Y, JULY, 7.
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
LETO XXII. - VOL. XXII.
Od nekdaj je znano, da a Sloyejiec naravni dar za lepo petje, kar se tiče glasu in posluha, a poleg tega je naš Slovenec tudi pesniško navdahnjen, tako narod kot posamezniki. Kdo P ne pozna naših nad vse kra-i snih, milodonečih narodnih »esmic, ki odmevajo v tihih jomladnih ali letnih večeri n nočeh po slovenskih vasicah? Težko dobite p[i katerem narodu lepših nape-
1 vov-
Pa tudi narod slovenski sam je imel nebroj izvrstnih pesnikov, ki so obogateli s svojimi izbranimi duševnimi proizvodi slovensko literaturo ter tako napredek na roda v duševnem oziru razglasili celemu civiliziranemu svetu. Kdo jih ne pozna naših pevcev Prešerna, Me veda, Vodnika, Vilharja, Sil-vina, Zupančiča in številno drugih!
Naša nova ameriška domovina dosedaj še ni pokazala pesnika-Slovenca. Tu-patam smo brali sicer bolj ;ali manj posrečene pesniške (proizvode posameznih rojakov, toda zbirke pesmi enega Slovenca v Ameriki nismo še imeli. Zato pa s tem večjim veseljem danes naz-* anjamo, da smo tudi na 'tej poti storili v Ameriki rvi korak, kajti izšla je jjijiga "Poezij" našega rojaka, g. Ivana Zormana. Že več let je g. Zorman v tem ali onem slovenskem listu priobčeval nekatere svoje proizvode, katere smo vse-I lej z največjim veseljem či-| tali. Te pesmice je g. Zor-I man sedaj zbral in obogatil zbfrko z drugimi poezijami ž ki posedaj niso bile še nikjer priobčene.
Zbirka Zormanovih . poezij je razdeljena v tri dele. I Prvi del vsebuje pesmi o na-iCravi in pa pesmi o domovinskih spominih. — Drugi del
P vsebuje ljubavne pesmi. Med temi ljubavnimi pesmimi so tudi "Vprašanja", "Izpre-' hod", itd. katere je pesnik že davno uglasbil in katere že postale zelo priljubi ene med nami. — V tret-jm delu najdemo pesmi, osvečene dragim osebam in fpa pesmi, ki spominjajo na domovino zadnjih par let.
Zdi se nam, da vsebuje ta 'zbirka nekaj povsem ori-nalnega, namreč glasbene smi, to se pravi pesmi, ki eposredno govorijo o glas-1 eni umetnosti, kakor n. pr. Pri simfoničnem koncertu" II Trovatore" idt. V zbirki e nahaja tudi nekaj humori-ičnlh pesmi, ki zelo pripo-orejo k pestrosti zbirke. Nekatere pesmi smo že itali po raznih leposlovnih
in drugih listih, a mnogo jih je, ki še niso bile nikjer priobčene; vse te pesmi najdemo tu grupirane tako, da Vorijo harmonično celoto, »smi so povečini osebni iživl j a ji pesnika; kar je jrijetnega ali neprijetnega, selega ali žalostnega užil, verno zrcali v njih. Pes-so pete iz dna srcav, zato Jo učinkovale na sleherna čitatelia. Vsa čustva: szen, Jfcpenenje, vese-bridkolf, idt najdejo odmeve v tej zbirki. 3z težave se čitajo vse ii, ker imajo krepak ri-in prikladno besedilo; nam daje vtis sploš-V njih se iiubežen do
London, 6. julija. Zavezniki so dobili zagotovilo nizozemske vlade, da se slednja ne bo branila izročiti kajzerja zaveznikom* kakor hitro ga slednji zahtevajo. Zavezniki bodo zahtevali kajzerja v imenu Lige narodov. Pet sodnikov bo sodilo kajzerja in sicer en angleški, en ameriški, francoski, laški in japonski. Sojen bo v Londonu, in obravnava se bo pričela v jeseni. Kajzer bo dobil nemške zagovornike, na zahtevo mu pomagajo tudi angleški. Častniški zbor nemške armade je brzojavno naprosil nizozemsko kraljico naj ne izroči kajzerja.
London, 6. julija. Maršal Hindenburg je javno izjavil da je on odgovoren za vsa dela nemške armade od avgusta 1916 naprej in tudi kajžer ni izdal nobenega povelja, ne da bi ga Hindenburg odobril. On prevzame vso odgovornost namesto kajzerja in se ponuja zaveznikom, da ga sodijo.
WINDISCHGRAETZ TOŽI ZA RAZPOROKO.
London, 6. julija. Knez Otto Windischgraetz je pri dunajski sodniji vložil tožbo za ločitev zakona od svoje žene Elizabete. Kakor znano je Elizabeta hčerka kron-princa Rudolfa, vnukinja Franc Jožefa. Windischgraetz dolži svojo soprogo, da je imela prepovedano ljubezensko razmerje z mornariškimi častniki.
PREPOVEDAN 4. JULIJ.
Iz Cork, Irska se poroča, da je vlada prepovedala Ircem praznovanje 4. julija, ki je ameriški praznik neodvisnosti in svobode.
NEMŠKI VJENIKI NA POTU DOMOV.
Berlin, 6. julija. Prihodnje dneve se vrnejo vsi nem ški vjetniki ki se nahajajo v Franciji in Angliji domov. Več kot pol miljona vjetih Nemcev je v Franciji in An-gllji.
po spaja z ameriškimi pojmi o svobodnem življenju. '
Kot je vsebina knjige poezij jako bogata, tako je tudi knjiga sama, kar .se tiče oblike dovršeno delo. Veza na je v platno, z zlatim napisom na pročelju in na hrbtu. Papir je najboljše vrste čeden tisk in jako okusna vezava, da je knjiga res dovršena v vsakem oziru.
Kultura vsakega naroda se šteje po njegovi izobraženosti, in izobraženost prihaja od čitanja lepih, dobrih knjig, najsibo proza ali poezija. Raditega priporočamo našemu narodu, da seže po tej krasni in bogati knjigi takoj. Pesmi _ so pisane od moža narodnega navdušenja, narodnih čutil, in prijetne tovaršice vam bodejo vselej, kadar se vsedete da jih Citate in o njih razmišlja te. Pokažite, cenjeni rojaki, kako znate ceniti umetnost trud in žefjo po napredku, sezite po tej knjigi, da bo v kratkem razprodana. Cena je jako nizka, če upoštevate krasno delo. Knjiga velja $1.25 s poštnino ali brez. Naročijo se knjige „v našem uredništvu, oni pa, ki naročijo po pošti, naj pišejo na: Ivan Zorman, 6119 St. Clalr
Promet na ulični že eznici ustavljen, 6 ranjenih, osem aretiranih
Drugič tekom šestih mesecev imamo v Clevelandu štrajk uslužbencev cestne železnice. Ves promet je bil ustavljen ob 4. zjutraj v nedeljo, ker se zastopniki kom-panije, mesta in unije niso mogli zediniti glede plačilne lestvice. Položaj je v kratkem sledeč: Uslužbenci zahtevajo maksimalno plačo 60 centov na uro, kompanija ponuja 54 centov. Uslužbenci So dobili povečano plačo decembra meseca lanskega leta od 39c na 48 centov na uro, toda ne da bi pri tem podpisali kako pogodbo, za koliko Časa je ta plača v veljavi. Medtem je kompanija dvignila cene vožnji, in ta cena je tako ugodno upljiva-la na kompanijske finance, da se je nabralo do 15, junija nad $700.000 rezerve v kompanijski blagajni. Mestna postava zahteva, da ka- -dar ima kompanija $700.000j v rezervi, mora znižati voz-' nino. Kompanija je to na-! meravala upeljati 1. julija, namreč da bi se dobilo enajst tiketov za 50 centov, medtem so pa prišli uslužbenci in zahtevali 12 c. več na uro plače. Dokazano je, da kompanija lahko to plača, ne da bi morala povečati voznino, toda kakor bitro so delavci zahtevali večjo plačo, so se oglasili tudi delničarji kom-panije in zahtevali 7 proč. obresti od vloženega kapitala, namesto 6 proč do katerih so postavno opravičeni. Vršilo se je posvetovanje med mestom mestno zbornico in unijo v uspehom, da je župan naznanil, da mesto zahteva, da se uslužbencem poveča plača za 12c. na uro, a glede 7 proc. od kapitala bo mesto pozneje odloČilo. Kompanija ni hotela s ti tega predloga, ampak jz ponudila uslužbencem 54c. na uro, občinstvu pa znižam vožnjo. Ker unija tega ni hotela sprejeti, je nastal štrajk ža katerega so glasovali vsi motormani in konduktorji razven šestih. V nedeljo zjutraj ob 4. je bil ves prom ustavljen.
nesli kontroler el ktričnega toka, motormana . a so nato vrgli na cesto. Policija je do
Trije so nemiri cesti in je množi-ise je vra-o v tepe-oškodbe, je areti-;o se ude-tormane. ospe'-in nazaj,
Kompanija je nemudoma oglasila v časopisih, da sprejme na delo namesto štrajkar-jev — skebe, ženske in mo ške. Oglasilo se je vsega sku paj 5 oseb, in prva kara, ki je v nedeljo ob 10. dopoldne na Broadway prišla iz bar-na, je bila nemudoma napadena. Ljudje so naskočili kare, pretepli, pobili šipe in razrezali vrv, "Motorman je moral domov, kara pa je ostala na mestu.
Velike predmestne kare, ki vozijo v Painesville, Vil-loughby, Lorain itd. ne vozijo v mesto, ampak samo do mestne meje.
šest oseb je bilo ranjenih v nedeljo in osem aretiranih pri nemirih. Največji nerx. so se pripetili na St. Clair ave. Superior in Euclid. Predsednik kompanije je zahteval, da policija zasede vse kare, ki gredo iz barna, toda policijski načelnik je odrekel policijsko pomoč. Na E. 93. cesti in Broadway je množica dobila neunijske-ga motormana Walwortha, ki je naredil prvi poizkus s karo. Kakih dvajset ljudi je naskočilo karo,- razbilo lipe.
spela na lice me bili arestani. Dr so se pripetili na 1 St. Clair ave. kj ca napadla karo, čala domov. Trije žu dobili občutn in policija je po rala štiri osebe, ki ležile napada na Edina kara, ki j nedeljo na Squa ... je tekla po Euclid ave. Dva inšpektorja kompa&ije sta jo vodila. Toda nihče* se ni peljal. Karo so spravili v barn ker je- bila brez potrebe.
