Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 108. Posamezna številka Din I"—. LETO in mmrm nmmrnmummmmammKmmmmammmmmmmmaa&to NARODNI ONO/NK Izhaja vsak dan opoldne, fevzemši nedelj in praznikov. M«wžna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk* za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. j Razkol radikalne stranke. Veliki stvaritelj radikalne stranke g. Nikola Pašič je na svoja stara leta dosegel tudi to, da je razbil radikalno stran- Mesto da bi proslava njegove vsako-kal 6 0Senndese^etnice združila vse radi-]„tn’ -Se ravno cb njegovi osemdeset-razbil radikalni klub v dve sku- i, vsakega dvoma je, da zadene 07irrmflZa raiko1 samo Nikolo Pašiča, ■ ' . . ”Wvo okolico. Do skrajpe me- ji. zatajevanja je> šel Ljuba Jovanovič in vegal je že, da zaigra ves svoj ugled in svoje dobre ime, če bi še nadalje vztra-yV ^ružbi Pašičeve ožje okolice. Ljubo Jovanoviča je bila samo ena Pot. Ali ostane zvest boju za poštenost v upravi, za pravi sporazum med plemeni, ali pa zataji vse svoje nazore* in gre z onimi, ki so nastopili proti njemu z največjo brezobzirnostjo. Ljuba Jovanovič je ostal zvest sebi in zato je moralo priti do njegovega izstopa iz radikalnega kluba in do ustanovitve lastnega kluba. Prva posledica tega razkola v radikalnem klubu je, da je kombinacija z vlado PP za večno pokopana. G. Pašič ne more več groziti, da bo obnovil koalicijo s samostojnimi demokrati, ker ta koalicija nima več za seboj večine v skupščini. Druga nič manj važna posledica ustanovitve novega radikalnega kluba pa je, da se je vsem vidno okrepila fronta onih, v upravi. Že sobotno skupščini je dokazalo, da ... “Pš6ma odločen boj proti korup. , fa.nes’ P° ustanovitvi Jovanovičeve-ga kluba je ta večina izven vsake debate. Zato bi morala, če bi bili pri nas parlamentarni cb,čaji v polni veljavi, ta večina sestaviti tudi vlado. rit/v se*-^ moči, \ >oju za ali proti korupciji jasno opiedeli, potem naj nosi tudi vse posle-dice in gre v opozicijo, kjer bi se zelo hitro opredelil. Toda pri nas nismo še take daleč in zato je dobre, da je doseženo vsaj to, da bo v novi vladi demokratičen element močno okrepljen. o ustanovitvi Jovanovičevega kluba IM nastaja nujna potreba, da se tudi slovenski radikali opredele. Ali z Jovanovičem, ali s Pašičem? To vprašanje se stavlia sedaj vsem radikalom in odgovoru na to vprašanje ni mogoče ubežati Ni pa niti pametno, ker razvoj' vseli slovanskih narodov gre v demokratično smer. Avtokratije in reakcionarne stranke nimajo v slovanskih narodih tal.* Razkol v radikalnem klubu je to potrdil in bližnja bodočnost bo to potrdila še v večji meri. Zakaj vedno jasnejše bo postavljeno [*e samo vprašanje za ali proti korupciji V‘di vPrašanje za ali proti demo-ne„a V, ^vanovič je z ustanovitvijo last-tela r. tr °%ov<>ril pravilno, če bo ho-iim t . /f . radikalna stranka zvesta svo- ladicijam bo morala dati enak odgovor. IZJAVA RADIČA. Beograd 17. V. Za danes ob 7. in pol je odrejena seja hrvatskega seljačkega klu-"M> kateri bo Stepan Radič obrazložil jetično situacijo. Po konferenci, ki so je sinoči radičevci v svojem klubu, 7. i^aviI Radič novinarjem: Jutri ob de kj.?01 je seja kluba. Jaz z delom gle-1°, 4^* nisem zadovoljen. A ne gre za za intei. ‘ iaz zadovoljen, temveč gre bije kor^.Se države. Gre za to, da se po-vstopita v državi in ne za to, da Ako grest«Vlado Davidovi<; in Spaho. utis bo to J® dva v vlado’ “ v«. kak naj HSS gre Jefr° je v tem’ ali vladi ljudje, ki V Vlado imajo sestaviti radikali, radičevci in davidovičevci. DAVIDOVIČEVI STRANKI PONUDIL UZUNOVIČ VSTOP V VLADO. Beograd, 17. maja. Formalni razgovori med Uzunovičem in drugimi skupinami so se pričeli že predsinočnjim. Uzu-novič in Miša Trifunovič sta imela sestanek z Ljubo Da vidovičem, ki sta ga seznanila o tendenci krone, da bi se sestavila delovna vlada, ki bi ji bil program, da spravi pod streho vse zakone, ki so pred narodno skupščino in potem še ostale zakone. Kar se tiče zakona o korupciji, je povedal Uzunovič svoje stališče, da bi po njegovem mnenju ne bilo treba sprejeti tega zakona, ker ga nimajo nikjer v Evropi. Ako bi ga mi sprejeli, bi dali sami sebi slabo kvalifikacijo. Zato je moralo priti do nesporazuma s HSS, ki je v svojem prehodu na dnevni red zahtevala, da se tak zakon sprejme v roku enega meseca. Kar se tiče anketne komisije, naj bi se ta izbrala sporazumno med strankami, ki vstopijo v novo vlado. Uzunovič je poudaril svoje stališče, da je za politiko sporazuma, zahteva pa, da gre v vlado cel ožji blok opozicije, razun tega pa še en predstavnik novega radikalnega kluba. Uzunovič je nato izjavil, da bo HSS ostala v vladi, samo ne more biti sodelovanja s Stepanom in Pavletom Radičem. A glede sodelovanja s klubom Ljube Jovanoviča ne more biti niti govora. Tako se je končala predsinočnja razprava med Davidoviečm in Uzunovičem. Včeraj so se razgovori zopet nadaljevali. V teku včerajšnjega dne so se nadaljevala posvetovanja tudi v demokratskem klubu. Na teh sestankih sta bila spočetka navzoča dr. Korošec in dr. Spaho. Dr. Korošec je izjavil, da stoji na stališču, ki je že rešeno, namreč, da opozicijskega bloka ni več, kakor je bilo to deklarirano v narodni skupščini. Zato Sinatra, da je vsaka stranka popolnoma svobodna, da odločuje zase. Po krajšem razgovoru z Da vidovičem je dr. Korošec zapustil klub. Ostala sta Davidovič in dr. Spaho. Ta je telefoniral v Sarajevo glavnemu odboru, kakšna je situacija. Davidovič je pozval na konferenco člane glavnega odbora, ki so bili v Beogradu in je z njimi nadaljeval konferenco, ki je bila zaključena ob 8. in pol. Po tej konferenci je odšel dr. Kumanudi v predsedništvo vlade, kjer je dobil Preko in Puclja, ki se poslavljala od Uzunoviča in šla *«ierirat v svoj klub o situaciji. j|1.cn*rilul’ 17. maja. Včeraj so se izve-ffaiani1?/^6*^ Podrobnosti o poteku po- KviieDr?rčeni in je za teh razgovorov izrazil svoje mnenje, da bi bilo potrebno šesta' uti \ lado, v katero bi Šli demokrati mu- S:, ****.• j Kar'se tiče razdelitve portfedjev «e ie ! Uzunovič izjavil, da naj bi demokrati n j muslimani skupaj debili 3 portfelie ra- ’ dičevci pa tudi 3. Demokrati in muslimani bi v vladi predstavljali ie 6n klub, med tem ko bi zunaj vlade bili lahko vsak za se. Radikali računajo, da bi imeli z demokrati in muslimani skupaj večino. V političnih krogih račimajo, da ni izključeno, da se še danes sestavi nova vlada. Končni odgovor demokratov se je! pričakoval že sinoči, toda ta odgovor ni dospel. — Če bi bil Uzunovič že sinoči prejel odgovor, bi bil takoj šel na dvor in bi se danes že lahko predstavil z novo vlado. Sicer pa situacija ni še razčiščena. De-mokratje zastopajo stališče, da morajo biti v vladi zastopani tudi Hrvatje, ker bi bila to sicer pravoslavno-musliman-ska vlada. Taka vlada pa ne bi mogla izvajati politike sporazuma, kakor jo zahtevajo demokrati Dalje so demokratje mnenja, da se mora zakon za pobijanje korupcije brezpogojno skleniti. Na ugovore Uzunoviča, da takega zakona nimajo nikjer v Evropi, pripominjajo demokratje, da so imeli sličen zakon že v predvojni Srbiji, namreč hajduški zaken. Saj korupcija po njihovem mnenju ni nič drugega kakor iiajduštvo. Beograd, 17. maja. Predsednik vlade Uzunovič je bil včeraj dopoldne na dvo-j ru ob 10. Po odhodu z dvora je izjavil, j da je referiral kralju o razpravi situaci-j je in je potrdil, da ostavka ni sprejeta in da je šaržiran, da sestavi poslovno vlado. Celo dopoldne so radikalni člani vlade imeli konference v predsedništvu vlade. V tem času so imeli radičevski ministri konferenco v poslanskem klubu. Klub je sklenil, da gresta v imenu kluba Preka in Pucelj k predsedniku vlade in da mu izročita predsinočno resolucijo kluba, ki je javnosti znana po službenem komunikeju hrvatskega seljačkega kluba. Preka in Pucelj sta šla v predsedništvo vlade in izročila Uzuuoviču resolucijo ter se dalje časa razgovarjala z njim. Po tem razgovoru sta odšla referirat Radiča o poteku razgovora in se nato zopet vrnila k Uzunoviču. Včeraj popoldne ob 6. je predsednik demokratske stranke Davidovič posetil Uzunoviča in ostal pri njem v razgovoru pol ure. Ko je Davidovič prišel cd konference, je izjavil novinarjem: Bil sem pri Uzunoviču, ki mi je celo stvar 'razložil. Ali Vam je bil ponuden vstop v vlado?« Da. Uzunovič je kot mandator krone ponudil demokratom vstop v vlado. To pomeni brez Radiča.« Ne. Mislim, da bodo radičevci ostali v vladi. Sedaj se dela na tem, da vstopimo v vlado mi in muslimani. Vlada bi se na ta način okrepila. Nobena skupina bi ne bila v vladi neobhodno potrebna. Grem, da se dogovorim s tovariši. »Verujete v uspeh misije Nikole Uzunoviča?« Veru-jem. Nadejam se, da se bo vse dobro končalo. Samo pred definitivno odločitvijo je treba določiti cel program dela in vse’ kar je potrebno za uspešno poslovanje take vlade. Po tej izjavi je odšel Davidovič v de-mokratski klub, kjer se je sestal s svojimi prijatelji. Zakaj so jovanovičevci ustanovili svoj klub? Radikalski disidenti so tudi imeli včeraj sejo, s katere so poslali Pašiču kot predsedniku radikalskega kluba naslednje pismo: »Klub radikalnih poslancev, čegar člani smo dosedaj bili, se ni nikdar opredelil napram vprašanju korupcije, ki je bila predmet tako živahne razprave v javnosti, pred sodišči in v narodni skup- ščini, čeprav bi se moral s tem prav posebej baviti. Klub ni ničesar sklenil v pogledu razprave o interpelacijah, ki so j'ih predložili skupščini glede korupcije Davidovič in tovariši. Na sestanku kluba dne 13. t. m. je predsedništvo izjavilo in obljubilo, da bo klub sklican na sejo 14. t. m. in da se bo takrat bavil z vprašanjem interpelacij in sklepal o tem, ka- ko stališče naj zavzame. Toda seja ta dan ni bila sklicana, čeprav so bili zbraui vsi poslanci. Tudi se ni nič sporočilo in nit" sklenilo, kako naj klub nastopa. Dogodilo pa se je po tem, da je y imenu kluba in iz srede kluba govorila cela vrsta poslancev: Žujevič, Živojinovič, Stojadi-novič, Jankovič, Dragovie in ŽivkovičL Ti govrniki so nastopili proti predloženim interpelacijam ter branili in opravičevali postopanje oseb, ki so bile v interpelacijah obtožene. Vse to in poleg tega vedenje članov kluba, ki očito uživajo posebno naklonjenost predsednika kluba, nam ne dovoljuje več, da bi še dalje jemali nase Gdgovornost za vse tisto, kar se dela v imenu kluba in kar se prikriva z imenom Narodne radikalne stranke. Ker želimo estati neomajno zvesti radikalni stranki Srbov, Hrvatov in Slovencev, njenim načelom, njenemu programu in njenim tradicijam, izjavljamo, da prenehamo biti člani radikalnega poslanskega kluba in da si osnujemo svoj lasten klub.