iz Prekmurja TI delegati so predstavljali večino slovenskih obrtnikov, kolikor jih je organiziranih. Med predstavniki obrtnikov so bili svetniki obrtniškega odseka v Zbornici za TOI Ivan Kavka, ki je predsednik Zveze slovenskih obrtnikov, podpredsednik Ivan Šimenc, Štefan Li-trop iz Prekmurja, Ivan Sojič iz Maribora in drugi. V deputaciji je bil tudi tajnik Zveze slovenskih obrtnikov g. Pavel Krcsal ter predstavniki oziroma zastopniki posameznih okrajnih delegacij. Skupno jo bilo navzočih pni sprejemu na banski upravi nad 50 delegatov. Posamezne obrtniške zastopnike sta predstavila g. banu predsednik Kavka in podpredsednik Šimenc, delegati pa so izrekli jMsamezne želje svojih okrajev in obrlnikov. Zveza slovenskih obrtnikov jo izročila daljšo resolucijo, v kateri je izrazila svoje zahteve, da se šušmarstvo čimprej pobije. šušniarji ne plačujejo davkov, tudi „Naprednost" pred sodiščem Lepe stvari prihajajo na dan Ljubljana, 24. novembra. Pretekli petek zvečer prekinjena obravnava proti Avgustu škofu so je danes ob 1(5.30 nadaljevala ob večjem navalu občinstva, ki se je začelo zanimati zu Sirokopotezne zavarovalne sleparije, ki so organizirane od raznih špekulantov s pomočjo navideznih pomožnih blagajn. Pred vojno so bile v Avstriji ustanovljene registrirane pomožne blagajne s cesarskim patentom št. 202 iz 1.1892. Te blagajne se bile pod strogim nadzorstvom pristojnih političnih oblasti l. stopnje. Imele so v prvi vrsti humanitarno-socinlen namen pomagati revnejšim slojem do primernih podpor ob smrti sorodnikov. Po vojni pa so pri nas določila tega patenta izrabili gotovi pretkani špekulanti, da so ustanavljali pomožne blagajne pod donečimi naslovi in da so zavarovali stare ljudi na visoke zneske. Lepe milijone so ti brezvestni špekulanti iztisnili od preprostih ljudi, ki se jih je polastila huda strast naglo obogateli. Kljub strožji kontroli nadzorne oblasti so se po krahu »Vzajemne pomoči znali sleparji v zavarovalni starostni stroki izmuzati in so takoj ustanavljali nove -pomoči«, katerih pravila je oblast odobrila in določila točen delokrog, ki pa so ga znali sleparji obiti na vse premetene načine. Po začetku razprave je predsednik senata gospod Rajko Lederhas najprej prebral novo poročilo likvidatorja >Naprednostk dr. Josipa Kronvogla, ki navaja, da gre za izredne podpore iu pogrebnine za okrog 2,700.000 din. Samo 3 pogodbe so pravilne, druge so vse neveljavne. Zahteval je vrnitev nepravilno izplačanih vsot. Ni tožil, ker bi bil uspeh negativen. Na izrednih podporah je bilo izplačano 427.000 din. Od 212 podpornikov je bilo refundirano do 24.500 din. Na pogrebninah je bilo 136 strankam izplačanih 1,752.000 din. Vrnjeno pa je bilo celotno 370.000 din. Sodišču je bil od likvidatorja predložen točen izvleček saldo-kontov posameznih zavarovancev, odnosno zavarovaleljev. Obtoženi Avgust Škof je motal ua današnji obravnavi ponovno pojasnjevati posamezne postavke. Dostikrat so bile premije poravnane za več mesecev nazaj šele po smrti zavarovanca. Bomba državnega tožilca Nato se je dvignil drž. tožilec dr. Julij Fella-her in predložil senatu nove predloge. Predlagal je v prvi vrsti, da se zasliši zadnji predsednik Naprednosti: Vilibald Toman. trgovec, v Trbovljah, ki je bil izvoljen za predsednika te blagajne pn uradni reviziji in ki je imel nalogo sanirati blagajno. Bil je izvoljen za predsednika kot delegat mnogih oškodovancev iz laškega okraja. Drž. tožilec je omenjal: Na prvi seji so Škof in drugi zahtevali od Tomana. da jiodpiše vse spise in knjige >Napred-nosti«, da jih je v redu prevzel. Toman je to odklonil. Ko je videl škof, da Toman noče biti slepo orodje njegovo, je zahteval njegovo demisijo kot predsednika, kar je okrajni podnačelnik dr Modrijan odklonil. Poleg Totnarta so bili v upravi edini poštenjaki mizarski mojster Kuhar z Viča, Rogatec ic trgovec Gostinžar. Tem škof, Uože in Vojk niso hoteli dati nikdar v vpogled knjige "Naprednosti«, da hi se razvidelo denarno poslovanje blagajne. Prikrivali so vsa zavarovanja. Dejanski gospodar in poslovodja -Naprednosti« je bil obtoženec Avgust škof. On je brez vednosti To-manove nastavil obtoženko Olgo Kiinovec. in ji izplačeval mesečno nagrado, škof je ponujal To-manu 1000 in celo 1500 dinarjev za ent> potovanje na seje v Maribot. Toman je to odklonil. Srebrni umivalnik Državni tožilec je nato navajal, da je nekoč pri neki seji povabil Tomana na obisk k sebi v Ljubljano in mu rekel, da bo njegov gost in da naj pri njemu stanuje. Govoril mu je: :-Bo? videl, kako imam lepo urejeno stanovanje v Ljubljani in se boš vsaj enkrat v življenju urnil v srebrnem ne plačujejo socialnih dajatev za svoje osebje — šušmar torej more konkurirati v cenah. Obrtniki protestirajo proti zlorabi obrtnih pravic tn prosijo g bana. naj bi nastopil proti kršenju zakona. Treba bo nastopiti tudi proti tistim, ki dajejo šušinar-jem delo. Resolucija apelira nn g. bana, da odločno nastopi proti kršenju obrtniških pravic. Gospod ban se je osebno pogovarjal s slehernim obrtniškim predstavnikom, ki mu je razložil težnje jn zahteve svojega okraja in poklica, si dal vaznej.-e stvari zabeležiti, nato jo v svojem nagovoru na obrtnike izjavil, da je važno predvsem to, dn se obrtniki v svoji organizaciji čini bolj strnejo ter si tako združeni pribore svoje pravice. Gospod ban je v svojem nagovoru dal zastopnikom obrlnikov mnogo praktičnih nasvetov ter je naglašal, da le združeni obrtniški stan more kaj doseči. V svojem imenu pa je obljubil, da bo v zakonitem obsegu ustregel vsem upravičenim željam obrtnikov. -— Zahvalil se mu je predsednik g. Kavka, ki je izrazil zaupanje slovenskih obrtnikov vanj ter obljubil, da bodo slovenski obrtniki nasvete g. bana izvedli do kraja. lavorčku.« (Veliko začudenje med občinstvom.) Tudi to vabilo je Toman odklonil. Škot,, Rože in Vojk niso hoteli dati Tomanu kot predsedniku nikoli knjig na razpolago. Zato jo Toman zahteval razpust >Napreduostic. Vsi trije so se temu razpustu odločno upirali. Ker je Toman uvidel, kako posluje »Naprednost«, je napravil vlogo na bansko upravo, da se ne. smejo brez njegovega dovoljenja izplačevati nobeni zneski. Zdravstvena zadruga Državni tožilec je omenil, da so skušali škof, Rože in Vojk ustanoviti v Ljubljani posebno zadrugo z naslovom: »Privredna in zdravstvena zadruga, ki naj bi imela nalogo širiti med ljudstvom zdravstveno propagando. Izdajali so tudi mesečnik >Zadružni gospodar . Kasacijsko sodišče pa je ta predlog za ustanovitev zavrnilo. Zadruga se je nato preselila v Zagreb in je ustanovila tam omenjeno zadrugo, ki je prevzela razne police »Naprednosti . Vzkliknil je: »Skrajni čas je, da se to sleparsko bando razžene! Branilec se je prolivil, da bi se zaslišal Vilibald Toman. Senat je ugodil predlogu in je bil nato zaslišan Toman Vilibald. Njegovo zaslišanje je trajalo nad 1 uro in je. vzbudilo splošno senzacijo. Hamrava bo trajala pozuo v noč. Drobne domače in tuje Oster volivni boj v Romuniji Bukarešta, 24. novembra. TG. Vrhovni izvršilni odbor kmečke (zaranistične) stranke je (kot je »Slovenec« že včeraj poročal. Op. ured.) sklenil, da po odstopu Mihalakeja poveri vrhovno vodstvo stranke zopet dr. Juliju Maniu, ker zahteva sedanji politični položaj, da vodi stranko osebnost najširšega ugleda. V nadaljnjih svojih sklepih je odbor zavzel tudi. stališče do razpisanih parlamentarnih volitev in v tem pogledu sprejel resolucijo, v kateri zahteva: L Vlada naj nemudoma odpravi vse cenzurne predpise kakor tudi izjemno stanje, ker bi bilo sramotno, dn hi se držnvnozborske volilve v Romuniji odigravale pod takšnimi pogoji. 2. Vlada naj ukine vse davčne predpise, ki jih je nvcdla z navadnimi uredbami in ne z zakonom. V protivnem primeru bo stranka pozvala svoje člane, naj teh davkov državi ne plačujejo. Vlada naj ne zapravlja državnega premoženju nn kakršenkoli način, ker bo sicer kmečka stranka dotične osebe, ki so za odtujitev državne lastnine odgovorni, poslala pred sodišče. Vlada Jurija Tataresca je pa včeraj že izdala prve odredbe, ki tičejo omejitve svobode /a časa volilne agitacije. Prva odredba določa, da so vse državne in deželne ceste za vsake tiia-nifestac.ijske sprevode zaprte in ima policija nalog, vsak sprevod, ki bi se hotel pomikati po način te preiskave niso izraz zaupanja in ga užival Litvinov na najvišjem Stalin Grozni „čisti" svojo okolico Varšava. 24. nov. Po vesteh, ki prihajajo iz ruskih krogov, je prišlo do precejšnje napetosti med Stalinom in vojnim komisarjem maršalom V o r o š i I o v i m . in sicer radi zadržanja armade na Daljnem vzhodu. Gre namreč za pošiljanje slreliva, orožja in letal Kitajcem. Že parkrat je bilo javljeno, da namerava Vorošilov odpotovati na vzhod, da pregleda sovjetske čete. ki so na mejah Mandžurije in utrdbe v ozemlju Vladi-vostoka. Toda Slalin iz neznanih razlogov ni posebno navdušen za to potovanje. Baje na njega vpliva maršal Bliicher, ki je vrhovni poveljnik sovjetskih čet na vzhodu in ki ni poseben prijatelj Vorošilova, katerega dol/i. da jc spravil v 6inrt njegovega prijatelja maršala Tuhačevskega. ki se jr Vorošilovu zdel nevaren. Tako zdaj javljajo, da je Vorošilov zopcl odložil svoje inšpekcijsko potovanje na vzhod. Z drugo strani poročajo, da se ua Ukrajini krepi odpor proti Stalinu, ki ga sovjetske oblasti zaenkrat skušajo potlačiti z mlgoni in usmrtitvami. Zlasti med ukrajinsko mladino sc vedtio glasneje javlja avtonomistično stremljenje. »Izve-stja« poročajo, da so v Ukrajini zaprli več pravoslavnih škofov, ki jih dol/e »špionaže«. V političnih krogih Pariza se govori, da je bil v Moskvi ustreljen tudi Buharin. in siccr brez procesa. Venkovc tvoroea i/ Moskve, da je Stalin nevarno /bolel. I)asi hodijo okrog njega najznamenitejši inozemski medicinski strokovnjaki, se jim doslej ni posrečilo odpraviti mu želodčno bolezen Tudi Litv:nov-Finkelstein padel v nemilost Po zadnjih vesteh iz Berlina je OPU napra vila podrobno preiskavo v stanovanju zunanjega ministra Litvinova-Finkensteina. Preiskava je tra jala celih 6 ur. Iz tega sklepajo, da jc končno ^talin sklenil, da spravi s pota tudi Litvmova kot enega izmed zadnjih starih boljševikov. Verjetno ic njegova usoda že zapečatena. Gre le za to, da -e najde potreben material, na podlagi katerega bi bilo mogoče proti Litvinovu postopati. Organi OPU so odpeljali iz njegovega stanovanju veliko aktov na policijsko ceniraio. Razen tega se je vršila preiskava tudi v zunanjem komisariatu. Na visak prijateljstva, ki mestu. Nekateri mislijo, da nameravajo boljševiki spremeniti svojo zunanjo politično smer, ne ve se pa še, v katerem praven. Dejstvo je, d3 je bilo v zadnjih tednih odžaganili več zelo vplivnih sovjetskih diplomatov, katerim bo prav v kratkem sledil tudi Litvinov. Preganjanje pravoslavna Lendon. 24. novembra. ^Dailv Miror« javlja, da so v sovjetiji t zadnjem času obsodili na smrt 22 članov višje pravoslavne duhovščine, med njimi tudi nadškofa, za osrednjo Azijo, dva Škofa in šest kanonikov. Obsojeni so bili pred vojaškim sodi ščem zaradi veleizdaje. Prav lako so bile razpu-ščene cerkvene skupine v Voronešu, Tveru in v mnogih mestih Sibirije in Urala. Upor v vojašnici Uradno poročajo, da je v Blagoveščensku na Daljnem ruskem vzhodu prišlo do upora tamkajšnjega vojaštva, ker jc hotelu GPU odpeljati nekaj častnikov, ki so bili pri vojakih zelo priljubljeni. Najprej so vojaki preprečili, da bi agenti GPU odpeljali častnike, ko pa je prišla okrepitev, so vojaki zgrabili za orožje. Ko so prišli močni čekislični oddelki do kasarne, so jih vojaki obkolili, nagnali nu dvorišče vojašnice ter jih tam postrelili. Poveljnik čekislov, ki je bil vznemirjen /aradi dolge zamude njegovih ljudi, je poslal takoj nove močne okrepitve, na katere pa so vojaki pričeli streljati. Zaradi fegn so čekisfi dobili nove okrepitve z nekaj oklopni-ini avtomobili. Vodijo se krvave borbe pred samo vojašnico. Dosedaj je padlo na obeh straneh kakih 100 mož. Poslane so bile tudi okrepitve iz sosednih gnrnizij. Potres v Rusiji Pn poročilih iz Kazaksluna in Uzbekislann je divjal v teh pokrajinah hud potres, ki je napravit mnogo škode, zahteval je tudi nekaj žrtev. V Sverlovsktl pa je divjal tak snežni vihar, da jo porušil nekaj hiš. cestah, razgnati, četudi s silo. Druga odredba tiče raznih tiskovin, v katerih bi bila vlada napadena. Poštna uprava ima nalog, da takšne tiskovine (letake in okrožnice in podobno! zavrne kot nesprejemljive. V večernih urah je izšla še tretja uredba, ki tiče inozemcev. Krajevne oblasti imajo polno pravico tujce v okrajih, kjer se pojavljajo in agitirBjo proti vladi, izgnati, ali jim določiti stalno bivališče. Bukarrisln, 24. nov. c. Novi predsednik kmečke narodne stranke Maniu je že danes začel sestavljati blok opozicije, ki naj enotno nastopi pri volitvah jiroti sedanji Tatarescovi vladi. Maniu se je danes sestal s številnimi voditelji raznih opozicijskih skupin, pravo senzacijo pa je vzbudil njegov sestanek z voditeljem desničarjev in Železne garde Cogreanom, Iz Španiie Snint Jeun de Luz. 24. novembra. AA. (Štefani.) Izvedelo se je, da so v Barceloni od poslednje preureditve državne policije do danes ustrelili 3100 anarhistov. Snlamanca, 24. novembra. \.