32. ^ftew.
Poztnina plaioana. ˇ gotavini.
Celje, pondeljek 22. aprila 1929.
Leto XI.
Izhata
v   pondeSjek
In petek.
Stane mesečno  Din 7' —
za inozemstvo Din 20*—.
Pesanaexroa itawllka
I Din.
Račun poštno-čekovnega
ravoda štev. 10.666.
NOVA DOBA
Urednitivo
In   upravniitvo i
Strossmayerjeva ulfca  1.
prltHfie.
Rokoplsov   ne   vračamo.
Oglasl po tarifn.
Telefon Int. štev. 65.
Boj za juyoslovansko
tržišče.
V Celje. 20. aprila.
ko se je vniil po zimii na.s trgovin-
ski minister Mažuranic iz Pariza, jo
izjavil, da pomenja jugoslovansko-
Irancoska trgavinska pogodba. mnogo
vec to podobne poigodbe z drugimi dr-
zavaimi: politicno in kuLturno prija-
feljstvo, ki na,s že več desetlotij veže z
in<oigoK'iiia Iraneoteko repuMiiko, miora
najti tudi kar najmoičnejši odmev na
gospodarskem pol'jiu. Ker pa so dosloj
naše gospoda'rske zveze s Francijo
prav šjbke (uvoz iz Francaske znaša
menda Ie cca 5 ddstatkov od skupne
vsate, doeim je na primer neni&ki šti-
rikrat toliik), jib je treba oiatčiti s sred-
slvi, ki »o za ta namen obirajna,
Razume so, da je ta izjtiva našla
prijazen odmev v Parizu, posluhnili
pa so zla.sti Aivstrijci in Nerwci, ki so
na našemi tržišču najibolj intemsirajii.
Dočim po našem/ vedeniu Francozi
niso storili nif'esar, vsai nit* tacega no.
kar bi bi.lo podobno ka-ki tngovski in
industrijski propagandi — ce izvza,-
mcnro tu pisaivo beograijskih listov, ki
so pisali, da bi se dalo izdelke a.vstrij-
sko in neniiške industrije prav lahko
iiadoinestiti s frainoaskimi in belgij-
skiini, za ka.tere bi se naj delalo s pri-
rejanji velesejraov v Beogradu veliko-
potezno propaigando — so Sli zlasti
Nemci takoj na cleLo, da oiaeijo pro-
pagando za svoje izdelke v Jugoslavi-
ji, delo, ki vsled stare navado in sta-
rih kupf'i.is'kiJi zvez že itaik samo od
sebe ni posebno težavno.
Jeden člen v cela verigi propaigand-
nih sredstev za, netnwko industrijo je
l)il ali je se vedno IrajsijoO.i, na veliko
aranziran zlvl Splošnega nemiškega,
aiitamobiJskega kluba v naso drža.vo.
Lani so bill slovenski autoinobilisti v
Nemciji v turistu*ne in študijsiko na-
iri'ene, kakor se je reklo. Letas je noin-
-ski klub cbisk vrnil — in bid je v res-
nici nadvse prijetno pcesenecen. Kaj-
(i Nemoi so se iimeli priliko prepričati,
da znainic lnii zastopniko n.iiliove ind'n-
striJG in trgovine sprejeiniali ne le z
zastopniki autoincibirskcsa sporta in
sojii spadrtjj'o/ee trg.ovine. temveo tudi s :
sölskinii otroci in z vseini pol in ceLo [
oficijelnimi činitelji. Imeli smo prili-
ko videti. da, je bil na no^a.h ves Ma-
riboi', da so izcbesili cell) hohencolern-
ske zasia.ve, ker so nieiida nemiški go.- j
sjjodarski krogi so vedno bol'j za Vi-
Ijenia ko za, republiko. Publika je ob
sprejeniu vsa iz sebe prepevala
»DeutscMand, Deutscblaml über alles!
Tako vsaj. i>oroca neki slovens,ko,pisan
list in ])azablja dostaviti. kai se je go-
dilo pri igranj'ii jugcslovanske himrne. j
Ach. die alten, üeben Khinwe . . . V
Monakovem so sicer ja.ven sprejern
opravili z dvenia za.staAa-.ina na hote-
hi —.
No, nek racun.ski pogresek so na.-
praviili tokrat di'ugace zelo previcLni
in navidezno na naših notranjih raiz-
nii'rab nezainteresirani ra.ihovci. I'ri-
reditev je bila nnnvreč prevelika. pre-
pompozna, prLlika prevaibljiva, d.a bi
so ne sku^ali na njo obe.siti nasi »Siid-
markovci« ci« in trans. V Gradei so
jib >južni bratje« oiblozi.li s knjigami,
kartaini in letaki. v katerili se na niioc
ginljivo opisnje bedo in težavo Nem-
štva v na.šili »nekdiai neniskih,« fcrajili.
Osobito so trpela silo »nem^ka« mo-
sta Mariibor. Celje in Ptui. »AHi, das
liebe cleutsclie Släd.tcben Cilli . . .«
Nil- ni iko'ina, da je bilo kaii zgraža-
nja lud'i nad >ropami« Celiskega d.o-
m«i, ki so m za »Südiiniarko« že svoj
ras postavili Nemici iz raiha. Kajti to-
kral: beraici. nepoliticni celj«ki »Miin-
iierg^saaigsverein« v Cel.in s politični-
mi letaki po Nemiciji za denar, s ka-
lerini. bi ustanovil ali raizširil novi
Neinški do;n x Colja — raznnw se, da
v kuKurnc naint'iie. Saiiii'O zdi se mwn,
da v nen^iküi autü'in.obilib niso sedeli
samo idiealisti, temi\'<H> tnrovci. ki no
običavajo reklanie  pkcevati  dvakrat.
Jiezultat: v nasih obineinih krajib
bi se nay vbodoee opustiili taiki sprejo-
mi, zlasti če igre za oi'ivid'iio trgwske,
celudi linalo spotrtno pobarvane eks-
podicije. itazraere so pri na« še pre-
lualo stalne, favstrijstvo sq preblizu,
d.a bi take prireditve ne delak» nacijo-
na.lnega pobiujs'anja. J.^ovrh tega je
ja.suo, da se cibe.sajo na take priredit-
\o r'cV/Aii neiniski desperati in demion-
strirajo — proti naaii. Mislinio, da so
razni prezanilni^¦i kliei. ki so padali
po Aleksandj'ovi cesti v Ma,ri<boru ob
priliki prihodia NiMiicev prodrli tudi
nwirsiikatera slovonska ušesa. in so po-
ka,zali, ka;ke prijatelje kiiani.o v teh
ueniških ostankHi in kaka »kultura«
bi nas bila pmnkala, aiko bi ne moral
Viljem odriniti v Doom.
Kar se pa tiee Nemicev. bi jib pred
to lenegatsko Unüisijo prav resno
svarili. Mi želinio živeli z njiini v ko-
rektnib odino»a,jih s sainoobsebi iumiv-
ii!in d'C«ta,\ikO'm, da naim je d^brodošol
lu(!i vsak drug, ki nain nudi blago v
isti kva.litett in po isti ceni. Vkolikor
odl oca v trgovskein žiA-Iienju senti-
ment, bi nann pod1 gornjiim poigojem
bil celo Fraiieoz ali Belgijec lj.ubsi ko
Nemec — zlästi ce bi se želel se vbod'o-
(•o upeljavati pri nas z »Siidinarkino'
. izitiko.
Razne poi'ticne novice.
Zcitfreb.shi odveinik in bivsi mtrodnt
fiox/anec dr. A. Paceliv, je pobegnil ne-
kaj dni po nianil'estu Ni. Vol. kraJja
:!ne 6. jsuiuarja na Dunaj. Dr. Pavelie
,je jedien o.l vcd.ij nepornjrli-iv.ib bi'val-
skih sovitiksloiw i'rankovcov. ki so bili
od resniii hrta.skih na-rodnib krogov
w od nekdnj obsoviaženi. Z Dunaja.
se je pedal sedaj dr. Pavelie v Sofijo,
Makedonst\ujuÄ|i;'i so mu nriredili po
Hu-l'ga.rlji slai\ncistne spreienie, ki. so
uueli značaj prolijusoslovanskill ma-
nifestacij. Ta'ke vrste afiitaciio obsoja,
¦I'.v] nas vse palrijotsko casapisje.