« — Slede podpisi 10 članov novega kluba. Rezultat občinskih volitev v Dalmaciji. ZMAGA RADIČEVCEV-Split, 17. maja. Včeraj so se v vsej Dalmaciji izvršile občinske volitve. Dobili so v krajih: Split: delavci 10 mandatov, meščanski blok 10, federalisti 8, samostojni demokrati 5, klerikalci 1, radičevci 7. Šibenik: radičevci 20, blok zemljorad-nikev, delavcev in demokratov 17, Hr-vatska pučka stranka 4. Dubrovnik: radičevci 17, hrvatski republikanci 0, delavci in kmetje* 2, demokrati 3, radikali 7, sam. demokrati 1, lie-edvisni Hrvatje 3. Kotor: neodvisni Hrvatje 3, delavci 1, radikali 6. Kaštel Lukšič: radičevci 13, udruženje demokratov in radikalov 4. Benkovac: radikali 14, radičevci 13, sam. demokrati 5, zemljoradniki 1. Imotski: radičevci: dve tretjini vseh mandatov. Kaštel Sueurae: radičevci 10, ostali 7. Trilj: radičevci 1532 glasov, Hrvatska pučka stranka 156, radikali 78, sam. demokrati 253. fiutivan: demokrati 6, sam. demokrati 5. Muc: radičevci 19, sam. demokrati 4r demokrati 1, Djokoš 1. Leče vina: radičevci 1101 glas, vsi drugi 304 glasove. Komiža: kmetsko delavski blok 1, radičevci 9, ostali 4. Omiš: radičevci 19, radikali 2, ljudska stranka 3. Šali: radičevci 14, radikali 3. Vis: delavci in kmetje 2, radikali iir seljačka stranka 16, meščanski blok 2, Hrvatska seljačka stranka 4, demokrati 1. Ravni kotar: sam. demokrati 5, radičevci 3, radikali 9. Janjina: radikali 13, drugi 4. Orebič: skupna lista 13. SEJE KLUBOV. Beograd, 17. maja. Včeraj so bili vsi politični klubi zbrani. Radikalni klub je imel sejo šele popoldne. Vsi opozicijski klubi so imeli včeraj seje, na katerih so razpravljali o političnem položaju v zvezi z mandatom g. Uzunoviča za sestavo poslovne vlade. V POLJSKI MIR IN RED. (Varšava 17. maja. Javljajo, da v vs*j Poljski vlada mir in red. Pan-Evropa. Piše A. G. 4. Obseg Panevrope — brez Anglije in Rusije. Utegne kdo reči, da »Združene države Evrope« brez Anglije in Rusije ne moremo imenovati — Panevropa (Vse-Evropa). Ta ugovor je teoretski opravičen, praktiški pa brezpomemben. Tudi »Panameriška linija« izključuje Kanado in evropske kolonije. Enako je bilo s panhelenizmom Demostenovim, ki ni obsegal vseh grških dežel. Panevropa naj bi obsegala ‘26 sedanjih držav in 5 manjših teritorijev (ti teritoriji so: Gdansko, Monaco, San Marino, Lichtenstein, Andorra). Obseg tega ozemlja znaša okroglo 5 milijonov štirijaških kilometrov s 900 milijoni prebivalcev. Ali tu sem spadajo tudi evropske kolonije: Libija, francoska Afrika, Angola, Kongo, Tripolis, Eritreja, Mozambik, Madagaskar, holandska Indija, francoska Zadnja Indija, Guyana i. dr. z 20 milj. štir. km in 129 milj. prebivalcev — cela Panevropa torej: 25 mil. štir. km in 429 milj. ljudi. — Na ta način bi imeli naslednje svetovne sile: Panevropa 429 milijonov ljudi in 25 milijonov štir. kilometrov. Anglija 464 milijonov ljudi in 39 milijonov štir. kilometrov. Rusija 150 milijonov ljudi in 23 milijonov štir, kilometrov. Mongolske države 520 milijonov ljudi in 12 milijonov štir. kilometrov. Panamerika 209 milijonov ljudi in 32 milijonov štir. kilometrov. Iz teh števil je jasna nujna potreba, •da se 26 evropskih držav združi v Pan-evropo, ki se šele more vredno pridružiti ostalim štirim svetovnim silam. Razcepljena Evropa mora postati prej ali slej plen svetovnih sil, toda Panevropa bi bila prav lahko — najmočnejša med njimi. Po prebivalstvu in površini bi bila sicer tretja, ali močna dovolj, da bi mogla odbijati vsako vojaško invazijo. Panevropa bi imela tudi dovolj hrane in surovin. Taka zjedinjena Evropa bi bila sposobna in poklicana — po svoji legi med Anglijo in Ameriko, med Ru-.sijo in Orijeutom — in z ozirom na tradicije in nadarjenost, da bi ostala na ne-dogledne čase kulturni centrum sveta. Ideja »Združenih držav Evrope« je že stara, toda ostala je neaktiven literarni problem, ki ni nikdar postal politiški prodam. Ali došla je tako resna doba, da mora priti do sanjarij, od ideala do — politiške realnosti. Kakor se je Bismarck h 1866. odločil za maloneroški program, pustivši Avstrijo samostojno, tako se nam je odločiti tudi za malo-evropski program — t. j. Panevropo brez Anglije in Rusije. Anglijo smemo brez pomislekov smatrati za neevropsko'svetovno silo, ki je: velesila v vseh petih delih sveta: evropska velesila je v Angliji in Irski, — azijska je v Indiji, — afriška v južni Afriki, — avstralska, ker ima cel ta del sveta, — in amerikanska v Kanadi. Anglija je politiški del sveta sam za-se, ki ni ne evropski, ne azijski, ne afrikanski, ne avstralski in tudi ne amerikanski, marveč je enostavno — angleški (britski). Ta del sveta ne družijo geografske veze, marveč enoten jezik s kulturo vladajoče nacije in pa — državniška modrost njegovih voditeljev. Ni mogoče, priključiti Panevropi to svetovno silo, ki je večja po obsegu in številu prebivalstva, — marveč zdravi vzgledi nam pravijo: Napravimo Panevropo brez Anglije, toda nikakor ne proti Angliji, kakor imamo Panameriko brez Kanade, a ne proti Kanadi. — Tudi Amerika se je odločila za maloamerikansko rešitev in je Kanado izločila, dasi je to največja amerikanska zemlja in Panameriki mnogo bližja nego Anglija Panevropi. Ameri-kanci so si na jasnem, da Kanada ne more pripadati obenem angleški in pan-amerikanski svetovni skupini. To je vzgled, ki rešuje tudi vprašanje Panevrope in Anglije. Ali zapomnimo si to-le: Panevropa se ne sme nikdar pustiti zlorabiti proti Angliji, marveč njena naloga bodi, da bo skupno ž njo steber svetovnega miru in etapa k svetovni organizaciji. Anglija mora biti in ostati pacifistična svetovna sila. Desetletja potrebuje, da prebavi, kar je požrla, ona more v kaki no,vi vojni — mnogo ali vse izgubiti, a nič posebnega pridobiti. Tudi Evropa nujno potrebuje mini. Dočim bi mogli Rusija in Japonska po srečni vojni mnogo pridobiti (Carigrad, Indija, Kina, Filipini, Avstralija...), bi Evropa mogla izgubiti vse, da, celo po najsrečnejšem izidu nič posebnega pridobiti. Tako sta Anglija in Evropa zaveznici v mirovni politiki. Kakor hitro dobi Anglija realna in idealna jamstva, da panevropska federacija nikdar ne bo njej sovražna in da so njeni cilji pacifistični, tedaj bo v lastnem interesu Panevropo podpirala. S tem bi bil evropski mir zagotovljen, kar je tudi za Anglijo neprecenljive važnosti, kajti v slučaju vojne med evropskimi državami tudi Anglija ne bi mogla ostati nevtralna. Angliji mora biti na tem, da pride Evropa do stalnega miru in si tako ohrani dobrega odjemalca za izdelke svoje industrije. Dalje je Angliji na tem, da se ji Ru-ija ne zarije ob Severnem morju. Ako ne pride do Panevrope, tedaj je pričakovati, da se Nemčija in Rusija prej ali slej zedinite proti Angliji. Tedaj bi Ru-ija ne postala nevarna samo v Indiji, marveč celo na britskih otokih. Anglija mora podpirati panevropsko gibanje. Po iznajdbi zrakoplovov in podmornic se je zelo poslabšal položaj otoške Anglije. Podmornice morejo Anglijo izgla-dovati, a zrakoplovi čez Kanal morejo London porušiti. Anglija se vojaški ne more več obvarovati pred Evropo pač pa politiški. Edina politika, ki daje Angliji varstvo, je ustvarjenje miroljubne in prijateljske Panevrope. Narobe pa Anglija ni tako nevaren sosed Evropi. Za to tudi ni najti povodov, marveč v obojestranskem interesu je mir in prijaznost med njima. Njiju velika naloga je, da si v bodočnosti delita kulturno misijo v Evropi: Anglija z ekstenzivno misijo svet evropizuje, Evropa pa z intenzivno misijo povzdigne evropsko kulturo do najvišjega razvoja. tarne komisije, terminiral nujno delo in končno določil, da ne bo tisti, ki bo nastopil kot priča, ki bo sodeloval, da se korupcija prime, tudi kaznovan. Vsaj vsi vemo, kako se je godila stvar. Ljudje so prišli v Beograd, hodili od urada do urada, zapravljali čas in denar, a vse je bilo zaman in vsi njih napori brezuspešni, dokler niso plačali zahtevane odkupnine, da so dosegli svojo pravico. Vsi ti ljudje bi že davno z veseljem nastopili kot obtožitelji, če jih ne bi sile razmer prisilile, da so po sedaj obstoječem zakonu postali sokrivci korupcije. Po moralnem pravu se sicer ne more govoriti o njih krivdi, toda po črki zakona so bili krivi. S tem pa so bili tudi obenem ko-rupcionisti varni pred neprijetnimi pričami. Tako je dejansko zakon sam ščitil korupcioniste. Ravno to pa je sedaj s sprejetim predlogom HSS odpravljeno in sedaj je šele dana možnost, da se prime vse korupcioniste brez izjeme. Vsega tega pa ni v predlogu SDS in zato je po svojih posledicah najostrejši predlog HSS in to dokazuje tudi to, da ga je vsa opozicija osvojila. Vendar ne bo resno trdil kdo, da je opozicija, kjer so najostrejši nasprotniki radikalov in zlasti Pašiča, sprejela predlog HSS zato, ker je bil milejši od esd-esarskega. Zato je vsa tista baharija, da je »SDS tudi to pot nastopila najbolj dosledno in odločno« samo ena tistih stereotipnih praznih fraz, ki je samo toliko vredna, kakor vse samohvale »Jutra :. Pač pa je nekaj vredna naivnost enih bralcev »Jutra«, ki so brali vse tri predloge in ki še vedno niso spoznali resnice. Ta naivnost pa je1 v resnici občudovanja vredna, ker je neprekosljiva. Mislimo pa, da na to naivnost ni ponosno — niti »Jutro«. Anglija, ki ima na razne države velik-vpliv, bi soglašala z ustanovitvijo Panevrope le tedaj, ako bi imela zadostna jamstva, da od te strani ne bo. za njo nikake nevarnosti. Jamstva bi bila: 1. Obligatorno razsodišče med Panevropo in Britanijo. 