\. (Štefani.) Kakor .je znano, «o španski boljševiki nedavno tega ustrelili Fernandoza de Rivera, znanega španskega zdravnika iu organizatorja falangistov, sina generala P rima de Hivere. Fernandez de Rivera je dokončal v ječi prevod knjige slavnega itali.jan. zdravnika Pcnde. Nacionalistične čete so zdaj našle, v ječi ves rokopis. Delo lx> izšlo čez nekaj dni v posebni spominski knjigi, ki naj ovekoveči spomin na junaškega zdravnika in postane trajen spomenik ilalijansko-španskega duhovnega sod elo van j a. Tenis v Stochholmu Stockholm. 24. r.ov. AA. Švedska brzojavna agencija poroča: Razen teniške tekme Francija : Švedska se je vršila še ena tekma, ki pa ne spada v okvir tega mate,ha. Mister G. (švedski kralj Gustav) iu švedski igralec Schroeder sta zmagala v doublu proti Punčecu (Jugoslavija) in Švedu Engetremu v treh selih 6:4, 5:7, 7:5. Sah Amsterdam, 24-. novembra, b. Sinoči sta pričela Aljehin in Kuwe z 20. partijo za svetovno šahovsko prvenstvo. Dr. Eutve je imel možnost remizirati. vendar pa pričakuje, da bo igro dobil. Igra je bila po 40 potezah prekin jena Težko je presoditi, če bo dr. Fmve res nadvladal svojega boljšega nasprotnika, kajti Aljehin ima tri kmete več. Fuwe pa tekača, ki ga je Aljehin zgubil. Partija se nocoj nadaljuje. Belgrajske vesti Belgrad, '24. nov. m. V Belgrad sta dopotovali visokošolki Vida Janičič in Pavla Musar ter sta zaradi doma visokošolk v Ljubljani posredovali na raznih mestih. Sprejeti sta bili pri notranjem ministru dr Korošcu, pri prosvetnem ministru Di-mitriju Magaraševiču in ministru dr. Kreku. Na včerajšnji seji ministrskega gospodarskega odbora je bila sprejela uredba, po kateri se bodo menice, ki bodo služile za podlago likvidnostnim kreditom nn podlagi dobroimelja pri PAB in 3% državnih obveznic, taksirale z 10 din brez. ozira na višino zneska. Za jutri popoldne je sklicana seja vlade, na kaleri bodo pretresali resorne zadeve, Belgrad, J4. novembra. A A. Zastopnice Društva jugoslovanskih zdravnic v Belgradu dr. Stojadinovičeva. dr. Kostičeva. dr Saktovičeva in dr. Savieeva so bile 22, t. m na čelu s predsednico dr. Jovunovičevo sprejete pri Nj. Vel. kraljici Mariji in so podale izčrpno poročilo o stanju bolnišnice na Dedinju. Nj. Vel. kraljica Mari ja se je živo zanimala za njihovo poročilo in izrekla željo, noj bi ta bolnišnica še dalje ostala v rokah Društva jugoslovanskih zdravnic. V zvezi s trm jo Društvo jugoslovanskih zdravnic sklicalo svoj izredni občni zbor za dne 26. t. m. ob tO z devnim redom .O delovanju in j saniranju društvene bolnišnice na Dedinju«. ' , Jutro4 se bo moralo opredeliti Znano je, da so jugofašisti in pofarji, ki se nabirajo okrog »Jutra«, v dobi strahovlade v Sloveniji spravili vse poino ljudi v ječe in materialno ter moralno škodo, češ, da niso dovolj navdušeni zn centralizem in integralizem. Kdor tedaj ni slepo prepeval slnvospevov centralizmu in batiiiašem, je veljal za separatista in protidržaven element. Takšen integralističen in centralističen obraz kažejo jenesarji še vedno v — Belgradu. Tam se ponujajo za najvarnejšega policaja, ki bo polovil in poza pri po državi vse »protidržavne elemente samo. da bi jim kdo odstopil četudi le košček oblasti. Drugačno pa je zadržanje JNS izven Belgrada ali recimo izven srbskega ozemlja. V Sloveniji -Jutro«, glasilo JNS, skrbno stika n. pr. za unilaristi in jih postavlja na sramotni prag. Čeprav spada »Jutrov« krog med očete jugoslovenskega centralizma, bereš danes že tu in lam v »Jutriic tudi kako milo, nedolžno frazo proti centralizmu Tu v Sloveniji vleče drug veter, zato JNS v Ljubljani drugače razpenja jadra, kakor v Bolgradu Zopet drugače se obnaša JNS v Zagrebu. Tam jo svoj čas g. Kramer podpisoval federalistične programe in istemu gospodu bo menda znano, da bi JNS še tudi danes rada prišla v stike s tisto opozicijo, kateri je vsa lelu diktature očitala proti-državnost, separatizem itd. in jo je na ta naslov tudi dušila in gonila v ječe. Značilno je, da je »Jutro«, ki se je slovenski in jugoslovanski javnosti 15 let predstavljalo kot edini varuh centralizma in unitarizma, tako molčeče z ozirom na akcijo »združene opozicije«. Kje je njegov centralistični boben, kje so njegovi bojni rogovi? Gospodje »jutrovci«: ali — ali! Kaj je sedaj z vašim unifarizmom v teoriji in praksi-' Treba se bo izraziti nedvoumno v Belgradu, v Zagrebu in v Ljubljani. S tremi obrazi ena in ista firma ne more obstojati. Ako uvidevate pogubnost vaše dosedanje centralistične politike, povejte to z Dedvoumno jasnostjo, da bo slišala vsa država. Verjemite, da bo veselje nad spokorjenim grešnikom veliko! Po sporazumu »Samouprava« poroča o nekakšni strogi razdelitvi političnega ozemlja, ki so jo na svoj način izvedli podpisniki sporazuma. Pravi: »Kot pos edica sporazuma z dne 8. oktobra je prišlo do konferenc in sestankov hrvatskih politikov v popolnoma srbskih krajih, u. pr. v Sreiuu in Novem Sadu. Sedaj v praksi vidimo, kakšen je ta »sporazum« in kaj pomeni zu Srbe. Druga posledica pa je. da gospodje i i združene opozicijo e smejo iti agitirat v hrvatske kraje. Kakor je videti, je. zagotovljena popolna .-enakopravnost« in »vzajemnost«. Čudno, da se še d tem ne hvalijo!« Na drugem mestu pa po »Hrvatskem dnevniku« poroča, da bo v nedeljo 28. t. m. shod zdru-zene opozicije v šidu (Srem): >Kot govorniki so prijavljeni Milan Grol, dr. Boža Markovič, Slavko Dukanac, dr. Miloš Tupanjanin. Zdravkovič Uragisa, Stojan špadijer, Krsta Miletič, dr. Si-mconovic-čokič, dr. Jurij Cvejič in dr. Banianin lorej deset prijavljenih govornikov, koliko jih bo pa se neprijavljenih:'« » Zadoščenje4 j iti ii014a v ••" j , ... nsb fUofc .\a seji narodne skupscine je poslanec Man-tred lastrovič ua predsednika skupščine vložil interpelacijo, kaj je s tisto preiskavo v prostorih JiNb češ da so takrat JNS obrekovalL da se tam kuhajo razni protidržavni letaki. Predsednik skupščine je na to interpolacijo odgovoril, da je bila preiskava utemeljena, da je bila izvedena v smislu zakonskih predpisov, in da je po.icija našla prepovedane letake. Ti letaki so bih tudi zapljenjeni, o preiskavi in nje uspehu pa je bil sestavljen zapisnik. Tak od-govor glavno glasilo JNS jjutro« proglaša za »zadoščenje JNS«! čudovito trdo kožo imajo ti ljudje, ee ga nc lopneš kar s kolom Živkovi-čevega kova, pa ne čuti. Ali pa smatrajo za zadoščenje /e to, Če se o njih sploh še govori. JNS in komunisti »Jutro« je zapisalo: »Naša javnost jn imel« ravno v potekajočem letu dovolj prilike na lastne oči videti in se prepričati, s kom v Sloveniji sodeluje komunistična mladina in koga podpira.«: To je res. Videla je naša javnost, s kom sodeluje ne le komunistična mladina, ampak tudi komunistična stariua. Pri tem se spominja n. pr. samo na občinske volitve v Sloveniji, pri katerih so levičarji ne le kot volivci, ampak tudi kot kandidati sodelovali na listali, ki so jih predlagali jenesarji. To so bile liste lako imenovanega »sračjega gnezda«. Dne 12. dec. bodo občinske volitve v 16 občinah. Upamo, da naši javnosti ne bo odvzet užitek in da bo kot pred letom tudi ta dan imela priliko gledali in se na lastne oči prepričati o strumnem sodelovanju jenesarjev in komunistov. Tako bo tudi še prav ob koncu leta imelo >Jutro«, priliko zabeležiti, s kom v Sloveniji sodelujejo komunisti. Kriza med marksisti »Radnik;, glasilo URS-a (Udruženje radničkib sindikata), objavlja v zadnji številki odstopno izjavo člana predseduištva v izvršilnem odboru Luka Pavičeviča, ki se glasi: >Ker je večina izvršilnega odbora URS-a (katerega marksistična usmerjenost je javno znana — op, ur.) sklenila, da se po pravilih sklenjeni kongres proti pravilom preloži za nedoločen čas, odstopam kot predsednik in član izvršilnega odbora (TRS-a. To sem storil zlasti zaradi tega, ker som se trdno prepričal, da se za odlaganjem kongresa skrivajo namere, da se razbije obstoječe organizatorno edinstvo v sindikalnem gibanju URS-au Obenem Pavičevič izjavlja, da sta z niim potegnila tudi »tovariša.- Milorad Belič in Peter Damjanovič. Osebne vesti Belgrad, 24. nov. m. Napredovali so v 6. skup za davčne inšpektorje Jože Skerber v Novem mestu, Alojzij Grmovšek v Murski Soboti, Rudolf Hriinšek v Ormožu, Matija Pečkaj v Litiji; v 7. skun. za davčnega kontrolorja Ivan Vrč v Kozjem; upokojen je višji davčni kontrolor Rudolf Starti v Novem mestu. Premeščena sta na davčno upravo v Mokronog Štefan Volč iz davčne uprave Ljubljana - mesto in Alojzij Trontelj iz davčne uprave v Krškem. Kr. namestnik dr Ivo Perovič je sprejel v avdienco našega poslanika v Buenos Airesu ministra dr. Izidorja Cankarja. Dr. Cankar je bil sprejet tudi pri predsedniku vlade dr Stojadinoviču, kateremu je u!> tej priliki poročal o poslovanju zaupanega tuu poslaništva v Buenos Airesu. To je bilo končano 1. 1933. Pozimi, 8. doc. 1033, pa je. nenadno umrl naš župnik. Tako se je veselil, da bi videl še, kako je vsa cerkev poslikana v vsej svoji krasoti. Toda ni mu bilo dano. Gotovo pa sedaj s tem večjim veseljem gleda iznad oblakov na delo svojega naslednika g. župnika Franceta Zahreta. Ta je takoj sklenil to velikopotezno delo nadaljevati. L. 1934 je dal slikati steno ob prižnici. Slika kaže sv. Pavla, kako govori Atencem. Ta slika je ob prižnici res najbolj prikladna. Slika na nasprotni strani priž-nice pa predstavlja zadnjo večerjo, nad njo pa je križani Jezus, ki je slikan v popolnem gotskem stilu. L. 1935 je delo počivalo, ker pač ni bilo sredstev. Vendar pa je g. župnik zbiral darove in prihranke cerkve, ker je imel namen delo čimprej nadaljevati. L. 1936 spomladi se je delo zopet nadaljevalo in je bil zopet en del dovršen, namreč velika stena ob zvoniku in pn strop, ki je vos izpopolnjen z dekoracijami. 01) zvonikovi steni je slika poslednje sodbe, katero je slikar res umetniško dovršil. Steno delijo namreč vrata, ki peljejo v zvonik. To jo umetnik zelo dobro izrabil in je naslikal na eni strani nebesa, na drugi pa pekel. Nebesa kakor tudi pekel je posebno karakteriziral z barvami. Slika sama je lako prepričevalna, da človeka ros prevzame in se mora zamisliti v tisti trenutek, ko bo tudi sam moral stopiti pred večnega Sodnika. Tako je bilo delo, ki je bilo preračunano za 1. 1936, dokončano. Poslikane je bilo že več kot polovica cerkve. Hali pa smo se, da ne bo mogoče dela takoj drugo leto nadaljevati, posebno ko jo tako primanjkovalo denarnih sredstev. Vendar smo pa upali, da se bo z varčevanjem in pa v glavnem s prostovoljnimi prispevki moglo zbrati skupaj toliko denarja, da se bo delo moglo nadaljevati in pa tudi obenem zaključiti, da bi imeli končno poslikano vso cerkev, kar je bila vroča želja vseh Blejcev, ki so so obenem hoteli tudi postaviti s tako krasno cerkvijo. Res se je g. župniku posrečilo, da je zbral potrebno vsoto in lotos se je delo nadaljevalo in tudi končalo. Kakor smo že omenili, je ostal neposlikan le zadnji oziroma spodnji del cerkve s koroni in prostorom pred korom. V zadnji del je prišla naravna slika posameznih delov očenaša. Slikane so te slike z. zelo živahnimi barvami in nam nudijo res pravo sliko iz zamisli te globoke molitve. Prostor pod korom je poslikan le enobarvno z raznobarvnimi robnimi pasovi, kar je za ta dol tudi najboljše. Na koru pa je podal umetnik sliki oziroma portreta tistih, ki sta za cerkev dosedaj imela največ zaslug. V prvi vrsti na desni strani je slika pokojnega župnika .1. Oblaka, ki je cerkev zgradil iu to velikopotezno slikanje začel in ima tako seveda največ zaslug. Na drugi strani pa je portret sedanjega župnika Fr. Zabreta. ki je zvest Oblakovi oporoki delo nadaljeval in tudi dokončal, ker je vedel, da se bo na ta način najbolj oddolžil pokojnikovemu spominu. Tako smo sedaj na kratko in le informativno podali sliko, kakšna je sedaj naša farna cerkev na Bledu, ki je gotovo ena najlepših cerkva v Sloveniji sploh. To mnenje so potrdili tudi že visoki gostje, ki so si cerkev ogledali. Tako si jo je letos ogledal naš prevzvišeni g. škof Rozman, lansko leto blago-pokojni nadškof Jeglič, letos tudi goriški nadškof Margotti in še več drugih cerkvenih domaČih in tujih dostojanstvenikov in pa tudi ogromno število tujcev. Rlejci pa smo tudi ponosni, da se lahko malo po gorenjsko pobahamo s tako krasno cerkvijo. Umetnik Slavko Pengov, ki je tako sijajno izvršil s\ojo nalogo, pa bo tudi imel veliko zadoščenje in veselje glodati svojo veliko ustvarjalno moč, ki jo je pri tem pokazal. naših JNS-arjev knjižice so se zato kmalu nato začele prodajati za polovično in še nižjo ceno. Holbl Franc je po nizki ceni kupoval hranilne knjižice z denarjem, ki ga je dobil kot blagajnik za most, nato pa jo kot funkcionar hranilnice dal iz kupljenih knjižic prepisati vlogo na občinsko knjižico »Most< po nominalnem kurzu, tako da mu jo pri vsakem takem vpisu ostala približno polovica gotovine na razpolago za njegove osobne potrebo. Holbl se ima zahvaliti samo srečnemu slučaju, da niso vsi slučaji prišli pred sodiščo, kor predlog za pregon ni bil stavljen pravočasno. Sodišče se je prepričalo o llolblovi krivdi tor ga jo z ozirom na njegove