Železnice, kakor Wheeling and Lake Efie, New York Central, Pennsylvania in druge so upeljlle danes izvanredne vlakej <Ja vozijo ljudi na delo in iz dela. Vožnja velja približno 15c. in kakih 30.000 ljudi ie bo lahko vozilo na teh vlakih.
V nedeljo in poideljek so kompanije za svoje uslužbence v tovarnah postavile v službo motorne brucke, ki so vozili delavce nja delo in iz dela. Poleg tega* pa je šel v "biznes" skoro fsakdo, ki ima kak star Fordlali drugo "vozilo." NekaterMso mislili v nedeljo obogateli ia so fa~ čunali 50c. voznine od Square do E. 105. ceste, ] toda ker ljudje niso hoteli plačevati teh cen, so slednje kmalu padle tako, da ste se za deseti -co lahko prepeljali od Square do 105. ceste. Mnogo sto avtomobilistov je v nedeljo na cesti zastonj ponujalo vožnje.
Ves dan v nedeljo so se vršila posvetovanja med unijo kompanijo in mestom brez vsakega vspeha. Za v ponde-ljek je župan Davis sklical zopet zborovanje ob pol 2 popoldne. Vsa krivda pade
na kompanijo, ki je trmoglava dovolj, da kljub temu, da je mestna zrbonica zapove-dala povišanje plače uslužbencem in kljub temu, da ima kompanija dovolj denarja na razpolago, pa vseeno neče plačati uslužbencem, dokler mesto ne dovoli 7 proc. od kapitala. Župan Da vis se je izjavil, da mesto ne bo dovolilo skebom operirati kare, ker raditega nastanejo nemiri in poboji, tekom katerih je zagrožena ljudska varnost.
Smatra se, da pride do sporazuma v torek in da bodejc v torek kare zopet v teku vendar pa ni še popolnoma gotovo.
—	Grk Emanuel Marres je bil zasačen, ko je na Carnegie ave. gledal skozi okno v sobo, kjer ste se dve mladi gospodični pravkar — ah, pfuj, recimo pesniško: -se posljavljali od zadnjih nadomestil figovega perja! Sodnik je dejal Grku, da je nesramen falot in osbodil ga je na $25 globe In 30 dni zapora.
—	Rojak Josip Slokar je de lal iT petek na železniškem vozu New York Central železnice v Collinwoodu, ko je pridrvelo več drugih železni-škihu-voguteL,treščilo s tako silo v prvi voz, da je padel Slokar na tla in bil nevarno ranjen. Odpeljali so ga v St. Marks bolnišnico, kjer so mu morali odrezati nogo. Stanuje na 318 E. 161st St.
—	Ana White, 667 E. 94th St. je šla na izprehod v Gordon Park. Na potu je potegnila rutico iz žepa in pri tem ji je padel revolver na tla. Zraven je bi takoj policist, ki jo je aretiral. V soboto kazen: $100 in 60 dni zapora.
—	Zadnji čas je da plačate plin do Četrtka, 10. julija, do 12. ure opoldne.
Prvi zrakoplovni balon je pripeljal 2$ potiskov iz Evrope v Ameriko.
Roosevelt Field, Mineola, 6. julija. Ogromni zrakoplov ni balon R-34, ki meri 635 čevljev v dolžini, je danes ob deveti uri prišel sem po romantični vožnji preko Atlantika. To je prvi zrakoplov balonske vrste, ki je prepeljal potnike iz Evrope v A-meriko. Devetindvajset mož se je nahajalo v zrakoplovu, ko je pristal v Ameriki.
Tekom vožnje nad Atlantikom se je imel zrakoplov boriti z ogromno nevihto, viharjem, električnimi elementi, meglo in dežjem. Pot je bila dolga 3600 milj, in zrakoplov je naredil pot v 108 urah in 12 minutah. Zrakoplov je pripeljal s seboj tudi nekega 16 letnega dečka, ki se je pred odhodom zrakoplova iz Anglije skril v balonu in se pokazal šele, ko je bil zrakoplov nad morjem. En Amerikanec je bil v zrakoplovu.
jutri, 8. julija, se namerava balon vrniti domov, iz Amerike v Anglijo, in pričakuje se, da bo vožnja dogoto-vljena v 70 urah, ker bodejo izbrali lažjo pot. Zrakoplov je bil fe malo pošfefclovan v
Veliko prej bi bil zrakoplov lahko dospel sem, da ni bilo velike nevihte na morju. Zrakoplov je pripeljal s seboj poleg potnikov, 20 unč dragocene kovine platinum, ki je vredna $2000.
Obsežnost balona si lahko tolmačimo iz sledečega: Na krovu balona je bilo vsega skupaj 31 oseb. Poveljnik je bil major G. H. Scott, premer balona je 78 čevljev, plina je nosil seboj 2.000.000 kubičnih Čevljev, gasolina je imel 8000 galon. Pet motorjev, vsak po 250 konjskih sil je gonilo balon. Največja hitrost, ki jo more balon narediti je 66 milj na uro.
4900 milj je lahko v zraku ne da bi bilo treba se spustiti navzdol. Zrakoplov tehta skupaj z vso težo in potniki 30 ton.
TUDI NEMCI HOČEJO POSKUSITI.
Berlin, 6. julija. Sedaj ko ie skjenjen mir, hočejo tudi Nemci poskusiti pokazati kaj znajo. Baron von Gem-mingen, nečak Zeppelina je naprosil zaveznike, če se sme oodati na pot z Zeppelinom Z-72, ki je največji balon na svetuA V Ameriko ntmerava
Oster udarec prosilcem za državljanstvo
Pridobitev državljanskih pravic od sedaj zanaprej bo mnogo bolj težavno in počasno delo, kot se je godilo dosedaj. Dasi je šla vsa stvar Že sedaj jako počasi, pa bo v bodočnosti še mnogo več zaprek in zavlačevanja. Kongres je dovolil veliko manjšo svoto za vodstvo onih uradov, ki podeljujejo državljanstvo, kakor se je pričakovalo. Republikanci, ki imajo v kongresu večino, nikakor ne poznajo položaja, kakor je videti, ter niso pri voiji pomagati naseljencem, da dobijo ameriške državljanske pravice. V Clevelandu so zgubili delo in urad trije U. S. eksaminerji, in je ostal takorekoč le eden, Mr. Fox in glavni eksaminer, Mr Shockley. Ta dva morata prevzeti sedaj vse delo, katero je prej opravljalo pet eksaminerjev. Da se bo vsa stvar jako zavlekla, je naravno in očitno. Dočim tekom vojne ta ali oni ni prosil državljanstva, -se pričakuje sedaj večjega navala, in ako bodeta dva človeka zmagala ogromno delo, je nemogoče povedati.. Urad eksaminer-jev v Clevelandu nima samo opraviti s prosilci za državljanstvo v Clevelandu, ampak tudi po celi severni državi Ohio do pennsylvanske meje. Približno je sedaj na listi 7000 prosilcev za državljanstvo, ciočim jih kakih 8000 takih, ki čakajo na sodnika.
Mi mislimo, da je to zavlačevanje ogromna krivica tisočim in tisočim poštenim prosilcem za ^državljanstvo. V teh dnevih, ko se splošno pridiga amerikanizacija, ko se ljudje trudijo in prizadevajo, da postanejo državljani, bi morala vlada pač napeti vse sile, da pomaga naseljencem do državljanstva. Naše uredništvo je tozadevno poslalo protest na kongre smane in senatorje, objed-nem z obširnim pojasnilom glede državljanstva in razmer med onimi, ki niso državljani. Že marsikdaj so upoštevali naše nasvete in besede, in upamo, da storimo tudi v tej zadevi nekaj za naše ljudi, ki iz prepričanja in ljubezni do te dežele nameravajo postati ameriški državljani.
—	Dva rojaka v Clevelandu sta dobila pismo iz Št. Ru-perta na Dolenjskem v katerem pismu sorodniki naznanjajo, da so zaboji, ki so bili odposlani s hrano in obleko v staro domovino, že tja dospeli. Kako se zahvaljujejo izstradani in napol nagi naši rojaki v stari domovini za to darilo, ni mogoče popisati Vsi vprašujejo, zakaj "pa naš ni nič poslal l" Mi uradno še nismo obveščeni o tem, in bodemo poročali, kakor hitro poizvemo kaj več, toda Republičansko Združen je, ki je s satanskim napadom branilo našim rojakom pošiljati živež lačnim, napol mrtvim otrokom, starcem in drugam, je doživelo s tem strašen poraz! Mi smo naredili, kar smo obljubili, ljudstvo se je zopet prepričalo, da je pri nas resnipa. O tem se pogovorimo njič.
—	Rojakom da pošta sprej strirana pisma
Vsa Italija pod pri-' tiskom revolucije.
Pariz, 6. julija. Nova laška mirovna delegacija je baje pripravljena popustiti v laško-jugoslovanskem Sporu. Lahi bi se zadovoljili, če jim zavezniki kje drugje poiščejo primerno odškodnino.
Rim, 6. julija. Štiri osebe so bile včeraj ubite, ko je ljudstvo v Imoli, 22 milj od Bologne napadlo trgovine z živili kot protest proti nezaslišano visokim cenam živil. Vojaštvo je streljalo na množico. Tudi iz Bologne, Florence in Forli se poroča o enakih nemirih.
V Florenci je radi navijanja cen prišlo do resnih nemirov. Ljudstvo je' napadlo trgovine z živili in prisililo lastnike prodajati po znižanih cenah. Ljudstvo je ople-nilo vse trgovine z noži in orožjem.
Viada je odločila, da morajo cene mesu pasti in se funt mesa ne sme dražje prodajati kot 50c. funt. Po celi Italiji se pripravlja ogromni štrajk 17. julija.