2. Odprava ali omejitev podmornic, 3. Sporazum o zrakoplovstvu v smislu washingtonskega dogovora, ki Anglijo očuva vsakega napada iz ozračja. 4. Kolonijalna zaokroženja v Afriki s tem, da Anglija zamenja svoje zapadne kolonije za enakovredne vzhodne kolonije evropske. 5. Anglija prevzame varstvo nad evropskimi kolonijami Evrope v — Aziji (franc, in holand. Indija) proti napadom od kake tretje strani, Evropa pa bi enako varovala matično Anglijo v Evropi. 6. Angleški domini ji se zavežejo, da dopuste evropskim doseljencem enake pravice kakor angleškim. Tak sporazum bf bil ugoden za obe strani, kajti: Panevropa bi ostala nevtralna v bodočih vojnah zaradi — Indije, Anglija pa v morebitni rusko-evropski vojni. O Rusiji naj sledi posebno poglavje. Varanje javnosti. Sobotno »Jutro« piše, da je bil naj-ostrejši predlog o pobijanju korupcije oni, ki so ga podali koncem korupcijske debate samostojni demokrati. Trditev »Jutra« ni drugega ko navadno varanje javnosti. Najostrejši predlog je na vsak način tisti, ki je najbolj konkreten in ki daje parlamentarni anketi čim bolj precizna I navodila. Zakaj samo spešno podana navodila — pa naj bedo še tako visoko doneča — dajejo korupciji samo možnost, da se izmuzne. Zato ni stvar v tem, kako se govori o korupciji, temveč kako se jo prime. In ravno v tem oziru je bil predlog kluba HSS najbolj konkreten. Formuliral je jasno delovni program parlamen- Politične vesti — Demisija vlade. V zmislu parlamentarnih običajev se je po glasovanju v narodni skupščini prijavni Uzimovič za avdienco. Ob 12. dopoldne je bil Uzuiiovič sprejet od kralja, kateremu je podal de-misijo vse vlade. Po avdienci je izjavil novinarjem: »Vsi veste, kaj se je zgodilo. Smatral sem za svojo dolžnost, da po glasovanju v narodni skupščini izročim N. Vel. kralju ostavko celokupne vlade. Če bo ta sprejeta, še ne vem. Enako pa tudi ne morem reči, kako se bo situacija nadalje razvijala. — »Koalicija med radikali in radieev-ci ni pretrgana.« Po glasovanju v skupščini je odgovoril St. Radič novinarjem na vprašanje, če je koalicija z radikali prekinjena, sledeče: »Ne vem, ker samo tedaj, če bi šlo za sporazum, bi bila koalicija razbita. Vlada je padla, toda ona se more z našo i>odporo obnoviti, če sprejmejo to stališče radikali. Mnenja sem, da ni koalicija prekinjena. Če pa radikali mislijo, da je prekinjena, potem je za nas dobro. (Radič se je pri tem zadovoljno nasmehnil. Parlament mora delati! Mi rabimo delovno vlado, ne pa voliv-no manjšino.« — To izjavo je pedal Radič še v soboto in je bila za nadaljni potek dogodkov velikega pomena, ker je nudila možnost, da ostane Uzunovičeva vlada na krmilu. — Kralj ni sprejel demisije vlade. Po konferenci z radikalnimi ministri je izjavil Uzimovič novinarjem: »Ostavka celokupne vlade ni bila sprejeta. Sedaj gie za popolnoma sličen slučaj, ko so radi-čevci prvič odpovedali sodelovanje. Treba storiti vse, da bo vlada mogla delati. Kakor je bila preje rekonstrukcija vlade izhod iz situacije, tako treba tudi sedaj postopati. Kralj zaradi tega tudi ni sprejel ostavke, temveč mi poveril nalogo, da stvorim s sedanjim parlamentom delavno vlado. Uzunovič je naglasil, da je optimist in da se bo kmalu videlo, s katerimi skupinami bo mogoče sestaviti novo vlado. v — Jovanovičevi pristaši osnovali lasten klub. Vsled glasovanja v skupščini ie prišlo v radikalnem klubu do hrupngj dogodkov. Pašičevci so hoteli z vsem, pristaši Jovanoviča fizično obračunati. S tem je bila mera potrpežljivosti Jovanovičevih pristašev polna in ustanovili so si lasten klub, ki je štel takoj prvi dan U poslancev. Ljuba Jovanovič je javil predsedniku skupščine ustanovitev lastnega kluba s sledečim pismom: Gospod predsednik narodne skupščine! Čast nam je sporočiti Vam, da smo izstopili iz kluba poslancev Narodno radikalne stranke in ustanovili svoj poseben radikalni klub. Začasno je klub konstituiran sledeče: predsednik Ljuba Jovanovič, podpredsednik Joca Laloševič in tajnik Jovan Altiparmahovič. Prosimo predsedstvo skupščine, da nam dodeli posebno sobo. Člani kluba so dosedaj poslanci: Ljuba Jovanovič, Joca Laloševič, Jovan Altiparmahovič, Velja Vukičevič, Svetozar Stankovič, Vlajko Kosič, Milan Tomič, Vasilije Trbič, Ljuba Miloševič, i-mitrije Popovič in Bela Strilič. P* m d inski poslanci bodo sigurno y Ve ' m0i številu'vstopili v klub. Enako je.adikalni = Laza Markovič in dr. Janjič sta izjavila, da bes ta St. Radiča vsled njegovih znanih izjav, da sta lcorupcionista, tožila. St. Radič je vzel to vest zelo ravnodušno na znanje in dejal, da se bosta oba prepričala, da sta gonila lisico, prignala pa na dan — volka. — Položaj na Angleškem se zboljšal. Ministrski predsednik Baldvvin je izjavil, da bo zelo uplival na podjetnike, da popuste v svojih zahtevah do delavcev. Istočasno so tudi mnogi drugi poslanci meščanskih stranic uplivali na podjetnike, da -o popustljivi. To je pomagalo m po- • • delodajalci in strokovnimi gaiania med aeiDunj« ^ . .. v organizacijami so bila uspesno zaključena. Delodajalci so odnehali od vsakega znižanja plač, nakar so strokovne organizacije pristale na razne zahteve delodajalcev. Tako ne bodo v službo sprejeti eni stavkujoči delavci, ki so zagrešili nasilja. Dalje so se morale strokovne organizacije obvezati , da bodo poravnale vso škodo, ki so jo povzročili stavkujoči z nasilnimi dejanji. Tudi se omeji pravica stavkanja, predvsem niso takozvane simpatijske stavke dovoljene. Vsled sporazuma med strokovnimi organizacijami in delodajalo' so se večinoma skoraj vsi transportni delavci vrnili na delo. Upati je, da p, ide tudi skoraj do sporazuma z rudarj,. — Piisudski zmagal na vsej črti. Uradno se sporoča, da je predsednik republike Wojciechowski odstopil v korist maršala Pilsudskega, ki je edini poklican, da postane predsednik poljske republike. Vlada Witcsa je odstavljena in bo sestavljena s pomočjo sejmskega predsednika Rataja nova vlada iz samih priznanih poštenjakov. Zmaga Pilsudskega je popolna. Polk za polkom je prestopil na njegovo stran. Odločilne važnosti je bil generalni štrajk železničarjev, s cenim je bilo preprečeno, da bi vladi zveste čete mogle priti v Varšavo. Z zmago Pilsudskega so postale brezpomembne tudi tatarske vesti o napadu sovjetskih in beloruskih čet na Poljsko. Piisudski je užival zlasti veliko zaslombo med levimi skupinami in je zato njegova zmaga — zmaga demokracije. — Nemška vlada je podala demisijo, ker je bilo nezadovoljstvo .proti dr. Luthru vedno večje. Kdo bo sestavil novo vlado, se še ne ve nekateri pa predlagajo kot novega kan-celarja demokrata Geselerja, sedanjega vojnega ministra. ___ • drugi radikalni da bodo tudi se "m°kjo^vičev kUlb. vstopili umbamdi ta pomen, da Jovanovičevega kluDa » ----- poslanci vstopiti v posebnega Predvsem ima ustanovitev^ ^ krize vprašan za ne Im pri i . Paši(y temveč tudi Lju- “ovič. Razkol v radikalnem klubu je z ustanovitvijo posebnega Jovanovičevega kluba definitiven. Prosveta. repertoar narodnega gledališč a n LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. 17 maja, ponedeljek: Ladja Tenaeity. Red 18 maja, torek: ^°RUda. Red E. 19. maja, sreda. Red B. 20. maja, četrtek. . 21. maja, petek: Gabriel Rorkman. — 22. maja, sobota. Red C- Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer, ponedeljek: zapito, is maja’, torek: Boris Godunov. Red C- 19 maja, sreda: Boheme. Red F. , , . oo. maja, četrtek: Pag.liacci, Gianni Schiccni. - Red D. 21. maja, petek: Wally. Red E. 22. maja, sobota: Večni mornar. Red A. Sokolstvo. Jugoslovenska sokolska matica v. J^bbljaiM opozarja vsa ona sokolska društva, , ^ -ix>slala »Sokolsko pesmarico , da jo plačajo po poštni položnici tekom 14. dm Ce pa s® kdo želi kak izvod pesmarice ™] to javi dopisnico Jugoslpvenski sokolski ^tm Ljubljani. Komad velja 1C dmaijev s posu no vred. Bratcu Andreju Smoletu v opombo — Penatje. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE ANDREJU SMOLETU. V soboto ob polnoči se je vršila tiha svečanost pred rojstno hišo Andreja Smoleta na Dunajski cesti, dragega Prešernovega prijatelja. Penatje so odkrili spominsko ploščo Andreju Smoletu. Polnoštevilno so se zbrali Penatje in njih ožji prijatelji pred spominsko ploščo in ko je ura bila polnoči, se je poklonil predsednik Penatov univ. profesor dr. Alfred šerko man »m Andreja Smoleta s sledečimi zanosnimi besedami: Penatje! Pozdravljeni Vi vsi, ki ste se zbrali ob uri polnočni v proslavo spomina Andreja Smoleta, Slovenca po krvi in čustvu, po mislih in srcu. — — — Pozdravljeni! Pozdravljena dolina šentflorjanska, ti zemlja domača, ki kriješ Prešerna in Ivana Cankarja! Bog bodi s teboj! Pozdravljen pred vsem pa Ti človek, romar slovenski — naš bratec Andrej! Ob uri polnočni se Te spominjajo >latje Penatje, kakor Ti, romarji trudni po zemlji slovenski, predragi deželi, ki si jo ljubil prisrčno ves čas. Pozdravljen Andrej! V. Tebi mi zremo svoj narod slovenski, njegovo usodo, bridkost in nesrečo, njegove vesele in žalostne dni. Zatorej Bog s Tabo, prijatelj Prešernov, spomin Tvoj med nami naj večno živi! Nato je položil venec na spominsko ploščo in intim mi slavnost je bila končana. Spominska plošča je iz nabrežinskega marmorja, izdelana po načrtih arhitektu Josipa Plečnika. Lahko jo* prištevamo med najlepše spomenike v Ljubljani. V rdečih črkah so vklesani neumrjoči Prešernovi verzi: Težka človeku ni groba odeja Vzamejo v sebe ga zemlje moči Trčimo, bratci, še vince se smeja Dolgo Smoletov spomin naj živi! Bratcu Andreju v