rodbinske razmere kaznovalo le z 20 dnevi zapora. Holblov slučaj nam prav jasno slika ■»nacionalno« delovanje onih JNS-arskih elementov, ki jih je slovonskemu ljudstvu vsilil prejšnji režim, in dokazuje, kako potrebna je bila in kako potrebna je še borba proti JNS, Blagoslovitev prosvetnega doma pri Sv. (Jrbanu V nedeljo, 21. t. m. je bil ob udeležbi vseli fa-ranov blagoslovljen -farni dom«, kakor so ga želeli imenovati domačini. Ves obred je izvršil domačin g. župnik Polanec. Farni dom naj bi bil res kovačnica katoliške in narodne prosvetc, saj je zgrajen z marljivim delom vse fare. — Svečani blagoslovitvi so prisotvovali g. okrajni načelnik dr. Vidic, g. župan dr. Remec in g. prof. Alič kot zastopnik ptujskega prosvetnega društva. Popoldne je bila prva akademija v novem domu. Na sporedu so bile pevske točke in proste vaje, nato pa je sledila igra »Nova zapoved«. Pri akademiji je govoril g. prof. Alič, ki je čestital Urbančanom k tako lepemu uspehu. Domači župnik g. Razbornik pa se jc še enkrat zahvalil vsem, ki so mu požrtvovalno pomagali pri graditvi doma. Za samo 50 dinarjev štiri igre, proste aitorskh tantiem Kakor že naznanjeno, pripravlja Jugoslovanska knjigarna (oddelek: Založba ljudskih iger) v Ljubljani izdajo štirih ljudskih iger, ki bi veljale v subskripciji skupaj samo petdeset dinarjev (medtem ko bo knjigarniška cena za vse štiri knjige skupaj znašala najmanj 80 dinarjev). Vse štiri igre so proste vsakršnih avtorskih tantiem. „ Pripravljajo se: kot duhovna igra Boonova »Sveta Cecilijar, ena najsijajnejših sodobnih dekliških igor, lo jo prevedena že na več jezikov, — kot narodna igrn Petančičev »Deseti brat v zanimivi novi priredbi, ki jo bila že nujno potrebna, — kot socialna igra Vratušova igra *Poslednji sni«, vzota iz prekmurskega življenja in obravnavajoča vprašanje sezonskih delavcev in oblastnih palirjev, — in kot vesela igra Holbergova komedija l'<> sili iupan-z (Don Politiske Kannestoper), ena najsijajnejših satir na gostilniško politikantstvo, ki jo je prevajalec N. Kuret presadit v Ljubljano 18. stoletja. Javite se takoj z dopisnico Jugoslovanski knjigami v Ljubljani, kor traja subskripcijski rok le do 1. decembra t I in izidejo knjige le, če se prijavi zadostno število reflektantov. Ljubljanska drama: Šimkovi Pravkar igrajo v naši drami igrico, ki je namenjena res samemu oddihu. Komedijo »Šimkovi« je napisal znani odrski pisec G. Kadelburg; po svoji zasnovi sega delo v značaj burke, tako tesno se namreč stikajo slučajna neskladja drugo k drugemu, tako pretirane so zunanje nujnosti smešnega dejanja. Občinstvo, zlasti tisto, ki si želi v gledališču samo oddiha, se ne meni za to, kolikokrat se enako nenaravno in deloma celo trivialno obnavljajo take zgodbe v delih, kakor jih piše tvrdka Schdnthan in Kadelburg ali Blumcnthal in Kadelburg. Pod tezo smešne zgodbe in jezičnih dovtipov sc v teh igrah celo začutijo utripi naše ujete človečnosti, ki se v novih podobah hoče sprostili; v taki igri sc morda celo oglasi kak klic resnice, ki potrka na našo notranjščin« in nas sili, naj ga nikar ne preslišimo. Vse to se skriva v takih malo umetniških stvareh, večkrat seveda pomešano s čudnim, tudi neušečniin plevelom. Pri »Šimkovih« pa imamo vendarle tudi precej bridko smešnega realizma, ki dviga delo precej nad burko. Ni glavno, da se pri Fajdigovih lako nepričakovano skali veselje na srebrni poročni dan ali da gospod Fajdiga biti mora hočeš nočeš varuh Šimk ove družine, ampak to, da imajo Simkovi že varuha, ki je hujši kakor vsaka nadzorna oblast nad varuhi. To je Karlo Scampin. Podoba sama je v igri nova, čeprav jo v življenju večkrat srečamo z mnogoterimi obrazi. Naša uprizoritev ima posebno vrednost, da jc dobila tako srečno in izvirno obeležje. G. Sancin je za to edinstveno svojo podobo poiskal živih zgledov v Trstu in nam postavil lik, ki ga bomo še dolgo lahko pomnili. Okoli tega realističnega središča sta postavljeni Fajdigova in Šimkova družina kakor dvoje od-deljenih svetov, eden meščanski, drugi uhožni, vendar oba privzdignjena v tcatralično enakopravnost. Režiser g. inž. arh. B. Slupica je tu in tam vezal to teatraliko z realizmom, pa ni šlo docela gladko, zato se igra nekajkrat nagiba v manj prijetne oblike. V splošnem pa je dejanje dobro prestavljeno v naše okolje, kolikor je pač mogoče, in vzbuja vseskozi, izvzemši v začetnih prizorih, ki so prisiljeni, prav obilo dobre volje. Poleg g. Sancina sla zlasti g. Daneš in ga. P. Juvanova prrav krepko postavila gospoda in gospo Fajdigovo, pirav tako sta ga. Severjcva in g. Potokar izoblikovala dva dobra in resnično topla mlada človeka. Tam, kjer začutimo resničen vzgon življenja, se tudi igralci počutijo dobro, kjer jc smeh samo umetno napravljen, ostane pač sama igra. Igra se bo gotovo priljubila in tako dosegla svoj namen. F. K. Slovo hapetana Milutinoviča od Celja Notranjost blejske ccrkve. A. Povhe, Bled. dokončal, vendar je mislil: začetek je tu, dalje bo že kako šlo, če ne drugače, pa vsako leto nekaj. Tako se je 1. 1932 res začelo slikanje cerkve. Skice za slikanje je dal pokojni župnik napraviti vsem večjim našim umetnikom, pa so mu načrti mladega našega umetnika Slavka Pengova najbolj ugajali iu so bile tudi njegove slike najbolj žive in pa razumljive za vse ljudstvo. On jo svojo nalogo res tudi dobro rešil. Oolski slog, v katerem je cerkev zidana, ki že kot tak vso stavbo posebno povzdiguje, sedaj še posebno podpirajo dekoracije, kakor tudi figure, ki so vse lepo podrejene arhitektoniki sloga. Posebno se to vidi n. pr. pri glavni sliki ^Kristus na križu«, ki je ravno taka, kakršne vidimo pri starih nemških gotskih cerkvah. Najprej se je začelo delo v presbiteriju. Tu imamo ob oknih dvanajst apostolov, ki ima vsak svoje tipične krepko stilizirane poteze. Ob straneh pa imamo dve prav lopi sliki iz življenja našega farnega patrona sv. Martina, ki sta pač za njega najbolj značilni. Na listni strani je slika, ko pride Kristus po umrlega škofa Martina in ga odnese s seboj v nebeški raj. Na evangeljski strani pa, ko se je navadnemu stotniku Martinu v spanju prikazal Kristus, ki je bil ogrnjen z odsekanim Martinovim vojaškim plaščem, katerega je dal prejšnji dan nekemu beraču na cesti. Spodaj poti temi glavnimi slikami, pn so v enotni razdalji razvrščeni štirje največji zapadni cerkveni učenjaki: resni Ambrož, Afričan Avguštin, modri in globoki Gregorij in vročekrvni Dalma-tinec llieronim. Ves prostor, ki ni izpolnjen s Legija horošksh borcev zboru e Slovenj Gradec. Te dni je minilo ravno 19 let, ko so se v Slovenj Gradcu začeli zbirali idealisti, ki so kmalu nato pohiteli na mejo reševat naje brate na Koroškem. Ob tej obletnici se je zbralo nad 120 bivših koroških borcev z namenom, da si ustanove krajevno organizacijo Legije, katera hoče združiti pod svojim okriljem prav vse one tovariše, ki so se v letu 1918 19 udeležili osvobodilnih bojev za našo severno mejo. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora tov. Druškovič, ki je orisal dosedanje delo. O ciljih in namenih Leg;je sta poročala tov. Verdnik iz Šmartna ter tov. Krpač. S sogla-snestjo vseh tovarišev ie bil izvoljen prvi odbor, ki bo skušal z vsemi danimi močmi podpirati delo glavnega odbora Legije. Pri slučajnostih se je posebno obravnavalo pisanje spominov na junaško delo osvobodilnih bojev. Legija namerava izdati spominsko knjigo, ki naj bo dokaz storjenega dela v vojaškem pogledu, a obenem tudi naš prispevek zgodovini. Z željo, da bi to zborovanje rodilo bogate sadove, se je lepo uspeli zbor zaključil. Zagradec na Dolenjskem. Tudi med našimi dobrimi Dolenjci je mnogo bivših borcev za našo severno mejo. Da se tudi njim da možnost poučiti se o namenih in ciljih Legije koroških borcev, je po prizadevanju tov J. Skerlja, trgovca, sklical v nedeljo glavni odbor Legije članski sestanek, kateremu ie prisostvovalo lepo število bivših borcev iz Zagradca, Ambrusa, Krke in okolice. V nad eno uro trajajočem govoru podpredsednika Legije tov. Marušiča so dobili navzoči točen jncgled dosedanjega dela za dosego pravic, ki nam po vsej pravici pripadajo. Vsi navzoči so živahno sledili poročila ter sklenili, da bodo v kratkem ustanovili samostojno krajevno organizacijo. Te dni se poslavlja od Celja splošno priljubljeni kapetan g Milutinovič. Hudo mu je, ko se poslavlja od Slovenije, v kateri je Ki lot služil, hudo tako, da sc mu prišle solze v oči, ko je povedal, da odhaja. Gospod kapetan se jo rodil 14. decembra 1888 v Rekoveu v šuniadiji. Žc v mladih letih je čutil veselje do vojaške službe. Leta 1910 je obljubil zvestobo kralju in domovini. Udeležil se je lota 1912 bitke pri Kumanovem in Jedrenu pri Carigradu, kjer je bil ranjen. Lota 1913 je bil v srbsko-bolgarski vojni, v začetku svetovne vojno pa do konca na solunski fronti v 22. vardarskem pollui Za svojo hrabrost je prejel /lato kolajno Obilica Miloša in šo dve srebrni. Vseh odlikovanj je prejel devet. V Slovenijo je prišel leta 1921, in sicer v 39. polk k 2. bataljonu, ki jo bil takrat še v Ljubljani. Pri 3!). polku jo osla I Ki let. Ze leta 1923 jo prišel v Celje in bil kot domačin dolga leta mod nami. Povsod ga poznajo, povsod ga imajo radi, saj jo bil tako domač, tako preprost. Poznajo ga skoraj po vsej Sloveniji, saj je osebno obiskoval strelske družine in vadil njeno člane v streljanju. >Nikoli no bom pozabil drago mi Slovenije, vsako leto bom trikrat prišel v lepo Celje,« tako je slovensko zatrdil, ko se jc poslovil v naši podružnici. Odličnemu častniku, ki jo vzljubil Slovenijo in slovenski .jez.ik, kutorega prav dobro obvlada, kličemo, ko odhaja k svoji družini v Trslenik pri Vrnjački banji: Bog Vas ohranil Slikanje blejske zapne cerkve Umetniško delo mladega slovenskega slikarja Slavka Pengova Nacionalno delo Bivši JNS režim je marsikje v Sloveniji spravil na površje temne, zaradi moralne manjvrednosti osovražene ljudi, ki so potoni pod firmo JNS opravljali svoje »nacionalno« delo. Kdor se je takemu dolu upiral, je bil označen za protidržavni element tor so ga v ijavnem interesu«, če že ne poslali v zapor, pa vsaj čimprej odstranili. Tudi Marenberg so osrečili s takim nacionalnim delom. Kakšno je bilo lo delo, nam je nudila dobro sliko razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem. Na zatožni klopi je sedel prej v Mareu-bergu vsemogočni Franc Holbl, kateremu obtožnica očita, da je Holbl kot občinski referent za dravski most, za katerega je vodil tudi blagajniške posle, denar, ki ga je prejemal kot mostnino od mostničarja in katerega bi moral sproli nalagati v občinsko hranilnico na posebno knjižico »Most«, porabil zase. Holbl je bil pri občinski hranilnici predsednik upravnega odbora, namestnik načelnika ravnateljstva in blagajnik obenem. Ta dični vsestranski funkcionar je izrabil svoj položaj in stisko vlagateljev hranilnice v svojo korist. Občinska hranilnica je zaradi občo stiske prosila za zaščito in za odlog plačil. Zaradi dovoljene zaščite vlagatelji niso mogli priti do svojega denarja in hranilne A. Povhe, Bled. Blejska župna cerkev, posvečena sv. Martinu, je bila zgrajena v letih 1903—1905. Cerkev ima krasno lego, namreč ravno na hribčku pod levim obronkom blejskega gradu in s krasnim razgledom na blejsko jezero in sploh po celem Bledu. Načrte za cerkev je naredil slavni dunajski gradbenik baron pl. Schmidt v lepem gotskem stilu. Pregledal pa je načrte tudi znani arhitekt pl. Vancaš, ki je obenem naredil načrte za oltarje. Izdelali pa so oltarje, glavnega Fellner — razen kipov — stranska pa naš slavni gorenjski rojak Vurnik st. iz Radovljice. Prava umetnina pa je tudi orgelska omara, ki jo je porisal Vurnik. Orgle imajo 32 registrov in so poleg tega, da so med najboljšimi Miklavčevimi deli, tudi ene največjih v Sloveniji. Izredno je pohvalil naše orgle letos poleti ludi znani dirigent Matošič, ko jih je preizkusil. Za vse te dragocenosti in umetnine ima največ zaslug pokojni župnik Janez Oblak, ki je imel res poseben estetski čut in se ni ustrašil še tako velikih žrtev, samo da bi imel Bled res lepo in dostojno cerkev. Tako je bila dovršena cerkev. Dasi je bila dobro opremljena, je bila vendar nekoliko prazna. Strop in stene so bile puste, sive, neposlikane. To ni dalo miru pokojnemu župniku, ki je davno že imel polno načrtov za čim lepše poslikanje cerkve. Seveda pa je manjkalo sredstev, ki jih tudi ni bilo mogoče tako hitro nikjer dobiti. Zato je leta in leta zbiral skromne prihranke cerkve, pa tudi ga ni bilo sram pritisniti na kljuko pri vseh Blejcih brez razlike in jih prositi za darove za slikanje cerkve. Tako se mu je posrečilo po mnogih letih zbrati nekaj denarja, da se je oju-načil in pričel z delom. Sicer je vedel, da nima dosti denarja, da bi veliko, kot ga je zamislil, i figurami, je izpolnjen z dekoracijami. To je bilo J izvršeno v letu 1932. Isto leto pa je dal g. žup-: nik ob vsem zidu v cerkvi napraviti dva metra • visok pas iz lepega kraškega marmorja, in sicer : spredaj pol metra iz črnega, ostalo pa iz svetlo-rjavega. Marmornati so pa tudi vsi stebri in pa vsi oboki vrat. To cerkev še posebno povzdiguje; je pa tudi trpežno in ni videti tako, kot v drugih cerkvah, kjer je zid spodaj vedno odkrušen, ali če je poslikan, pa odrgnjen, ker pač največ trpi. Prostor okrog glavnega oltarja je tako dovršen. Treba pa je bilo iti še naprej. L. 1933 je dal pokojni župnik slikati še obe stranski kapeli, kjer naj bi bilo poleg drugih slik še križev pot. To pa je veljalo dosti denarja. Vendar se je župniku posrečilo, da so za polovico postaj prevzeli stroške razni cerkveni dobrotniki, ki so s tem znatno pripomogli, da sta bili obe kapeli v enem lotu dovršeni. V evangeljski kapeli je zadaj čudežno pomnožitev kruha in rib, spodaj pod oltarjem Srca Jezusovega pa Jezusovo vstajenje v vsej veličastnosti. Pod temi slikami je v vsaki kapeli po sedem slik križevega pota. Slike križevega pota pa so v pravem nasprotju z ostalimi, prej omenjenimi slikami. Prejšnje slike so polne duhovite romantičnosti, razkošja in dostojanstvenosti, in sicer v skladu z dogodki, ki nam jih predstavljajo. Nasproti tema pa je križev pot podan v vsej svoji trpkosti in grozoti. Lahko rečemo, tako realistično, kot bi gledali vse to Jezusovo trpljenje sedaj pred seboj. Umetnik vidi tu le glavno osebo božjega Trpina, dočim stransko osebe poda le, kolikor je neobhodno potrebno z.a posamezne slike. Pa tudi barve so tako dovršeno izbrane, da se vidi, kako se je umetnik z vso voljo koncentriral in poglobil. Ce stojiš pred teini slikami, te nehote prisilijo k premišljevanju in sočutju s trpečim Zveličarjem. To delo je res najbolj dovršeno od vseh slik. Blejska Supna cerkev g pogledom na jezero. Drobne novice Koledar ("o I rte k. 25. novembra: Katarina, dev.; Mozes, mučene«. Petek, 26. novembra: Silvester, opat. Leonard P„ ep. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrla gospa Marija škof roj. Pregelj, mati poslovodje knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne g. škofa. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne izpred hiše žalosti Rožna dolina cesta IV-11 na pokopališče na Viču. — V Kolodvorski ulici št. 6 je umrla gospa Marija Svetel. Pogret) bo v petek ob pol 8 popoldne. -J- V Mokronogu je umrla gospa Frančiška Mlakar. Pokopali jo bodo v petek ob pol 4 popoldne. + V Slovenjem Gradcu je mirno v Gospodu zaspal gospod Anton Peršub. višji veterinarski svetnik in rez. kapetan I. razr. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne. Naj v miru počivajo! Žalujočim naše sožalje! Akademski klub montanistov vabi na X. jubilejni »Skok čez kožo« ::: Tabor - 7. decembra 1937 ::: — Cenjeno uaročnike-zanuulnike, ki so prejeli v minulih dneh ponovne pismene opomine za plačilo zaostale naročnine, opozarjamo tem polom, da smo ua željo nekaterih prizadetih izjemoma podaljšali rok plačila do najkasneje ti. decembra. -— Prosimo cen j. naročnike, ki se jih lo tiče. da upoštevajo navedeni datum. — Tečaj :a odbornike prosvetnih društev, ki opravljajo zdravstveni referat, bo t. iu 5. decembra v Ljubljani. Din 4. decembra, t. j. v sobolo zvečer ob ii ho prvo predavanje pod naslovom: Delokrog in dolžnosti odbornika za zdravstvo v društvu, drugo predavanje ob 19: Obseg zdravstvenega dela v društvu in tretje predavanje ob 20: Protialkoholno delo v društvu. V nedeljo. 5. dc-rembra ob 8 sv. maša, ob 9 zdravstveni pouk, ob 10 asanacija vasi, predavanje s skioptičniml slikami, ob 11 socialno medicinsko delo in higienske ustanovo, ob 12 kosilo, po kosilu odhod z avtobusom v Lukovico, pregled asanacij in zdravstvenega doma. Nujno opozarjamo vsa prosvetna društva. da prijavijo do I. decembra točen naslov odbornika, ki se tečaja udeleži. Na poznejše oglase se ne bo mogoče ozirali. — Prepovedan tisk. Službene novine štev. 266 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajali in razširjali štev. 530 časopisa : Hrvatski dnevnik*. — Društveni koledarček prejmejo še ta teden vsa društva s prošnjo, da ga razpečuje med članstvom. Slane 7 din. — Preimenovanje občine. Na predlog ministra za notranje zadeve in na temelju § 10 Zakona o občinah se preimenuje občina Sedlarjevo v Smar-skeru okraju v občino Polje ob Sotli. — Tečaj za maskrrje kamniškega okrožja bo v nedeljo. 19. decembra, v prosvetnem domu v Kamniku. Začetek ob 9. dopoldne, konec ob 5. popoldne. Društva naj prijavijo udeležbo Prosvetnemu društvu Kamnik. njem času bolj potrebno kot kdaj prej, ko moramo obvladati najtežjo materialne neprilike. — Denar, potrošen za škatljo Ovomaltine, je dobro naložen, ker smo dobili najboljše od najboljšega. Ovomaltine vsebuje samo najplemenitejše, za organizem preko potrebe hranljivo sestavine. Ovomaltine varuje in krepi naše zdravje in umiri naše živce. — Staro zlato kupujem po dobrih cenah: 0. K i f f m a n n , Ljubl jana, Mestni trg 6. — Nehote ustrelil prijatelja. V nekem dvorcu blizu Subotice se je pripetila le dni pretresljiva žaloigra. Kmet Sava Metanski je sodeloval pri velikem lovu, na katerega je šel s svojim hlapcem Manom Milanovičem. Ko sta sc vrnila z lova v dvorec, je Metanski položil puško čez stol. Mila-novič pa je puško prijel tako nerodno, da se jc sprožila in zadela Metanskega v prsa, da je že čez nekaj minut umrl. Pri zaslišanju je Milanovič povedal, da je streljal nehote, ker je živel z Metanskim v najboljših prijateljskih odnošajih. — Razno aretacije. Orožniki na Ježici so prijeli Janeza Novaka, doma iz Jarš pri Ljubljani, samskega delavca, ki je brez stalnega bivališča. Kradel je po jezenski okolici in kmetom izmikal razne malenkosti. Odvedli so ga v ponedeljek zvečer v ljubljanske sodne zapore. Nežika M. je nesrečno dekle. Ima bolezen, ua prav rada sega po tuji lastnini, posebno po denarju. V neki gostilni v Tacnu je služila za natakarico. Pa je gospodarju odnesla do 600 din gotovine in druge stvari. Nato se je potikala okrog, da jo je naposled ljubljanska policija prijela, ko je okrog vese-ljačila. Izročena je bila sodišču. — Osumljen raznih tatvin je bil od orožnikov v Šl. Vidu n. Ljubljano^ aretiran France M. in odveden v zapore okrožnega sodišča. V Kranjski gori je bil aretiran Polde Derling iz Železnikov, ker je kradel. Sedaj sedi za zamreženimi okni ljubljanskega sodišča. — Zverinski zločin ljubosumnega kmeta. V vasi Stara gora pri Sarajevu je zagrešil kmet Vlado Moljevič zverinski zločin nad svojo mlado ženo Dauico, ki je bila že šest mesecev v blagoslovljenem slanju. Moljevič, ki je bil nmogo starejši od svojo žene, je bil strašno ljubosumen. Te dni jo zvečer brez razloga šel za svojo ženo k vodnjaku in ko se je žena nagnila do vode, jo jo zagrabil za ledja in jo sunil z nožem v obraz. Nato ji jo prizadejal še 18 sunkov z nožem v razne dele telesa, zlasli v trebuh. Nesrečna žena se jc branila, toda ni se mogla obraniti zblaznelega moža. Končno so na njeno vpitje prihiteli sosedi, nakar je mož pobegni!, vendar so ga pozneje orožniki prijeli. Nesrečnira je bila prepeljana v sarajevsko bolnišnico, kjer je najbrže že umrla. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec naravne »rranz-Josd grenčice«. Liubliana V čelrtek, dne 25. novembra Gledališče Drama. Četrtek, 25. nov.: »Pesem s ceste . Red četrtek. — Petek. 26. nov: Zaprlo. — Sobota. 27. nov.: »Firmac. Red A. Opera, četrtek. 25. nov.: »Ančka'". Opereta. Krstna predstava. Premierski abonma. — Petek, 26. nov.: Zaprto. (Gostovanje opore v Celjt\: Se-viljski brivec). — Sobota, 27. nov. ob 15: >Cavalle-ria rusticana«, >Glumači«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Izven. Ob 20: Gostovanje znamenitega ruskega gledališča Sinje ptice. Izven. Cene od 50,din navzdol. ČASNIKARSKI KONCERT 1. decembra ob 2030 v dvorani na TaborLi Vstopnice so na razpolago od sobote naprej v Matični knjigarni — V .Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 21. t. m. so objavljena Pravila o opravljanju državnega .-iTokovnega izpita za uči-telje veščin na srednjih šolali . dalje .Obvestilo o rastlinskih boleznih v raznih državah . .Države, zakužene s krompirjevo zlatico" in Objave ban-t-ke uprave o pobiranju oljčiu. davščin v 1. 1937-38 v občini Slalina-Kadenck. — Ilazi/ludnice. Izšle so božično razglednico v založbi Prosvetne zveze. Akademski slikar g. It. šubic. je naslikal motiv k polnnčnici in Jezušček v gozdu. V večbarvnem tlaku jih je izdelala Jugoslovanska tiskarna. Razglednice so umetniško delo, izvršeno doma. Veliko tujega Sunila se uvaža ravno za praznike iz tujine, zato vrši Prosvetna zveza lepo delo, da ustvarja s pomočjo domačih umetnikov lepše stvari, kakor so pa od drugod uvožene. Za božič naj vsakdo zahteva samo te razglednice. Dobe se v vseh trafikah, trgovinah in pri društvih, kakor tudi v centrali: Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joselove« grenke vode. za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca »Franz-Joselova« voda je davno preizkušena, najtopleie priporočena in se dobiva povsod. Ogl. rog S. t»r. 80««/3&. — Ilovica zasula delavcu do vratu. Huda nesreča se jo včeraj dopoldne pripetila na Brdu pri-Ljubljani, kjer imajo Združene opekarne svojo opekarno. 28letni delavec. Josip Debevec, doma iz Vnaujih goric, je odkopaval plast ilovice, ko se je ilovica naenkrat vrnila nanj ter ga zasula do vratu. Iz. opekarne so (»oklicali poklicne reševalce, ki so takoj prihiteli, medtem pa so že Debevčevi tovariši poskušali odkopali DebevCa, ki se jo čim dalje bolj dušil v gosti ilovici. Delavcem se je posrečilo odkopali svojega tovariša, nakar so ga naložili reševalci na reševalni avto ter ga odpeljali v splošno bolnišnico. Debevec je dobil k sreči le lahke notranje poškodbe. Izvinil si je tudi nogo. —Slednja na pravom mestu. Današnja kritična doba nas sili, da naše polrobe znižamo na najnižjo mero. sledili moramo na vseh krajih, ampak Slednja na terenu zdravja, bi bilo rarsipuvnnjc največjega biaga. Dobro zdravje nam .je v današ- Predavanja šcinpet.rski fantovski odsek: Drevi predavanje akademika Gajška. Prosvetno društvo Sv. Krištof. Drevi ob 8. predavanje o Bolgariji. Predava prof. Kranjc. Filozofsko društvo v Ljiilfljani priredi v soboto, dne 27. novembra, svoje prvo letošnje predavanje. Predaval bo g. univ. prof. dr. Evgcn Spe k-torski: Radenska šola in sodobna filozofija«. Predavanje bo v mineraloškem institutu na univerzi ob 18. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. Prirodoslovno društvo opozarja na predavanje g univ. prof. dr. Borisa Zamika »O določevanju spola«. Predavanje, ki ga 6premlja precejšnje število diapozitivov, bo v petek, 26. i. m. ob 20. v Mali filharmonični dvorani (kino Matica). Sestanki Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi ob 8 svoj redni sestanek, na katerem predava g. inž. Jože Sodja. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kniel, TvrSeva cesta 41. mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 1 in mr. Ustnr, šelenburgova ul. 7. Za gospoda topla zimska suknja ali jesenski plašč! Vzorci, ki Vam bodo ugajali, so v odlični kvaliteti naprodaj pri BRATA VLAJ, WoIfova ulica 5 1 Nt ] IU. prosvetnem večeru, ki bo v petek, 20. novembra ob 8 v beli dvorani hotela Union, je na sporedu zanimivo predavanje g. prof. dr 1. Grafenuuerja: 0 borbi za ohranitev slovenščine kot književnega jezika. Zadnje čase se je na tem področju mnogo raziskovalo in so se odkrile nove zanimivosti. Prav lo bo tvorilo jedro tega predavanja, na kar opozarjamo ••cuj. občinstvo. I Skoraj pot teta bo minilo, odkar je padel pri Prihovi zavedni krščanski akademik Rudolf Dolin,-ir. — Ob pogrebu so se nam trgalo duše od bolesti iu vsak izmed nas je tedaj prisegel, da morajo ideje mladega niučenika zmagnli Slovenski fanljei ki so z Dolinarjein delali, hodili ob njem in ki so sprejeli njegovo duhovno dediščino: slovenski katoliški Daničarji so si zastavili težko nalogo, zbrati hoče sredstva, da postavijo svojemu tovarišu in soborcu nagrobni spomenik. In v ta namen uprizore v nedeljo ob 8 zvečer na frančiškanskem odru Grillparzerjevo »P r a -babico«, da z dobičkom te predstave in še naslednjih po deželi pripomorejo k uresničenju naloge, ki so si jo zastavili. Naj ne bo zavednega krščanskega in slovenskega Ljubljančana, ki bi v nedeljo zvečer ne prišel k predstavi in se tako vsaj skromno ne oddolžil našemu fantu, ki je dal svojo srčuo kri za katoliške slovenske ideje. 1 Ob sprejetju pogodbe med Električno zadrugo r Šiški in mestno občino je zadružna uprava poslala svojim članom sledeča pojasnila: ^Pogodbo za odkup zadružnega električnega omrežja po mestni občini ljubljanski je finančni minister zavrnil. Zato je mestna občina predložila nov osnutek pogodbe na osnovi osnutka iz 1. 1934, ki je bil sestavljen pod županovanjem dr. Puca, vendar z nekaterimi spremembami. Te spremembe so v glavnem sledeče: 1. Kupna cena je dvignjena na 1,400.000 din. 2. Zavetišče v Šiški zgradi in osnuje zadruga takoj in zato porabi vse svoje premoženje, ter ga izroči Vincencijevi konferenci sv. Frančiška v Šiški. 3. Mestna občina nadzoruje gradnjo zavetišča in vsakokrat lahko zahteva, da se mora zgraditi tako, da bo služilo le temu namenu ter pregleda končni obračun. 4. Pri gradnji se morajo upoštevati obrtniki iz Sp. in Zg. Šiške pri enakih cenah. 