Za ponioHiika utinisira, frcforine je
imoiiwari g. dr. Vlail.wnir Snevee. nek-
daj banski svelniJc, poizjieje ua ravna-
lel.i .hi.ycibanki' v Za.yrebu.
„Stiimondlski župan'.
V petek dne 26. aprila bodo gosto-
vali v Celju člani Ijubljanske drame
in sicer bodo vprizorili Maeterlinckovo
slramo „Stilmondski župan*'. Znameniti
poet, — učeniak, dramatik in modrijan,
autor svetovno znanege dela ,,Življenje
čebei'1, prtkrasne, brezprimerne prav-
ljice „Sinja ptica" in cele vrste roman-
tičnih, mračno-otožnih in simboličnih
(tramatiCnih dei, je to pot proti svoji
navadi posegel v najstraSnejšo dobo
človeške zgodovine — v svetovno voj-
no. Belgijec po rcdu, je zajel snov za
svojo tragedijo iz časa okupacije Bel-
gije po nemški armadi, ko ie pruski
militarizem kruto razdiral domove in
neusmiljeno pobijal nedolžne. Discipli-
na zahreva — in določena žrtev pade
po nedolžnem, zadeta od šestih krogel.
Zadoščeno je redu in zakonitim vojaš-
kim predpisom. Brezčutna disciplina,
rezka dolžnost zmagujeta nad pametjo,
sreem, člove^ko pravico. Porazno po-
glavje iz historije duševnega razvoja
človestva.
Po menju svetovne kritike je »Stil-
mo.idski župan« poleg Raynalovega
»Groba neznanega vojaka« najneizpros-
nejSa in najpretresliivejša trag-ddija iz
svetovne vojne. V Ljubljani je imela
vprizoritev lanskega leta najveqi uspeh
od vseh del v zadnjih sezonah. Dosegla
je v kratkem času Stirinajst repriz.
Nepozabne v sree segajoče slike so
ustvarili zlasti g, Levar v vlogi župana,
ga. Mira Danilova, ter gg. Kralj, Jan
in Rogoz. ReŽijo ima Ciril Debevec.
Omeniii je Še treba, da odhaja gc-
spod Rogoz stalno v Prago, kjer je an-
ganžiran pri Narodnem gledališču in
da je to njegov zadnji nastop v našem
mestu.
Predprodaja vstopnic pri tvrdki Go-
riCar & Leskovšek. Priporoča se po-
setnikom iz okolice, da si potom do-
pisnice rezervirajo sedeže.
Dcimače iresfi.
d Občnl zbor podružnlce Jugoslcv
Matfce v Celju se je vrSil v soboto
zvečer v restavraciji «Narodni dom».
OtvOril ga je že dolgoletni, zaslužni
predsednik podružnice g. Rafko Salmič
s krepkim nagovorom, v katerem je
pozival naš narod. nai nikdar ne po-
zabi naSih bratov v Korotanu in Pri-
morju. Po otvoritvi je posebej prisrčno
pozdravil navzočega polkovnika gosp.
Kostiča, g. dr. Jurija HnsŠovca, zastop-
nico CM podružnice gospo dr. Reber-
nikovo in upravitelja g. 1. .Prekorška
ter zastopnike «Soče». TajniŠko poro-
čilo, lepo in natančno sestavljeno, je
podala gdč. Grudnova. Iz njega nava-
jamo, da je štela podružnica lani 257
članic in članov — za Celje 5e vedno
premalo! Za rapallski večer so bili lepaki
konfiscirani I Po poročilu v delovanju
odbora je prečitala dopis osrednjega
oeiuoia o delovaiiju Jugoslov. Matice.
Zlasti je bila za nas simpatična omemba
Narodnega sveta, ki naj bi reguliral in
usmerjeval delo vseh Štinh obstoječih
narodnoobrambnih organizacij. — Ne-
umorno marljiv podružnični biagajnik,
gosp. ravnatelj Mirnik, je podal svoje,
prav razveseljivo poročilo. Podružnica
je mogla lani odkazati centralnemu
odboru Din 25.318*80, kar je za naše
razmere vendarle lep znesek, Med da-
rovi stoji celjska mestna občina z Din
1000'— na prvem mestu. Lep dohodek
je dala prodaja rapallskih znakov, raz-
glednic in knjig, ziasti pa osebna teht-
nica na kolodvoru. Obe poročili je v2ei
Oče RoDdelik in ženin Ueiuara
52
Ceški spisal Ignat Herrmjann.
Z  avtorjeviua  dovotjenjem   poslovenil Stanko iSvotina.
In že druigi dan zvot-er ie boječe
predložil Vejvara svojernu bodočeinu
tastu naic.rt stanovanja — kafco mu je
narisal tovarnar vani hisno o]ira,\'O
— vse na centimetre.
»in kake barve pa. bo to?« jc vpra-
«al moijster.
»Rujave, oce, rujave«. je bitela go-
«pa Kondelikoiva.
• >r\bomi vedel, kaiko naj poslikam«,
je rekel moj»ter važno. »Od nedelje
naprej bonio zac-eli — d^ikler je se ta-
ko lepo . . .«
In ad nedelje je z^el ]<ondeli.k sli-
kati VejvaTovo stanovanje. To d.elo ie
rnojfiter izvT.ševal, kakor d,a bi ga po-
slal na razstavo. Poiskal je najnavej-
še sablone, sa«ri je zrnešal barve in p0-
skusal in zopet je slikal na novo __
hotel je Vejvari pokazatl kaj njegov
tast zna.
In ves ta čas je hodil VeJA^ara z na^-
črtom v žepu in vsak večer so na pa-
pirju primerjali in prestavliali hiišno j
opra\'o, kaiko bi bilo še lepše.               |
Tcda mojstei- Koncleli'k io rokol:^ #    !
>l)a se mi niti ne ganete s tern! Sli- !
kam tudii po vašem načrtu in vse mo- j
na stati, kakpr ima-le tukai. Nad omia-
ro setn va,ma napravil divje ptice, nad
posteljo bel oblak z an«elič'ki, nad d.i-
van-oim sein> .»niaiikiral«  tuivško tapeto,
nad   polieo   med   oknoma   rože,   na'd
Uimivalnikom sern varna na.pravil vo-
dopad Niagaro — to bodete giedali!
K-^e nihee na svetu ni iinel takole posii-
kanegia stajioivainja. t'onitpojansika
Oibedniicai, v spalniei nebo z zvezda-
mi . . .«
iJo štirih tednith je naiziianii Konde-
lik Vejva'ri, Pepici in ženi. dia poju-
trajönjem, \ nedeljo popoldne lahiko
ogiüdajo stanavanje.  Vse  ie koneano.
To'da v soboto zvecer \e priši>l Vej-
vara s prežalostno novico:
«Oce — to je nekaj nei3ri.eakovane-
ga. Vsem lwagistratnim umdnikonn je
ulva,za,no, da nnor'anio stanovati saario
\- Pragi, ne v i)redmestjih . . .«
Gospod Kan del ik je besnel. Slavna
občinska uprava inia mnago uses —
toda tegia večera je zvenelo gotovo v
vseh, v kraitkib in dolgih.
»Kaj takega so ni videl svet — take
oslarije!« je gnnel tnoister. »Toirej ta-
ko so se zaičele te obcins'ke refoi-mie?
Ali varn niso morda rekli. dJa \ani n,a-
pmvijo tudi skupno oibcinsko kuhinjo,
da yami J>o obcina prala in da ne sme-
w pili dnigog,a kct i>r:i:sk.o vo-do? Ne?«
Jn slodnjit« je pripomnil miojster d-
iocno, da ni }>iI Rjcer „ikoii p.-ivrze-
nee »posJani/h« in polemic v ra,wpi-
si«h, toda ta-kale stvar mera oriti v li-
ste, tudi ko bi j,o mora-1 sa.m tja nesti.