opombo. Penatje. Maja 1926. Hovootvorjena dvorana v narodnem muzeju. Liez slavnosti je bila preteklo nede-. > o vorjena dvorana starejše slovenske umetnosti v ljubljanskem narodnem muzeju. Do februarja letošnjega leta je imel v ‘‘J dvorani svojo knjižnico in čitalnico francoski institut, ki se je bil uselil leta 1920. Sedanji muzejski ravnatelj, dr. Josip Mal, je občutil neprimernost tega stanja in se je njegovemu nemalemu prizadevanju posrečilo, da je prostor danes zopet porabljen za muzejsko zbirko. Namestil je v njem naša starejša slikarska dela do konca 19. stoletja (mlajša dela 'v sosednji dvorani), doslej še nikdar razstavljene arheološke izkopnine in nekaj moderne plastike. Slike so bile doslej magacinirane, kipi — večinoma >z sadra — spravljeni v kleti. Da to »tanje iij b*ilo koristno umetniškim delom, je vsakemu priprostemu človeku jasno. Zato bi ne bila posebna zasluga seda-njega ravnatelja, če je odpravil te nepravilnosti; a njegovo delo je korak iz zastarelega, kvarnega sistema, kakršne- po^avlf/m11aifgov Prednik to ga zato 3rX“''ei‘” -■ Nova dvorana je urejena tako, kot za enaatudier-Pr°fr; 551140 80 de]a «*e-hnriJ V1*mah> ki učinku slik niso »o KS kT1'je tak izhod ,iePrimer- ie l 'pomivanje. Pripomniti m; n ,a mu?ieisko poslopje s svoji- previsokimi sobami ne nudi boljšega prostora za uredbo galerije. Najstarejša dela so snete freske iz cerkvš na Vrz-dencu pri Vrhniki. O njih poroča konservator dr. F. Stele v zborniku za umetnostno zgodovino 1925, str. 183 na.sl. razstavljen je odtis starejše plasti iz “01|lca 13- stol. in fragmenti iz zač. 15. •' 0 ^tja. Delo je za zgodovino našega -■ euskega slikarstva neprecenljive vred- ''Mri»n?bo Postavlja najstarejše znane t pomemke. Od fresk sta tu ^ d k [,iji iz Jezerskega. Snemanje ia kopije je oskrbel vzorno naš veščak, prof M Sternen. Prva stena na levi obsega same nove pridobitve, pravi ponos muzejske zbirke. Predvsem je tu skupina 14 portretov, ki predstavljajo člane družin Crobath in Pesjak. Starejše družinske člane je portretiral Herrlein, dr. Blaža Crobatha, Prešernovega šefa, njegovo ženo Josipi-no, po rodu Poljakinjo, njuno hčer Lu-jizo in njenega moža Pesjaka pa je naslikal M. Stroy. Ta Strojeva dela spadajo v njegovo najboljšo dobo in čuvajo podobe milih zgodovinskih osebnosti. Strojeva sta dalje dva ovalna portreta Cro-bathovih hčera, virtuozni podobi ljubkih otrok. Lujiz® Pesjakovo kot nevesto in njenega moža srečamo še enkrat v portretih C. Vogla, Crobathovi otroci so nam ohranjeni v dveh dvojnatib portretih M. Langusa. S tem nakupom je muzej pridobil lepo galerijo oseb iz naše meščanske romantike. K nji so R. Giontinijevi dediči prispevali portret ge. Giontini, izredno lepo Kiinlovo delo in sliko Janeza Giontinija nekega dunajskega portretista. Štiri Laye>rjeve nabožne slike iz Gutinannsthalove zbirke in Schlauderer-jev portret N. Mercka zaključujejo novi oddelek. Na sosednji steni dominira velika Brezmadežna, delo Val. Metzingerja, ki je preje viselo v Trnovski cerkvi. Slika izredno jasne kompozicije in lepih slikarskih kvalitet je s tem, da so dali prejšnji lastniki preslikati Kristov simbol, zgubila logičnost kompozicije, kar je za baročno umetnino velika škoda. Brez dvoma jo bo dala muzejska upra-va primerno restavrirati, ker je neumetniški vzrok sedaj docela neaktualen. Metzingerju je pripisan tudd manjši sosednji Herkul. Spodaj visita dve krajini slovitega Janše in oljna podoba Cerkniškega jezera, delo diletanta Steinberga. Poleg lepega Layerjevega Rojstva zbuja posebno pozornost novo pridobljena Cebejeva banderska slika, z adoracijo Rešnjega telesa in Kristovim vstajenjem na drugi strani. Delo, ki ga je v resnici mojstrsko restavriral M. Sternen, je po svežini barv in virtuozni potezi pravi Za in proti bikoborbi. Zanimivo je slišati argumente obeh na ^P^skem, ki se že dalje ča»a 24 °*iroma proti starodavnemu panskemu narodnemu običaju, bikobor- ; • /afloP»ilv tistih, ki žele, da bikoborbe i»ienehajo, pravi, da je sam sicer ljubitelj Jikoborb, vendar pa bi jih prepovedal, -r so v današnjem času španski družbi samo sredstvo, s katerim si preganja čas. Zagovornik bikoborb pa izjavlja: Umet-n°8t bikoborbe ni niti frivolna niti bar-‘;trska, pač pa je frivoluo in barbarsko občinstvo. Bik se mi zdi nekaj velikega in vzgojnega. On je tipično španska žival in ne-'afrVnil'iiv0 mi ■*e’ i'ira v naši he- 1 *ev> & je, s spoštovanjem rečeno, t;, Prevelik komedijant in precej Lev ie prevelik igralec in nerad gofie *>lez občinstva. Bika pa ni mo boj. potiti in je zmirom pripravljen -/.a ie bil učitelj starih Špancev, di pfT^ovinski Španec ga je lovil zara-havuikJi?116 ali 8» j® P« Podil po velikih ii za Žvii' •raz,veinjati v igrokaz. Zapu- ^il je stepe m zgradil po mestih prosto-ki6* prisostvuje sam kot ? Zahteva 0(1 Poklicnih torerov, ua so hrabri. o'.^nn°l>C|lb€MS^ vod,{a španske- ga naroda. Najprej opijanijo, potem pa deprinnrajo. Psihološko se ljudstvo navadi gledah življenje z barijere. Navadilo se je prenašati svoj junaški duh na toreadorje in to omejitev raztezajo na vsa udejstvovanja, Id tirjajo riziko ali žrtve. Kadar je treba storiti nekaj težavnega, se poslužuje narod stavka: »Tu manjka H'0ža«, kar znači toliko, kakor: treba poiskati moža, ki bi bil torero, dočim bi * stali stopili na balkon in gledali, kaj se dogaja. Španske revolucije, ki nas tre*-milno teže, so bile neke vrste bikoborbe, kjer so dva, trije generali skočili v areno, v našem slučaju na cesto in zasledovali poklicne toreadorje, ki so bili advokati. Narod je stopil k oknu, da se zaba- biser našega poznega baroka. Še en baročni slikar, Fortunat Wergant, je zastopan z dvema izrednima portretoma, dalje J. Potočnik, L. Layer. A. Herrlein, V. Dorfmeister, A. Hayne, J. Kogovšek, M. Stroy, M. Langus, A. Bizjak, Egart-ner in Marija Auersperg. Slede nekatere kopije po italijanskih in nizozemskih mojstrih; med njimi je kopija xM. Stroja in 2 kopiji doslej neznanega J. M. Milica. Slikarsko zbirko zaključujeta portreta barona Schweigerja iz 1. 1649 in Gladičev M. Dinstman iz 1. 1660. Na podstavkih je nekaj kipov A. Repiča in t Štelica iz sadre. V sredini dvorane stoji vitrina z arheološkimi izkopninami iz Karlovške ceste (1914), iz kolonije Stan in Dom (1926), iz Tuhinjske doline, iz Vrhnike, iz Polhovega gradca in iz staroslovenskih grobov v Žirovnici. Naj med temi znamenitostmi omenim najzanimivejše: 2 leseni punčki z gibljivimi udi, kot igrača za otroke, gotovo velika redkost. Dalje cista za lasno mrežico (ki bd se morala že zdavnaj povrniti v zbirko); keramična skodelica iz Antoninove dobe, s krasno ohranjenim hrastovim reliefom in dvemi roči. Dalje razne steklene in bronaste posode, lešcerbe iz gline in brona, vrči, balzamariji, pladnji in novci. Prav posebna redkost je v soseščini izkopnin razstavljeni gotski krilni oltarček iz Podkraja nad Vipavo. Kratek pogled v novo razstavno dvorano nam odkrije uspehe sistematičnega dela in ljubezni do predmeta. Naše novejše znanstveno delo je rodilo že toliko pozitivnih izsledkov, da je močno spo-polnilo spoznavanje naše kulturne preteklosti. Tu gredo roko v roki zgodovina, arheologija in umetnostna zgodovina, njihovemu prizadevanju mora objektiven človek priznati življenjske zasluge. Upajmo, da se bo v kratkem izpolnila naša želja po primerni stavbi, v kateri bodo nabrane umetnine, učinkovito nameščene, lažje služile njihovemu namenu: plemenitemu užitku in resnemu študiju. v M. TEŽKI GOSPODARSKI POLOŽAJ ČE-HOSLOVAŠKEGA DELAVSTVA. V Zvezi s trajno krizo čehoslovaškega gospodarstva je tudi vedno slabšanje delavskega položaja. Beda delavcev se’ da označiti v treh besedah: beraške plače, kratko dnevno delo, brezposelnost. Življenje še tako zaposlenega delavca je daleč za njegovim predvojnim položajem. V vseh strokah so plače neprimerno nižje kot pred vojno. Vrhu tega obstoje še državni davki na najvažnejše življenjske potrebščine, katerih cene povečujejo še visoke železniške tarife ter najemnine. I ako znaša povprečni dohodek rudarja le 78.14% predvojne mezde. Malo boljše so razmere pri kovinskih delavcih. Zaslužek tekstilnih delavcev se giblje med tedenskim 120.96 čK in 201.96 K, povprečni zaslužek pa znaša 154.45 čK, kar pome-nja 87.45% predvojne vrednosti, ter 70 odstotkov predvojne kupne vrednosti. Stavbinski delavci zaslužijo na teden od 139.20 ČK do 237.60 ČK. V porcelanski industriji znašajo povprečni tedenski zaslužki pri akordnem delu od 147 do 248 čK, pri urnem delu pa 110 do 198 čK, kar znaša tri četrtine predvojnega zaslužka. Kljub temu misli vai brez posebnega interesa za talarje in crožje. Bikoborbe so špansko dušo ponižale; način, kako bi španska dražba ozdravila od te dekadence, ni prepoved bikoborb, pač pa v tem, da je treba iz vseh ljudi napraviti toreadorje. Reforma-ter z nacijonalno vestjo mora dvigniti bikoborbo v nekaj obveznega, toda ne kot igrckaz pač pa kot šport, ki bi se ga morali udeleževati vsi moški državljani cd 15 —30 leta. Če bi vse ljudi, ki danes s tribun vpijejo po torero vem junaštvu, prisilili, da se spuste v areno in izpostavijo svojo lastno hrabrost preskušnji, bi postal Španec kmalu zopet to, kar je bil pred časi. V mestu Pamplona vlada navada, da dajo zjutraj bikom, ki jih vodijo s kolodvora v areno, svobodo, da jih ljudstvo lahko preganja. V drugih krajih puste privezanega bika divjati po cestah, da se mlado in staro lahko bori ž njim. II običaji, ki bi se tujcu zdeli morda barbarski, so brezdvoma ostanki primitiv- nih bik«tvorb in uče, kaj bi se moralo vr- šiti po celi Španiji. Bikoborb ni treba prepovedati, pač pa jih je treba izpre-meniti v narodni, obvezni šport. . .... — vlada na povišanje davkov na živila in potrebščine. Ako bo vlada pri tem vztrajala, bo naletela na najodločnejši odpor delavskih množic. UREDITEV IZSELJENIŠKEGA VPRAŠANJA. (Iz oficijelnega poročila Mednarodne