5. V zavetišče se sprejemajo v prvi vrsti ubogi in sirote iz Sp. in Zg. Šiške. Zato pa izplača mestna občina ljubljanska vsako leto zavetišču redno podporo od 30.000 din skozi 5 let iz mestnega zaklada 6. Cene za električni tok za zadružnike se znižajo za 10 par pri kwh (kilovatni uri) in uživajo zadružniki in njihovi dediči lo ugodnost skozi 10 let od dneva prevzema omrežja po mestni občini ljubljanski. — Isto velja za najemnike do izselitve iz zgradbe, k.ier so stanovali dne 20. novembra 1937 7 Uslužbenci zadruge se sprejmejo v mestno službo pod ugodnejšimi pogoji in jc njihova stalnost zajamčena. 8. Prevzem električnih naprav se mora izvršiti do 31. decembra 1937. — Pogodba je bila 20 t. m. podpisana in je za zadrugo obvezna Motive in razloge, ki so upravo zadruge pripravili do sprejetja teh zahtev, bomo obrazložili članom takoj, ko bo to z ozirom na naš skupni zadružni interes mogoče. Prav lako bomo vsakemu članu izročili natisnjeno pogodbo,, da jo bo proučil in shranil za bodoče.« Zimsko perilo, Karničnik, nebotičnik. 1 Drugi goljuf i usnjem prijet. Poročali smo o prijetem sleparju z usnjem in z drugimi predmeti, ki ga je prijela ljubljanska policija. Včeraj je ljubljanska policija aretirala njegovega tovariša, nekega Antona Jelnikarja. ki so ga orožniki privedli iz šmarskega okraja na Štajerskem v Ljubljano. Ta Jelnikar iina dva poklica. Je namreč ključavničarski pomočnik in trgovski sotrudnik. Pri zaslišanju na policiji je Jelnikar vse priznal. V kolikor je policija doslej dognala, sla Jelnikar in njegov starejši tovariš ogoljufala razne tovarne usnja za okoli 40.000 din, verjetno je pa, da še za marsikateri tisočak več, loda stranke se nočejo prijaviti. 1 Preprečen požar, V torek okoli 11 so pasantje opazili, da se v Gradišču iz znane Šumijeve delavnice bonbonov nekaj kadi. Režiser Bratko Kreft, ki je prihajal iz drame, je telefoniral ix> gasilce, ki so prihiteli ter zadušili ogenj v podstrešju. Nastal je namreč kontakt med telefonsko in električno napeljavo v hiši podjetja šumi. Zaradi tega kontakta je bilo izključenih tudi okoli 20 telefonskih naročnikov v okolici dramskega gledališča. Si. Pefer ori Novem mestu Svoj redni občni zbor je imela minulo nedeljo tukajšnja Krajevna kmečka zveza v »Katoliškem domu« ob dokaj leni udeležbi. Župan in svetnik Brulc ie pri tej priliki govoril o potrebi stanovske organizacije kmečkega stanu in o predstoječih nalogah kmečke zbornice. Domači župnik pa je navzočim pojasnjeval pomen državnih obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov in bonov Privilegirane agrarne banke in to oboje z ozirom na domačo denarno ustanovo. Popoldne istega dne ie kaplan Stare v Harinji vasi blagoslov'1 nov vaški vodnjak. Higienski zavod je storil prebivalcem te vasi veliko dobroto, ko jim je 6 precejšnjimi denarnimi žrtvami 400 m daleč napeljal dobro izvirčino v ogromni vodnjak. Dvajsetletnico Krekove smrti je naše Prosvetno društvo proslavilo s petjem, govorom in uprizoritvijo iglice »Nova zapoved«. Najstarejši naš faran. Jože Žura iz Sevnega, je 18. t. m. omahnil smrti v naročje Letos spomladi je izpolnil 88 leto. Kar do zadnjega je čvrsto nosi! težo svojih let. Rajni je bil v prejšnjih letih član načelstva tukajšnje Hranilnice in posojilnice ter občinski odbornik. Tehar'e Umrl je po dolgotrajni bolezni v Št. Janžu ugleden posestnik Jožef Mravljak. po domače Ta usek. star 81 lcl. Rajni Mravljak je bil odločen katoliški mož in dolga leta tudi cerkveni ključar podružnice Sv Janeza. Pokopali so ga v torek na pokopališču v Št. Lovrencu. Naj mu bo Bog za vse njegove žrtve dobroten plačnik! Jesenice Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh panogah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivoni za ročna dela bo na Jesenicah v državni narodni šoli. Razstava bo odkrta od torka 23. novembra do vključno 26. novembra dnevno od 10 do 18 nepretrgoma. Vstop prost! Ne prodaja so! Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Za božično dobo priporočamo našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: Adamič K„ Dan žari o polnoči, 12 božičnih pesmi za mešani zbor. 24 din. Foerster .4., Cantira saera III. del, za moški zbor, 30 din. Foerster .4., 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, 12 din. Grum A„ Odpe-vanja pri lavretanskih litanijah. 16 din. Hladnih-lim.. Dva božična slavospeva za solo. zbor in orgle, 12 din. lUadnik Ign.. Božično pred- in poigre zn orgle, 10 din. Premrl Sl„ Slava Bogu na višavi. 10 božičnih pesmi za mešani zbor, 24 din. Premrl St., Cerkveni moški zbori Zbirka raznih pesmi za vse cerkvene, dobe za moški zbor, 40 din. Premrl St.. Le spi iu O ve lesene jaslice, dve božični pesmi za mešani zbor in orcle. 3 din. Sattner-Premrt Dve božičnici, dvoglasna ženska zbora s klavirjem ali harmonijem, 10 din. Sattner p. II., Božičuice. Sest božičnih pesmi za mešani zbor, part. 20 din. glasovi po 4 din Sichert I„ Pastirci iz spanja, 16 božičnih pesmi za mešani zbor naših najstarejših skladateljev, part. 36 din, glasovi po 0 din. Sichorl-Premrl. Pridite molit Jezusa. 17 božičnih pesmi naših starejših skladateljev za mešaui zbor. part. 30 din, glasovi po 6 din. Maribor m Kot IU. prireditev »Umetnostnega tedna?, bo jutri, v petek, v veliki unioski dvorani glasbeni večer, na katerem se bodo predvajale originalne, dosedaj še neizvajane slovenske skladbe. Predproduju vstopnic za ta koncert je pri »Putniku« v gradu. Pevske zbore bodo dirigirali: »Maribor« ravnatelj Janez Ev. Gašparič, »Glasbeno Matico« ravnatelj Kozina, »Dravo« njen dirigent A. Horvat in »Jadran« prof. Ubald Vra-ber. Koncertu bosta prisostvovala znana naša skladatelja prof. Slavko Osterc in Matija Brav-ničar. ra Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ima v nedeljo 28. novembra ob 6 zjutraj sv. mašo s skupnim sv. obhajilom v stolni in mestni župni cerkvi (prva adventna nedelja). Sv. mašo bo daroval prevzv. knezoškof dr. Ivan Tomažič. Popoldne ob 5 bo blagoslov z darovanjem. Vljudno vabimo vse člane in članice, da se te pobožnosti udeleže v prav obilnem številu in z društveuimi znaki. — Odbor. m Občni zbor »Marijanišča« bo v nedeljo popoldne ob 16 v društvenih prostorih v Gregorčičevi ulici 18. Članice in podporniki so vljudno vabljeni. m Mariborska drama pripravlja M. šnucder-lovo novost »Lopovščine«, ki sc uprizori v soboto v okviru umetnostnega tedna. Opereta študira češki šlager »Pod to goro zeleno«. m V Ribnico na Pohorju bo vozil Putnikov avtokar v soboto 27. t. ra. ob 15 izpred Orla. Odhod iz Ribnice v nedeljo ob 17. Vožnja tja in nazaj 45 din. Pri Senjorjevem domu se vrši v nedeljo za udeležence brezplačen smučarski tečaj. m Sedmo kolo šaliovskegu prvenstva Mšiv se je igralo v torek zvečer v kavarni Central. Rupar je premagal Senico, inž. Prek Kresnika, Nosan Lukeža jim.. Mišura Lukeža sen.. Kukovcc prof. Silo. Prekinjene so bile partije Stojnšek •. Šetinc in Radolič': Bien Stanje prvenstva je se. daj po sedmem kolu sledeče: na čelu je Kukovee s 7 točkami, inž. Prek 5 — 1, Sila 5, Lukež sen. 4 in pol, Senica 4, Mišura 3 in pol, Stojnšek 5 — 2. Bie 5—1, Nosan 5, Rupar 5, Šetinc 2. Lukež jun. 1, Radolič in Kresnik po pol točke. ra Za čas u poklica rekrulov od 5. do 5. decembra je policijsko prepovedano točiti rekru-to min spremljevalcem v gostilnah alkoholne pijače, rekrutom in njih spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. m Z zlomljeno nogo ležala na ulici. Pri svojem odhodu je našel v noči na sredo policijski stražnik okoli pol 1 na Koroški cesti pred hišo št. 50 ležečo žensko, ki jo glasno stokala. Pristopil je bliže ter je ugotovil, da si je ženska pri padcu zlomila nogo ter je tam obležala. Obvestil je reševalce, ki so ponesrečenko, brezposelno služkinjo Antonijo Partlič, prepeljali v bolnišnico. m Namesto v jerebice, v svojo glavo. Usodna nesreča z orožjem se je pripetila v torek proti večeru v Jarenini. 26 letni posestnik Dominik Jamernik je opazil na njivi pred svojo hišo v večernem somraku trop jerebic. Hitro je skočil v hišo. kjer je v kotu slonela nabita puška, zgrabil je orožje za cev ter ga poteguil za seboj, du bi bil brž zunaj ter bi lahko jerebice ustrelil Pri tej naglici pa se je puška sprožila m strel je treščil Jamerniku v glavo. Iz neposredne bi ižine izstreljene šibre so ga strahovito poškodovale. Strel ga jc zadel pod bradb l"r mu je polovico obraza dobesedno olupil S kn-jo oh lit se jc Jamernik zgrudil nezavesten na tla. t r opcijah so ga v mariborsko bolnišnico: m Mesec dni je imel namestnika v zaporu. I red okrožnim sodiščem se je vršila včeraj razprava proti mesarskemu mojstru Josipu Cafu s I obrežja in proti delavcu Frideriku Podplatniku iz Maribora Oba sta bila obtožena, ker je Pod-platnik svoječasno v Cafovem imenu odsedel v mariborski jetnišniei f mesec zapora, nn katerega je bil obsojen Caf. Podplatniku je obljubil za taksno nadomestovanje 2500 din nagrade Sedaj pa bosta oba skupaj kašo pihala in sicer je bil obsojen Podplatnik na 10 dni, Caf pa nu 7 dni strogega zapora. Gledališče Četrtek, 25 novembra ob 20: »Pri treh mladenkah« Red C. - Petek, 26. novembra: Zaprto Premiera' novembra ob 20: »Lopovščine«. Ceiie e Ljubljanska drama uprizori jutri ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču Rossinijevo komično opero »Seviljaki brivec«. Predstava je izven abonma. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. c. Razstava portretov se otvori danes v dvorani Mestne hranilnice. Prireja Vera Fischer-Pristovšek (učenka g. prof. M. Slemena). Razstava bo odprta do 3. decembra dnevno od pol9 do pol 5. Vabljeni! c Mestna občina celjska bo dne 5. decembra t. 1. ob 2 popoldne ponovno razprodajala na javni dražbi na gospodarstvu mestnega zavetišča v Med-lodu odv-išne vozove, njih dele in gospodarske stroje. Izdražene predmete bo treba takoj plačati. c Protiplinska razstava v Celju. Danes je še čas, da si ogledate protiplinsko razstavo pri celjskem kolodvoru, katero je organizirala banska uprava po vseh večjih krajih Slovenije. Dohod k razstavi je z Masarykovega obrežja. Vstop je prost, zato si prav vsakdo lahko ogleda to zanimivo in koristno razstavo. c V celjski bolnišnici je zaspala v Gospodu žena delavca Kotnik Marija iz Medloga pri Celju. Naj v miru počiva! c Nesreči v gozdu. Na Gomilskem se je pri nakladanju hlodov v gozdu ponesrečil 27 letni posestnik Cizej Franc. Hlod mu je padel na levo nogo iu mu jo pod kolenom zlomil. — Prav tako se je ponesrečil v gozdu 46 letni drvar Trbovšek Janez iz Podplanine, ki si je zlomil desno roko. c Fin cvetlični med dobite pri Kmetijski družbi. Celje, Aškerčeva ulica. c Ligino moštvo Sk Ljubljano v Celju. V nedeljo ob četrt na 3 bo prvič igralo v Celju kompletno Ligino moštvo Sk Ljubl jane. Tekma ee bo odigrala na Glaziji s Sk Celjem. Pričakujemo, da se bo Sk Celje tokrat še prav posebno izkazalo. Bohf'no-slabšan, obrlni zakon je oslal v svoji zgradbi nepoškodovan, kar dokazuje primerjava obeh zakonov. Kakršen je bil zadružni zakon, ni čudno, če so zanj glasovali tudi trgovci. Za zakon je glasovala skoraj vsa ojioziciia, med njimi celo bivši zbornični svetnik in bivši predsednik nekega trgovskega združenja. Za interese gospodarskih stanov se je dalo delali Ie v odboru, v katerem je bil g. dr. Koce. Glede prijiomb zbornic k zakonskemu predlogu je omeniti, da so bile te pripombe splošne in niso bile dovolj konkretne, kajti konkretne pripombe je dala Glavna zadružna zveza. Na koncu govora je dejal dr. Koce, da jc potrebno, da se s tega foruma sliši, da je g. dr. Koce zastopal interese Zbornice pri položaju 216 glasov pri 1 formalnim v polni meri. Ce je g. dr. Koce glasoval za ta zakon, je delal po svoji vesti in ker interesi gospodarskih krogov niso udarjeni, ampak celo precej izboljšani v primeri s prejšnjim pravnim stanjem. Najlažje bi seveda zanj bilo odtegniti se glasovanju, toda glasoval bi s tem proti dobro razumljenim gospodarskim interesom, gotovo pa je tudi, da bi po tem v marsikateri določbi zakon ne bil tak kakor je danes. G. Smrkolj je zahteval, da se v trgovskem odseku še nadalje razpravlja o tej zadevi. G. Kavka pripominja, da obrtniki ne kritizirajo zadružnega zakona, ker določa tudi za produktivne zadruge usposobljenoslni dokaz. Omenja. da so na najmerodajnejših mestih v Belgradu slišali izjavo, da se je baš na izvajanja dr. Koceta zadružni zkou izpopolnil in marsikaj slabega črtalo, katero zaslugo je treba priznali. Na predlog g. Senčarja je bila debata o tem zaključena in stvar oddana v trgovski odsek. Predsednik g. Jelačin je še povedal, kako je prišlo do današnje razprave in zakaj je dal priliko dr. Kocefu govoriti, ker misli, da ie obojestransko pojasnilo stvari sami najbolj služilo. O pavšaliranju pridobnine za male trgovce je poročal g. Milko Senčar. Nelegalna konkurenca obrtništva O pobijanju nelegalne konkurence obrtništvu jo poročal zbornični podpredsednik in predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin. Na podlagi njegovega poročila je zbornica sklenila opozoriti ministrstvo trgovine in industrije, naj ukaže banovinam najstrože izvajati zakonske predpise glede šušmarstva. Pravosodno ministrstvo naj čimprej pregleda, kaj vse se dela v kaznilnicah, posebno še v