-o—
%m
—	V pondeljek se prične v Clevelandu, v prostorih S, N. Doma konferenca raznih slovenskih organizacij, zvez in jednot glede združenja., ! Glede tega združenja se je ie toliko papirja porabilo in razlilo črnila, da je za nas preveč, če bi še mi začeli. Zastopani bodejo na konferenci člani, ki spadajo k SNPJ, ZSZ, SSPZ, SDPZ in JSKJ. Namen konference je zbližati mnenja, ki vladajo glede združenja med slovenskimi jednotami, a konečno besedo ima seveda Članstvo.
Clevelandski Slovenci imajo izvrstno organizacijo, Slovensko Dobrodelno Zvezo, ki je celo akutno krizo epidemije influence prestala z "najboljšim uspehom" in je najmočnejša slovenska organizacija v Ameriki. Zbranim zastopnikom Jednot in Zvez pa Želimo bratskega sporazuma, ki je mogoč le tedaj, če vsak nekoliko odneha, in če še ne gleda na koristi posameznih organizacij ampak na skupnost.
—	Za S. N, Dom v Newburgu so darovali: Mrs. Kužnik, J os. Furlan, Peter Simčič, J os. Komič, po $1, po 50c.: F. Pole, M. atrgar, J. Medved, H. Skubin, nadalje so darovali drugi udeleženci piknika dr. Zvon $16.83, za kar se jim izreka vsem skupaj iskrena zahvala, kakor tudi tisti gospej, Hi nima "tako znucanega ple-ha, da bi ga dala za S. N. D. — F. Ločniškar, tajnik.
—	Mike Vrček je dobil iz stare domovine žalostno novico, da je mati umrla dne 2. febr. 1919, v vasi Germa-vlje, fara škocjan. V Ameriki zapušča pet sinov in sicer ■ Mihael, Josip, Franc, Ludvik v Clevelandu, Louis pa v Carnegie, Pa. V stari domovini zapušča sina in hčer. Priporočamo jo vsem znancem v blag spomin.
—	List "Slovenski Gospodar" list v pouk in zabavo je prejela SNZ iz Maribora. Datiran je 6. junija.
—	Delegatom za 3. konvencijo SDZ sta dr. Bled 5t. 20 izvol Anton Erjavec in
Sedaj so vsa
(AMERICAN HOME)
NAROČNINA: - $3.00 Za Cleveland po pošti - $4.00 . $4.00 | Posamezna številka - - - 3c

Vm pismu, dopisi in denar naj se poSilja na "Ameriika Domovina St Clair N. B, Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189
JAMES DEBEVEC, Publisher
LOUIS J. P1HC, Editor
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
Real by 23.099 Slovenians in the City>f.Cleveland,and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
Entered as second-class matter January 5th 1009, at tbe post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870.
NO. 78. Mon. July 7. 1919.
MMMMMMMMMMMMMMM
DVA KLAVERNA SHODA SRZ.
____
mt'
Toliko oglaševana shoda SRZ v Cleveland in Collinwoodu zadnji petek in soboto ^sta bila zelo, zelo klaverna. Kljub temu, da "republikanci" vedno kričijo, da'ie vse na njih strani, se je zlasti Collinwood obnesel pri zbiranju za "miljondolarski fant" je bila udeležba v Collinwoodu vendar pičla zelo ter ni bilo niti na enem shodu do sto poslušalcev, med katerimi pa je bilo veliko naših pristašev. Pa saj tudi ni čudno, kajti SRZ je poslalo najbolj klavernega govorni ka, katerega se človek kmalu naveliča poslušati, Keržuta. Pričakovali smo, da nam bo govornik razložil sedanji jugoslovanski položaj in kaj nam je storiti v uso-depolnem trenotku, toda mesto tega smo slišali znova le same pogrete zabavljice na te proklete "monarhiste\ ki ne dajo SRZ mirno spati. Vsepovsod vidijo te "monarhi-ste" kakor morilec svoj žrtev, ki ga cclo v sanjah preganja. Dasi jih pikjer ni, pa imajo ti "republikanci" tako bujno domišljijo, da jih vidijo za vsakim plotom petindvajset.
Vse zabavljice od strani Keržeta na shodu pa naših pristašev ni moglo spraviti iz ravnotežja, ker naši ljudje se znajo bolj dostojno obnašati kot "republikanci", ki hodijo razbijat shode svojih političnih nasprotnikov.
V Collinwoodu bi gt shod gotovo tragično zaključil za Keržeta, da ni možakar "slamopukec" zopet enkrat zatajil svojega prepričanja. Ameriške oblasti so sedaj pričele bolj paziti na socialiste in boljševike in njih shode. Tako so detektivi prišli tudi na shod SRZ ter vprašali Keržeta ali zagovarja boljševizem? Odgovoril je seveda "ne." (Oh, kaj bi djali očka Zavrtnnik, če bi Keržeta videli v trenotku!) Kerže je vedel, kaj bi ga čakalo v nasprotnem slučaju. Ravnotako hitro je odgovoril z "ne" na vprašanje, ali je socialist.... In predno je petelin enkrat zapel, ga je France trikrat zatajil .... Brez strahu pa je Kerže povedal, da ga ljudstvo plača za njegove pridige. Izpraševanje je trajalo dobre pol ure, in Kerže je kljub jako hladnemu vremenu potil krvavi pot, ko je v svoji rajbenški angleščini odgovarjal detektivom. Ko so detektivi konečno odšli ter je bila tudi zaključena neizogibna kolekta za potne stroške, je začel Kerže reševat narod s tem, da je zopet začel mlatiti prazno slamo z udrihanjem po monarhistih. Prokleti ljudje, da jih Kerže celo na svojem nosu vidi. Mislimo pa, da si bo Kerže prihodnjič premislil priti še kdaj v Cleveland, ker mu ne ugaja usoda treh drugov, ki so bili v petek aretirani, in katerim se je javno odpovedal. Pa tudi pristaši SRZ so bili razočarani, ker so se nadejali slišati kaj novega o monarhistih (so že zopet tu, te preklicane pare}, pa so morali prebavljati le stare, obrabljen«;* in že stokrat premlete prazne fraze. Oba shoda pa sta tudi očitno dokazala, da ne marajo clovelandski .Slovenci boljševiških
idej in da Še dolgo, dolgo ne bodo v taboru SRZ.
* * *
Predavanja, katero je imel s;l. tajnik SNZ v nedeljo v Collinwoodu se je udeležilo kakih 50 članov in članic SNZ ter pet boljševikov. Navzoči so pazljivo sledili izvajanjem predavatelja, ki je v pctčprhirnem goVoru obrazložil sedanji položaj Jugoslovanov, zahteve Italijanov in Nemcev, gospodarsko stanje našega narod« ter naloge, katere je treba izvršiti za povzdi^b naše ekonomije, industrije in kulture. Našim boljlevikom pa nikakor ni šlo v ^lavo, da bi bil kak govor mogoč brez zabavljanja, psovk in napadov in zato so pričeli sami, dasi se govornik niti z besedo ni dotaknil niti njih niti vprašanja notranje ureditve naše države, Dobili so zasluženi pdgovor ter se jim ni posrečila njih nakana zasejati razdor med člani SNZ ali jih pridobiti za njih ideje. Posrečilo se jim ne bo ne eno ne drugo, ker ^edo člani, kje je najti resnično delo in rodoljubje, kje pa I prazno kričanje in zabavljanje.
ALI KAŽE ITI V DOMOVINO?
Domovina, ljubi kraj, domovina, naš slovenski raj! Kdo bi te ne ljubil! Naša si in ostaneš, ker si mati naša, in ljubezen matere je tako sveta, da noben barbar nobenega stoletja ni napadal materinske ljubezni. Kot je otrok najdražje bopastvo matere, tako je narod otrok domovine, katero ljubi imuvi>c. ivo je stala še Avstiija in s>uio Slovenci živeli v njej, nismo imeli prave matere. Mati Slovenija ;e bila začasno mrtva za nas, imeli smo očeta, toda ne matere, imeli smo pa mačeho Avstrijo. Otroci ne ljubijo mačehe. Mačeha ne ljubi svojih otrok. Zato so otroci šli po svetu. Niso mogli živeti z mačeho, ki jim je pobirala smetano iz sklede, a puščala otrokom vodeno mieko.
Prišli smo v Ameriko. Prišli smo sem, ker smo slišali veliko dobrega o njej. Stotisoče sinov in hčera našega naroda je prišlo sem. Nekateri so zopet odhajali domov, drugi, večina, so se stalno naselili tukaj. Slovenija je bila njih , mati, Amerika je postala njih nevesta.
Medtem so se razmere spremenile. Dolga, krvava vojna je spremenila svet. Nočna tema je padla, dan je posvetil v naši domovini. Hudobno mačeho je ugonobita ameriška nevesta, krivica se je umaknila pravici, okuiefti zrak v domovini ie očiščen, in prvič od leta 800 po Kri-stu dihajo naši očetje, bratje, žene in sestre, čisti zrak ie.
Tako smo prišli do perečega vprašanja. Domovina nas ljubko in nežno, da se n vrnemo v naročjč. Da nima * lega zraka, ne bi upoštevali takega klica rodne ire. Toda svobodna nas vabi. Ali bodemo upoštevali danesbodemo ostali zvesti nevesti naSi -Ameri-toje vprašanje.
nekoliko na?o nevesto. Ameriška zemlja še
tejo hitreje k topa na_
Ije, ki bi lahko pridelala dodolj, da se živi ves svet.