Tn pi'ipoannil je >xj tudi. da ni še nik-
dar pri volitvah auitiral — toda pri
bodcčib   dopoLnilnili   volilvali,   da,   ho
kar naj.več teh starih oopa.ta;rje.v zle-
telo in naimesto. njih da bodo izvolje- j
ni radi'kalci!                                          |
j      Toda. ka.kor se je jezil. stvar se ni j
j  Pi'cdrugaeila. Sanje o krasnem staiio- j
i vanju x lastni. hi«i gaspoda. Kondeliika i
i  so se razprišiile, na aalost gospe Kon-
delitove, ki  ni moigla od icze niti ga-
i  voriti.
"Nk" ni ponnaigalo, poifikaiti se je ino-
| ralo dirugo stanavainje — kar pa je
j  dalo  niojslru  Kondeliku uMiogo dela,.
I X VIII. K(tj je prišlo Vejrari prepozno
|                           na misel.                           J
j Od usodne novice Vejvairove o mo- |
drent sklepu veleslavnih rnestnih oice- |
tov se ni moglo veo govoriti /. nitoj- |
stroin. KondielikauK                                j
Z ned<vIjs:kim sprehodom na Vino^
grade, oßiedat si poslikano in za mla-,
di par pripra,vljen>o stanovanjie, bi
knialu ne bilo nič. So v soboto zveeer,
predno je Vejvara odišel. i,e omenila
o teim gospa Kondielikova:
»Ne jezi se vee, stasri«. je rekla pri-
jazno soprogia,   »in  pove.i nam  rajši,
!  kedaj naj  pride jmlri Fran, da boino
I s-Ii pogiedat.«                                         j
I      »Kaj, ono?« je zagnneJ moj'ster.        |
I      »NTo, ono poslikano sta/novanje .  . . j
|  na Vinograde . . .«
j      »Kaj homo to igledali«. ie zarentaiul j
'  gosped   Koiülelik.   »(T!omfu.   ko  je   vse j
I /astonj! Ali se naj zn.ova. raziezim, ali
iiaj to ra,zkoljem, ali nai hiišo od j.eze
podremi? Sedaj, ko snuo se že štiri ted- j
ne P tern ukvarjaii, ko ie vse poslika-
j   no  kakoir /a  kaikega   kavalirja  — in
ko  ne smeta  tain sfanovati? Ziakaj hi
jiu dražil — cemai naj bi se mi zopet
izlil žoilt'! Dal sem tja* naidiražje bcir-
ve — namesal sem najboljÄi moravski
klej, d.a bi držalo, za zvezde sem vzel
pravo zlato . . . niti za dva stotaka ne
bi nikainjur tako poslikal — delal sem
to za, otroka — in sedai se preseli tja
kak agent ali kak bararitai: — prinese
mi steniice in ribiee — jaz pa naj od
jeze počimiM Ne, ničesar ne bomo šli
giedat . . .«
Sledjij/iic se jt> mojister vendar omeli^-
eal in v nedeljo so korakali Kondeli-
kovi in Vejvara na Vinograde, v Čela-
kovskega ulica, da so si ogledali čudež
slikarske umetnosti gospoda Kondeli-
ka in njegiovili pomjocnikov.
Korakali so vsi žalostno. s poveše-
uimii glavawii, kakor za uogrebom,
Kondelik je stopal kakor oblak, iz ka-
terega grozi .švigniti tisoe bliskov, za
njim gospa Kondelikova — težko je
sopla in premikaJa je ustnice, kakor
da bi rnolila — slednjie Vejvara s Pe-
pico, kateri je vedno poigravalo v ust-
nih kotih, slo ji je skoro na jok.
Nikdo ni spregovoril niti besedice.
Tn ko so prišli v usodno hišo, v drugo
naxlslropje in so ogledovali stene in
strope sob, pripraivljenili za mladi
par in sedaj zgubljeniih. se ie izvil iz
Pepičinib prs težek vzdiih.
Težek \fzdiih — in takoj potem so so
vlile |)o Ik:ih gorke, grenke solze. Pe-
l)ica se je naslonila na Veivarova pr-
sa. Vse je bilo tako krasno. te zvezde,
sdnee in mesec v spalniei — lesketa-
joei se od zlata — in ni hi bilo usoje-
nc, da. bi pod njiini spala. da bi^ se
vrd iijinii  vsak dan  proimdila.    Sele
Stran 2.
»NOVA   DOB A«
$t«v   32.
občni zbor s pohvalo na znanje. Pri
voUtvah je bil izvoljen za predsednika
g. Rafko Salmič. v odbor pa gospodje
polkovnik Kostic, notar Drukar, poStni
ravn. Mimik, ravn. Gruden, okr. sodnik
dr. Kompara, gdč. Zupančičeva, Grud-
nova in Sepejeva, dalje gi»". vp. šolski
upr. Luznik, blag. Omprič, knjig. Ciril
Sadar, vp. šolski upr RakuSček in poütni
podur. Cergol. Pregledovalca računov
sta gg. Mravljak in Kralj. Pa Izvolitvi
delegatov za občni zbor, med katerimi
je poleg odbornikov tudi okr. sodnik
dr. Bavdek, se je razvila ž.vahna de
bata o bodočem delovanju podružnice.
Pri tem se je poudarjalo živo potrebo
po dosledni nacijonaln! propagandi tudi
v notranjosti, zlasti tarn, kjer se čuti
narodna zaspanost in nemški pritisk.
Debate so se udeležili gg. dr. Bavdek,
Luznik, dr. Kompara, RakuSček in Leš-
ničar. Sklenilo se je končno sodelovati
pri veliki prireditvi društva «Soča», ki
se vrši   na glaziji   v nedeljo 9. junija.
d Goslovanje, Ijublianske drame v
Celju. V petek 26. t. m. bo gOvStovala
v celjskem mestnem gledaRšču ljub-
Ijanska drama z Maetorlinokovim
Stilmondskim županoini«. Ta. pred-
stava bo nokaka poslovilna predstava
g. Rogoza prod odhodotn v Prago.
Upamo, da bo Gelje s poLnim gledali-
iščein iz,ka.zalo svojc priznanje odha-
jajočomu umotniku. Vstonnico se do-
be v prodprodaji v knjLcarni Goricar
in Leskovsek na Kralia Petra cesti.
Nairn vite oziroma rezervirajte si
vstopnice pra.vočasno!
d Obrtni dam v Celju. Slovensko
obrtn'o društvo v Cel.iu jo kupilo dd
Zlatarke d. d. bivso Pacohiaffovo hišo
in tovarno v Gelju za 350.000 Din.
Drustvo bode hišo preuredilo v svoi.j'O
namene. Palog jednega all dveh sta-
novanj bodo v hlši pisarne raznib
obrtniškiih organiza.cij. mala divorana
in jedna dolavniea. Prklotntev tega
objokta pomeni na ta nann za naiso
obrtniške organ izaeijo lepo ugodnost,
Slovenskernu oibrtnemiu d.rikštvii pri-
sir no častitamo k u.slaiiiovil.vi lastnoga
doma!
d Sneg je padel včera.i na Duna.ju.
Tudi pri na« je danes deževno in hlad-
no vreme.
d Okoliški občimki soei je imol \\:e-
raij, v nedeljo, ob 8. uri dop. redno se-
jo, katero je vodil župan s. Miheleic.
Zapisnik zadnje oböinske s>oje je bil
odobren. ()d županovili poračil in
predlofetav oinonjarnio: odoibri se po-
gos.lba glede diobave taka z mestno ob-
cino; ker tvrdka Westen kak'or tudi
niestna abčina nooeta niCesar prispe-
va.tt k strowkom za prenos nmnnicij-
skega skliadiitst-a, bode okoliska obcina
prisiljena storiti nadal.in.io patrobne
korake; poroolo o sedianiem stangu ro-
gulacijskega vpraša,nja Cfflede Sa-vi-
nje) .se odobri. — Sklene se posipanje
raznih ol)či,nsikili cest in naba.va gra-
liioza. — Sklene se razpisati potrebna
dcla za otvoritev ceste od Lastnega do-
ma do državne ceste uri BaJdiasinu,
ker je sedaj sporazum z la.stniki zoin-
sedaj je videla, kako jo inia oce rad,
ko je to tako poslikal; kako srečno živ-
Ijenje bi za"cela tu — toda vse, vse za-
stonj, Pepici se je zdelo, da jie izguba
tega stanovanja se pred poroko groz-
na nesreča, da je to zloclasno znaine-
nje za oelo njeno bodocio življenjo.