mariborski kaznilnici, kar jc bilo že svoj čas obljubljeno, in naj so vsa dola. ki so protizakonita in proti krajevnim običajem nenavadna in ki povzročajo konkurenco in škodo obrtnikom, takoj ustavijo. Prometno ministrstvo naj vsa količkaj večja dela oddaja na oferlnih licitacijah. Naj se razpišeio tudi vsa dimnikarska dela pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. Pri spremembi predpisov za javno oddajo del naj se uredi zadeva lako, da se dela ne oddajo najcenejšemu ponudniku, ampak onemu, ki dokaže in po svoji kvalifikaciji jamči, da bo za dotični znesek tudi delo dobro izvršil. Tuji državljani naj se ne skrivajo za domala podjetja in predpisi glede prednosti naših državljanov naj se strogo izvajajo. Banovina naj izda obrtnim oblastvom prvo stopnje navodila, da naj pri prijavah neupravičenega obrtovnnja nujno postopajo in izrekajo stroge kazni. Tudi naj se izdajo strotzn navodila za jioslopanje proti izigravanju obrtnih predpisov z delom v lastni režiji. Občinske upravo in cestni odbori naj rokodelskih del redoma ne izvršujejo v svoii režiji, pri oddaji del np izigravaio obrtnikov in vsa dela oddajajo pravilno izključno samo upravičenim obrtnikom. Tudi manjša dela pod 100.000 din naj se oddajajo na licitacijah. Končno apelirajo obrtniki na državo, naj točno plačuje izvršena dela. K referatu in jiredlogoni g. Ogrina je obširno govoril o razmerah v mariborski kaznilnici g. Bu-reŠ. Mariborska kaznilnica Je po«tnla velik industrijski obrat, ki zaposluje od 500 kaznjencev pri raznih delih najmanj 350. To je nnjohčutnejšn konkurenca marihorskemu obrtništvu in delo v kaznilnici naj pregleda posebna komisija, v kateri morajo biti tudi zastopniki obrtništva. O. Ceč opozarja na lo, da bi bilo potrebno opozoriti mero-dnjne faktorje na to. s kakšnim produktivnim delom bi zaposlili kaznjence Nikakor pa ne smejo kaznilnice poslavljali si velikih strojev in z njimi obratovati. Slroje je potrebno takoj demontirali. Kaznilnica nai vendar ne bo tak kraj, v katerega bi si zločinci želeli priti! O uspehih in nedostatkih našeea tujskega prometa je poročal predsednik gostinskega odseka g. Majcen. Zbornične takse. V korist Zavoda za pospeševanje obrti gredo sedaj one zbornične takse, ki se pobirajo ob prijavah novih obrtov Ob M priliki so bile tudi te zbornične lakse zvišane. Za potrdila po čl. 95, odstavek 5 obrtnega zakona bo trebn odslej plačevati (v oklopajih prejšnje takse): za rokodelske in ostalo obrtniške obrti: v krnjili z več ko 50.000 prebivalci 480 (400). v krajih z več ko 20.000 prebivalci 350 (300), v kraiib z več ko 1000 prebivalci 150 (100) in v ostalih krajih 100 (75) din. Neizpremenjena je ostala poslavka za kraje z več ko 5000 prebivalci (150 din). Za nove graditeljske obrti se zviša taksa od 500 nn 1500 din, za zidarske in tesarske od 300 na 800 din. Tnksa za potrdilo pri preselitvah obrtnikov v mepla se zviša od 50 nn 150 din, za preselitve po deželi od 25 na 75 din. Predlog obrtnega odseka. V Imenu ohrtnrpa odseka |e razložil predlog o posebnem odboru za proučevanjo možnosti Pim širše avtonomije obrtnega odseka zb. svetnik g. Kavka. G. Jelačin je predlagal, naj to stvar prouči finančni odbor obenem s predsedstvom. Gospod Kavka ostaja pri predlogu, naj so pritegnejo k jto-svetovanjem tudi drugi svetniki, ki so za to zanimajo. Končno je bilo sklenjeno prepustiti raznio-trivanje tpga predloga predsedstvu in finančnemu odseku, ki naj izdelata predloge za odseke. Samostojni predlogi Po kratki tajni seji, ki je obravnavala napredovanja zborničnega uradništva in nekatere upokojitve, so prišli na vrsto samostojni predlogi, katerih je bilo vloženih 12. Gospod Rojnik je predlagal čimprejšnje uve-Ijavljenje uredbe o samoupravnih hranilnicah, pri tem naj se pa upoštevajo želje slovenskih hranilnic. G. Šareč predlaga podaljšanje olajšav za hotelsko industrijo in potrebne nove olajšave za to panogo. G. Hraslel Jože je načel važno vprašanje izplačila predvojnih avstroogrskih in deželnih posojil, katero čaka že vso poprevratno dobo na rešitev, kar ni v korist državnemu kreditu. G. Smrkolj Albin predlaga, naj se kazen zaradi računske takse od 50 kralne izmere redne izmere zniža na Skratno in da se pred|>iše izdajatelju, le lastniku računa. Prikrajšanje povzroči izdajatelj in moro biti zanj le on odgovoren. G. Pelerlin Miro predlaga podaljšanje roka ugodnosti j>o točki 15 čl. 11 potniške tarife. Glede izpojiolnilve obrtnega nadaljevalnega šolstva je predlagal g. Kavka, da naj se prilagodi strokovni pouk praktičnim jiotrebam obrtnega stanu in zahtevam napredne slrokovne vzgoje našega obrtnega naraščaja. Tudi naj nadaljevalne šole vzdržuje država kakor skrbi za ostalo šolstvo. —-G. Pinter predlaga, naj se trgovcem v naši banovini ne predpiše vozarinska taksa. Trgovci nimajo pri nas od prevoza blaga odjemalcem ali v skladišče nobenega dohodka ali koristi. Tudi ne izvršujejo prevoza obrtoma in v lokalnem prometu nn povzročajo železnici nobene konkurence. G. Pinter predlaga nadalje, naj Poštna hranilnica obrestujo dobroimetja na čekovnih računih in zniža pristojbine, katero pobira za svojo [»oslovanjc Poštna hranilnica. Pri Razdelitvi dohodkov donosa viška skupnega davka na poslovni promet dobiva naša banovina premalo. Naša banovina je plačala v proračunskem letu v ta namen pri davčnih upravah 13.977 milij. din, pri carinarnicah 9.558 milij. din, torej skupno 23.534.416 milij. din. Naša banska uprava pa jo dobila nazaj le 2,900.000 din. Zaradi tega naj se naš delež pri donosu tega davka zviša, nadalje nai se načelo udeležbe razširi tudi na obči prometni in luksuzni davek in opusti maksimiranje tega prispevka na 100 milij. To so predlogi g. Senčarja. S samostojnimi predlogi je bil dnevni red izčrpan in je predsednik g. ivan Jelačin sejo zaključil malo pred 1-1. Borza Dne 34. novembra. Denar V zasebnem kliringu je oslal angleški iunt neizpremenjen: v Ljubljani na 238. v Zagrebu in Belgradu na 237.20 - 238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani neznatno popustil na 8.675—8.775, v Zagrebu na 8.665 -S 765. v Belgradu ua 8.6530—8.7536. Grški boni 60 beležili v Zagrebu 26.65—27.35. v Belgradu 26.44-27.14. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.00 do 14.10, nadalje so v Zagrebu beležili za sredo in konec decembra 13.80—14. za konec januarja 13.77—13.97, za konec februarja 13.70-13.00. Italijanske lire so nudili v Zagrebu po 2.20. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.362.253 din, v Belgradu 4.50I.C00 din. V efektih izkazuje Belgrad le 177.000 din prometa. Ljubljana — tečaji s p r I m o m. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2304 16—2408.75 Berlin 100 mark......17.39.53-1753.40 Bruselj 100 belg............732.45— TJ7.51 Curih 100 frankov............996.45—1003.52 London 1 funt.......215.10-217.16 Ne\vyork 100 dolarjev .... 4272.26—4308.57 Pariz 100 frankov..........146.22— 147 65 Praga 100 kron............151.43— 152.54 Trst 100 lir................225.69— 228.7S Curih. Belgrad 10, Pariz 14.6875. London 21.6125. Newyork 432, Bruselj 73.475. Milan 22.725, Amsterdam 240.30, Berlin 174.65. Dunaj 79.40-81.80 Stockhoim 111.45. Cslo 108.625. Koj>euliageit 06.50, Praga 15.20, Varšava 84.80, Budimpešta So.25. Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. Helsiug fors 9.555, Bnenos Aires 126.50. Vrednostni nanirii Ljubljana. 7% invesl. pos 96—98, agr. 54—55, vojna škoda promplna 413—420, begi. obv. 78.50— 10.50. 4% sev. agr. 51—53, 8% Bler. pes. 94—96, 7% Bler. pos. 85-56. 7% pos. Drž. hip. banke 100—100.75. Trboveljska 220—240. Zagreb. Državni papirji: 1% inv. pos. 97 deti.. agrarji 54 den.. vojna škoda .prompt. 418—419.50, begi. obvez. 78.25 den., dalm. agr. 76.50 denar, 4% sev agr. 54 denar. 8% Bler. pos. 94 denar. 7% Bler. pos. 85 den., 7% jkis. Drž. hip. banke 100-100.75. Delnice: Nar. banka 7.500 den.. Priv. agr. banka 210 den., Trboveljska 240 blago. Gutmann 53—57, Danica 50—51 (50), Osj. sladk. tov. 165—180. Dubrovačka 400—430, Jadr. plov. 400—430, Oceani a 311 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko pos. 96.50—97.50 (97), agr. 54.50 den., vojna škoda pr. 418.50-419 (418.50), begi. obvez. 78.75—70 (70), dalm. agr. 76.65—77.25, 4% sev. agr. 55 denar. 8% Bler pos 94.25-95. 7% Bler. pos. 8525-^0, 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar. Delnice: Nar. banka 7.500—7.550, Priv. agr. banka 123— 213.50 (drobni komadi). Dunaj. Poslovanje se je razviinlo danes pri nekoliko prijaznejšem razpoloženju. Vendar je prevladovalo nagnjenje k oddajam v kulisi, kjer so bili končni tečaji pod začetnimi. Znatneje so popustile obveznice bivše Južne železnice, nadalje Aloine, Rima Waagner in Semperit. V zagradi 60 bile večinoma nižje notacije, v znatnejši meri so popustile delnice papirne industrije ter delno kovinske in tekstilne delnice. -Zaključni tečaji (v oklepajih včerajšnji zaključni tečaji): Donavsko savsko jadranska 60.60 (61.60). avstrijske stavbne srečke iz 1. 1926 18.40. delnice: Creditanstalt Baukve-rein 260.10 (262 25). Narodna banka 162.50 (162.50). Donavsko savsko jadranska 19.65 (19 67). Step 2b.2, Sicmens-Srhuckert 138.50. Slewcag 28.05 (28.10), Mapncsil 84 50 (.84.75), Trboveliska 24.80 (25.32), Alpine 41 (42.30). Berg-Hiltten 520. Rima Muranv 77.25 (80). Steyr-Daimlcr Puch 225.50 (227), Semperit 79 (81.75). žitni tra Novi Sad. Vse neizprem. Tend, stalna. Promet 6rednji. Pred 2500 leti potopljen zaklad Kserksovo vojno blagajno hočejo dvigniti Milijonski zaklad, kateri pa je velikanske zgodovinske vrednosti, nameravajo sedaj Orki dvigniti iz morske globočine, kjer leži že celih 2500 let. To je vojna blagajna perzijskega kralja Kserksa, ki je bila potopljena leta 480 pred Kristusom v zgodovinski pomorski bitki pri Salamini. Vojna blagajna je bila shranjena na bojni ladji perzijskega kralja ter se je z ladjo vred potopila. Kserks je bil mogočen kralj vzhoda, pred katerim so trepetali tedanji narodi. Da si podvrže še Grčijo, se je odpravil z velikansko armado, ki je bila tolika, da je s svojimi puščicami kar .»sonce zatemnilat, kakor so pripovedovali tedanji zgodovinopisci. Nič manj mogočno ni bilo njegovo vojno brodovje, ki je bilo orjaško v primeri s pomorskimi silami tedanjih narodov. Ko je njegova vojska po dveh mostovih prehajala čez Bospor ter tako stopala na evropska tla, je bilo morje viharno ler je razbilo oba mostova. Kralj Kserks se je hotel tudi morju pokazati orientalsko mogočnega vladarja ter je dni bičati razburkano morje, ki se ni hotelo slepo pokoriti kraljevi vsemogočni volji. Stari pisatelji pripovedujejo o bajno velikem vojnem zakladu, ki ga je kralj Kserks na veliki bojni ladji vozil s seboj. Kakor pa je znano, so tedaj Grki zmagali in v bitki pri Salamini je bilo uničeno ludi perzijsko vojno brodovje. Grki so Vojvoda Aosta, kateri je sedaj imenovan za podkralja Abesinije Voj.oda je nekdaj služil pri vel-blodjih jezdecih v Afriki, kjer je dobil naslov sSaharski princc. Od cele rodovine le dva živa Od vse Hessenske rodovine sta ostala živa le dva: edini moški potomec te rodovine je princ Ludvik, ki se je takoj po nesreči v Londonu na tihem poročil. On ln njegova žena sta sklenila sedaj pohčeriti edino žensko potomko te rodovine, 14 mesecev staro princeso Ivano, ki je ostala doma in ni še mogla na stričevo poroko v London. Ta deklica je po nenadni in žalostni smrti svodih staršev postala čez noč najbogatejši otrok v vsej Nemčiji. Čestitke k očetovstvu med nogometno tekmo Preteklo nedeljo so v Oaklandu v Kaliforniji Imeli nogometne tekmo, katero je prišlo gledat kakih 50.000 ljudi. Med gledalci je bil tudi neki gospod Harry Littrel. Ko je bila tekma najbolj napeta in je vse čakalo, ali bo žoga zletela v mrežo ali ne, se je naenkrat oglasil zvočnik radijske postaje ter naznanjal vsem 50.000 gledalcem, naj gospod Littrel takoj pride domov, ker je med tem doma dobil krepkega sinčka. En hip je zavladala na igrišču popolna tišina, nakar se je vseh 50.000 ljudi dvignilo kakor en mož ter začelo s ploskanjem čestitati srečnemu očetu. Ta pa je bil gluh za vse ploskanje ter je kakor so ga noge nesle hitel k izhodu in domov. tako ohranili svojo neodvisnost. V Salaminskem zalivu je bilo potopljenih premnogo perzijskih ladij, med njimi tudi tista, na kateri je bil shranjen Kserksov vojni zaklad. Kralj Kserks je moral sramotno bežati. To v»e se je zgodilo pred 2417 leti. Grški inženir Parastros je sedaj izdelal načrt, kako bi bilo mogoče dvigniti ta zaklad, ki že skoraj 2500 let počiva na morskem dnu. Ustanovila se je skupina grško-ameriških denarnikov, kateri hočejo ta načrt grškega inženirja izvesti ter zaklad dvigniti. To pa je seveda precej drzno podjetje. Inženir Parastros je namreč nekje našel staro grško tablico, na kateri je bilo precej natančno popisano, kje se je tista znamenita perzijska ladja potopila. Stari grški vir navaja, da je takrat bilo na ladji nič manj kakor 108 talentov, kar bi v našem današnjem denarju pomenilo 12 milijonov dinarjev. Inženir Parastros trdi, da nikakor ne bo tako težavno dvigniti to veliko vrednost. Kraj, kjer je ladja potopljena, bo kaj lahko najti. Dobro