V poljedelskih krajih Amerike je prostora še za miljo-ne in miljone naseljencev, Žal, da naši ljudje niso znali nikdar ceniti poljedelstva v Ameriki. Rojeni kmetje, far marji, so tukaj v Ameriki garali po tovarnah pri najtežjih delih, ker so krepke narave in zdravja, gubili so moči v dimu in prahu, v nevarnosti in trpljenju, namesto da bi šli ven na deželo, kjer je najboljša zemlja, najčistejši zrak in pri malem trudu se pridelki deviške zemlje bogato poplačajo. Šele zadnje čase odhajajo Slovenci malenkostno na farme. 3/sak kdor je tam, postane mahoma zadovoljen in srečen.	i
Amerika potrebuje ne samo ljudi za tovarne, za čiščenje cest in kanalov, ona jih potrebuje, da obdelujejo prostrane zemlje, ki vam stotero povračujejo vaš trud. Krik Amerike je danes, da postane farmar pravi gospodar. Od farmarjev je odvisen uspeh železnic.. Brez farmarjev morajo propasti banke. Šole bi se zaprle, mesta bi razpadla. Farmar je kralj, ki vlada absolutno, toda v-največjo korist svobodnega naroda.
Ameriški farmarji so vsi bogati — oni tvorijo premožni razred v Ameriki. Na leto zaslužijo ameriški farmarji do $40.000.000.000, štirideset tisoč miljonov dolarjev, in povprečno pride na farmarja od $4000 do $5000 na leto. Kje dobite, Slovenci, trpini v tovarnah, na leto $4000 ? Veseli ste, da v desetih letih trdega dela, znoja in rizike revarnih bolezni in poškodb, denete na stran par tisoč dolarjev. Farmar živi kot ptič, ima vsega dovolj. Ni čuda, da ima 60 procentov ameriških farmarjev telefon v hiši, gla->ovir v hiši, elektriko, plin in druge udobnosti. Kje ste dobili na Slovenskem kmeta, ki je imel telefon, ki je imel elektriko v hiši, da ne govorimo o glasovirju, gramofonih ita! Tudi najbolj "trden kmet" ni šel tako visoko.-
In naseljenci so oni, ki so dvignili Ameriko v poljedelskem oziru. Le poglejmo države Minnesoto, Wisconsin, Švedi, Danci, Belgijci, Nizozemci, ti ne gredo nikdar v tovarne, oni gredo na farme in ustvarjajo blagostanje sebi in drugim. Wisconsin ima prvo sirarsko in mlekarsko zadrugo celega sveta, a za blagostanje se ima zahvaliti belgijskim in danskim naseljencem, ki so poznali pravo pot kako se pride do blagostanja — potom poljedelstva.
Slovenec nima bodočnosti v tovarnah Amerike. Ni potrebno, da' so baš tovarne polne delavcev, da smo premožni in napredujemo, Amerika se lahko živi s poljedelstvom. Raditega pa, rojaki, na farme, na polja, ven iz zakajenih mest, od težkega dela.
Kai pa stara domovina? Počakajte, to je' naš nasvet. Nikar ne hitite. Vojna je zapustila v stari domovini tako strašne sledove, da bo vzelo petnajst do dvajset let, da pridejo do onega, kjer so bili, in kje je potem šele napredek. A ko imate družino tam, dobite jo sem, kakor hitro se prilika nudi. Vi lahko idete pogledat v staro domoviqo, toda Amerika*,vaša nevesta vas vabi, da ostanete tukaj za stalno. Mož ne gre od žene, mož gre le pogledat svojo mater toda ostane pri ženi.
Ljudje v stari domovini se komaj sami preživijo. Leva jih bo vzelo, da pridejo k moči, da bodejo imeli dovolj hrane. Vsak kdor gre tja, povzroči, da je toliko manj hrane za one, ki so že tam. Človek mora jesti, da živi, in vi ki pridete v domovino, bodete jemali od pičle zaloge onih, ki so tam. Ali se vam ne smilijo ljudje? M
Počakajte, berite, premišljujte;, čas, pride, ko bodejo morda razmere tam drugačne, toda medtem hranite denar, nosite ga v hranilnico, postanite neodvisni, postanite državljani, postanite farmarji in postanite tako gospodarji, svobodni, neodvisni. Vi lahko pomagate domovini iz Amerike.
DOPISI.
Zg. Bistrica pri Slovenski Bistrici, 31. maja. 1919. --Preljubi brat! Kako dolgo časa ;Ie, odkar sem ti zadnjikrat pisala, potekla so že leta in vendar sem dočakala veselje, da sem dobila zopet od tebe, dragi brat, novico, da si še živ in zdrav.
Mislila sem, da si kje v vojni v ameriški sarmadi v Evropi. Anika je dobila od tebe dva pisma, danes *pa jaz in Ludvik en par razglednic katere si poslal, kakor tudi
časopisje, katerega z velikim, razsajala. II
S kakšnim veseljem pričakujemo zaboja, ker riža in prave kave že dolgo ne poznamo. Sedaj se dobi riž »po 42 K kilogram. Kadar zaboj dobimo ti sporočim in se zahvalim. Posebno nam boš ustregel z usnjem in podplati, ki smo jih vsi. potrebni. Zadnjič sem jih Aniki kupila v Ljubljani in sem dala zanje 185 kfon in v šestih tednih so bili raztrgani. V jeseni sem bila bolna za influ-enco, katera je tukaj zelo
veseljem beremo.
Anika je sedaj uslužbena tukaj v SI Bistrici na pošti, že od decembra meseca, ker v Ljubljani ni mogla izhajati glede draginje. Na Ljubljanski poŠti so odstavili yse Nemke.
Ah, dragi brat in Fanny, ne vem, kaj bi vama pisala. Ceh knjige, bi bhko napisala, kar smo groznega preživeli. Ako bi ne bilo konec vojne,, bi bili že vsi »pomrli od gladu.
Že lansko poletje nismo do bili nobenega mesa več za kuho, samo v mestu so ga do-
Posebno sem skrbela za ■Slavkotovo življenje v vojni. Ko je bil star 16 let, je že moral v vojno in je bil pri Gorici zasut od jieke mine, toda takrat ni bil hudo ranjen. Potem je bil v častniški šoli in 1917 je moral zopet na italijansko fronto. Junija je bil pri Pinvi težko ranjen in akc bi ne bil tako močne narave, bi bil gotovo umrl, ker je veliko krvi izgubil. Tri dni je visel med smrtjo in življenjem, takrat so mu vzeli levo oko, desno roko je imel zlomljeno in še 20 druzih bivali nekaj dek za osebo za ran. Dosedaj je bil v Ljublja-cel teden, nam na deželi pa ni v bolnišnici, maja je bil nič.	doma na dopustu in sedaj je
Sam krompir in zelenjavo Šel zo*pet k vojakom. Taka smo jedli, moke malo, kru-jeza me ima, da je moral svo-ha malokdaj, črnega skoraj je zdravje in oko izgubiti
iz samih otrobov. Kako smo bili lačni in oslabeli že. Dostikrat sem rekla, da bi imeli tiste ostanke sedaj, katere smo v1 Ameriki tja zmetali.
Zdaj pa, hvala Bogu, koruze in moke dosti, samo draga je še. Micka je morala umreti od samega stradanja (v Ljub^ani vdova s penzi-jonom>
Frank, kako si doda nam pošlješ
zavoljo teh Nemcev. Kjer je bil hujši boj, tja so poslali Slovence Ja, ta vojska mi Je vse vzela. Trgovino sem že leta 191S zaprla, ker rti bilo nič za prodajati. V prsmti me vprašuješ Če sem se podpisala z.a Jugoslavijo? To se ra-
zume, iaz se ie sk<( gosipodičei bila koraj jske
Nikica. Anika bd poštnih la, ker je ni bala
slovani sedaj na krmilu, kar jim ne gre v glavo. Sedaj je Slovenec za gerenta in moj brat Ludvik je za obč. tajnika.
Spomladi sem bila doma v Velikih Laščah. A ta so še živi, veliko so moralf prestati v tej vojni z to majhno penzijo. V Laščah je zelo dolgočasno, dosti jih je pomrlo. Umrli so Srpan, Jože Virant, Polde Šega. Pucelj je doma. Bil je cel Čas v vojni pri vojakih, šega Polde je padel v vojni in. Ana se je -poročila z Matetovim Janezom. Pri Somrakovih se je Mici poročila in prevzela vodstvo. Anika bi rada zvedela novice iz Clevelanda, ker še vedno hrepeni po njem
Kadar pride zaboj , ti takoj sporočim. Tudi druge ženske hodijo mojega brata Ludvika spraševati, kedaj pridejo zaboji (bokse, kište, škrince), ker je bilo tukaj v časopisju, da bodo sorodniki poslali domu živež iz Ame rike, ker so nekateri otroci res tako ubogi in izstradani, da je groza. Bog vam poplačaj za vaš trud.
Srčne pozdrave od nas vseh, Ludvik, 'Nika, Anika, Milan in Tonček — tvoja sestra R. B.
(To pismo je dobil od svoje sestre Fr. Hudover-nik.)
Ročinj, 24. maja 1915. —
# >
Draga sestra! Najprej te lepo pozdravim tebe in tvojo družino in vam želim vse dobro. J a? sem prišla 20. maja sem v Ročinj ali žalostno je, da ti ne morem popisati. Priti in ne vedeti kam pod streho, ker je veliko hiš, od katerih se ne pozna kje so stale. Jaz sem pri Tereziji v Rohatinovi hiši, Mica Poža-relka je pri Kosovih, ki so jo vzeli iz usmiljenja, ker še oni imajo samo en prostor, drugo je vse za vojaštvo. Tako, da zdaj ni nič več našega. Bog se nas usmili! Draga, sestra, hvali Boga, da si pri svojih otrocih in ne žaluj po teh krajih, ker ni mogoče »popisati gorja, ki nas je zadelo. Nobene stvari nimam in od mojih sinov nič ne vem, če so živi ali ne,. Šla sem bila tudi v Laze k vašim, in ne morem ti povedati kako je grozno. Saajte je vse proč. Drv ne manjka, ker je vse drevje ožgano in suho. Senika ni nikjer nobenega več v vseh senože-tih, ker je vse zaraščeno) ali prekopano. Če kdo kaj zdaj obdela, ne ve če bo gospodar čez to, ker je vsepolno vojaštva. Mislila sem, da če ne bom mogla tukaj ostati, bom šla v Bovec ali gori je vse porušeno. Za Franca šo ne vem kje je, če je živ ali mrtev. Toda bolje je če je mrtev, ker tisti, ki nima zdravje, je velik revež. Prav zadovoljna sem šla proti domovini, toda solz ne manjka in jih ne bo. To nam je Bog dal za stare dni. Toraj nič ne žaluj «po domovini, ker je bolje tam kjer si. Mogoče kdor je mlad učaka ' boljše čase. Sedaj te pozdravimo, jas in sestre, tebe in tvoje hčere in njih može in otroke in nam kaj piši, da bomo vsaj to tolažbo imeli. Pozdrav Komparnu in Hi-jeronimu in Tini in Justini. Naj vam Bog povrne, kar ste mi dobrega storili. Pozdrav vsem domačinom in prijateljem.