Vsaj eno leto — vsaj ?>ol leta naj bi tu
stanovala!
1^
I K moderni
toaleti
spadajo v prvi
vrstl moderni
f*»vlil, katcre
Vnm nudlv naj-
veC|i izblrl, naj-
holjSI kvalltctl
In   po  nainižjih
cenah
vcletrgovina
R. Stermeckl,
Celje.
Sevret 115 Din,  boks 159,   Sevro   »02,         ^
Ink 1««, sivi In befi i98, boljSI ^37, fini           ^
270, platncni 89,   baržunasti W, inodni
opanki 120 Din. Velika jc tudi izbira v
Cevljih in   polčevljlh   za gospud«.    Oglejtc si
izlozbe in ogromno zalogo. Nakup iicpiislljcn.
d Popravila gramofonov izvrsuge
Anton Lečnik, CeJje, Glavni trg.    105
d Prvovrstna in sigurno kaljiva se-
mena vseh vrst, poljska kot vrtna se
dobe pri tvrdki Anton Fazarinc, Ge-
Ijišr dasezen. — G. Rebe-vsek izjavlja,
da je navzlic tabli pot miino njegove
pristave na pokopaliste al.prta. —
Br\ pri keinit'iii tovairni se bode pre-
stavild nekaj vi.šj(\ Mesto se d'oloei, ko
bodi' gotov natanrni na,ert za regula-
cijo Voglajne. — Anvi^ribil se ne dio-
voJi stavba baira.ke ob državni cesti v
Gaber je. —, Jzreče se krajevna potre-
ba za gostilno g. Matevža Beleja pod
nekdanji'in: »grenadirjem:«. — Ugodi
se ve(- prošnja,m za domovinsko pra-
vicc. — Odd ate se dve stavbni parceli
na Ježovnikoveni travniku. — Razpi-
se se naprava novili rod.binskih gro-
bov na okoliišikein i)okopalik>u. — Odo-
bri se noVio sestavlieni inventar občin-
Kkega jiremcženja. 7— Zupanstvo se
pool)lasti, da uredi zadevo uiede škrop-
ljonja.' cest in dia sestavi predlog za
sproinieinibo  novega   cestneun   zakona.
—  Seja je trajaila do JO. ure in je bila;
inirna in stvarna.
d lz cefjuh'e policijske hionike. Ta.t-
vinn. Na skladiwcu g. Petra Majdioa
v Gregori6iče\i ulici je ukradiel nekdo
\f'ec cevi in traverznih odrezkov i
vrednosti 250 Din. — Povnzil je Ka-
li.šniikoA- delavec Fr. B. triletno doklet-
ce Draigioc Kovič na Dolc?em polju.
J)ekletcu se k sreči ni aeodilo nič p'o-
sebnega. — Najdena sta bila dva de-
setd.ina.rska banfoovca na Gla^'neni tr-
ffu. — Izgnbljemi je biin zla.ta ovratna
verižica v vj'ed'nosti 950 Din in en
bankovec v vrednosti 100 Din.
d Podpnrnemu drmivu za revno
šolsko mladino na držaivni realni gim-
naziji v Gelju so dar ova li učiteljski
zjjor drž. reailne gimn. in upokojeni
profesorji 335 Din n a mesto venca na
grob pok. prof. Josipa Goritana. Isti
znesek jc dab Ma tudi Dijaškn kuhinja
v Celju.
d Za Dijasko kuhinjo v Celju je na-
bral g. Josip Mlakar. posestnik in go-,
stilničar v Dramljah na eostiji gasp.
Martina   Kozsurja   50   Din.    Prisrena
hvala!
d Nabavljalna zadru^a državnih
narneščencev v Celju sklicuje dne
10. maja 1929 ob 20. uri v restavra-
cijskih prostorih N'arodnega doma izred-
ni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1. Sprememba pravil. 2. Odobritev po-
pravljeni bilance za 1928. 3. Slučajnosti.
d Nogometna tekma v Celju Vče-
raj popoldne je zmagal v prvi semifi-
nalni tekmi prvakov mariborskega in
celjskega nogometnega okrožja I. SSK
»Maribor« nad SK »Celjem« v razmerju
3 :1. Celjani so imeli deloma radi vetra,
§e bolj pa radi izredne rutine nasprot-
nika težko stališče, vsled česar je re-
zultat za njih §e dosti povoljen.
d Uradni dan Srezk ga irremija
trgovcev v Celju za c'are trgovce v
gornjegrajskem srezu se vrši 25. t. m.
in sicer od 11. do 13. ure v Gornjem-
gradu v gostilni pri g. Ver5niku, posebna
soba in od 14. do 16. ure v Mozirju
v gostilni »pri poSti«.
d Celjska obrtna nadaljevalna sola
je imela včeraj — v nedeljo — dopoldne
med 10. in 12. uro v mestnem kinu
kaj zanimivo ter poučno in tudi lepo
ponazorjeno predavanje, katero je oskr-
bel vodja tukajSnje ekspoziture okrož-
nega urada za zavarovanje delavcev
g upraviteli Viktor Sm'govc. Na nje-
govo priprošnjo je prišel predavat v
Celje o bistvu bolniSkega zavarovanja
in o raznih zdravstvenih napravab Šef
ljubljanskega okrožnega urada g. dr.
Bohinc, ki je svoj obSiren tema očrtal
v kaj živih besedah. Zelo poljudno je
predaval za njim tudi zdravnik celjskega
Zdravstvenega doma g. dr. Fischer. Obe
predavanji sta bili poživljeni z lepimi
skioptičnimi slikami ter prav zanimivim
filmom o tuberkulozi. Mladina se je
vsem trem gospodom zahvaljevala z
živahnim ploskanjem ter iskrenimi
živijo-klici. Kar so vajenci in vajenke
celjskega obrtnega naraSčaja ob tej
priliki videli in sliSali, je rodilo v njih
mladih duSah gotovo utise, ki se ne
bodo takoj izbrisali. — V imenu uči-
teljskega zbora se prirediteljem poučnih
razprav iskreno zahvaljuje tudi vodstvo
obrtne nadjiljevalne Sole.
d Umrl je v Celju g. Franc Bučar,
lneslni stražniik v pok.. v starasti 60
let. Petrel) se je vršil vceraj oh 16.
uri na tnestno pokopa;liš6e. N. v m. p.,
rodbini naše sožalie!
dlJmrli so v Celju. Unifrl je 20. apri-
la 68-letni posestnik Matijia Zavrl, oice
soj)roge g.  Hlaidina, trgovca  v  Celju.
—  Na 0&timnem je uimrla 19. a.prila
60-letna posestnka Marija Gajšek.
;l Obcutxke rolitre v Cnulcu. Včeraj
so so vršile v Gi'ad^cii obcinske vol'itve,
pri kateriii je brio oddano 91.134 gla-
sov (tud-i žene imajo v alii no pravico).
SacijalLsti, ki so imeli že tudi closedaj
svoj ega zu|)ana,% so dobili polovico d-
boi'iilkciv (24 od 48), dva več ko pri
zadnjih vditva.h. _ Krščan»ki swijalci
.so clcbili 16 cdiborniikav. neiwski naci-
jonalc.i koinaj 7 in gospodiarska zveza
stanov I.
d Dcu celika pozarju na Kraujskem.