namreč poznajo Grki Salaminski zaliv, kjer se je bila tista znamenita zgodovinska bitka. Kaj verjetno je, da je lista ladja, na kateri je bil shranjen vojni zaklad, bila trdno narejena in da je imela kovinsko ogrodje. Tako ogrodje pa je gotovo ostalo ohranjeno. Prav tako so gotovo tako velik zaklad imeli shranjen v kaki kovinski skrinji. Nekateri sicer ugovarjajo, da je namreč ladja ali pa vsaj tisto, kar je od nje ostalo, v teku tisočletij zašlo v blato ter se je vedno globlje vanj pogrezalo. Toda inženir Parastros je preskusil vsebino morskega dna v tistem zalivu ter je dognal, da blata tamkaj ni več kakor 15 do 25 metrov globoko. Ne bo pa težko to blato odstraniti s posebnimi aparati, ki bodo s pomočjo stisnjenega zraka odstranili vso navlako. Torej mislijo delati tako: Pod vodo se bodo potopili potapljalci, kateri bodo razmetano blato pregledovali s posebnimi podmorskimi žarometi. To bodo delali toliko časa, dokler ne bodo odkrili potopljene ladje Potem pa bodo šli na delo ter bodo ladjo odkopali in jo morda kar celo dvignili. Če se ta načrt posreči, bo 20% izkopane vrednosti pripadlo grški državi, drugo pa, kar bo vredno najmanj 8 milijonov dinarjev, pa bodo dobili kapitalisti. V tej veliki vsoti pa še ni vračunana zgodovinska vrednost izkopanih predmetov, ki je neprimerno večja kakor pa vrednost denarja, preračunanega v današnjo valuto. Sive sestre v južni Afriki zamorskim otročičem razlagajo božične jaslice. Kako dolgo bodo vzdržali Kitajci Poročevalec sNeuc Ziircher Zeitnng« poroča iz Šanghaja o tem, kako dolgo bi utegnili Kitajci vzdržati v boju z Japonci in ali bo vojna med Kitajci in Japonci dolgo trajala. Poročevalec je seveda to poročilo poslal šc takrat, ko Japonci še niso zavzeli Šanghaja. Poročilo se glasi: Kitajska samozavest, da bodo v boju z Ja-jKiiici še dolgo mogli vzdržati, je seda j v četrtem mesecu vojskovanja še mnogo večja, kakor pa je bila ob začetku vojne. Ne le v Nankingu in Šanghaju, temveč tudi po deželi so splošno prepričani. du je sedaj šele začetek vojne, da bo vojna dolgo trajala in da Kitajska oborožen odpor zoper Japonce lahko vzdrži še nedogledno dolgo. Ljudje kar priznavajo, da bi se moglo zgoditi, da bi Japonci zavzeli provinco Šansi ter šanghaj. obenem pa zagotavljajo, da s tem vojne še ne bo konec. Najsi bi tudi morala Kitajska zapustiti glavno mesto Nanking, bi se dalje bojevala. Ali pa je tn kitajska samozavest opravičena z ozirom na dejanske razmere? Po treh mesecih hudih in krvavih bojev so Japonci zavzeli vso jirovinco Hopej, ostanek province Čahar in večji del province Sujiujan. S tem so razmeroma za- Leta'ski rekord zaradi rgatitorske re^t^me? Ženska v 4 dneh iz Londona v Afriko m nazaj Preteklo soboto popoldne sta se spustila na londonsko letališče mlada angleška letalka gospa Kirby-Green in letalec Clouston, ki sta v štirih dneh priletela iz Londona v Kapsko mesto v južni Afriki ter se po isti poti vrnila v London. Odletela sta iz Londona prav za prav preteklo soboto, 13. t. m., vrnila pa sta se v soboto, 20. t. m. Vendar sta za ves polet potrebovala le nekaj več kakor štiri dni, ker sta nekaj časa morala počivati v Kapstadtu in poj>ravljati letalo. Ta letalski uspeh je zaradi tega tako velik, ker sta ga opravila v slabem vremenu. Proga med Londonom in južno Afriko pa je dolga kakih 10.000 kilometrov, kar je silna razdalja. In vendar sta teh 10.000 kilometrov oba letalca preletela v 44 urah in 55 minutah, medtem ko je svoj čas letalec Johnson potreboval za to progo 3 dni 6 ur 26 minut. Ko sta priletela v Kapstadt. sta malo počivala in letalo popravljala, nakar sta se takoj dvignila ter odletela nazaj proti Londonu. Tudi na tej progi sta potolkla vso do sedanje letalske rekorde. Letalec H. L. Brook je iz Kapstadta do Londona potreboval 96 ur in 20 minut, ta dva pa sta co progo preletela v 57 urah 35 minutah ter sta prejšnji rekord potolkla za celih 38 ur 45 minut. Še večji pa je uspeh, če vzamemo dosežene rekorde za skupni polet iz Londona v Kapstadt in nazaj. Na obe strani je svoj čas letalec Amy Johnson potreboval 240 ur 30 minut, torej 10 dni 9 in pol ure, ta dva letalca pa sta za ta dvojni polet potrebovala le 102 uri 30 minut, torej le 4 dni ter 6 in pol ure. Za svoj polet sta letalca uporabljala letalo z enim motorjem de Havilland Comet, ki je vozil s povprečno naglico 240 kilometrov na uro. Uspeh letalcev je pa še večji, ker je mlada letalka šele pred šestimi tedni napravila svoj pilotski izpit ter ima v Londonu dve trgovini, v katerih prodaja žganje. Prav gotovo bo za žensko, ki žganje pro- daja, ta polet velikanska trgovska reklama. Morda je mlada trgovka ta polet tudi zato napravila. Kdo ve? Pri tej priliki bodi omenjeno, da sedaj romunski knez Cantacuzen pripravlja enak polet iz Londona v Južno Afriko, samo po drugi poti. Težko pa, da bi kdo rekord teh dveh mogel potolči. Angleška letalka gospa Betty Kirby-Green. sedli toliko kitajskega ozemlja, kakor so v svetovni vojni poleti leta 1914 Nemci zasedli francoskega ozemlja. Vse severne Kitajske s tem šc riimajo v svoji oblasti, kajti strateško najmočnejša postojanka je orjaška gorska trdnjava Šansi, za katero se sedaj obupno bore. Dokler ne osvoje Šansija, japonske osvojitve v ravninah Hopeja in v pustinjah Sujiujana niso varne. Če japonske čete zavzamejo Šansi, bodo mogle ob Rumeni reki nastopati v novi strnjeni fronti ter za svojim hrbtom snovati nove vazalne držc-ve več ali man j po manrlžurskem vzorcu. Takrat bo vojna naibrže iz prvega stadija prešla v d rugi stadij. Kitajske čete. ki so bile potolčene v provincah Hopej in Sujiujan, so v glavnem manj vredne provicialne čete in. so sc med njimi le tu pa tam borile tudi divizije moderne kitajske vojske. Na šanghajski fronti sc te moderne državne čete bore v mnogo večji mori, čeprav je tudi tukaj vsaj polovica bojevnikov iz provincialnih kitajskih armad. Glavna sila kitajskih državnih čet, glavni del armad z Kvangsija in več provincialnih armad še vedno ni prišlo v boj. Te armade stoje v rezervi v srednjih in vzhodnih provincah Kitajske. Šele takrat, kadar bodo odločilno potolčene te izbrane čete kitajske oborožene sile, bodo Japonci lahko trdili, da 6o zlomili kitajski odpor. Dosedanji potek vojne pa kaže, da to Japoncem ne bo lahko, da se vsaj vojna ne bo končala v nekaj mesecih. Nikakor ne pričakujemo kakih presenečenj, da lii na primer Japonci nenadno izsilili kako Slavkovo ali Seclan. Pač pa vse kaže, da bo ja-ponsko-kitajska vojna dolgo trajala in da bo nazadnje premagan tisti, kateri bo poprej izčrpan. V taki vojni pa bo nazadnje zmagal tisti ki bo do zadnjega imel največ svežih rezerv i'i pomožnih sredstev. Princ - kraljev napadalec V Carigradu je umrl 56 let stari egiptovski princ Seifeddin. Njegovo ime je zaslovelo takrat, ko je bil jn-inc šele 17 let star in je v nekem kairskem klubu streljal na svojega svaka, tedanjega egiptskega prestolonaslednika, poznejšegr kralja Fuada. Princ Fuad je bil takrat na vratu precej nevarno ranjen. Seifeddin je to storil zaradi tega ker je bil prepričan, dn njegov svak z njegovo sestro grdo ravna. Zaradi tega napada je bil 17 let stari princ Seifeddin obsojen na 7 let prisilnega dela. Toda že čez dve leti so ga pripeljali v neko norišnico Tukaj so ga razglasili, da je blazen, nakar je vse njegovo ogromno premoženje začela upravljati država To premoženje je tako veliko, da je samo lanskega leta vrglo dohodkov nad 20 milijonov dinarjev v našem denarju. Zgodilo pa se je, da je v blaznici zaprti princ leta 1925 pobegnil iz svoje ječe ter ubežal v inozemstvo Umobolnica, v kateri so imeli zaprtega princa, je bila angleški zavod. Lahko je torej mogoče, da so tukaj sodelovale tudi druge sile. V Egiptu je zaradi tega pobega nastal tak škandal, da je morala vlada odstopiti. Princ pa, ki je ušel na Turško, se je leta 1933 oženil z neko Turkinjo ter se stalno nastanil v Carigradu. Sedaj je tamkaj umrl. Dediči njegovega ogromnega premoženja, ki ga sedaj upravlja egiptska država, so njegovi egiptski sorodniki, med njimi tudi sedanji kralj Farouk. Dedinja je tudi prinčeva sestra, zaradi katere je svoj čas streljal princa Fuada. Sestra se je leta 1899 res dala ločiti od Fuada. Razburjenje v Parizu: Pariška policija r avtomobilih vozi skupaj zaplenjeno orožje, katero je »a- vlenila v skrivnih »kladiščih. Japonske žensko delajo letala. S tem hočejo japonske ženske dokazati, da morejo domovini na vseli poljih pomagati. Foersler-Polič: Gorenjski slavček Odkod to, da se danes vsevprek v lepotnem svetu javljajo samu popravljanja in predelave? Starinskim stavbam lepimo nove fasade, Hamlete oblačimo v frake, dvorane preurejamo in jim vsiljujemo novo liee — in končno smo pričeli še klasicističnim glasbenim umetninam nadevati novo bleko Odkod? Mar ni nekje podtalno temu vzrok to, da je našemu, do kraja in-dividualiziranemu času zmanjkalo sposobnosti, dvigniti se i/, sebe in zmoči pozitivno vživeti se v bit in delo bližnjega ter tudi v njega umetninah takih, kot sta jih ustvarila oseba in čas, s spoštl jivostjo poiskati objektivne vrednote? — to, da je danes tako pogosto povod ustvarjanju samoijubje in ne notranja umetniška nujnost, ter obenem s tem ogroninu plast pretirane samozavesti, ki narekuje prepričanje, da znamo vse bolje, kot so znali nekoč? in še to. da pri vsem tem današnji človek v tem stvarnem brez-dušju kljub daui samozavesti globoko nekje vendarle čuti, kako malo je sposoben ustvariti uspešne nove umetnine, pa se zato nasloni na stare, trdno preizkušene tvorbe? Tako nekako je človek razmišljal, ko je prisostvoval novo predelanemu iCorenjskcmu slavčku«. ki naj bi proslavil spomin skladatelja Antona Foereterja. čigar umetniški značaj pa je /a. časovni in osebni stil ter njega »vrednoto kritično uho v tem delu komaj še zaslutilo. Kajti to staro Foersterjevo umetnino, ki že po svojem osnovnem značaju ni imela nikakih posebnih velikopoteznih nagnjenj, temveč je bila !e skromna, n zato toliko bolj čista in domača lirično komična opera klasično romantičnega značaja, je sedaj predelal ravnatelj Mirko Polič v pompozno, veliko nacionalno opero; dal ji je tedaj značaj, ki ga ta prvotna opera v sebi sploh nima in zato njena motivika za to sploh ne zadošča. Če teda j kritično pogledamo na novo oporno delo, sc nam pokaže nekako takale slika: Mirko Polič je napravil umetnino, ki ee s staro skorajda več ne sklada. Povzeti so edinole glasbeni motivi in posamezni krajši stavki, in to je nanovo obdelano, odnosno povezano v celoto, ki hoče imeti značaj velike opore, zaradi česar se tudi poslužuje vseli potrebnih zunanjih učinkov. Najslabše pri stvari je to. da jo Mirko Polič, ki je potreboval za novo delo daljše časovne razsežnosti, stare Foersterjeve motive raz-fegoval in ponavljal, s čemer jc namreč ustvaril — govorjeno « čisto esfetskesa stališča — mnogo glasbqne trivialnosti. Kajti v starem »Slav-fikin so motivi, o katerih je Foerster zaradi niih komičnega značaja umetniško prav dobro do-čutil, da jih sme ponoviti komaj enkrat ali dvakrat, da dosežejo še pravi estetski učinek, ki so pa sedaj s tem, ko se zopet iu zopet poudarjeno ponavljajo, dosegli učinek trivialnosti, ki jemlje celoti večkrat pravo resnobo in jo ponižuje Poleg tega je v novem delu povsem zabrisan ali vsaj zatemnjen pravi Foersterjev osebni slog, čigar bistveni značaj je med drusrim — kot sem že omenjal — poudarek na vokalu in tedaj zapostavljanje instrunientala (kar ie nesmiselno označevati kot tehnično pomanjkljivost) ter naslon nn staro r;msko šolo. To zatemnitev jo do-sedel Polič predvsem z novo instrumentacijo. ki jo je straussovsko nasitil in opremil z močno naturalističnimi efekti, od katerih ceni zlasti nasilnost zvoka, ki se je v finalih razvila v skrajnost, deloma pa tudi s svojim naturalistično usmerjenim predelovanjem starih in deloma celo vstaljanje novih motivov. Tako je zdaj dobila nova opera v glasbenem delu popolnoma svojstveno, a obenem tudi neenotno, raztrgano in raznih vplhov nikakor nc prosto podobo. Z glasbeno estetskega stališča tedaj delo ni uspelo, ker ni etilno verna korektura Foersterjeve umetnine (za kar je treba posebne sposobnosti neosebnega vživljanja v svojstveni časovni in osebni slog), temveč nova mesalijansa glasbene snovi dveh umetniško nazorno povsem nasprotujočih si osebnosti. Opera pa je tudi vsebinsko dobila novo liee — novo dramatsko snov je >r><> /amisli M. Poliča napisal J. Vidmar« Res. da jo stari libreto, ki ga je napisala Luiza Pesjakov a s pomočjo E. Zlingla. marsikje pomanjkljiv in naiven, a vendar ima v sebi neko preprosto prikupnost in privlačno domačnost; in mikaven jc v svoji enostavni, a ostri kontrastnosti in karakterizaci ii. Pa tudi nova dramatska snov ni brez ugodnih sestavin, ki ne izstopajo toliko v celoti kot v posameznih delih, kjer je J. Vidmar v dobro oblikovanih verzih prav lepo razvil svojo tvornost. Toda to novo besedilo bi hotelo tudi sebi primerne in povsem nase občutene glasbene motivike, ki bi primerno vsebinski snovi in postavam nastala ter jih prav karakterizirala. (Tako jc, mimogrede rečeno, stari muzik Chansonette svojstven značaj in tudi v svoji glasbeni motiviki označen kot postarno graeioze.n estet, kar o francoskem častniku Champienvju ni mogoče reči, zaradi česar se mu tudi Chonsonettova motivika ne prilega.) — Vse to izzveni ob koncu v vprašanje, čemu ni iz tega — če je že bilo hoten je tako močno — nastala samostojna nova Največ t30 m bodo skakali smučarji Pri prvem srednjeevropskem tekmovanju v smučarskih skokih, ki je bilo lela 1893 v Mttrz-zuschlagu, ie skočil največ, Norvežan in sicer H 111 brez padca. Po 13 letih, lo jc dne 15. marca 1936, pa je Avstrijec Bradi skočil nn naši mamutski skakalnici v Planici 101 111. kar znači v tej športni panogi ogromen napredek, o katerem še pred leli niti sanjali nismo. Že leta 1913 je največji strokovnjak tistega časa, Fric lluitfeld, govoril o skakalnici, ki bi dopuščala 100-metrske skoke. Jasno, da so se mu tedaj in še dolgo pozneje, vsi smejali. Ko pa jc potem slavni Norvežan Dafgiti Carlsen leta 1922 pri mednarodnem tekmovanju na Semmeringu vse sotekmovalce po več metrov puščal zadaj, ker je privozil na most v nizkem počopu iu je potegnil in nagnil telo močno naprej in jo imel v zraku močan predklon, so vsi kar strmeli. Skornj istočasno pa so prihajala poročila iz Amerike, du skačejo tamkaj Norvežani 70 in 80 m, kar se je v Evropi le z neko rezervo vzelo na znanje. In danes? 