Marija BrešČak.
(To pismo je dobila Kathy Stefanich, 16024 Holmes ave.)
POZOR ROJAKI !
Nekateri bi radi kupili v Not-tinghamu lote v bližini Kastel-čevega posestva, je ie več let rojakom dobro poznano. Nekateri bi radi naravnost od lastnika bolj poceni kupili, pa se ne vedo kam obrniti. Jaz imam 7 lotov naprodaj, katere lahko kupite z malim denarjem. Cena je ista kot je bila pred štirimi leti, in sicer samo za deset dni po tej nizki ceni. >
JOHN HOČEVAR, lastnik, Wi-117, 15400 Lucknow-a.
i-^ri	"i
L)i\
> Tužnim srcem naznaniam vsem sorodnikom znancem Sirom-Amerike žalostno vest, .da rtii je po šest in pol mesečni bolezni umrla dne 5. maja, 1919 nepozabljena mi soproga, oz. mati
MARY TURK
Ranjka je bila rojena 1885 na Dolenjskem, Sod-dražica. Bila je članica društva "Napredne Slovenke!', št. 137 SNPJ. in društva "Slovenski Bratje. Štev 41. SDPZ.
Podpisani se srčno zahvaljujem omenjenim društvom in organizacijam za pošteno in točno podporo celo dobo bolezni in za prejeto smrtnino, kakor tudi za krasne nadgrobne vence. Posebno se pa zahvaljujem društvu "Naprene Slovenke", št. 137 SNPJ. za krasni sprevod k počitku moje soproge. Priporočam vsem rojakom in rojakinjam, ki niste se v društvih, da pristopite k omenjenim društvom in organizacijam, ker pošteno in točno plačajo podpore in smrtnino. Zahvalim se vsem sorodnikom in znancem za lepe nagrobne vence in za tolažbo v tej žalostni uri.
Ranjka zapušča mene, žalujočega soproga, in odrastlo hčerko, očeta in in mater Jakob in Magdalena Petrič, ki vsi prebivajo v Clevelandu. Vsem sorodnikom in znancem jo priporočanj v blag spomin, tebi, nepozabljena mi soproga, pa naj bo lahka ameriška žemljica.
Žalujoči soprog

GEORGE TURK, JENNIE, hčerka
16no Huntmere Ave., Cleveland, O.
5%
5%
Avtoriziran kapital $100.000
Nobena banka vam ne plačuje tako visoke obresti kakor
SLOVENSKO STAVBINSK0 IN
POSOJILNO DRUŠTVO
\
6313 ST. CLAIR AVE.
v
Vloge nosijo po 5 oda t. in delnice lepe dividend«. NaS zavod je pod državnim nadzorstvom. Ven denar se posoja je samo na prve vknjižbe, in je najbolj varno naložen.
Obiščite nas in dali vam bodemo vse potrebne informacije.
5%
(Mo. Pri.)
m
Lake Shore Banking & Trust Co.
ST. CLAIr AVE. VOGAL 5 5. CESTE
Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proč. obresti. Pišite za na< uljne informacije slovensko ali hrvatsko.

/

J. B. MIHALJEVIČ, upravitelj inozemskega oddelka.
'"Pojdite gledat
99
JVajbolj sla-One Konje in -OozniKe sn)eta
Grand	x
Circuit
Dirkanje
JVOHTH HA/VDAL
f July 7. 8. 9. 10. 11. 12.
^ I I f 1 !■ I t !■ H H 1 M'<"M"I■»* 1' l-S"»H"H t' I M1 l"l 1 I *"» > H I 11 I M t >
Bell Main 1441
Cuy. Central 8821-W
MIHAEL S. ČEREZIN,
Hrvatsko-sloveitski odvetnik
Pisarna: 414 ENGINEERS BLDG. 4. NADSTROPJE VOGAL ST. CLAIR B* ONTARIO.
m
16 sob na Bonna Ave. $70, cena $6500. Hiša za 2 družini, ha 60. St. lot 40X178, cena $4600. Hiša za 2 družini na 70. cesti, cena $4200. Takoj polovico. Hiša z 10 sobami na 53. cesti, lot 50X125, cena $5100 Dve hiši na Norwood Rd. cena $7200.
Hiša z 11 sobami na 49. St. 2 kopališča, fn t>arn, cena $5400. Rent $60. Takoj $190. Hiša na Prosser ave. 8 sob, elektrika, ko pališče, škrljeva streha lot 40X 135, cena $4600. Dve hiši na 1 lotu, na 60. cesti, cena $6200. Hiša 12 sob na 64. cesti, 2 kopa lišča, cena $6000. Hiša za eno družino na 63. cesti, kopališče, furnes, cena $3500. Hiša za eno družino na 76. St. cena $3500. Hiša za eno družno na Ansel Rd. cena $5000. Hiša za 1 družino na 135. cesti, cena $5000.
Hiša za 2 družini na 77. cesti, elektrika, kopališče, škrljeva streha, cena $4200. 3 hiše na 68. cesti, cena $6200. Hiša 16 sob na Bonna ave. cena $6soo.Rent $70. Hiša 14 sob, na 64. cesti, lot 50X150, cena $7500.
Zidana hiša na E. Boulevard, cena $45.000. Zidana hiša na St. Clair ave. 2. prodajalni in stanovanje, cena $17.000, Zidana hiža na 65. cesti z 36. sobami, ve lik lot. cena $21.000. Zibana hiša na St. Clair ave, 12 sob in trgovina $9500. Hiša z 8 sobami na Alhambra Rd. elektrika, 2 kopališča, cena $5000. Takoj $1500. Hiša 8 sob, na Sylvia-av. elektrika, 2 kopališča, cena $4800. Takpj $2000. Hiša z 10 sobami, na 161. St. cena $3800. takoj $500. Nova hiša, n sob na Darwin ave. elektrika, 2 kopališča, škrljeva streha, lot 60X 280.
cena $8000, takoj $4000. Imamo tudi nove hiše, plača se takoj $1000. Več farm naprodaj, ki se zamenjajo za mestna poslopja. Za podrobnosti se po-zve na 6106 St. Clair Ave. Vprašajte za FRANK MEH ali FR. SESEK.	(fo)
V najem se da prijazna soba, z električno razsvetljavo In kopališčem. Vprašajte na 1364 E. 65th St. Norwodd čez Superior ave. (80)
IŠČE SE čedna, mirna in svetla soba pri dobrih ljudeh, ki ki so mirni. Za eno osebo. Kdor ima kaj primernega, naj pove v upravništvu lista.	(81)
——
NAZNANILO.
Članicam dr. sv. Ane, št 4. S. D. Z. se naznanja, da je naklada 50c za mesec julij za pokritje stroškov konvencije in 30c za polletno plačo tajnice, kakor je bilo sklenjeno na seji meseca decembra, 1918. Objednem ste pro šene, da se v polnen^tevilu. u-deležite prihodnje seje 9. julija, ker je mnogo važnega glede konvencije. S sestrskim poz-pozdravom K. DEBEVEC, ta, -niča	(80)
NAJVEČJI SOVRAŽNIK ČLOVEŠTVA.
Neki odlični zdravnik piše v enem svojih Člankov: "Bolezen ne priznava narodnih mej. Nobene razlike ni, čei mejo tvorijo reke, gore ali oceani. Raditega je vsaka akcija proti največjemu sovrajžniku človeštva, bolezen, ki se da preprečiti, odobravana od celega sveta." Mnogo bolezni ima svoj izvor v želodcu in se lahko preprečijo, če imate želodec čist in v redu, da svoje do žno»sti pravilno upravlja. Triner-jevo ameriško grenko vino je zdravilo zs^a namen. To ohrani prebavljalne^rgane v redu, in slab apetit, spprtje, glavobol, vrtoglavost, in dr. bo zginilo. Po vseh lekarnah. Če nadrgnete Trinerjev liniment na boleče mesto, tedaj bodete začudeni kako hitro pomaga proti revma tizmu, nevralgiji, oteklinam,itd. Po vseh lekarnah. Joseph Tri ner Company, 1333-43 So. Ash land Ave. Chicago, 111.
— Zvezina posredovalnica za delo, United States Emplomyent Office, ' je sedaj zaprt. V kongresu nimajo (denarja za posredovanje dela, zato so morale posredovalnice zapreti vrata. Urac se je nahajal na 6204 St Clair ave. Kdor išče seda delo naj gre vprašat v 108, City Hall.
Piknik socialistov 4. ju lija v Chestnut Grove, 3 milje od Clevelanda, se je
.K;
NAPRODAJ JE Candr-Store. Vprašajte na 3942
St. Clair ave"
(Mo 84)
Jjb precej mirno zaključil kih 600 socialistov je bilo navzočih, med njimi ' pa 40 detektivov. 10 jih je bilo aretiranih, ker so raznašali socijalistične plakate. Go vorniki so hvalili Dfebsa, ki je radi, veleizdaje proti Zjed državam obsojen n* 10 let ječe.
i i
st
/
cm DAILY BETWEEN CLEVELAND & BUFFALO
"7 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3
T>mi G»»a»$Mp "SEEAJflPBEE" — "CITY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO"
CLEVELAND — Dally, Miy lot To Npv., 15th —BUFFALO
LewoCutVEtiHD . 9.00 |C*U fmwu* (l^fe^uo - 9,00 P.M.