V vasici Ga.tini blizu Grosunelj so zgo-
rek; v scboto pciJcldiu.1 o bisc» z gospo-
diarskim.i poslopji. Ogenj so bajda po-
vziicci'le iskre iz mi mo vozec-e lokomo-
tive. — V gozd/ovih ponaviške grašči-
ne pri Litiji je nastal istotako v sobo-
l(> vi'iik po'zar, ki je unii'il okrog 50 ha
gozda, Gozdovi so z gra-šcino vred last
ljubljamskega. oiblastnoga odbora.
d Vene za seno in alamo v Maribo-
ru. V soiboto je došlo na trg 27 voz
slame. Gene 135—200 za, seno in 80
do 110 Din za si a mo. Špekulacija s
senom in slaüiio si je vsled hladnega.
vrernona zopot odpomogla.
d Po novem stnnovanjskem zakonu,
ki bi naj po nacrtu, predlazenoin Vr-
hovnemu zakonodajiieniu svetu, stopil
v velja.vo 1. maja in traial provizorič-
no le 6 inesecev, je ukinjena v krajih,
kaleri imajo manj ko 10.000 prcbival-
cev, vrnka startovanjalm zaščita in
smejo hisni gospodarji svobodno raz-
polagati s stanovanji. — V oficijelni
obi-.izložitvi novega stanovanjskega
zakona pravi minister sociialno poli-
tike, da. je konzultiral razna mnenja
in da se je za uikinjonje stanoAxmjske
zaščite izjavilo 20 velikih županov.
glavni savez la.stnikov zgradb in zem-
lijšč, vse organiza.ci.je hišnih lastni-
kov ter industrijske, obrtniske in in-
ženjersko zbornico. Za podaljsanje
stanovanjske zaščite so je izjavilo 13
velikih županov. mwl n.iimi veliki žu-
. pani v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani
(9585 najoinmiikoiv) in v Mnriboru
(740(i najemnikov). nadalie wsi na-
jemniki, glavni savez državnih urad-
nikov, udruženjo jaivnih uradnikov v
Hrvatski in Slavoniji ter niastni ma-
gistral v Mariboru. Mnoca dojstva so
govorila v j)rilog liisiiih Jastnikov, ki
so mali posestniki. Na drugi strani pa
govore težke gospodiarsko ra.zmere v
drzavi, zlasti v mestih. kier še ni do-
volj sta.novanj. v prilag nadaljne za-
ščito stanovanjskih naijemnikov. Po
temeljiti proueitvi razlictnili mnenj je
prislo ministrstvo diO zakliunka, da se
no sine napraviti prevelikeua prehoda
in pixHikreta in da je treba podaljsati
sedanji stanovanjski za.kon na ta na-
čin, da amii.-li in delomia zma.njša za-
ščito stanovanjskih najemnikov v ko-
rist sv'öboidiiega raÄpolaganja lasthi-
kov s stamovanji. Zato volja pod-aljsa-
nje stanovanjskega zakona samio do
1. novembra. da bi se spozn-al efekt in
dia bi se pot em za.kon eventualno i)o-
dal.jsal, vendar pa saiBo v nekaterih
vec.ji.h mestih,, kjer deiansko ni za-
dastnega števLla stanovani. V krajih,
kjer je dosti praznih stanovanj za vi-
fioke cone, pa se bo na«ol nacin, da so
eene znižajo. Zakon doloca. da osta-
nejo samio v meslih z vec kot 1.0.000
prebivalci zaščitene gotove osebe. V
krajih z mianj kot 10.000 prebivalci so
no čuti potreiba za ohranitov omejitvo
pri svohodmem razpolaigianiu stano-
vanj. Zakonsko zascito izeube intelek-
tualni dela.Tci, tngovski pomočniki in
industrijski naimeščenci. ker so raz-
meroina bcljc situirani. Prav ta<ko
zgube pi'a.vico do za&čite drža.vni urad-
niki in oficirji 1., 2. in 3. skupine 1.
katogorije, nadalje fizični diela,vci, ako
zaslužijo s voj'imi družinskiimi čla.ni
vred nad 250O Din ineswno. Zaikon pr'
uvaja novost. ,ki predistavlia znižanje
previsokih najemnin v novozgraidbah,
kar bo vsekakor im^lo vpliv v krajih,
kjer s>e je 7.0 dosegla hiperprodukcija
stanovanj.
d Industrijski film iz Stovenije.
Fi-hnfiki telmik Bet)ike iz Nenncijie ^el.,
filmske pasnetke iz veciih industrij-
s,kih podjetij iz SLovenije, ki bi se pa-
tem predvajali s primerninii predav*-
nji po celi naši drzavi. Doslej je delal
pasnetke v tovarni za dušiik v Rušalli,
milarni »Z'Latoroig« in Biihlovi zvo-
narni v Mariboru. — Isti tohnik je iz-
delal tudi jugosLovanski poikrajiinski
film. Tudi Celjani sm.o potom mestne
občine prispevali za ta film 5.000.—
drnarjev, a videli ga še doslej nismo.
(I Cena modri gtilici znasa sedaj v
nadrolmi prc/daji 8.50 Din. /Paziti pa
je na znaniko!
d Neposteu oblaxtni noslanec. Mi-
noli četrtek so zaprli v Bihacu obla.st-
nega posla.nca in nacelnika fina-nčne-
ga odbora v oblastni skup.šcini, ker je
ponovoj'il vet-jo svote ohlastnega (\o-
narja..
d Preiskava radi umora zagreMke-
ga norinarja Schlegla. V petek jo za-
grebska pölicija \ zvezi z atontatom
na novinarja Tonija Schleda i.zroiči-
la  sodiišeu   14  lurvatskih   oiwladincev.
d Nakup semenskegci zila in drugv-
ga semenja za pasivne kraje. Potjo-
delsko mijiistrstvo je dalo na razpola-
go 0 in pol niilijiona dinarjev za na-
kup .som.on.ia za Sandzak. Crno goro
in planinske krajo na Hrvatskem.
Kakor znano. jo vladui. dolocila loto.š-
njo spoinlad 20 milijonov dina,rjev za.
nakup semen ja. namenjenega za tako-
zva.ne pasivne krajo.
d Trornico za kloi ustanovi v Mari-
boru podjjptni'k Hutter. V ta nameu
sezida oJj Motherjevi ulici novo tovar-
niško pcsloipje.
(1 Podruznira Kwetijskp. družbe r
Celju ima svoj redni letni obcjii zbor
v nedelja dne 5. maja ob 8. uri zju-
traj a' Orl-ovskom domm. Spored obi-
en ion. — Lokal 7-a iako zbor ova n jo
gotoro ni primoron in bode nedruž-
nicni od-'bor dobv<> s<oril. nko bede iz-
hral dru'zega,
d Svömlttdamka dirk« r Ljutojur-
r». HnrjsTTi na Cvonn. so vrsi lotos 5.
¦imnifi. Primiswni so konii \y. cele dr-
žavp. Za dirko se žo kažo voliko inlc-
l'-es-i.
d Tombola Udruženja vojnili inva-
lidov v Celju. Da zamoro krajevni od-
bor Udruženja vojniJi invalidov v Ce-
lju tudi v bodoL-e vršiti sv-oje buimani-
tarno delo s teui:, da pod-pira svojo
]ia,jro\'nej;se clano. bo tudi letos v ta
namon priredil veliko jiavno toimibalo.
kar smo že svojecasno poročali. Odbor
je žo na vsa vwja poduetja )a;zposl,al
prošnje za prostovoljne prispe\nke in
ponovno apelira na vse con jene na-
slove, katorim so bile prošnje dostaA-
1 jene,   -dia • M«is|twiOili..ito ¦ po- • uvidov 11 cp {i
bednega položaja vojnih žrtov. ki se \
vsled letošnje hiude ziuno še bolj po-
slabšal, po svojih liTOČoh pripomoči do
cim večjega finnncno.ua usi)olia so pri-
reditve.
d Nova atdomaiska mitraljeza. lz
Ogdena x drzavi Utah (USA) ja.vljajo.
da bodo tarn začeli izdelovati auto-
matske m/itraljieze kalibra 37 mini. Te
mitraljeze bodo mogle v minuti izstro-
liti 150 strolov. Začetna brzina krog-
lj'e je kilcin'oter na sckundo.