strokovne zveze.) Po vojni se število evropskih izseljencev v prekomorske dežele čimdalje bolj zmanjšuje. Tekom 19. stoletja irt prvih 14 let 20. stoletja so odpotovale velike množice evropejskih izseljencev v prekomorske dežele. V letih 1909—1913 je znašalo število teh izseljencev nič manj kot skoro 6 milijonov, medtem, ko je v letih 1920—1924 doseglo kcmaj 3 in pol milijone. Celo izseljeniško gibanje med posameznimi evropejskimi deželami je pričelo pojemati. Ker se bo obnovitveno delo v opustošenih delih Francije kmalu končalo in ker so radi pomanjkanja trgov tudi njeni industriji postavljene meje, je Francija vedno manj zmožna sprejemati tuje delavce ter bo celo prisiljena s primernimi določbami omejiti njihov dotok. V Luksemburgu, ki spada k velikemu francosko-nemškemu ozemlju železa in premoga, je sedaj manj tujih delavcev zaposlenih^ kot v letu 1910.. Medtem ko je 15 evropejskih dežel lahko poslalo v prekomorske dežele v prvih 14 letih tega stoletja 17 milijonov izseljencev, je sedaj ta možnost zelo omejena in se tudi ne bo, kakor kažejo razmere, izboljšala. V Evropi sami, pa morajo, če tudi ne v tako veliki meri, gospodarsko šibkejše dežele skrbeti, da ne povečajo lastnega števila brezposelnih z dotokom delavcev iz, tujih dežel. V letih 1925 in 1926 pa so razmere še slabše kot v prejšnjih letih. Italija in Španija zaznamujeta močno nazadovanje števila prekmorskih izseljencev, skoro na 30.000 za vsako deželo, čeprav se mere v deželah, kamor se selijo tudi selitev njenih delavcev v evropske dežele. Vendar je v primerih leta 1924 in 1923 padlo to število za 200.000 in za 170.000. Tudi v Avstriji, Čehoslovaški, Nemčiji in Švedski obstoja pojemanje. Na Norveškem, v Belgiji in Švici je položaj štacijonaren, dočim iz drugih dežel ni podatkov. Izselejniško gibanje zavisi vedno od dveh faktorjev: od svobodne odločitve izseljenca in gospodarske nujnosti izselitve. Drugi faktor postaja vedno močne-ji, prvi pa prihaja sedaj ob veljavo. Tako dolgo, dokler še obstoje možnosti izseljeniškega prometa, se mora smatrati problem njegove kontrole fin ureditve kot eden najvažnejših. Ker so izseljenci dandanes veliko bolj odvisni od prekomorskih podjetnikov kot kdaj prej, jim morajo delavci delati pod najslabšimi pogoji. Dragi vzrok nujnosti ureditve je, da se delavci iz nekaterih držav radi njihovih slabih gospodarskih razmer izseljujejo za vsako ceno, kar slabo učinkuje na plat« delavcev v državah, kamor se selijo. Ce se hoče preprečiti, da bi bilo izseljeniško gibanje le nekak divji boj za delo, tedaj je treba staviti izseljeništvo pod mednarodno kontrolo. Delavci vseh dežel še vedno trpe vsled številnih transportnih družb in agentov, čeprav so razmere v deželah, kamor se seiljo tudi slabše, kot v onih, ki jih zapuščajo. Vsa ta vprašanja morajo delavci sami obrav-nati, zlasti njihove strokovne Organizaci-je. V ta namen je bil od 18. do 21. maja ■sklican v London izseljeniški kongres, ki bo pa moral biti radi stavke najbrže preložen. Kongresu bodo prisostvovali delegatje iz prekmorskih in evropskih držav, tako, da se bodo lahko določile smernice za bodočo izseljeniško politiko na podlagi smotrene in sporazumne rešitve tega težkega socijalnega problema. .Demagogija. Glasilo > inteligence«, difino »Jutro« je zapisalo v uvodniku od srede, tudi te besede: »Ko so prišli radičevei na vlado, niso postavili na vcdilna mesta kmetov, marveč zagrebško gospodo... Bili bi -Jutru hvaležni, če bi našel le enega poštenega slovenskega .kmeta, ki pravi, da mora bili minister samo kmet. N«8 kmet ja že toliko razsoden, da hoče imeti za ministre ljudi, ki nekaj znajo, ki so sposobni, ki pa čutijo z njim. Zato pa je slovenski kmet proti vsem esdeesarsldm kandidatom za ministre, ker ti niti niso sposobni in niti ne Čutijo s kmetom. Sicer je pa res zabavno, Ce se inteligenčna stranki* zgraža, če ni kmečka stranka postavila samih kmetov za ministre. Vsa »Jutrova? demagogija s kmeikijni ministri je zato tomo navadna — polomija. Dnevne vesti. ŠE SE NE BODO IZUČILI. Italijanska lira je v zadnjem času na-krat močno padla in sicer je padel njen tečaj v Curihu od 20.56 na 17.70. Verjetno pa je, da bo tečaj lire padel še bolj. Padec lire bo seveda za italijansko narodno gospodarstvo precej občuten udarec. Edino italijanski lesni trgovci bodo imeli cd padca lire dobiček. In to po krivdi nekaterih naših izvozničarjev. Ti so namreč kupčije z Italijo še vedno zaključevali v lirah in posledica tega bo, da bedo italijanski lesni trgovci silno zaslužili, naši lesni izvozničarji — pa plačali gor.« Ne enkrat je že te .ljudi zadela težka denarna izguba, ker so bolj zaupali italijanski liri, ko našemu dinarju. Toda vse žalostne izkušnje so bile zaman in tako je moral priti nov nauk. Ali bo vsaj ta nauk našž ljudi izučil, da bodo bolj zaupali lastnemu denarju ko tujemu? Bojimo se, da ne! — Nabave na račun reparacij. Ministrstvo pravde je odobrilo nov pravilnik o naročilih materijala na račun reparacij v Nemčiji. — Izprememba zakona o taksah. Zveza industrialcev je predložila generalni direkciji posrednih davkov spomenico glede isprememb zakona o taksah. Spomenica se bo ob priliki predstoječe revizije zakona od^ strani komisije v finančnem ministrstvu vpoštevala. — Direktna telefonska rveza Zagreb— Split se je pričela te dni graditi. Otvorjena bo koncem prihodnjega meseca. — Zimska obleka za poštne uslužbence. Ministrstvo pošte in telegrafa bo dalo izdelati nove zimske obleke za poštne, brzojavne, telefonske in ostale strokovne nižje uslužbence svojega resora. Naročenih je okrog 1000 komadov oblek s čepicami. — 21 novih osnovnih Sol se otvori v kninskem srezu v Dalmaciji. — Dnevi »resnosti za vso državo pravde . treznostne organizacije v času od 80. maja do 6. junija. — Prepovedan list. Postni debi je odtegnjen pariškemu bulletinu »L’Agence des Bal-kiins-'. — Fuzija dveh zagrebških listov, S 15. t. m. sta prenehala izhajati zagrebška lista >Mor-geiU in >Zagreber Tftgblatt?. Lista se fuzio-nirata v nemški dnevnik >Morgenblatt/. — Ponarejen dv odi nar* ki novec. V Osijeku je bil iadan v promet ponarejen, dvodi-narski novec. Falziiikat je napravljen iz svinca ter prav slabo izdelan. — Stavka v Našicah končana. Po interven-veneiji zagrebške delavske zbornice je prišlo med delodajalci in delojemalci delniške družbe v Našicah. do začasuega sporazuma. Delegati delavstva so pristali na 7 odstotno znižanje dnevne mezde ter se vmili na delo. Pregovori se nadaljujejo. — Zaradi ra/žaljenja italijanskega kralj« toži po intervenciji Italije državni pravdnik list >Orjuno«. — Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani se prično usposobijenostni izpiti za otroške vrtnarice v pondeljek dne 31. maja ob 8 uri. Pravilno kolkovane prošnje za pristop k izpitu je vložiti na ravnateljstvo do 26. ma-ja. Usposobljenostni izpiti za učiteljice zei>-skih rqčnih del bodo v začetku oktnbia. ^ — Statistika obče pridobninc »a leto 1J-4-1825. Finančna delegacija objavlja, da izide ta statistika jutri, dne 18. t. m. v štev. 46. Hladnega lista. . _ . — Iz finančUe službe. Premeščeniso: I od-inspekorji finančne kontrole: Franjo Burgen iz Kranja v Novi Sad, Anton Muc iz Maribora v Kranj, Ivan Kestl pa iz Celja na Jesenice; komisarja finančne kontrole: Karel Kos iz Celja na Jesenice, Ivan Bizjak ?>a iz Črnomlja v Knin. - ... ,. :— Iz železniške službe. Pri ljubljanski uj* rekciji državnih železnic so imenovani a;i uradnike: Josip Pipan, Ferdinand StUbel in Julij Sporn. . — Prva ženska v železniška gradbem stroki. Za šefa gradbene sekcije v Dugem selu je bila jmenovana Katarina Hraneli. -i- Razstavo ruskih umetnih in ročnih del priredi koncem tega meseca ruska kolonija v Zagrebu. Odbor razpolaga s številnimi slikami ruskih umetnikov, lesnimi deli, otroškimi igračami, z raznim ženskim 'perilom, klobuki, lesenimi kandelabri, pletenimi mobilijami itd. Ruski »bazar« se otvori dne 27. t. m. — Lov krajevne1 občine Šmihel-Stopiče so bo oddal v zakup, za dobo od 1. avgusta 1926 do 81. marca 1980 na javni dražbi, ki se bo vršila pri s rezkem -poglavarju v Novem mestu v soboto dne 3. julija ob desetih. Zakupni in dražbejn pogoji »o na vpogled istotam med uradnimi urami. — Lovi krajevnih ‘-občin Trebnje, Velika Loka in Sela pri Šumperku se bodo oddali v zakup za dobo od 1. avgusta 1926 4o 81. marca 1930 ua javni dražbi, ki se vrši na uradnem dnevu v Trebnjem dne 6. julija 1926 ob desetih. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri sreskem poglavarju v Novem mestu. .,rr- Nagobčnik za odvetnike in državne pravdaike. »Gioraale d’.Ity)ia« poroča, da je bil te dni izdaji dekret o reviziji list odvetnikov in državnih pravdnikov, ki vsebuje določbo, glasom katere m advokati in državni pravdnimi, ki so so udejstvovali na kakršenkoli način, ki nasprotuje narodnim interesom, izključeni od.sprejema y up v e liste. _ Xru<»ki — profesor turna. Umike. Kot po-rofiajo moskovski listi, je .bil poklican Trocki za profesorja žunialistike na moskovsko univerzo, Trocki Je ponudeno mu stolico sprejel. — Parizu grozi epidemija lepre. V Parizu se nahaja okrog 200 na lepri obolelih (gobavih) oseb. Samo malo od teh ljudi se zdravi v bolnici v Saint-Louis-u, drugi letajo okrog brez kontrole in nadzorstva sanitarnih oblasti. Bolezen so zanesli v Pariz za časa vojne črnci iz francoskih kolonij. Dasi se je doslej mislilo, da prenašajo to bolezen samo tropicni insekti in se je izkazalo, da je to zmota, se francoske sanitarne oblasti ne zmenijo, da bi te ljudi internirale ter preprečile možnost infekcije. — 5000 dolarjev za poročilo z. »drugega sveta«. Te dni je bil proglašen v'\\'ewyorku v slavnostni dvorani poslopja velikega znanstvenega časopisa »Scientific American ? vspeli pravtalco zanimivega kot originalnega razpisa nagrade, ki ga je pričakovala vsa ameriška javnost z veliko- napetostjo. Od 300 konkurentov, ki so skušali posredovati avtentično poročilo z ./drugega sveta«, ni bil nikdo kos svoji nalogi. Nagrada 5000 dolarjev, ki je bila razpisana za rešitev naloge, zapade v dobrodelne namene. Dr. J. Allen Oilbert, ugleden zdravnik in filozof, ki se je mnogo bavil z okultno »vedo*, se je domenil s svojo soprogo, da se mu oglasi po kakem mediju po smrti z »drugega sveta«. Da bi bila vsaka mistifika-cija izključena, sta določila dr. Gilbert in njegova soproga besedo, ki naj bi bila dokaz, da se je soproga res oglasila. To besedo sta napisala, skrbno kuverti rala in izročila pismo v varstvo svojemu advokatu. Ko je gospa dr. Uilbertova umrla, je razpisal njen soprog nagrado 5000 dol. mediju, tki bi mu posredoval poročilo od njegove soproge. Od preko 300 medijev iz vsega sveta ni pogodil niti eden prave. Nekateri, so bili celo talko previdni, da so zatrjevali, da jim je duh g. Gilbert naročil, da besede ne smejo imenovati, ker — bi to stalo dr. Gilberta 5000 dolarjev. Bil bi pa tudi naravnost, neverjeten slučaj, če bi bil kak medij besedo uganil, zakaj bila je število, obstoječe iz šestih številk, ki so pomenile leto, mesec in dan rojstva gospe Gilbertove. — Vsesokolski zlet v Pragi in nemški »tur-nerji«. Vest, da so povabljeni na vsesokolski zlet v Pragi tudi nemški »turnerji« iz Reicha, ne odgovarja resnici. Nemški tur-nerji niso člani mednarodnega saveza kot n. pr. tudi ne Danci in Kitajci — samo člani teo-a saveza pa se smejo udeležiti telovadbe. — Tat-specialist. Na berlinskih pokopališčih so se množile v zadnjem času tatvine, ne da bi bilo mogoče eruirati storilce. Te dni »so končno zasačili možakarja, ki je peljal s pokopališča cel voz cvetic, ki jih je bil ukradel z grobov. Policija je Schulta po srditi rokoborbi aretirala in spravila v luknjo. Schult je prodajal ukradene cvetke daleč pod ceno. Oropal je na ondotnem pokopališču nad 200 grobov. Na policijski stražnici je imel tat živčni napad, radi česar je moral romati predvsem im opazovalni oddelek. — Dr. Brocher priznal. Iz" K {Mu a poročajo: Dr. Br&cher in gospa Oberreuther, ki sta bila, kot smo poročali, aretirana v Amsterdamu, sta priznala v celem obsegu. Obtoženca sta bila ob priliki aretacije brez vsakih sredstev. Glede izročitve se vrše pregovori. . Ljubljana. 1— Slovo. Pred svojim odhodom iz Ljubljane mi žal ni mogoče posloviti se od svojih prijateljev in znanoev, ft- katerimi sem službeno 'in privatno prišel v.stike. — Poslavljam se torej tem potom, želim vsem nemoteno zdravje in kličem »Zdravo!« — Dr. Vladimir Katitifi, inšpektor narodnega zdravja. 1— Deložacija % zaprekami. Te dni je bil prisilno deložiran trgovski potnik Artur B., Uorupova ulica 3. DeloŽiranec je vpriaoril pri lem sceno. Zaprl se je v svoje stanovanje ter držal svojega otroka skozi okno 3. nadstropja. Otrok je kričal iz vsega grla in zbralo se je precej radovednežev. Prišla je policijska asistenca. B.-ja so vtaknili v prisilni jopic ter ga odvedli v bolnico. Nato se je deložacija izvršila brez nadaljnih incidentov. — Bonačeva hiša v Šeienhurgovi ulici se preziduje. Zato je vhod v odvetniško pisarno dr. Franc Zupanca in dr. Janko Žirovnika iz Knafljeve ulice št. 2. Prilika za botre da podarijo birmancem prav Čedne, trpežne in lepo izdelane obleke po prav nizkih cenah, se nudi pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana /.voljen predsednikom zopet Stanko Detela. Odbor pa tvori ja dr. Lipoldova, Baumanova, A. Levstikova, A. Doležal, H. Dimnik, Faganeli, Kejžar, Hrašovec, Mohorko, Repa, Volčič, Kramer, Karis, Kralj, Maroh, Hochmuller, A. Braudner. Prijatelj, dr. Sušnik, Stabej, A. Rezinan, Hrastelj, M. Vanda. — Vršila se je še debata. m— V Ljudski univerzi v Mariboru predava danes dr. Kovačič o historiatu Ptuja. Po binkoštuih praznikih napravi ljudska univerza izlet v Ptuj. m— 11 prosvetne službe. Za direktorja državnega ženskega učiteljišča v Mariboru je bil imenovan dr. Matko Potočnik, gimnazijski profesor v Ljubljani. . m— Predsednikom gremija trgovcev za mariborsko oblast je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru Ivan Kostajnšek, trgovec pri Sv. Martinu pri Vurbergu. m— Dirka »Motokluba Maribor« na Teznu pri Mariboru. Mariborski motoklub priredi dne 30. maja na dirkališču na Teznu pri Mariboru motorno in kolesarsko dirko za vse kategorije motorjev od 125 do 1000 ccm cilin-derske vsebine. — Dirke se smejo udeležili vsi člani onih moloklubov, kateri so verificirani od »Saveza motoklubova SHS« v Ljubljani. ‘Dirka se vrši po predpisih F. I. D. C. M. Na razpolago je več častnih daril, katera 6i lahko vsaki .prvak v svoji kategoriji pridobi. Prijave za dinko morajo biti 28. t. m. do 18. v posesti motokluba v Mariboru ter znaša prijavnini 20 do 50 dinarjev. Pričakovati je tudi, da se udeleže te dirke tudi gostje iz inozemstva ter je upati, da bo ta dirka jako zanimiva'. Posebno je omeniti vredno, da je dirkališče na katerem se vrši dirka, najbolje v celi naši državi dn bo še posebno popravljeno. Vabijo se tudi prijatelji tega športa, da posetijo dirko dne 30. t. m. Iz Maribora bo vpeljan poseben avtobuspromet do dirkališča. — Vse prijave se naj naslovijo na »Motoklub Maribor v Mariboru, Aleksandrova cesta 19. Iz zasedenega ozemlja. Zaplemba listov. 1. »Čuk na pal’ei , Ker je kakor znano odgovorni urednik tega lista France Bevk obsojen po tiskovnem zakonu na zapor in je po novem zakonu o časopisih težko dobiti potrditev novega urednika, ne more »Cuk na pal’ci« iziti. Zato tudi on ne more niti objaviti razlogov obsodbe. 2. »Novice; od 29. aprila so bile zaplenjene, ker so prinesle nedolžno notico o aretaciji pisatelja in urednika »Čuka na pal’ei Franceta Bevka. 3. Od »Novic«, ki so izšle 6, t. ni. je prefektura po nalogu državnega pravdnika zaplenila prilogo za šolsko deco, češ da niso vprašali za potrebno dovoljenje. 4. Prva izdaja »Malega lista' od 7. t. m. je bila zaplenjena radi male notice o poteku stavke na Angleškem, Priredili so drugo izdajo. - Gonja proti domačemu šolskemu pouku. — Začela se je gonja proti poučevanju slovenščine na podlagi prilog .»Edinosti« in »Novic«. Kakor smo gori omenili, je tržaška prefektura zaplenila 7,adnjo prilogo *Novic«. »Popolo
  • i posamezni lastniki pretiravali najemnin, bodo skrbele organizacije hišnih posestnikov samih. Da pa ostanejo najemnine v starih hišah na nizki stopnja tudi o prostem prometu, j« potrebno, da se hišni davki v Sloveniji izdatno znižajo. če bodo imeli hišni lastniki manjša bremena, bodo lahko in bodo vsled konkurence Uidi morali oddajati stanovanja za nižjo najemnino. Maribor. m— Nabiralni dnevi »Protituherkulozn« lige« v Mariboru, ki so bili 8. in 9. t. raso imeli lep uspeh. Nabralo se je 12.500 dinarjev. Vsega skupaj je nabranih dosedaj 125 tisoč dinarjev, razven tega pa tudi 47 voz raznih potrebščin za zgradbo poslopja, ki se prične kmalu graditi. m— Občni »bor mariborske podr. Jugoslovanske Matice se je vršil v pondeljek dne I 10. t. m. v Narodnem domu. Udeležba je bila 1 žai bolj pičla. Predsednik Stanko Detela, je podal jako izčrpno letno poročilo iz katerega posnemamo med drugim, da je mariborska podružnica, kar se tiče vplačane članarine, najmočnejša v državi. Blagajnik Faganeli je podal tajniško poročilo. Podružnica ima 1178 plačujočih članov, in sicer: 491 iz vrst drž. uslužbencev, 389 iz pridobitnih krogov, 175 privatnih nastavljencev in 21 duhovnikov. Blagajniško pdročilo je podal radi obolelosti blagajnika Doležala, prof. Karl Prijatelj. To poročilo je zelo razveseljivo, kajti denarni promet od lanskih 116.000 Din je narasel na 363 563 Din. Pokrajinski odbor ljabljanski je dobil iz Maribora 74.000 Din, blagajna izkazuje še 21.000 Din salda. — Pri volitvah jo bil Zahteve hiSnih posestnikov. Podaljšanje stan. zakona spodbijamo s sledečimi stvarnimi argumenti: 1. Že minister za soeijalno politiko, kakor tudi narodni poslanci v Narodni skupščini so izjavili, da je to zadnji istan, zakon, da je treba z njim prenehati. Bilo je vpitje radi prevelikih najemnin, a nihče ni radi tega propadel, pač pa jih propade mnogo radi neštetih veselic, ki se še danes vrstijo ena za drugo in radi raznih drugih zabav ju pre-udobnega življenja. 2. Organizacija najemnikov zastopa le samo svoje lastne interese (t. j. interese tisti« najemnikov, ki imajo zastonj stanovanja in so dobro preskrbljeni na stroške gospodarjev) in so nekaki priviligiranei, nekaki fevdalci, ki so prišli popolnoma neopravičeno do nekih pravic brezplačno in slučajno v Škodo lastnikov. Organizacije najemnikov in njih znane resolucije ne zastopajo niti interesov vseh stanovalcev, še manj pa interesov vsega ljudstva in splošne gospodarske interese. 