M. J StaJ.-twki ')*»« i AlTift CutvttL*prp 7i80A. M.
Arrive Burralm
7.30 j
Connection« at BwffWo ft* Nbpiiv, Fc'Ji sr.«) Ml j;-v.t«ra nnii ^nmidinn Deist* ftnllmm,! MrW«
u0^ P AT,r r11	Aceat ter t!ct«w v i* C & n, Llaa. NAotnmluu
H»U-f7.60 Euuaii lilp. witff ž .Uy, rt '..rt, Umit, fov ciu^bJtM^n® W taITli2jW
ESF	cfu";t	k at on rcct i'iit of
.Bv. <-,-nH. AUo «tk t^r-nvr h-pi.ua jiirlnrlhi tr> I i>serlpt:vo booklet *rf«g,	roccipt or
1W Owilu>! fr Duttii«	—
. Tnmtit Cju Mtbjr
I'll« Ci Jat Skip " 8 11 A' N D B E B **
—U»o laigeat n nrf nail c r.ull jr P««»fir SlMtoir ort inland vateni of the world. Slanging «*g«c<ty. ISOO pamroflCT*.
?m * 4g3
IfllllllllllllllJIHIIillllllMNIttllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllliliiiiiiiiiiiiiiiniK
= ------------- -------- --—
Cistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO:
Moške obleke.........$1.25
Moške suknje.........$1.25
Jopiči..................50c
NIZKE CENE:
Ženske kiklje ..........50c
Ženske dolge suknje.. .$1.25 Ženske obleke.........$1.50
The Damm Dry Cleaning Co.
Prince?on 790 2381 E. 82 ST. Garfield 2650 A. J. DAMM, poslovodja
I
5
-----— -s
nniitniHtmiNiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiitfiiii?
J. S. Jablonski
SL0YENSH FOTOCRAF.
6121 ST. CLAIR AVE.
Izdeluje »like ca ienitbe in drniiuske slike, otroike •like, po naj: ovejii modi in po nizkih cenah. Za ^4,00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno Teliko sliko t naravni velikosti ZASTONJ.
DELO JE
b.., . .j
Pozor rojaki!
Naznanjam prijateljem in znancem, da obhajam letos petnajstletnico svoje krojaške obrti v Clevelandu. Tekom zadnjih petnajst let sem si vedno prizadeval pošteno postreči rojakom z najboljšimi oblekami, in pridobil sem si mnogo prijateljev ki so bili vselej zadovoljni.
Ravno tako se priporočam tudi vsem drugim, posebno sedaj za dobre spomladanske ali letenske obleke, katere delam po meri, po zmernih cenah. Priporočam se vsem ' obilen obisk.
Andrew Jarc, 113 E. 61 th St.. (Wed.) ^Princeton 1958 R.
Dr. J. B. ŽUPNIK,
Slovenski ZOBOZDRAVNIK.
6127 St. Clair Ave.
Nad Grcttnovo trgovino.
Uradne ure
8:30 zjutraj do 8. zvečer
Iru/inafi-
Komfortia noge.
Ako »o Vam
Vam pote ter čajo občutno ustvarjajo ar noge v čftvlijh pri hoji trplenje, pri Važamu 1 "
ine noge ali se
nadin povzro-iino, ki žgo in ako nabreknejo rana povzročajo cagajte. Dobite Tju
Foot Powder
(Severov Pralek za noge) in kom-fort za Vaie noge bo zagotovHen. To je prijeten prašek za noge. Malo posutega praška med prsti in na vrh
davka.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA

National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA
Vogal St. Clair ave. in 61, cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
WAHČICH
Slovenska trgovina
Z ŽENSKIM BLAGOM IN OPRAVO.
746 E. 152nd St. v Collinwoodu,

Dr. S. Hollander,
:c . zobozdravnik
I 135SE.55thSt.vog.St.aair Vstop na 55. cesti nad lekarno
Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.
;; Zaprto ob sredah pop. ;; tudi v nedeljo zjutraj.
	....... ■•"-U T^f^M
	■ i
	i
t	
Naprodaj je novo zidana hiša, 9 sob, vse moderno urejeno. Proda se po nizki ceni. Vprašajte 15218 Holmes ave.
(78)
Hiša naprodaj za 1 družino, lepo urejena, elektrika, kopališče, Škriljeva streha. Takoj se plača $1400, ostalo lpo dogovoru. Vprašajte pri Karol Skulj, 6207 Schade ave.	' (78)
Išče se dekle za v candy store, s stanovanjem in hrano. 1401 E. 55th St. (x)
DELO DOBIJO PREMOGARJI
Najboljše jnme. Plača od tone. Za po-laBnila rp obrnite na 31-3 Superior-av. N. W. Cleveland, O. zgoraj.
POZOR! PLUMBING!
Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrst no plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijate ju
Ceo. A. Lorentz, a 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna opravila, postavljam kopa-išča, vsakovrstne sinke; boi-erje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste ornese.
CENE NIZKE IN DE O GARANTIRANO I Bell Phone Rosedale 5224 Vinceton, 1319 W.* (x25)
Naprodaj je Čisto novo pohištvo za 4 sobe. Lepa prilika za novoporočence. Vprašajte na 1003 E. 63rd St. (78)
PODPIRAJTE DOMAČINA.
Spodaj podpisani Jugoslovan se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, kakor upeljavanje toilets, sinkov, boilers, in tako d:.lje, Vse delo izvršujem v vašo popolno zado-voljnost in garantirano, po zmernih cenah, Priporočam 3e vsem rojakom v obilna naročila. Podpirajte domačega človeka ki vam pošteno postreže.
NICK DAVIDOVICH, 6620 St. Clair ave.
Tel. Princeton 1173 W.
ku tiu ntmmammmtinmn
PRI NAS ODPRTO VSAK VEČER OD 7. URE 8. URE ZVEČER.
TU DOBITfrVSA POJASNILA. MI KUPUJEMO PRODAJEMO LIBERTY BONDE.
TO NAZNANILO VELJA, DOKLEfe NISO NAŠI PROSTORI PREUREJENI
LEO. SCHWALB,
6131 St Clair Ave.
S»»tmt»mtt»ttm«i»nmttwmtnatttmmt«BM«m
DR. L. E. SIEGELSTEIty
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša posebnost
308 PERMANENT BLDG. 746 EUCLID AVE. NEAR E. 9th ST. Uradne ure v pinarni: od 9. zjutraj (Jo 4. popoldne od 7. ure do 8. zvečer Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
POZOR!
Ako hočete kupiti ali pro dati hišo ali zemljišče, ogla site se pri
Jakob Tisovec,
Ako potrebujete odvetnika, da se pogovorite v slovenskem jeziku, oglasite se pri Harry F. Click, odvetnik.
Jakob Tisovec
1366 Marquette Rd. nasproti Lake Shore Banke.— Gen tral 6026 L.	(105)
Naprodaj je hiša s 5 soba-mi in trije loti v Nottingha-mu. Po nizki ceni. Vprašajte na Kaš'teličevi farmi v Not-tinghamu za Frank Kelhar.
(78)
Najboljši ekstrakt hmelja in sladi.
Doma narejeno pivo ZA M AN JE KOT 3 CENTE STEKLENICA.
Mi prodamo dovolj hmelja in Hladi, da naredite ZA $1.50 NAD 60 STEK LENIČ DOBRE I»IV&
Po naših pripro.stih navodilih dobite pripravo kot zamanke, kapice, gumijevo cev in stopperjc po ceni na debelo.
Home Brew Supply Co.
1105 wlLMUT AVE. blizu K* 9th St. Zastopniki se iščejo. Prospect 2768 Tudi v grocerijah in lekarnah.
Naprodaj je hiša za eno
družino, 8 sob, moderno ure-eno. Brez agentov. Lastnik stanuje v hiši na 1073 E. 46th St.	(79,
Išče se stanovanje za malo družino, 3 osebe, od Norwood Rd. do 70. ceste proti Superior. 1264 E. 70th St.
(78)
Telovadni odsek SI. Sokola v" Cleveland, Ohio.
naznanja s to npr*^, da se o telovadba za moški in deški naraščaj vršila vsak pondeljek, sredo in petek od . do 9 ure zvečer na So-kem vrtu, na Glass ave 6
6127 St Clair Ave.
Knuuaovn po^l |>j« r.nd Grdi^ ^ novo tr^i'vi« o
t Najboljše zobozdrav-niško delo po nizkih cenah.
I Uradne ure: od 8:30 fjutraj do
8:30 »večer.	£
ZAKAJ ni zavijate sami
cigarete?
ZATO ker se ZANIMA- ■ TE vedeti kaj kadite.	m
Da boste iineli najboljši užilek, rabite LIBERTY P CLUB cigaretni papir, ka-
■ 1'LiU n cigaretni papir, ka- z teri je najboljši in najli-^ rajši in ki zadovolji naj<
■
i
1 B
5
bolj delika.ni okus.
VARUJTE SE PRED PONAREIJBAMI.
Cena zavojCku $4,25. 100 kosov v zavojčku.
Edini razpošiljala S
National Importing B
•• Company Inc.
8 727 F1FTII AVE.
Pittsburg, Pa. ' £
S POPUST PRODAJALCEM £
mttmmmmtl
NAZNANILO.
Dr. M. Cans iz Mount Sin il bolnifinice želi naznaniti, da je odprl svoj zdrnvni&kl urad z dr. Garher-jem na 6201 St. Clair Ave. vogal Norwood Road. Tam se bo nahajal vsak dnn, tudi ob nedeljah. Ker bo stanoval v uradu, bo zmožen odzvali ne vsem nočnim kli-com točno. Uradne ure:
10—11 zjutraj 2— 3 popoldne 7— 8 zvečer.
NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA TUJEZEMSKA BANKA V OHIO.
THE BANK OF HENRY SPIR
uninc.
GLAVNICA $ioo.oco.oo REZ. SKLAD. $25.000.00 Premoženje blizu $1.000.000.00
Z najboljšim jamstvom,'ter najnižjo seno pošiljamo denar v ikronah na Hrvatsko, Slavonijo, Kranjsko, Bosno Hercegovino in Avstrijo.
Napravimo vam vse potrebne stvari, da morete potovati v stari Jcraj, kakor dobava potnega lista iz Washingtona in to vse za male strc&ke.
Preskrbimo potne karte do starega kraja, ter vas naš zastopnik čaka v New Yorku n tam vse potre! Jino uredi za vas.