d Vin8kl trgovd in tro^arlnskl za-
kon. Vinski trgovci Ijublianske oblasti
so imeli zadnji petek v Ljubljani zbo-
rovanje, na katerem so sklenili (pred-
vsem radi določbe novega trošarinskega
zakona, da morajo vinski trgovci takoj
pri nakupu plačati državno in oblastno
trošarino v znesku po 150 Din za hi,
s čemur bi dosedanja ugodnost «za-
ložnih kleti», da se je trošarina pla-
čala še-le ob prodaji, odpadla) sledečo
rezolucijo: «Trgovci z vinom iz ljub-
ljanske oblasti nujno prosijo, da se
na podlagi novega zakona pobiranje
troSarine na vino v pravilniku 5e na-
dalje tako uredi, da se bo pobirala
ob prehodu vina v neposredni kon-
sum ali v prodajo na drobno. Vino
pride še-!e ob tem prehodu v promet
in konsum. Za zapadlost trošarine za
vino po zakonu ne zadostuje samo
prehod v promet, ampak sočasno
tudi v potroSnjo, ker se more le
od potrošnje ne pa od prometa po-
birati troSarino. Vino pride v konsum
še-le ob prevzemu za nadrobno pro-
dajo ali za neposredni konsum. Vsled
tega je brez dvoma dana zakonita
možnost, da se naši upravičeni želji v
polnem obsegu ugodi. Pravilniku se je
nadalje prepustila ureditev pobiranja
troSarine na most in upoštevanje osu§-
kov pri vinu. Da se omogoči nakup
mošta, je že v interesu vinogradnikov,
ki streme za tem, da svoj pridelek
takoj vnovčijo, čim dobi prometno
sposobnost, prosimo, da se v pravilniku
dovoli pri moštu za kalo in drože 1O°/o
odpis, pri vinu pa za usuSek 3% od-
pis od prometa brez drož. Ti odpisi
so potrebni, ako se noče že itak vi-
soko povišane troSarine §e boli zviSati.»
d Tožba proti naSi državi radi a-
grarne reforme. Sredi  maja bode v
Štev. 32
»NOVA   DOB A«
Stran 3.
Zavese,   pregrinjala,
fino in dobro izdeluje
M. ŠRIBAR, Celje, Gosposka ulica 27.
Lucernu razsojala mešana rnadžarsko-
jugoslov. komlsija o tožbi 45 madžar-
skib veleposestnikov prcti naši državi,
ker se čutijo vsled izvedbe agrarne re-
forme oškodovani.,. Istotako se hode
razpravljalo o odškodninski zahtevi
nadvojvode Friderika za Belie.
d Rad! mazaštva je bil obsojen po-
sestnik in lesni trgovec Karl Bernik od
Velike Nedelje pri Ormožu na 5 me-
secev zapora. Zdravil je po celem o-
kraju želodčne in ž<včne bolezni, jeti-
ko in tudi lupus, pri katerem da je
imel glasom svojega zagovora pri ptuj-
skem sodiSču posebne uspehe. Potoval
je mnogo po svetu in si je pridobil,
kakor je izpovedal, svoje „zdravniško
znanje" na Kitajskem.
d Iz Vojnika. Tukaj je umrl 18. a-
prila  pekovski   mojster   in   gostilničar
Hugon Ledl.
Maeterlinck:
Čevlje
za boleče in občutljive noge
kakor tudi ortopedifine
te pri ŠT STRAŠEK, Kovaška
d Med prijateljicami: »Svetujam
Varn, draiga gospa, da vzamete za pra-
njo  psrila  SCH'lCHTov   »RADION«.
Poglejte d'auiiaisnji offlas!«
Porocilo
o delovanju   „Hmeljarskega dru-
štva za Slovenijo v minulem  po-
slovnem ietu 1928."*)
Društvo je imeio v mmulem poslov-
nem letu 1106 rednih članov, ki so
skupaj vpl&čali Din 18.020.— čl*na
rine in sicer potom poverjeništev, ki
jih je bilo 43. Bilo je pa tudi 36 članov,
ki so člananno poslali neposredno
druStvenemu vodstvu. Gg. poverjeni-
kom se za njihovo tozadevno delo
društveno. vodstvo prav iskreno za-
rwatjuje.
Vremenske razmere vobče niso bile
ugodne razvoju hmeljske rastline.
Spomladi : dež, mraz in slana, poleti:
vroČina in suša. Prvo obdelovanje na-
sadov je bilo otežkočeno. Obiranje
hmelja se je zakasnelo in se vobče
pričelo 20. avgusta ter trajalo skoro
do 8. septembra. Obiravcev je bilo
v zadostnem številu. Kakovost lanskega
pridelka je bila nekoliko slabejša od
kakovosti drugili let, vendar je bila
barva kobul prav lepo zelena in zlato-
zelena. Vsled [suše ob dozorevanju so
bile kobule v nekaterih legah bolj
majhne in lažje kakovosti, kot na-
vadno. Množina vsega pridelka v
Sioveniii se ceni na 25—28 000 q, pri-
delek   na   enem ha   pa   povprečno na
«q.
Kar se škodljivcev tiče, nam je v
prvi vrsJ omeniti hmeljsko stenico,
ki se je sredt meseca junija prikazala
skoro v vseh nasadih Savinjske doline
ter povzročevala precejšnjo škodo.
Hmeljarji so jo preganjali največ s
prekuhano kvasijo in mazavim milom.
Uspehi so bili različni. V prav redkih
nasadih poznega hmelja se je spomladi
prikazala peronospora, ki pa vsled
ugodnega vremena ni delala hmeljar-
jem preglavice.
O• cenah v m. 1, poročati, se Človeku
nC K-iUbl\Vsaj Javnost itak ve, kako
je bilo. Novopečeni hmeljarji so živeli
V  ,"i      '       amS°S?    dObili   Za   SV°l   Pri"
delek vsa, 100 Din 2a i kg in }J se
nejevoljno odvračali od kupcev, ki so
jim ponujali Dm 30— ,n Se več za
1 kg. Nizke cene so seveda zakrivili
Žalčani in pa v drugi vrsti vodstvo
Hmeljarskega društva.
Redna glavna skupščina se je vrSila
dne 25. marca, dve izredni pa
dne 24. junija in 12. avgusta m. I. Pri
prvi izr. gl. skupščtni se je razprav-
ljalo o novih društvenih pravihh ter
poročalo o poteku konference v Beo
gradu dne 17. junija v zadevi plom-
biranja našega hmelja. Zastopnik
Hmeljarskega društva je bil g. Senica
Vilko. Pri drugi izr. gl. skupščini se je
določila mezda za hmeljske obiravce,
razpravljalo se je o polovični voznlni
za hmeljske  obiravce,   o  zavarovanju
~ •) V zadnji številki »Nove Dobe« vsled
pomanjkanja prostora izostalo.
hmelja proti požaru, nadalje se je
podalo poročilo o svetovnem stanju
hmeljskih nasadov in konečno se je
vsem hmeljarjem z ozirom na kritične
razmere priporočala pred vsem §ted-
Ijivost v gospodinstvu in poštenost
pri hmeljski kupčiji. Dne 22. aprila se
ie vršila anketa v določitev besedila
novih pravil. Seje širšega odbora dne
30. oklobra v zadevi vporabe državne
subvencije Dn 15.000'— v svrho uni-
čevanja hmeljske stenice potom pare,
sta se udeležila izmed 10 odbornikov le
dva. Tozadevno ni prišlo zaradi tega
do končnega sklepa, ker je navedena
vsota za prireditev potrebne naprave
premajhna. Ministrstvo poljoprivrede
je naknadno v to svrho dovolilo Se
Dirt 20.000'— Tekom letošnjega po-
letja se bo imelo društveno vodstvo,
oziroma SirSi odbor odločiti, kako bo
načel akcijo v svrho uničevanja hmelj-
ske stenice in njene zalege v hmeljskih
drogih potom pare.
Ožji odbor je imel v m. I. 25 sej, po-
vodom katerih so reševale tekoče za-
deve ter sestavljala poročila o stanju
nasadov, o cenah in razpoloženju na
trgu itd.
' Predprodaja hmelja, to rak — rano
v naši hmeljski kupčiji, upajo Čehi na
ta način odpraviti, da se organizirani
hmeljarji — in to so vsi — s častno
besedo zavezujeio svojega pridelka v
bodoče ne naprej prodajati. Ker bi
bilo to sredstvo pri nas težko izved
Ijivo, je druStveno vodstvo po okrož-
nicah vpraSalo vse poverjenike, ali se
naj tozadevno skliče izredni občni
zbori ali se naj le poverjeniki napro-
šajo, da opozarjajo hmeljarje na ob-
čutljivo škodo. ki jo povzročujejo
predptodaje. Gg. poverjeniki so se
odločili za drugi piedlog, ki se je tudi
izvräil potom 'okrožnice dne 4. janu-
arja t.!.
