lth4Ji trak é*n rs*« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdnilkl In uprsmiftki prostorti w BM7 8. UwndaU At«. Offtc* of Publicatioai f M§7 Booth Uwndolo At*. ^ Tclopbono, Rockw« 11 4»04 * to^yeak XXXI. liita J» 99.M Miui January l«. I Ml. «I UM Illlaote. MMter Um A «t of Cu»ir«M «f Mar«k t. 111«. CHICAGO« IU;., ČETRTEK, ». FKHKIIAKJA (FEB. #), 193» Subscription $«.00 Yaarty ATEV.—NUMBER 2K Amptanc« for inaUinff it aptcial rote of posta«« prortSod for tal ooctJoo 110ft. Act of Ort. «. 191 T, authorised on Juno 14. tfttt. pogoje Člani Negrinovega kabineta naznanili nadaljevanje vojne po polomu mirovnih pogajanj. General Miaja, poveljnik lojalUtične armade v centralni Španiji, je pripravljeni na boj do konca. Francija in Anglija nameravata priznati fasistttni režim ^KRIMGNAN, FRANCIJA, 8. ¿-Bitke med fašističnimi „i in lojalisti eo aa dmiee „rile na ozemlju v bližini „c<*ke meje. Tri fašistična jt m bombardirala Puigcer-teansko obmejno mesto, ka-rMse umaknili španski mi-ilki. Francoske avtoritete ao rie mejo pri Bourg-Madami, ustavijo poplavo beg«ne«v. X)ND0N, 8. febr.—Angleika Kongres se upira »a Roosevdtu. » 1 ■ t Predsednik zahteva dodatno vsoto za relifna dela f Japonska hoče obdržati otoke Nemške zahteve vznemirile tokijsko vlado ------- - , VVashington, D. C., 8. febr. — ark« je danes odplula proti Zahteva predsednika Roosevel-iorki, španskemu otoku, ki ga ta, naj kongres dovoli dodatno kaU dobiti pod svojo kon-1 vgoto $150,000,000 za relifna B Italija in Nemčija. Vladni fo^ je bila hladno sprejeta. | so priznali, da so pozvali Roosevelt nasrlaša v ooslanici. «rala Franca, naj se izreče za da nujnost relifnih del, pri ka-mirje v civilni vojni. Da li terih 80 uposleni delavci, ki ne Franco odgovoril in kakšen more j o dobiti zaslužka v pri-¡1 njegov odgovor, vladni Vatnih industrijah, še obstoji, || niso povedali. zato naj kongres dovoli to vsoto. ►erpignan, Francija, 8. febr. Roose^eAtje zahteval $875,-Spanski vladni krogi so si- 000,000 za relifna dela, toda naznanili, da so se člani kongres je znižal vsoto na rinovega kabineta izrekli za $725,000,000. V poslanici pozi--aijevanje vojne in obrambo Va kongres, naj dovoli dodatno mlja v centralni Španiji, ki vsoto $160,000,000, da bo lahko rpod kontrolo ljudske vla- tri milijone delavcev imelo za i tega naznanila sklepajo, Llužek pri relifnih delih v fe eneral Franco, vrhovni po- bruarju in marcu, nik fašistične armade, vztra- Edward T Tayi0I.f demokrat ni zahtevi brezpogojne kapi- k ^ k(mgra8nega odseka za |c.je, ki naj dve Lpropriu^, Je zavrnil Rooae- M trajajočo civftno.voj. vfiltovo ^ . kon|fWs U- Ta zahteva je odgovorna za L. raipravlja 0 njegovem pri, »m mirovnih pogajanj. poročilu. Reakcionarji med de- Uločitev španske vlade, da mokrati ae upirajo Rooseveltu vzfrajala v borbi, je bila na- jn pri tem jih podpirajo ranjena potem, ko je zunanji pubiikanci. ster Julio Alvarez del Vayo' (eriral s člani španskega lamenta v Perpignatiu. Po ferenci je odpotoval v Agul- d. Španija, kjer se je sestal ## brinom, predsednikom vl* l/ffl/jj0 ¿/J RuSljO Odločili'smo se za nadaljeva-vojne do konca," je izjavil »nji minister po konferenci, ■edstva, s katerimi razpolaga-bodo omogočila nadaljevp ll . u * i» v. t ♦ i • -i Nov dogovor med Pogajanja v Rimu zaključena Rim, 8. febr.—Pogajanja gle- vojne v centralni Španiji." de členitve novega trgovinske ¡eneral Franco je odklonil g* dogovora med Italijo in so ni mirovni pogoj ljudske vjeteko Rusijo po reprezentan « — odhod voditeljev levi- tih obeh držav ao bila zaključenih strank, unij in vojaške na jn dogovor bo kmalu podpi-ki se nahajajo v centralni Mni ^ Španije. Prej ao fašisti Dogovor ima nadomestiti tr- ? Negrinove pogoje gle- g0Vinaki pakt, čigar veljavnost •"«pisanja plebisciU, pri ka- je potekla I. 1986. Spor glede naj bi ljudstvo izbralo metod pia£evanja obveznosti je ■vlado m izločitve tujega ovira, obnovo pakta. Pogajanja , \ g|ede Mklenitve novega dogovora uročilo iz centralne Španije trajala več mesecev. te iS^^l^ino med Z eUnik lojalistične armade *>»kt ^^tE^LlE «"> mož, ki je koncentrira-H® ln ¡^ZoT J v coni Madrid-Valencija, iz- (okro* >50'Q00'000)-M proti kapitulaciji, čeprav rekli zasedli KaUlonijo. IDaladierjeva vlada !;u*a v*"t Pravi, da so fran- Lfp^/a zaupnico in angleški diplomati v ,. Jnih stikih z voditelji