POD NADZORSTVOM DRŽAVNIH BANČNIH NADZORNIKOV.
Z ZADOVOLJENJEM FEDERALNEGA REZERVNEGA ZASTOPNIŠTVA ZA INOZEMSTVO.
OPRAVLJA VSAKOVRSTNE POSLE PO CELEM SVETU.
O'bratite ©e tatkoj z zauipantjem na ta največji in najstarejši bančni zavod	• '
THE BANK OF HENRY SPIRA. nuiiic.
WOODLAND AVE. & E. 31st ST., CLEVELAND, O
i
POZOR!
Naprodaj je pet lepih hiš, cena od $1500 do $4000. Naprodaj imam tudi 30 jako lepih lotov, cena od $175 do $409. Ob tlakani cesti, mestna voda napeljana. Ugodni plačilni pogoji.
Društva pozor! Društva, ki imajo piknike, so uljudno prošena, da naročijo pivo in drugo potrebno pri meni, ker jim lahko točno in poceni postrežem.
Louis Rerher, Euclid, Ohio.	(78)

Libert? bordi M ipr^j<m>jo s* v pkčilo P«Im TTMfaoati. fc*
POZOR ROJAKI!
< > Naznanjam, da bom odprl moderno urejeno
-grocerijsko trgovino-
V SOBOTO, 5. JULIJA na vogalu London Road n St. Clair Ave. v Collinwoodu. Vsem rojakom stanujočim v tej okolici kot tudi drugim se priporočam za obilen obisk Dobra postrežba, zmerne cene.
Se priporočam
JOSEPH BRENČIČ
P
LIBERTY BONDI
se kupujejo pri nas za gotov denar po najvišji tržni ceni. Mi plačamo gotov denar za vojno hranilne znamke.
S. T. Bone & Co. 808 American Trust Bldg. na Square. 8. nadstropje, odprto do 8. zvečer. (x58)
Pozor Slovenci v Clevelandu
Otvoril sem n
s
kor tudi " kor
KOP
z vročo ali hlad iowei
. DOBER NASVET ZASTONJ.
Ameriški trgovec ve, da je njegov največji prijatelj banka.
Ta banka je lahko vaš prijatelj, ker hoče biti vam pomaga na mnoge načine, če greste k poslovodju našega ureda v vaši okolici.
Povejte svoje trgovske, finančne in zemljiške težave našemu poslovodji. Tu dobite prijaznost in pozornost.
^ Zhc Cleveland <tru8t Company
Premoženje nad $67.000.00«. * IgLAVNI URAD. EUCLID in E. 9th ST. 4008 St Clair Art.	752 R. 152nd
M«
Poročnik je postal že ves lešan radi obilnih vpra-|. Niti pojmiti ni mogel
___aj ga toliko nadlegujejo
l vprašanji, ker mu niso bi-e znane politične intrige v katere je bila zapletena njegova mati in njen skrivni ljubimec, Musdemon. Bal se je da ne bo mogel dalje kontrolirati samega sebe, radičesar razjarjen odgovori: ' ^Pri moji veri, gospod Musdemon, in vi, moja plemenita mati, če je najnovejša mo-
In general pokaže z roko proti mizi. Poel pa gre k mizi in prinese generalu portfolio, ki bi ga general lahko sam vzel, samo če bi nekoliko stegnil roko.
Njegova ekselenca mehanično položi portfolijo na mizo, ne da bi se mu zdelo jo odpreti; potem pa brska med raznimi papirji na mizi razmišljen, nemiren. Bilo je očividno, da je nameraval nekaj druzega.
iPoel, vprašati sem te hoda visokih krogov v Koda- iter nekaj — da, povej mi, nju. da nadlegujejo človeka koliko je že na uri?"
z vprašanji, katerih nihče ne razume, tedaj Želim, da se vprašujeta med seboj Kar se tiče mene, ne vem ničesar in je brez pomena če me Še nadalje vprašujeta!"
Po teh besedah skoči poročnik k vratom, katera široko odpre in izgine na hodniku, nredno moreta dobiti Musdemon in gospa d' Ahlefeld dovolj sape, da se oddahneta. Musdemon kliče za njim, toda ta klic še bolj podžge poročnika, da hiti po stopnjicah navzdol k hlevom kjer je imel svojega konja. Zdela bi se mu največja potrata Časa, če bi se nadalje govoril z dolgočasimi osebami.
Na dvorišču zajaha konja in ga požene proti pristanišču, kjer je upal dobiti Čoln, ki naj ga prepelje do Munk-' holma, naaejajoč se, da dobi tam tujca, ki je povzročil toliko vprašanj med njim in materjo, da je moral napenjati svoje možgane kot še tikdar prej v svojem življe-
"Če Je bil oni klativitez Ordener Guldenlew," mo-•uje Frederik sam s seboj, "tedaj moja uboga Ulrika — toda ni mogoče; kako naj on, sin podkralja, ljubim— • kuje z deklino zavrženega starca, ki je državni ujetnik, in zanemarja hčerko prve-državnega ministra, kate-i lahko razpolaga z največ-bogastvom i sijajem. Na sak način pa mislim, da Schupiackerjeva hči Orde-nerju ni druzega kot začasna zabava; vsaj jaz ne« najdem ničesar kar bi moškega oviralo, da ima poleg svoje postavne žene še eno ljubico, da, ali ni taka moda na kraljeveta dvoru v Kodanju? Toda, človek ki je prišel v munkTiolmsko trdnjavo in dvorjanil Schumackerjevi , hčeri ne more biti Ordener Guldenlew. Podkraljev! sin ne bi nikdar nosil tako zamazanega jopiča. In stara, črna perjanica brez vsake zaponke, razbita od dežja in vetra! Njegov plašč pa je velik dovolj, da bi lahko pokril
Vv
Šest je ura, ekselenca, zjutraj," odvrne služabnik generalu, ki je stal ravno nasproti ure. :
"Povedati sem ti hotel, Poel — da, povej mi, Poel, kakšne novice se danes govorijo v palači?"
General med tem prisiljenim govorom brska med papirji, zapiše tupatam kako hesedo in se dela kot bi bil jako zaposlen.
"Nobenih novic ni, ekselenca, razveh da še vedno pričakujemo mojega plemenitega mojstra, radi katerega odsotnosti je videti tudi njegova ekselenca jako vznemirjena."
General zdajci vstane od svoje pisalne mize in pogleda navidezno jako nevoljno Poelu v obraz.
"Tvoje oči so postale jako slabe, Poel. Ha, jaz da bi bil v skrbeh radi OrdenerjaPŠe tega se manjka! Meni je jako dobro znan vzrok njegove odsotnosti, in v tem Času ga še nikakor ne pričakujem."
General Levin de Knud je bil silno ljubosumen na sv(> jo avtoriteto, tako da se riuT je zdel greh in zločin, če bi eden njegovih podložnih le navidez uganil njegove notranje misli. Kaj bi šele naredil, če bi služabniki zvedeli, da je Ordener odpotoval brez njegovega dovoljenja, in bi mu eden služabnikov 10 očital!
"Poel!" reče general, "poj di!M
Sluga zapusti dvorano.
"Ha, res je," šepeta general, ko se je nahajal zopet sam pri pisalni mizi, "Ordener izkorišča objednem pa tudi uporablja privilegije. Klina, ki se premnogokrat upogne, se bo zlomila. Celo noč nisem zatisnil očesa iz nepotrpežljivosti, ker mi Ordener ni povedal kam se je podal. In sedaj pride ta gro-finja, kanclerjeva žena in poleg nje moj sluga, ki mi očitata nekaj in skušata brati moje skrivne misli! Ordener, Ordener! Če se boš Še nadalje vdajal tvojim izvan-rednim strastem in poželje-
ta
streho munkholmske trdnja- nju, znaš konečno zgubiti ce-
ve z njim! In njegovi razku-štrani lasje, ki niso nikdar videli glavnika, niti nimajo pojma o frizuri! Kaj pa njegovi škornji z železnimi ostrogami, polne blata in prahu! Sam sem norec, ker sem za trpnotek mislil, da more biti to Ordener! In baron Thorwick, Ordener Gulden-lew, sin podkralja, je vitez reda Dannebrog. Ta klativitez pa ni imel na sebi nobenega odlikovanja. Da sem jaz vitez reda Dannebrog,' bi nosil to odlikovanje celo v postelj vsak večer, ne samo tedaj, kadar obiskujem goste. Ne, ne. ne more biti. Sin danskega podkralja ne nastopa kot klativitez.
Enajsto poglavje.
"No torej, kaj je! Poel kakšne novice mi prinašaš si prišel po važnih opravkih k meni?" "Vaša ekselenca je najbrž " ila, da ste me vi pokli-v svojo palačo." Jaz? Res?" odvrne ge-1 "Ah, pojdi in prinesi oni portfolijo, ki leži na
i r.
lo svojo svobooo. Naj le pri de poniglavec ničvredni,'samo prikaže se naj sedaj — sprejel ga bom kot sprejme smodnik ogenj— razdrobil ga bom na kose! Ha, da bi sluga znal brati skrivne misli governerja trdnjave Tron-dhjem in bi ugibal v svoji pameti, kaj je governerju prav ali ne! Naj le pride, jaz mu pokažem!'
Potem pa general zopet sede in piše opazke na rob raznih pisanih pol, katerih niti prebiral ni, tako je bil zatopljen v svojo nevoljo.
"General, plemeniti očejin kako, in znano ti mora bi-
mi, da si jako vesel, ker me zopet vidiš. Mogoče si biči svoje meso tekom noči, da nisi prišel na obisk, ko vendar veš, da te vselej z najve čjo skrbjo pričakujem.'
"Oče, mnogokrat ste mi že povedali, da moramo najpr vo preskrbeti za nesrečnega sovražnnika, predno postrežemo srečnemu prijatelju. Prihajam pravkar iz Munk-holma."