Dne 4. apri a ni. f. je druStveno vod-
stvo naprošalo Ministrstvo poSte in
telegrafa, da se Žalec, kot srediSče
hmeljske trgovine, priklopi omrežju
lokalnega telefonskega prometa mesta
Celje. ReSitev te vloge še ni došia.
Vsem zavednim hmeljarjem je go-
tovo še v spominu, koliko pisarij je
druStvenemu vodstvu povzročala proš-
nja za polovično voznino hmeljskim
obiravcem po železnici. Historijat tega
prizadevanja je bil itak objavljen po
časopisih. Krivda se ie pa zopet po
krivici zvalila na vodstvo Hmeljar-
skega društva.
V   zadevi ukinitve  tranzitnega skla-
dišča  za   hmelj   v   Žatecu  se   je dru-
štveno     vodstvo     brzojavnim    potom
obrnilo    na    Ministrstvo    trgovine   in
industrije in na   Poslaništvo S. 11. S. v
Pragi.    Vsa    zadeva    še    dosedaj    ni
končnoveljavno zaključena.
Hmeljarsko druätvo se je udeležilo
jubilejne razstave Kmetijske družbe
za Slovenijo, ki se je priredila od
1. do 10. oktobra m. 1. v Ljubljani ter
prejelo za to častno priznanje.
Glede pouka je društveno vodstvo
m. 1. razglašalo po časopisih sledeče
razprave : 1) »Na§im hmeljarjem v prev-
darek in posnemo«. 2) »Rak na hmeljski
koreniki«. 3) »Hmeliarjem in poverje-
nikom!« 4) »Hmeljska stenica.« 5) Ozim
na    sovka   kot   hmeljski   škodljivec.«
6)   »Solnčni   palež   in   bakreni   palež.«
7)  »Navodilo   za uničevanje hmeliskih
živalskih škodljivcev.« 8) »Konkurenčni
boj   med   bavarskimi in češkimi hme-
ljarji.« V določitev je bilo društvenemu
vodstvu   vposlanih   nekaj   na   hmelju
najdenih kebrov (pokalica ali kovaČ in
zastopnik plojkašev) ter močeradu po-
dobna    ličinka    polonice    ali   božjega
voleka.
Kfikor vsako leto, so se tudi lani
neposredno pred obiranjem razposlali
vsem poverjenikom lepaki, kojih bese-
dilo opominja hmeljarje na lepo, čisto
obiranje, na pravilno suSenje, na pra-
vočasno basanje hmelja ter poStenost
v hmeljski kupČiji.
V   informacijo tujezemskim strokov-
nim časopisom, hmeljskim organizaci-
jam,  trgovcem in pivovarnam,  skupaj
37   strankam,   je   društveno   vodstvo,
kakor že omenjeno, med letom sestav-
Ijalo  13 poročil o vsakokratnem stanju
naših   hmeljskih   nasadov,   množini  in
kakovosti   blaga,   o  cenah  In tr2nem
razpoloženju. Pri tern delu so druStve-
nemu vodstvu pomagali gg. poverjeniki,
Reumalixem, Sjj v
giht, išijas zdravi najuspesnejše Rheuša-
nal pasta. Dobiva se v vseh lekarnah.
Proizvaja lekarna ARKO, Zagreb Ilicabr. 12.
RADION
pere sam !
JMsoje stanovanje   pravi mlada gospa
sc kar bleiči          Mica. „RADION mi
od mage," olajšuje delo, ker
pere ne samo perilo,
ampak tudi stop-
nice, vrata in tla.
Vse to čisti RADION
brex fruda in hiiro."
PÄDION
pere sam !
Varujeperilo!
za    kar    jim    bodi   izrečena   najlep?a
zahvala.
Slovenskim hmeliarjem v informacijo
o stanju hmeljskih nasadov na ČeSkem
NemSkem, Angle5kim i. dr. je društveno
vodstvo oojaviio v časopisih 10 poro-
čil. Brzojavnih tržnih poročil je pa
razglaSalo 18 in sicer prvih 10 poročil
81 strankam, drugih S pa 12 strankam
kolikor  se  jih  je  namreč še zglasilo.
Kakor znano, so morali lani hmeljski
obiravci plačati za vožnjo po železnici
v naše kraje polno voznino, ker mini-
strstvo prometa ni ustreglo pravočasno
vloženi prošnji Hmeliarskega društva.
Za povratno vožnjo je društveno vodstvo
izdalo 1037 legitimacij, katerih se je
lahko posluževalo poljubno >tevilo obi-
ravcev ene skupine. Če se povprečno
računa, da se je ene legitimacije posluže-
valo le pet oseb in da se je pri vsaki
prihraniio le 10 Din, pridemo do za-
ključka, da so si hmeljarji prihranili,
ki navadno plačujejo obiravcem poto
vanje nazaj, čez 50.000 Din. Prihod
tujih obiravcev pride pa tudi tistim
hmeliarjem v prid, ki se poslužujeio
le dornačih. Kaiti, ko bi ne prihajali
tuji obiravci, bi se domači razSkropili
po celem okolišu in bi se hmeljarji
kar stepli za nje.
Druätveno vodstvo je preskrbelo 46
članom zavarovanje 913 q hmelja proti
požaru za vrednost 3 654 000 Din !n
21 članom 16 vagonov velenjskega
premoga v svrho sušenja hmelja.
Opravilni zapisnlk izkazuje 719 šte-
vilk. Pošti oddanih pisem in poročil
je pa bilo 6223.
Kakor  vsako Ieto,  tako je tudi lani
druStveno vodstvo gomilo ustanovitelja jj
hmeljarstva v Savinjski dolini, g. Büger |
Josipa,   na   Vernih   duš   dan   oČistilo,
okinčalo in razsvetilo.
To je kratko letno poročilo o delo-
vanju Hmeljarskega dru§tva, ustanov-
lienega leta 1880, ob nastopu svojega
50. poslovnega leta.
Glavni občni zbor se bo vršil takoj,
ko   bodo Vptikemu žuranu predložena
podružnična pravila ootrj^na.
DruSWeno vodstvo.
Fran ŠJcof:
ftaša hrana.
Pri dru/gom nadaljcvanju popravi:
v prveni stolpcu: 109 dm3 niedu v:
109 dtn3 /odu;
v tretjcin stolpcu zjßoraj: 1 gram v
1 gailoni v: 1 grain v 1 galoni;
v četrtem stolpcu prva vrsta: kovi-
iie Nabriju v: kovine Nafrija.
Organslm živiki. Tu smo v uvodu
ainenili ogljikove hydrate, tolsče in
beljakovine.
Üg-tejnio si najprei aatančneje og-
ljikove hydrate. Važni so predvsein:
1. Sladikorji, ki imaio najnianjoe
deJce, t. j. »molekule« sestawljene \z
6 atomov G-ogljika, 12 atomov H-vo-
dika in 0 atarnorv O-kisika in jih torej
piseino kratko G° H1'1 Ou.
Ker vzaineino pri vseh sdadikorjih
število 6 z,a osnovno število in iinanio
pri teh sladkorjih enkrat C". jih ime-
nujemo s tujo besedo splotsno »mono-
saccharidi«. Beseda »mono« pomeni
enkrat, »saecliaridi« pa sladikorji. M>o-
nosaccharidi so:
Priiožnostni nakup*
Proda se radi opustitve  gospodmjstva
poceni
kompletna spalnica
ter drugo pohitsvo
(dekoracijski divan, pisalna miza, je-
dilnica, kuhinjska oprava in posoda,
šivalni stroj, kopalna kad, otroSka po-
steljca, nekaj perila m moSke obleke itd.)
Ogleda se lahko samo tekoči teden
od 10—11. ure, Kralja Petra c. 16/1.
levo.
Stran^ 4.
___»NOVA   DOB At
Štev. 32
a)   gT'ü/JÜni sluxlkor, imunovaii  ludi
dextrosa ali glukosa  (izgovori:  deks-
troza a;li glukoza), ki. so naliaja pred-
vsem v soku duzorele.ua urozdja iji jo
lio njom tudi dobil svo.io ime. Nahaja
se pa tudi v medu, v sladkom sadju in
drugih  rastlinskih  delih   ter   v seču
lurinu)   pri   znani   sladikorni holezni
»DiaJjetes«.    V   nažem   oruaiiizum   so
tvori ta sladkor naj,več iz skroba, lali-
ko se pa tvori tudi iz boljaikovine in
sicer, kakor kaže preiskava uri diabe-
tičnih iz 100 g beljakovine približno
do GO g grozdneffa sladkorja.