100-metrskn znamka je padla, vsi skačejo -»aerodinamično«, močan predklon je glavna parola in skoki 80 111 niso nič kaj posebnega. Kako daleč bomo prišli v skokih, je vprašanje, • katerim se bavi športni svet. ln lo ne samo skakalci, ki nočejo poznali meja, ampak široka širina javnost in celo taki, ki ne smučajo, se zanimajo za to vprašanje. In povsem upravičeno, kajti pa j se govori o 150-metrskih skokih. Stvar pa je treba pojasniti, kajti 150-metrski skoki so po teo- Mislila je, da je njeno perilo belo ... Ce ste do zdaj mislili, da navadna pralna sredstva Vaše perilo belo operejo, potem si vendar enkrat oglejte stvari, ki so bile oprane z Radionom I „Radionova belina" zmaga vedno. In zakaj? Ker sta v Radionu združena mi!o in kisik. Radion odpravi iz notranjosti tkanine tudi najtrdovratnejšo nesnago. Zato imajo gospo-dinje, ki perejo z Radionom, vedno najbolj belo perilo. Pridružite se tudi Vi prijateljicam Radiona. Schichtov pere sam BKC DKJ. j opera, s čemer bi bilo prizanešeno Foerster je-vemu staremu skromnemu, a niuzikalno čistemu ter kljub češkim vplivom vendarle slovenskemu 'Gorenjskemu slavčku«. Kar se uprizoritve tiče. jc treba priznati, da ji je bila posvečena vsa pozornost. Za dekoracijo je lepo poskrbel inž. Fran«, režijski del je v živahnih j>oiezah izpeljal prof. šest. Glasbeni del pa je naštudiral in vodil ravnatelj Mirko Polič, ki se je v svojem delu zelo potrudil, ki mu je pa zmanjkalo časa, da celota vendar ni bila šc dokončno izlikana, kar je bilo čutiti deloma v orkestru, deloma v zboru, a močno tudi pri solistih. Minku gdč. Vidalijevu je bila /lasti malo trdna in posebno nerazumljiva v izgo-varjavi. Ostale vloge so bile v ceioti ugodne. Ninon gc. Poličeve pa ostaja vprašaj po svojem pomenu v dani drumatski vsebini. H koncu bi dodal samo še to, da vsebuje delo samo, ki je tu podano ne oziraje se na opisani učinek, po svoji obsežnosti vse spoštovanje in da je samo žal človeku, če pomisli, kaj vse bi se iz take intenzitete rodilo ob ugodnem za-snutku. V. U. retičnem in znanstvenem dognanju nemogoči. Znanstveniki so namreč ugotovili, da človeško telo n« prenese 150-metrskega skoka. Po njihovem mnenju je najdaljši skok, ki ga more človek, odnosno smučarski skakalec doseči, 130 m dolg. Pri tej meji se namreč upre narava in konec je. Človek namreč ni kak stroj, ki hi so mu moglo z raznimi tehničnimi zboljšanji povečali njegove sposobnosti, oziroma zmožnosti. Poleg lega bi bilo pa komaj mogoče graditi skakalnice, ki bi dopuščale 150-nielrski skok. Nalet se more samo do gotovega kota nagniti, istotako ima tudi doskočišče svoje meje v strmini. In tudi podaljšanje naletišča ne bi dovedlo do nikakih uspehov, ker bi bila hitrost tolikšna, da bi bil odriv na mostu nemogoč in bi skakalec enostavno sfrčal v zrak; četudi bi srečno plaval po zraku in pravilno do-skočil, bi bila hitrost in pritisk ob povratku na tla lako velika, da bi človeško telo tega ne vzdržalo. Potem pride na vrsto tudi športna stran teh daljav. 100-metrski in daljši skoki spadajo — tako pravijo — preje k akrobatiki kakor k šjiortu, o čemer so si vsaj nekaleri, ali če nočete večina, edini. Vendar se pa bodo našli skakalci, ki bodo šli preko teh mer. FIS-a je menda zaprla našo skakalnico zato. ker ni mogla biti odgovorna za tako dolge skoke Na predlog naše Zimsko-iportne zveze pa je FIS-a lo edinstveno Sportno-tohnično napravo našega inž. Bloudeka dovolila, da sme služiti svojemu namenil, ker je za športno-znan-stvene |>oskusc ta naprava neprecenljive vredno--li. KIS-a pa je določila kot športno mejo 80-mo-Irske skok". Skoki nad 80 m pa naj bi se imenovali smučarski poleti kar pa seveda ni popolnoma dosledno, kajti kdor skače 79 m, prav tako plava jk> zraku kakor oni, ki preskoči mejo 90 in več metrov. Sicer je pa pri vseh $|>orlilt in tako tudi pri smučarskih skokih stvar la-le: naj sc napravijo kakršnekoli omejitve, š|>ort gre svojo jx>l naprej, rekordi bodo padali tudi v bodoče iu smučarski skakalci bodo morda prav kmalu dokazali, da jc tOO-metrski in daljši skok to, kar je morda danes 80-metrski, kjer naj bi bil začetek akrobacij (?!). Mariborski šport Nogomet Navzlic temu. da mora v prvenstvu L.\P mariborsko okro/je odigrati le še zadnjo tekmo, šc ni jasno, kako bo končno izgledala prvenstvena tabela. Z zmago nad lokalnim rivalom SK Gradjanskim si je Cakovečki SK že pridobil pravico sodelovati v finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP. Zmaga 4:0 mu je tudi lepo poboljšala gol-difirenco Sele zadnja tekma med čakoveč-kim SK in SK Muro iz Murske Sobote, ki se bo igrala v nedeljo 28. f. ni. v Čakovcu. bo prinesla končno rešitev, kdo bo tretji udeleženec ožjega tekmovanja za prven?,v0 LNP. Dosedanja forma klubov da je več šans čnkovčanom, na tudi neodločen rezultat zadostuje, da zasede Mura tretje mesto Tabela izgleda sedaj sledeče: I Železničar 10 6 1 3 31:2-5 točk 13 2. čakovečki <> 5 2 2 29:15 točk 12 TSSK Maribor 10 6 0 4 ->5:2! točk 12 4 Mura 0 5 1 5 28:15 točk 11 5 Rapid 10 5 0 5 20:25 točk 10 6 Gradjanski 10 0 0 10 4:48 točk 0 Najietost letošnjega tekmovanja prikazuje tudi dejstvo, da je med prvim in pelim na tabeli razlika le 5 točke. Največ polov (5^) jc zabil ISSK Maribor, dočim jih je prejel največ Gradjanski (46), pri katerem je število 6 igralo veliko vlogo in ki je bil tokral le dobavitelj točk za ostale konkurente. l.ahka atletika Letošnji tradicionalni tek »Osvohojenja« za Vnhtarjov pokal dne 1 decembra prireja SK Železničar. ker organizator istesn ISSK Maribor ni več član JLAZ. Poknl brani odlični utlct SK Maratona Štefan Grmovšek. ki si ga bo letos v slučaju zmage končno osvojil v stalno posest. Sigurno bo lepa munifrstacija naših š|iortnikov tudi letos privabila velike množice gledalcev na ceste, po katerih >e tek vrši, kakor tudi na cilj, ki je na Trgu svobode Po končanem teku bo na cilju razdelitev nagrad zmagovalcem Rrrtni občni ;bnr Slalom kluba 34 ho Jnlri ob Ju nri Slamtču v kmečki sobi. Vahltno k zanesljivi ude le/hi vse članstvo in prijatelje kluba. Predavanje o atnutanju. Vodstvo smučarske -rk-ctje SK Ilirije sporoča svojemu članstvu in prilate IJem. ki ne zanimaj.i tn smučanje, da se vrši drevi ob ?D. Aleksandrova cesta 1-1. BOURJOIS MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Dia 1*— s ženi tovanjskl oglasi Din 3'—. Najmanjši znesek ca malt oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu — Pri oglasih reklamnega inataja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov _ treba priložiti znamko. (lužbodobe . ■ v Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Mesarija Frelih, Brezje 71, Gorenjsko. (b) Zastopnike sposobno in agilne, za prodajo preglednih kartotek, slgntrnih štampiljk ln štampiljk Iz gume — sprejmo proti visoki proviziji Sofra, Maribor, Gregorčičeva 24. (b) i Parni kotel od 130—200 1, 2—5 atmosfer, kupim. - Ponudbo v upravo »SI.« pod »Parni kotel Z« št. 1S45G. oročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.1.5 Magistrov trio — 14 Vreme, borza — 18 Poštar spored (Radijsld orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence ( s. ovedala, da je ne nameravava poslati v kako zdravilišče, je postala bolj milostljiva ter malce vedreiša. Toda usoda ali stanje grofa Thorsteina je vidno ni ne malo zanimalo... Niti enega vprašanja gospod tovariš! Ta dama je brezdvomno nesrečna v zakonu, to mi smete verjeti!« — XLVII. EDINSTVENA URA. Harro in dvorni svetnik sta 6e izprehajala f>o vrtu. Harro je imel v roki šibo, s katero je brezbrižno obdeloval svoje hlače. Ako bi ju bil kdo ojjazoval ob tem poletnem predpoldnevu na krasnem vrtu bi ju smatral lahko za dva človeka ki uživata in katerima niso znane vsakdanje 6krbi in brige. katerima sc ni treba ubijati po uradih in pisarnah. Zdravnik razmotriva vse možnosti ter se upira pri tem na razne znake Harro udarja 6 svojo šibo in molči. Dvorni svetnik pa mu pripoveduje o nekem primeru, pri katerem 6e je prevarila polovica profesorjev zdravniške fakultete Hipoma in sunkoma se je Harro osvobodil roke starega gospoda. »Oprostite, jaz vidim tamle ...« Odšel je v hišo in tam izginil. Ulrika in dvomi svetnik sta morala 6ama tolažiti in pomirjati čakajočo Rožamarijo »Ze zopet gre v gozdove,« je tarnala Rožamarija, »in minili bodo tedni, preden se bo znova lotil svoje slike! Oh, zakaj so prišli ti ljudje, da ga trpinčilo?« Zvečerilo se je že. ko 6e je vračal Harro. Bil je gologlav V svojem starem klobuku jc prinesel mladega, živahnega ieža. Mali Henrik še ni spal. Pred njegovimi očmi so izpustili zanimivo živalco na terasi ter so io pitali z dežnim črvom, katerega je použila z imenitnim tekom. Vsa zlata hiša je odmevala od Hennkovih radostnih krikov in lajanja malega Fipsa Rožamarija je želela izvedeti vzrok ter radostnih jxjjavov. »Harro se je vrnil in igraio se z ježem.« »Jaz bi ga tudi rada videla.« je moledovala Rožamarija. »Oh. kako sem vesela, da je Harro zopet tu!« Zdaj sta prišla oče in sin s svojim plenom v spalnico Fir* pa je moral ostati zunaj, ker je svoje šape vselei polagal na Rožamarijino posteljo ter jo je ogrdil. Cvilii je pred vrati in tu pa tam t zalajal vmes. ker je vohal svojega nevidnega sovražnika Jež 6e je prav dostojno obnašal ter je tekal po lepi preprogi Mali Henrik je ležal na trebuhu ter občudoval ježa. Hoonesla onstran, ter je rekla Harru: »Danes je prvič, da gospod knez ni prišel.« Harro je vstal od mize ter iztegnil 6vojc roke, rekoč: »Seveda. jx> obisku, ki ga je davi imel, ne moremo od njega zahtevati preveč poguma. Tudi se mu menda ni posrečilo izslediti kakega ieža. da bi ga držal pred seboj. Teta Ulrika. iaz s; hočem pripraviti za jutri barve, ti pa ostani pri Rožamariji. dokler na zaspi.« S temi besedami je Harro odšel. Stara dama je zaklicala za njim: »Harro že ves dan čaka nate! Kaj naj ji že porečem?« »Kar ti pride na um. Ulrika!« >To ie nedopustljivo. kako ti ravnaš z Rožamarijo. Ona nič ne čuti se nič ne skrbi ni danes nič prestala z zdravniki!!! Ako se le ti moreš iz-divjati in stresti svojo jezo na ves svet!« »Mar divjam? Obnašam se zelo dostojno. Jaz spremljam in pozdravljam gospode, najdem ježa in grem zdaj pripravljat barve... Ti sploh ne razumeš te nežnosti. Kako bi se Roža s tem skladala, ako bi vse to čula in bi bila že za tri četrtine potolažena!« In teta Ulrika je slišala, ko je odšel in zaklenil vrata za seboj. Ulrika sicer ni verjela, da bi njena vest o barvah mogla potolažiti Rožamarijo. Toda tej so hipoma zažarele oči ko je to čula. »Ah, to je dobro, mama Uli! In če vse premislimo. smo lahko srečni da je avto že odbrenčal in ni povzročil še večjega gorja.« V ateljeju je sedel Harro pred svojo risalno mizo ter narisal na veliko belo polo papirja oba gospoda profesorja iz Konigsberga in Berlina. Kakor bi ju že leta in leta poznal, tako dobro ju je zadel Narisal jima je še črni halji in bela prtiča okoli vratu nakar sta se podajali obe fini glavi še bolj izrazito Sedela sta ob mizi in pred njima je ležal papir. Na gornjem robu |e bilo zapisano ime, ljubljeno ime in Berlinčan je z nemirno roko pripisal križec Drugi je vise to gledal, mirno nepremično. hladno! Potem je še enkrat pregledal risbo, jo skrbno zavil ter naslovil na profesorja v Berlinu. »Dragocena slika in čisto brezplačna!« je za-godrnjal Harro. Onstran ni bilo več videti luči. Rožamarija je že spala in ga ni več pričakovala. Harro se je vrgel na svoje staro ležišče, katerega je v zadniem času znova uporabljal. Bil je sila utrujen »er je takoj zaspal. Duh pa mu je potoval po strmih »ežavnih potih med prepadi, diviajočimi in bučečimi hudourniki. Pred njim je letala nekaka velika, neokretna žival. — morda |e bila to kaka čaplja — ter ie leno udariala s svojimi peruti in bolelo ga je. da jo je mora: nenehoma imeti pred seboj. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Vikior Cenčiž