"Seveda," odvrne general, "tako je, kadar preti nevarnost sovražniku. Toda Schu-mackerjeva bodočnost —"
"Je v večji nevarnosti kot je bila kdaj poprej. Plemeniti general, zvedel sem, da so nasprotniki Schumakerja skovali satanski načrt, da ga za vedno uničijo. Možje, ki so bili rojeni njegovi prijatelji ga hočejo spraviti spota; zanesti se ne morete na nikogar, toraj mu moramo pomagati mi, ki smo njegovi rojeni sovražniki."
General, Čegar lice »se je polagoma razjasnilo, prekine zdajci Ordenerja.
"Dobro, zelo dobro, moj ljubi Ordener. Toda kaj mi pripoveduješ? Kaj se more zgoditi jetniku? Schuma-cker je pod mojim posebnim varstvom. Kakšni možje so se zarotili proti njemu? O kakšnih zarotah govoriš?"
Ordenerju je bilo jako težko odgovoriti na ta vprašanja, kajti on je le vedel, da se nekaj plete proti Schu-mackerju, dasi mu podrobni načrti niso bili znani. Imel je le nekaj nejasnih pojmov jako negotove slutnje in su-mnje glede naklepov proti možu, za katerega je sklenil riskirati svoje življenje. Mar sikdo bi mislil, da Ordener ni prav ravnal, da celo nasprotno, celo nespametno, toda mlada srca delajo kakor mislijo, da je prav po njih instinktu, ne pa premišljeno in obotavljajoče. Sicer pa kdo more zanikati na tem svetu, kjer je toliko malo trezne pameti in tako mnogo nepremišljenosti, da plemenitost ni premišljena stvar? Vse je odvisno od zemlje, kjer je vse omejeno; in čistost ter krepost bi bila največja bedarija in blaznost, da ne bi bilo Boga, na katerega se spominja človek. Ordener se je nahajal v starosti, ki v rja me in kateri se mora vr-jeti. On je riskiral svoje življenje v največjem zaupanju. Da, celo stari in premišljeni general se je strinjal z njegovimi načrti.
"Kakšne zarote in kdo jih kuje, vprašuješ, oče? Ljubi oče, v nekaterih dnevih hočem rešiti celo skrivnost, potem pa boš vedel vse kar jaz vem. Nocoj moram iti na pot, da naredim kar sem sklenil narediti."
"Kaj!" zakliče stari general, "ali se ne moreš pomu-diti ppi meni dalj kot samo par ur? Kam pa si se namenil? Zakaj greš provČ, sin moj, govori, povej zaupno svojemu staremu očetu!"
"Plemeniti oče moj, včasih si mi dovolil, da dovršim kako dobro delo popolnoma skrivaj, da se mi je toliko bolje posrečilo."
"Da, ljubi dečko moj, naj bo! Toda sedaj se podaiaš na pot, ne da bi vedel zakaj jj
ne
pričan * „ i» sng.
"No, in Ša gen som.
"Hm," odvrne Ordener, 'sklenil sem, da Ulrika ne postane nikdar moja Žena."
Dtljft nrlhodnliC.
a j potem?" vpra-radovednim gla-
Naprodaj je dobro idoča mesnica. Proda se radi bole-hnosti gospodarja. Vprašajte na 4706 St. Clair ave. (81)
fino x s Ijaju nju

zamu
ke. Sedaj je čas, hranite in ohranite
te p rili-pri-la-
moj!" zakliče zdajci neki znani glas; in v prihodnjem trenotku že stisne Ordener starega generala v svoje naročje, ki je pozabil na vsako brambo in je bil ves iz sebe.
'Ordener, moj • ljubi Ordener. Ha, pasja mast! Kako sem vesel!" Potem,pa mu sapa zastane v sredi govora-, da ne more naprej, šele ko se globoko odahne, začne ge-ral: "Kako sem vesel, ba-
6
ti kako važna zadeva zahteva prav sedaj, da si navzoč v naših krajih."
"Moj oče mi je dovolil za en mesec, da si vso stvar glede zaroke premislim, in ta čas sem sklenil posvetiti koristim nekoga druzega. Sicer se pa lahko o vsem tem pogovorimo potem, ko se vrnem domov."
"Kai?" vzklikne stari general, "ali ti mogoče zaro-kateri govori vsa Nor-in Danska ne ugaja?
Rojaki, take prilike ne
bo več! Hiša naprodaj za 3 družine, na 1153 Norwood Rd. samo $1500 takoj, drugo na ob roke. Hiša, 6 sob, s kopališčem, na 68. cesti. Cena $3500 Hiša 6 sob, na 67. cesti, cena $3500. Moderna hiša, 10 sob, na 53. cesti, cena $4600, za dve družini. Hiša za 4 družine na 53. cesti, cena samo $6400. Takoj $2000. Hiša, 15 sob, na St. Clair cesti kjer je bil prej saloon, ^ent $100 na mesec, cena $9700. Takoj $2500, če se )roda v sedmih dneh. To je ako poceni, pripravno za mesnico. Zidana hiša za 6 družin, blizu Norwood Rd. cena $13.500. Hiša za 2 družini, blizu 79. ceste. Proda se radi odhoda iz mesta.
Rojaki, oglejte si te hiše, ker so jako poceni. Poizve se pri J. Lusin, 1065 E. 66th St.	(82)
se.
Prodajam tudi raznovrstne ne-alkoholne pijače, tobak, cigarete, cigare. Cigare prej I5c. sedaj 10c. Se priporočam za obilen obisk
Louis Upanje, 6111 St. Clair ave (90)
^Sla
r'-'-M
- C
Naprodaj je šest čevljev visoka lepa oleandra ter močni ročni voziček za pol tona teže. Vpraša se na 5322 Spencer ave.
Naprodaj ste dve hiši, 25
sob *in prodajalna. Krasna prilika za podjetnega Slovenca. Vprašajte na 3512 St. Clair ave.	(80)
Naprodaj je lot 50X420 za gotov denar v Nottinghamu. Voda in plin že napeljana, kakor tudi odvodni kanal, elektrika na cesti. Vprašajte 6028 Glass ave. (78)
Odda se "Čedna front soba za dva poštena fanta, brez hrane. Poizve se v našem upravništvu?,	(78)
■ »	' <m p '
ZBOUŠAJTE ZDRAVJE.
Neka komisija v Clevelandu pravi v svojem poročilu, da dobri zobje pomagajo zvečati učenje pri šolskih otrocih za 50 do 100 procentov. Preskušnje so dokazale, da ljudje, ki popol noma prežvečijo svojo hrano, imajo veliko večjo moč kot oni, ki ne delajo tega.
Zboljšajte učno silo vaših otrok in vašo lastno s tem, da se posvetujete z dobrim zobozdravnikom glede tega.
Dr. F. L. Kennedy, zobozdravnik ,5402 Superi or ave. vogal 55. ceste..
Uradne ure od 9. do 12. in od 1. do 5. pop. Ob torkih in petkih popoldne za prto. Govori se slovensko.
ki ne vsebuje nobenih kemičnih primesi. Prirejen da po našem navodilu vsak 1 ahko doma vari pra sveže in okusno pivo, deset galon $1.50.
Hranite denar in kupujte doma. Pišit«? in prepričajte se. Navodila kakor tudi vse potrebno se dobi pri I
Superior Home Beverage Supply Store
6401 SUPERIOR AVENUE. Cleveland, Ohio Princeton 466,	Rosedale 4593
Pošiljamo po pošti v vse ieraje Zjedinjenih ržav in *Canade, potrebno pa je priložiti en dolar v pokritje stroškov.
m
^UIllIIIIIIStlMIlllllllIIMIIttllillllltlllinillllirilllllllllllllllllllllltlHIllllllll MlIttlllllllllllllltfMlllllllllllllllllllllttlllllVIllIllllliiiii^
8
I Investirajte - malo ali veliko. J
Ni ravno potrebno velika svota, da investirate v delnicah in bondih.
s
9
_...
Naučite prednosti, da vložite vaš denar v varne sekuritete, ki plača I jo dobre obresti.	|
Naš informacijski oddelek vam z veseljem nasvetuje glede potrebnih korakov pri kupovanju bondov ali delnic.
=
1 Naj vaš denar dela.
Povečajte svoje dohodke. L
OTIS & CO.
Cuyahoga Building, Cleveland, Ohio
5
Slov. Kat, pevsko društvo LIRA"
Predsednik John Zulič, 1261 Narwood R. podp. M. Holmar, 1109 Norwood Rd. tajnik John Sterle, 6711 Edna ave. blagajnik Frank Ma-tjašič, 6515, Edna ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto zvečer ob pol 8ih v stari Soli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu.
(Wed.)
^prTTTTTTT|i.^iiimtgr
M.F.taiar
Javni notar
Zavaroi
•ff
proti
15712 Tel
Road
rtiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
1
Zaupno zdravilo dela čudeže.
Skona že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi praivega vzroka, kieir zaupnost izdelovatelja zasluiži popolno žaupa-nje in Jcisl&nje od strani številnih odjemalcev. Mak> povišanje cen je sedanja poitreba, da se ohrani zainesjiva vsebina izdelkov. Branili smo 9e dolgo zoper kflraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavelc mm je spodobil še zadnji steber in morali smo ceno nekolik« (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več •plačati za potrebšlcine, in tudi lekarja stane velttco več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato 'pa#bo vrednost Trinerjevih lefkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo 25a nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
■ - - t * *» —
tore/j ima tako zaupanje in vspeh med svetom, fter učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh boleanri jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spo&etiih v želddfcu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti žefodlec in odstrani iz notranjščine drolbovja vse mbrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvairm zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trirteirjevi-leki so iprosti^ vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasmo žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, potaglavofcOla, nervoznosti, navadne slabeče, (kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskte ob premembi iitja ali rudarje ali druge ktelavce, ko deflajo in vdihavajo plin, če rabiti tak !ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dofoite Je v vseh lekarnaih.
TR1NERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato* pa je zlasti v slučaju protina, ali revma-tizma, nevragije, lumbago^ otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoč1. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev m za mazanje -po ko«panju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
jfe izvrstno iffpcav prij'ettno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla ku st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vsefh lekarnah.
Naj novejše nagrad« so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih r*zgtavfch: Gold Medal—San Francisco igis, C r a n d P r i x — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.