Ta sladkor dobinio tudi laJiko iz trs-
nega sladkorja, vendar »a pridobiva-
mo tehnično najivee iz skroba in se
zato j menu jo tudi »škrobni sladikor«,
oziroma iz krompirja, t. j. iz krompir-
jevega skroba in ffa imenujemo
»krompirjev sladkor«.
Popolnoma čist grozdni sladkor je
bel, v vodi lahko topljiv prah. Svet-
lobne žarke lotni na desno in pravi-
mo, da je desno (dexter) optično ak-
tiven, zato dextrosa. Ako pridenemo
vodni raztopini nekoliko kvasu, t. j.
glivic kvasovk, prevrc sladkoi- orga-
ni-čno, in se pretvori v alkoliol in oglji-
kovo kislino.' Ökrobni sladkor, ki pri-
de v promet, Una navaduo primesa-
nega še nekaj dekstrina in jc zaito
rjavkaste barve. Cenejsi je kot kon-
zuinni sladkor, pa tudi lmanj slad&k. |
JJretvorjen v toplotno ener&ijo proiz- ,
vaja 1 kg = 3742.6 Kal.
b)    Sadni   sladkor,    fruktosa    (po
»fructus« = sad) laeyulosa (laevus =
levU inia sicer prouuiituelno en ako se-
stavljieu nuolekul, torei tudi C" HIS 0",
a  njcgova  struktura  j<j  drugačna,   v j
molekulu so naniroc posaniozni atonii I
drugačo razvračeni. Z»to so tudi last- j
nosti tegm sladikorja dru«ačne, kakor
grozdnega    slaxikorj*.      JNaivainej^a
razlika  je   v   tern,   da  lomi  levuloza
svetlobno žarke na levo in ie torej levo
aktivjia,   O'bratno  torej   otl  dekstroze.
Tudi  ta slax.lkor liaj-deino  v  sladkein
sadju, pa tudi v medu in tudi njega
lahiko  pridobivamo  iz   trsnegu  slad-
korja. Skupno z dekstrozo tvorita ta-
kozvani invertni sladkor, ki se naliaja
predvsem naraven v medu. Lahiko je
topljiv v vodi, tudi prevre lahko s kva-
soin   v   ailkohol   in   ogljikovo   kislino, |
vendar   zelo  težko  kristalizira  in  ne j
pride saiii'ostojen v promet. Ako opa- '
zujemo med, ki dalje casjx stoji, oi>a- |
zimo, kako so pocasi pričenja kristali- '
zacija. Stvorjeni kristalci. ki jih opa- I
zimo v obliki zrnc   so   iz   ffroadnega
sladkorja,  ostala,  gosto  tekoca masa
pa iz sadnega sladkorja, ker ta toliko
težjie kristalizira. 1 kg teffa sladkorja
l)i'oizvajia 3755  Kal,  torei  nekaj  več
kakor grozdni sladkor.
c) Galaktosa, imenovana tudi cere- !
brosa, vsebuje poleg grozdnega slad- \
korja tudi mlečiu sladkor. Ta sladkor j
z navadnim kvasom ne  prevre.    To-
plotno energijo j)roiizvaja 3751.5 Kal.
d) Sorbosa,  tudi sorbinosa ali sor-
bin. Pridobiva se iz soka sadov jere-
bike (la.t.: sorbus aucupariai):
Blaga pena daje
lepo in mehko kožo
Albus-milo za roke je toaletno milo velike
vrednosti. Nje^ova blaga pena prodira v
najdrobnejše znojnice ter jih Čisti znoja in
prahu. Ne draži kože in je ne kvari, na-
sprotno, od njega postane koža mehka in
nežna.
Albus-milo za roke je izdatno, zato je učin-
kovito in po ceni. Pospodinja, ki #a pozna,
ga ceni radi njegove odlične kakovosti.
Albus-mifct za roke
proizvaja : Albus ^vov^tica miia d. d.
Nowi Sad.
ALBUS ZVONO- MILO
se dobiva v vseh tr^ovinah.
li#6IJ|SN3l    pOSOJIlliICa    Qb   Ub
v Celju
•   Sfanie hrsniSnih vlog nsti
Cin 75,000.000- -.
Stanje glavrJce in rezen/ nad
Din   9,000.000*-.
If   lastni   palači   Narodni  dom
Sprejema hranilne vloge.
izvršuje vse denarne, kreditne
in posojiine posle. — Kupuje
in prodaja devize in valute.
Podruznici s   Maribor^   Šoštanj
Gramofon (Edison)
5e nov, se  radi odhodn,  takoj   poceni
proda. Pcglf-da sa lahko v upravi lista.
Nemeblovana podstreSna
sobica s kuhinjo
se odda eni osebi.    Lisce 52.
Proda se
dobro   ohranjen   otroSki   voziček
na peresa. Naslov v upravi.                1-2
I/S+fifo se  poceni   Proda
I\lLdll CL Gaberje   štev.   124/I.
I  Gramofoni in plosce
I   iz tovarne Edison Bcll-Pcnkala Ltd. kakor tudi
I    p'oSce   *His Master's Voice*   in  «Columbia«
I   karere vodi imenovana tovarna na zalogi, se 'iobijo
I   proti gotovini in   po   zelo   ugodnih   obrokih    pri
I   Buricar 2 LesliovšBh, Celje
(vi«alkiimi in irBasfinflenä predmeti.
Posebna naznanila
se niso izdala.
Tuz'iim   srcem   iavljam   vsem   sorodnikom,   prijateljem   in
znancem žalostno vest, da je moj dobri oče, ^osped
Franc Bučar
mestni stražnik v pokoju
I     dne 19. aprila,   po daljSi mukepolni bolezni,   previdcn s sveto-
I    tajstvi za umirajoče, boguvdano preminui.
I           Pngie!-» blil^^f^a  pol^omik-a se |e vr§il v n«de'io, cine 21. aprila
I     ob 16   mi  na nifestiwrn  po^ooaliAiMi.
I           S-/. iv.afta rvj^uftnica s^ je brala v pondeljek v Mi»ri;ini cerkvi.
I           CELJE, d e 19. aprila  1929
I                                                                            Dr. Eduard Bučar, sin.
I
iz vseh rudnikov
prvovrsten
dobavljd in do-
------- ü~.     ----¦¦    stavlia trgovina
Fff*aifij)o io4t, CeÜ|e, Aleksacdrova ill. 4
taOjl
V najem se odda
gostilna
v Zg. Hudinji St. 28.                       3-2
Učenka
se takoj sprejme v trgovino s papirjem
v podružnici
Goričar & Leskovšek, Celje
Oglašujie!
Sfasiovanje
obstoječe iz 3—4 sob ter pritiklinami
v mestu ali na periferiji, se išče za
takoj.  Pismene ponudbe na upravo. 2-2
Želim k&ipiti
trgovinsko opravo (steiaže, pudl), z na-
vedbo velikosti, dobro ohranjeno, takoj.
Ponudbe na upravo.                        2-3
Proda se po ugodni ceni popolnoma
nov   visokofrekvenčni
masažni aparat
z ultravioletnimi žarki. Naslov v upravi.
N» dobro domačo
hrano
se sprejmejo takoj 3 osebe, Naslov v
upravi.                                            2 2
Krožek mestnih uslužbencev v Celju
naznanja tužno vest, da je njegov clan, gospod
Franc Bučar
mestni upokojenec
die 19. aprila ob 15. uri, previden s svetotajstvi za umirajoüe, v
starosti 60 let, preminui.
Pogreb   dra^ega   pokojnika   se i? vrSil v nedeljo 21. aprila
ob  1(). uri na mestnem  pokopaliSiu.
Ohranim o   m u   bias   s p o m i n !
CELJE, dne 19. aprila 1929.
Tiska in  izdaja Zvezna tiskarna.  — Odgovwren  m  izdajatelja,  tiskarno in rodakcijo Milan Ö*ti*a v Ctlfu.