3. S prisilnim razdeljevanjem stanovanj potom oblasti in proti volji lastnikov in s stanovanjskimi zakoni, se ne bo rešila preskrba prebivalstva s stanovanji. Stanovanj bo še manj, ker se bodo stara stanovanja uničila, nova pa ne zidala. S prisilno regleinentacijo se ne da stanovanj v starih hišah pravično in po resničnih potrebah razdeliti, ker resnične evidence potrebnih ni mogoče izvesti in se dodeljujejo stanovanja tistim, ki so najbolj nadležni, ne pa potrebni. ' ... _ Stanovanjski zakon izključuje °d, ' nreeograd, ki ima imponujoče antene (za orzojav in drugo za telefon), ali cela podaja je zanič. Pravijo mi, da z detektorji je sploh ne slišijo niti v Beogradu, marveč šele z večcevkastimi aparati. Kdo ve, kam so se »zarade« izgubile! Družba izdaja tudi že svoj tednik »Radio-GIasnik Zagreb«, ki se že spočetka lepo postavlja. V -rokah imam ‘2. -''tevilko od 24. aprila. Prinaša tudi programe vseh važnejših evropskih postaj. ' tej 2. številki čitam, da bo mogoče slišati Zagreb v oddaljenosti 30—40 km '■ običajnim detektorjem. «Ako bo to res, 1'omo smeli Zagrebu častitati. Ali ne verujem. Potrebni že bodo vsaj enocevka-sti aParati, najbolje po sistemu hrvatske-ga rojaka radiokonst ruk terja g. Josipa Durlaju' Radio-Welt« str. 41., kjei je naslikan operni pevec g. Viktor Flenuning (voditelj opernih predstav v dunajski »Ra-wag«), in sicer oni mali aparat na levi strani, na vrhu nekega večjega aparata. Slika kaže Flemminga pri njegovi radio-mizi. Kar piše Flemming o Sliškovieu, je vredno pažnje. Pravi, da je že pred letom priobčil v :>Radio-Welk prvi dopis z naslovom »Oh, du mein geliebtes Radio«, v katerem je opisal aparat >J. S. -0«, t. j. Sliškovicev divni universalni aparat. Pravi, da je vsled tega dopisa njegov pismonoša že začel kleti, ker je nosil cele kupe pisem, ki so prosili pojasnil o tem Sliškovičevem aparatu. Telefon je vedno pel in ves prosti čas je porabil za odgovore. Zato opozarja na Sliškovič svojo >Antodine« še izpopolnil, ske »Radio-Welt«! — Dalje pravi, da je Sliškovič svojo Antoigne« še izpopolnil, in tam poleg je Flemming podal skico tega priprostega aparata, ki je malo veči od škatle za 100 smotk. Flenuning je zadivljen, kaj vse sliši: Berolin, Rim, Breslau, Miinchen, Minister kar samo na sobno anteno. Da ima Flemming prav, se prepričujem tudi jaz vsak dan, dasi je moje stanovanje na najslabšem kraju za radio sprejeme. Ti aparati utegnejo biti razstavljeni tudi v Ljubljani in g. Sliškovič bo tudi taniošnjemu klubu rad na razpolago, ako ga povabi za par predavanj. On predava dvakrat na teden v dunajskem interna-cijonalnem klubu (Hotel de France na Schottenringu), katerega je častni član. Gosp. 0. Doktorič mi je poslal iz nekega lista, kjer poroča g. J. Koce o uspehih Slovenca g. Ant. Preloga v Ernst-brunnu nad Dunajem, ki čuje z detektorjem — večino evropskih postaj. Podobno govorico sem cul iz kroga »Radio-Welt že pred več časom, a potem je vse potihnilo. Slučaji so že bili, da je nekdo čul z detektorjem — Moskvo; ali izkazalo se je, da je v bližini deloval večcevski aparat, preko katerega je detektor vlc-vil Moskvo. Kaj je s Prelogom, ne vem, ker na moje pismo ni odgovoril; hotel sem ga poseliti, da vidim, kaj je na tej senzaeijonžilni ves'ti, kajti ako bi bila času1^03' 1)0 lll0Kel Prelog v kratkem ga min^«° .prekosili največjega srbske-nii je zn|ai':la,l!adeta Pasica. Neumevno UritCnSufS ‘»ar pri- kar on zamudi lal ko dn ?°nsti’ kajtl spravi v svet1 — Ne • mgl že ju,ri poizvem. b0„, porLl1""' Ak° W A. G. JUBILEJNE Šport PRIREDITVE ILIRIJE/. Jubilejne nogometne tekme. V soboto ^ je prvikrat predstavil ljubljanski eP°rtni publiki splitski Hajduk; je to l%>n naimo^ue,jših klubov v naši državi, br6. S? pa ^e tehnične dovršenosti, pa HMd«ak0,na piVi ' Ilaše,n savezu.-Moštvo je J**a g°j' izključno prizenino igro, ki Pole«1,80 racionelnejša od visoke igre; l*orna ga pa tudi nePr>merno manj na- tea iniS0,.86 i° aa tako ele8a“- Hnirin'- način, kakor to dela moštvo m li Vsled teSa tudi koncem tekme št 11 j »paziti nikake utrujenosti v mo- morsi! ^uka’ med tem ko je bil» pri-Mo.sh-moStvo zelo izčrpano. »asega gosta tvorijo sami mo- čni m z izjemo enega nad normalo naših nogometašev vehki igrači. Slično se v di al P" vfh drugih inozemskih nogometnih klubih, ki imajo mednarodno kvaliteto; razven tega pa se to tudi opazi pri dingih športnih panogah, posebno v veslanju. Amerikanci — prvaki \ sporlu — postavijo na mednarodni forum za različne1 panoge športa izredno močne ljudi, četudi moč pri nekaterih pan. ga h športa navidezno ne igra tako važne vloge kakor bi človek sodil na pr- vi ^pogled. Nadalje smo opazili pri Hajduku tudi to dobro in poglavitno lastnost, ki jo mo-i a obvladati vsako moštvo, da morajo j namreč obdržati posamezni igralci mesta, ki so jim v polju določena. Te lastnosti niti eno naše moštvo v polni vrednosti ne poseduje, izvzemši deloma Ilirija, med tem ko o tem ne* more biti govora pri Primorju. Tako se je n. pr. posebno v drugi polovici opazilo pred goa-lom Prim. gnječo kakih sedmih do osmih ljudi, od katerih sta bila dva Hajdukov-ca, ostali Primorjaši; toda kljub tej veliki nadmoči nasprotnikov se je Hajdu-kovcem posrečilo, prignati žogo z elegantno in lahko igro preko te gnječe, ki je samo povečala zmešnjavo Primorjašev in nepreglednost polja s strani njihovega vratarja. Drugi gost na jubilejnem turnirju je Ilašk, ki je že večkrat gostoval v Ljubljani. Igra, ki jo je predvedel Hašk, je kar se tiče sistema v popolnem nasprotju s sistemom Hajduka: Hašk goji, kakor večina jugosiovenskih klubov, srednje visoko igro. V splošnem pa smo od Haška pričakovali več, kakor je pokazal v tekmi z Ilirijo. JSK Hajduk : ASK Primorje 4:1 (1:0). Moštvi sta nastopili v sleči postavi Hajduk: Gazzari I. — Gazzari II., Bonačič I. — Poduje II., Kurir, Deškovič — Podu-je I., Benčič, Markovina, Bonačič II., Radič. Primorje: Erman I. — Jančigaj, Bu-ljevič — Zemlja k, Slamič, Gruntar — Čamemik, Glavič, Erman, Uršič, Čebo- 1 uin. — V prvi polovici se Primorje še precej drži. Erman zastrelja dve sigurni šansi, ravnotako desno krilo Čamernik. Moštvo Hajduka naravnost zadivi s krasno kombinacijo in lahko igro. V drugi polovici je Hajduk s par izjemami v stalni premoči. Takoj v prvih minutah padeta dva gola za Hajduk in sicer po Bona-čiču in Poduju II.. V 33. min. zviša Benčič z enajstmetrovko na 4:0. Tik pred koncem polčasa 11 metrovka proti Haj-duhu: Zemljak doseže časten goal za Primorje. V Primorju sta ugajala edino Zemljak in vratar Erman. Sodnik g. Planinšek je bil prav dober. Rezultat nikakor ne odgovarja poteku igre. SK IKrija : Hašk 5:3 (0:0). Postave moštev sta bili sledeči: Ilirija: Miklavčič — Pogačar, Beltram — dr. Tavčar, Zanki, Lado Zupančič — Herman, Oman, Verovšek, Pevalek (Dobrlei), Kreč. Hašk: Mitrovič — Koch, Dasovič — Marjanovič, Bosner, Kunst — šarše-vič, Vinek, Babič, Agič, Martinovič. — V prvi polovici prevladuje Hašk, ki pa vsled neodločnosti pred goalom ne more doseči vodstva. V drugi polovici sta si oba nasprotnika precej enakovredna. Vodstvo doseže Ilirija po Dobrletu, ki vstopi mesto Pevaleka. V 10. minuti izenači Hašk po Agiču. V naslednji minuti zviša Oman za Ilirijo na 2:1. Po enajstmetrovki proti Iliriji izenači Dasovič za Ua.šk — 2:2. V 20. minuti zviša Herman y.a Ilirijo na 3:2 in par minut pozneje Hašk po Marjanoviču izenači — 3:3. Kmalu nato 11-metrovka proti Hašku — 4:3 za Ilirijo in tik pred koncem zabije Verovšek še en goal — 5:3. Sodnik g. Vodišek zelo slab; posebno so bile dvomljive njegove odločitve glede fou-lov in off-sidov. "V nedeljo sta nastopila sledeča para: I lirija ca Hajduk in Hašk ca Primorje. Hašk : ASK Primorje. Tekma se vsled tega, ker se moštvi nista zedinili na sodni .a, ni vršila. Za sodnika je bil namreč prvotno določen g. Hus, ki pa iz nezna-mh vzrokov ni prišel. Načelnik sekcije m. ^ UAl S'11. mes^a določil nato za sodnika g. Deržaja, na kar pa moštvo Primorja ni pristalo ter zapustilo igrišče. JSK Hajduk : SK Ilirija 0:2 (0:1). Tekma se je* vršila v svojem početku fair; ko pa je dosegla Ilirija vodstvo po I)o-berletu (11 m), je začel Hajduk obupno napadati, pri tem pa so nekateri njegovi igrači prekoračili meje sportske dostojnosti. V teni so se posebno odlikovali Bonačič I., Poduje II. in Markovina. Vsled tega je bil sodnik prisiljen izklju-nh najprej Bonačiča in nato.Še Poduja I. . ‘ P°^su). Drugi goal za Ilirijo je zabil Hernijin. Proti koncu II. polčasa žaluje Ilirija še1 tretji regularni goal, ki ga pa sodnik Vodišek ne prizna. Sodnik g. i 1 \ek zel° steb. V splošnem je Ha j-< uk tudi sedaj predvedel lepo igro, kar pa je vsled njihovega netaktnega nastopa precej zatemnelo. Publike oba dni mnogo. Houben in 8ehiiller v Brnu. Nemška moj-tekača Houben in Schiiller sta startala i. maja v Brnu; vsak je zmagal v svoji kon-urenei, kot tekmeca pa.nista trčila skupaj, liezultati so: Tek na 100 m: 1. Schiiller 10.8 ff^uid, 2. Jaha (Sl.) 11.1, 3. Vykonpil (Sl.) 11.«. Tek na 2000 m s handieapom: 1. Fanta (B. S. V.) s 180 m v 5:40.7, 2. Krallert s 180 m, 3. Fitz (120 m), 4. Sindler 5:41.7 (rekord). Tek na 2000 m: 1. Houben v 22.7, 2. Jalm v 23.6, 3. Kussig v 23.8. Štafeta 4X100 m: 1. Žideniee (Mafik, Polašek, Houben, Sehuller) v 46 sek., 2. Mor. Slavija (Krvhtalek, Jahn, Stfelec, Vykoupil) 46.5; Skok v višino: Lorene (BSK) 1.72 cm; met kopja: Stfelec (Mor. Sl.) 45.07. Major ti o odseli ostane svetovni mojster. Na reki Paramatta \' Južni Australiji je branil major Goodsell ponovno svoj naslov >piiO'fe-sijoiialni svetovni mojster v veslanju skiffa:: proti Novozelandcu Tom Saul. Goodvill je gladko pasiral cilj s 7 dolžinami. Boksmattch v polžjem tempu. Rekord v dolgočasju je gotovo nudil boksmateh Jack Renault : Jack Deinave v Newyorku. Amerikan-ski listi poročajo, da se je boj vršil tako glu-po in okorno, da so polagoma vsi gledalei zapustili dvorano. Slednjič je bila Jacku Renaultu, ki so ga vsi gledalci nekaj časa smatrali za naslednika Dempseya .priznana zmaga po toč-kah, toda takrat so bili v dvorani razun sodnikov navzoči samo še časnikarji. Polet španski letalcev iz Madrida na Filipine, o katerem smo zadnjič obširno poročali, se je posrečil. Letalca Gallarza in Loriga sta namreč dne 13. maja ob 11.30 uri dospela na Filipine; iz Madrida sta odletela 5. aprila in sta tedaj celo progo, ki meri 12.000 milj, preletela v manj ko 39 dneh. Nova zmaga Houbena v Pragi. Houben in Schiiller sta startala dne 13. maja drugič v Pragi. Houben je zmagal v teku na 220 y v23.4 sek. pred Vvkoupilom, ki je rabil 23.7 sek. Schiiller je sicer dobil predtek na razdaljo 100 y, vendar si je pri tem spahnil nogo v gležnju, tako da ni mogel nastopiti v finale, ki ga je dobil Holub v 10.8 seik. Nodostopni Dempsey. Dva bokserja, ki do-sedaj še nista stala nasproti: Jack Dempsey, ki ima še danes naslov svetovnega box-cham-piona in herkulski zamorec Harry Wills, ki čaka že šest let, da bi se pomeril z Dempse-yem. Pred dvema letoma je amerikanska boxing-komisija odredila, da se mora boj med tema dvema tekmecema izvršiti in dve leti pozneje je ista komisija boj prepovedala. Znani manager Tex Rickard je izjavil, da bi ta boksmateh prineles en milijon dolarjev vstopnine in vendar je Rickard proti temu, da se ta boj izvrši. Pozneje so se zglasili trije podjetniki iz zap. Amerike ter ponudili Demp-seyu pol milijona, VVillsu pa 200.000 dolarjve, če se borita v Filadelfiji. Toda tudi iz tega ni bilo nič. V splošno se sprašujejo športniki, kake razloge ima največja boksarska oblast, da ne pusti Denipseya nastopiti proti Willsu. Vzrok bo pa najbrže itak v političnih razmerah severne Amerike, ker se merodajni politiki prav resno boje, da bi borba med tema borcema duhove preveč razburila in na volilce neugodno vplivala. V športnih krogih stavijo 500 : 1, da se Wills in Dempsey ne bosta nikdar borila in 1000 : 1, da se boj nikdar ne bo vršil v Ne\vyorku. Tex Rickard sam je izjavil, da belim pa bi največ škodoval zamorcem, kakor kaže zgodovina. Boj med Georgom Dick-sonom in Jack Johnsonom je imel za posledico, da je bilo 19 zamorcev v raznih delih države ubitih. Boj med Dempiseyem in Wil-lesom pa bi imel še hujše posledice. V strokovnih krogih pa so mnenja, da je newyorški guverner Smith, ki se je bal, da izgubi glasove črnih volilcev, pred 2 leti pregovoril boxing-komisijo, da je prepovedala nameravani boksmateh toliko časa, dokler bi se politični položaj ne razčistil. Mr. Walker pa, ki se je potegoval za župansko mesto v Newyorku, je dobil v Harlenu, največjem zamorskem mestu v Ameriki, samo na ta način velikansko večino, ker je obljubil \VilLsu, da bo njegovo stvar blagohotno zastopal. Čeprav torej vsi amerikanski prijatelji boksa — in boks je naj popularnejši šport v Ameriki — nestrpno pričakujejo ta veliki boj. vendar pri obstojeičh razmerah ni upati, da se bo ta nada uresničila. ZAVAROVANJE DELAVCEV PRI POLJEDELSKIH STROJIH. Okrožni urad za zavarovanj‘e tianV poroča: Zakon o zavarovanju delavcev izvzema v § 6 iz splošne obveznosti zavarovanja poljedelske delavce in posle v poljedelskem delu. Ustvarja pa zavarovalno obveznost za delavce, ki so zaposleni pri takih delih, kjer se uporablja parna ali druga (ogenj, voda, plin, živina itd.) sila.’ Zavarovanje takih delavcev je neobhodno potrebno. Obstojalo je tudi že pred vojno. Številke govore, da se pri takih delih pripeti razmeroma zelo veliko nezgod, ki so navadno tudi zelo težke narave. Od nezgod so prizadete gospodarsko slabejše osebe, kakor mali kmetje, poklicni delavci (hlapci in dekle). Zato je zlasti nezgodno zavarovanje nujna socialna in gospodarski) ]>otre-ba. Odpor ni utemeljen. Tozadevni predpisi zakona pa imajo to ne-popolnost, da za poljedelske podjetje ne ure-jajo zavarovanja tako, kakor to zahtevajo posebnosti življenja in razmer pri kmetskih posestnikih in pa posebnosti dela pri poljedelskih strojih. Urediti to zavarovanje na isti način, kakor je to urejeno za tovarniške in obrtniške delavce, ni mogoče. Od tod je tudi izviral odpor lastnikov poljedelskih strojev, ki sicer splošno proti potrebi in važnosti zavarovanja niso prednašali pomislekov. Da se izvajanje tega zavarovanja olajša in prilagodi razmeram, je osrednji urad za zavarovanje delavcev določil, du se namesto poimenskega zavarovanja vsakega posameznega delavca pri strojih, uvede kumulativno, pavšalirano zavarovanje na ta način, da sta za vsako konjsko sile stroja zavarovani dve osebi, t. j., da f e, plačuje n ez-godno-za varovalni prispevek za tolikokrat po dve osebi, kolikor ima dotični sl roj konjskih sil brez ozira na to, koliko oseb je pri stroju dejansko zajroslenih. Ker je to zavarovanje kumulativno, ima pravico do odškodnine^ (rente) vsaka oseba, ki se je pri stroju poškodovala, toraj tudi lastnik stroja, sorodniki, sosedje iii pa seveda tudi poklicni delavci (hlapci, dekle). Razume se pa, da so pri tem mišljene le osebe ,ki so pri stroju ali pri dotičnem delu dejansko zaposlene, toraj ne otroci ,ki pridejo slučajno k stroju ali zunanje osebe, ki delo le ogledujejo ali podobno. Ta ureditev pa velja samo za mlatilnice, ne pa n. pr. za krmorezniee. Poimensko zavarovanje za bolezen in nezgode pa ostane še nadalje v veljavi za poklie-ne kurjače in strojnike. Da se mora zavarovanje pri poljedelskih strojih (mlatilnicah, slamoreznicah, krožnih žagah itd) v polnem obsegu in še bolj odgovarjajoče prilagoditi našim kmetskim razmeram, se je vršila dne 5. t. m. v Ljubljani posebna anketa interesentov, ki je zastopniku Osrednjega urada predložila svoje predloge in zahteve. Upati je, da bodo te zahteve upoštevane. Predvsem je bila stavljena zahteva, da se zmanjša kumulativno število oseb. METODE OKLEVETANjA. Pod tem naslovom piše znani nemški humorist Roda Roda: Kaj si ljudje izmišljajo, da onemogočijo tretjo osebo v družbi? V Miincjienu: da je Prus. V Berlinu: da slabo stoji na borzi. V Hamburgu: njegov praded je bil nekoč v plačilnih težkočah. V Hannoveru: Njegov praded je bil gotovo žid. V Cottburn: Da ni noben Prus. V Leipzigu: Da je iz Dresdena. V Dresdenu: Da je iz Leipziga. Na Dunaju: Da se samo po krivem izdaja za tujca. V Oslo: Da je Nemec. V Budapešti: Da ni satisfakcije zmožen. (Ali pa tudi: da ni zapleten v falzi-fikatorsko afero. Op. ured.) V Rimu: Da je boljše vik. V Moskvi: Da je buržuj. V Lisaboni: Da se je za Veliko noč izpovedal. V Madridu: Da se za Veliko noč ni izpovedal. V Bukarešti: Da je inficiran. V Londonu: Da ni gentleman. V Pragi: Da ima Franc Jožefov red. O Jugoslaviji Roda Roda žal ne govori. Ampak par bi jih mogel vsak bralec povedati. Na primer: V Ljubljani: Da je Štajerc. j V Mariboru: Da je Kranjec. Ali: I V ljubljanski »Zvezdi«: Da je kleri- kalec. I V ljubljanskem »Unionu«: Da je li-| beralee. I \ Beogradu: Da je federalist. I ^ Zagrebu: Da je centralist itd. : Svojo lastno nogo požrl. Nenavaden proces se je vršil te dni v Boumo v Belgijskem Kongu. Neki zamorski kralj se je ponesrečil in morali so mu odrezati nogo. Po operaciji je zahteval črnec od zdravnika, da mu n°§° izroči, češ da jo bo -pojedel. Uprava bolnišnice želja zamorskega kralja ni hotela ugoditi, češ da je kanibalstvo po zakonu prepovedano. Zato je vložil črnec tožbo. Sodišče mu je dalo prov ter obsodilo upravo bolnice, da mora zamorcu njegovo nogo- vrniti. Jaek London: 8 2 Morski vrag. Jaz, Humphrey Van \Veyden, sem bil zaljubljen. In iznosa so me cbšli dvomi. Ne rečem, da sem se jih bal ali da me ni bila volja razmotrivati jih. Nasprotno, kot idealistu, kakoršen sem bil v največji meri, je življenjska mcdrost vedno priznavala ljubezen kot največje stvar na svetu, cilj in višek življenja, kot najbolj izbrane stopinjo radosti in sreče, do katere se je moglo življenje vzpeti, stvar vseh stvari, da se jo pozdravi in sprejme v srce. Ampak sedaj, ko je prišla, nisem mogel verovati. Nisem mogel biti tako srečen. Bilo je preveč, predobro, da bi bilo resnično. Na misel so mi prišli Symonsovi stihi: ;>Jaz taval vsa ta leta sem Med celim svetom žensk in iskal Tebe.-Nato pa sem bil nehal iskati. Ni bila zame, ta največja stvar na svetu, sem si dejal. Prijatelj Furnseth je imel prav; bil sem nenormalen, človek brez čustva, čudno bitje, tičeče v knjigah, ki je našlo zabavo zgolj v občutkih duha. Dasi sem vse svoje življenje preživel med ženskami, sem jih cenil zgolj z estetskega vidika in nič več. Včasih sem v resnici menil, da stojim izven sveta, liki menih, ki se je odpovedal večnim in minljivim strastem, katere sem videl in tako dobro razumel pri drugih. In sedaj je bila prišla! Ne da bi bil sanjal o njej, neoznanjena je bila prišla. Objet po čustvu, ki ni moglo biti manj kot ekstaza, sem odšel z mesta pri stopnicah, kjer sem stal, in stopal po krovu mrmrajoč-sam pri sebi ono prelepe stihe gospe Brovs ning: Živel sem v družbi vizij Pred leti, ne možkih in žensk; In Ljube družice so bile, In godbe bolj sladke jaz nisem Poznal od njihove.« Toda sedaj mi je donela na ušesa slajša godba, bil sem slep, pozabil na vse ekrog sebe. Ostri Wolf Lar-senov glas me je prebudil. >Kaj vraga pa je s teboj?« je vprašal. Zašel sem bil na sprednji krov, kjer so mornarji barvali, in ko sem se zavedel, sem spoznal, da bi bil pievniil vrč z barve, samo če bi bil naredil samo še eno stopinjo. »Ali si mesečen? Imaš sclnčarico, kaj?« je zarobantil. »Ne, ne; slaba prebava,« sem odvrnil in nadaljeval svojo pot, kakor da bi se nič neprijetnega ne bilo prigodilo. štiriindvajseto poglavje. Med najbolj živimi -spomini mojega življenja so spomini na dogodke, ki so se' prigodili na Duhu tekom onih štirideset tir, ki so sledile onemu dnevu, ko sem se bil zavedel, da ljubim Maud Brevvster. Meni, ki sem vse svoje življenje preživel v največjem miru, nato pa petinštirideset let star iznenada zabredel v take pu- stolovščine, o kakoršnih se mi niti sanjalo ni, se v vsem tem življenju ni prigodilo, da bi bil v kratkem času štiridesetih ur doživel toliko in tako razburljivih prigod. In pri tem se ne morem docela otresti ponosa ob zavesti, da se nisem vedel ravno tako slabo, če vpo-števam vse razmere. Prvi dogodek je bil, da je WolI Larsen po obedu sporočil lovcem, da bodo odslej jedli v medkrovju. To je bilo nekaj nezaslišanega na ladijah, ki so zahajale na lov na morske pse; na njih je namreč vladal običaj, da so lovci neoficijelno zavzemali isti čin kot ladijski častniki. Kapitan sicer ni povedal vzroka za premeščen nje, a njegovi nagibi so bili dovolj cčiti. Homer in Di-mač sta si bila .namreč dovolila galantnosti napram Maud Brevvster; cela stvar je bila sama po sebi smešna, zanjo nežaljiva, a očividno ni bila kapitanu po volji. Lovci so molče sprejeli obvestilo, vendar so štirje pomenljivo pogledali ona dva, ki sta bila vzrok pregnanstva. Jack Hcrner, miren kot navadno, ni zinil besedice in ni z nobenim znakom pokazal, da bi se ga kaj prijelo. Dimaču pa je kri šinila v glavo je odprl je us*«, da bi izpreMerkur v Ljubljani Andrej Sever.