špan- P*riz, 8. febr. — francoski ljudske vlade in reprezen- U«nat je izrekel zaupnico Dala-lenerala Franca. Vladi v dierjevi vladi in odobril njeno ri*u in Londonu sta že namig- Uunanjo politiko. Zunanji mini-nameravata priznati fa- Georges Bonnet je v svo-iini režim v Burgoau, toda Jern Ifovoru poudarjal, da poli-nx>rau dobiti odTraiica za- tika v veliki meri bazira na ko-'V»K d« bo poslal tuje čete operaciji med Francijo in Ame-l*"ijf Anglija ima že avo- riko. "Odnošaji med Francijo, 1 r«prtzentanU v Burgosu, Ameriko in Veliko Britanijo ni-m n«-ko izročilo iz Pariza bili nikdar boljši kot so se-da * uaneral Franco ob- J« "Te tri (l1 Prijateljske odrtošaje med demokracije se zavedajo v polni ' novo Španijo" «»«'i svoje m#terialne in moral-***** ^nator Leon BeraM. ne sila, vloffe. ki jo igra m» mudil vač dni v Burgo- dovini, in ekonomake moči. * ^«raj vrnil v Pariz in I Bonnet je na to ponovil izjavo ml- da so bili razgovori da Francija ne bo odstopila niti nJ'«h is representanti faši- PMli svojega oaemlja Italiji. r, t"na uapešni.** nai « r*r\km. K randja, S. febr. I francosko ozemlje Francoske «Jterjeva brigada, najboje- mlliUrUUčne avtoritete so Ukoj i),**** "jalutiine arma- razorožile člane brigad« in jih K*U«>niji, včeraj pre- poslsle v koncentracijska Ubo-' mm m dospela na ritta.. " ____ Tokio, 8. febr. — Ne glede na to, kaj storijo druge države, Japonska ne bo vrnila Nemčiji otokov v Južnem morju, katere je dobila po svetovni vojni. To stališče je zavzelu japonska vla da, ko je Hitler naznanil, da bo zahteval vrnitev kolonij. Japonska smatra otoke za legalni vojni plen, ki ga mora obdržati za vsako ceno. Vladni krogi že razmišljajo o korakih, ki jih bodo morali pod-vzeti, če bodo druge države pristale na Hitlerjeve zahteve in vrnile kolonije Nemčiji. Japonska ne bo ugovarjala, če bodo te vrnile kolonije, toda ona jim ne bo sledila. Izrazujoč mnenje japonske vlade kakor tudi naroda, je admiral Tadaši Kojima izjavil, "da je Japonska pripravljena braniti otoke v Južnem morju tudi z orožjem, če bo treba. Dopustila ne bo zunanjega vme šavanja v otoške afere." Japonska še ni gotova, ali Nemčija uključuje tudi njene otoke v svojih kolonialnih zahtevala Karolinške in druge otoke smatpi 4za važne v strategič-nem smMu v slučaju vojne z Ameriko ali Veliko Britanijo. Poročila, da namerava ameriška vlada utrditi otok Guam, ki le ži v bližini teh otokov, je alarmiralo tokijsko vlado. Ona vidi v tej gesti neprijateljski Čin. Mandat, ki ga je dala Liga narodov Japonski na teh otokih, prepoveduje gradnjo trdnjav. Angleški krogi sicer trdijo, da Japonska krši provizije dogovora, kar pa slednja zanika. Mornarični ve£čaki pripisujejo otokom veliko strategično važnost, čeprav niso utrjeni. Ob teh otokih lahko Japonska zjrra di pomorske in letalske baze. Nekateri imajo pristanišča, v katere lahko pridejo največje bojne ladje. Poleg mifltaristič ne važnosti so tudi drugi oziri, ki jasno govorijo, zakaj noče Ja ponska vrniti teh otokov Nemčiji. Na nekaterih . so bogata sladkorna polja, ki prinašajo Japonski velik dobiček. Pridelek sladkorja v preteklem letu je predstavljal vrednost $P,000,-000. \Senator predložil mirovni program Ljudsko glasovanje o vojni Washington, U. ^ — Mirovni program v direktnem nasprotju z obnovljeno propagando in politiko, ki je pred 22 leti pognala Ameriko v svetovno vojno na strani zavezniških! držav, je predložil senator Gerald P. Nye, republikanec iz Severne Dakote. On se ne strinja i Rooaeveltovo administracijo, ki »e je vrgla v oborožitveno tekmd in zahteva dodatne vsote od kongresa za ojačanje oborožene sile na suhem, morju in v lraku. ITALIJA ZAGOTAVLJA POMOČ ŠPANSKIM FAŠISTOM * Zmagi na bojiicih mora slediti politična zmaga ODMEVI CHAMBER-I LAINOVE IZJAVE Primerjajoč sedanje predloge, da Amerika potroši dve milijardi dolarjev za oboroževanje v tem letu, s programom 1. 1918, ki je določal le $800,000,000 v iste svrhe, je senator Nye orisal delovanje propagandne ma-šine v zadnjih masnih, ki ima pognati ameriške sinove v zuna-1 nje človeške klavnice. "Tudi jaz obsojam brutalnosti in perseku-cije, ki se vršijo ns drugi strani morja, toda kljub temu ne vidim nobenega vzroka za ameriško vmešavanje v afere drugih držav," je rekel Nye. "Ameriška vlada nuj drži roke proč od teh afer, če ae hqče izogniti konfliktu. Velika večina ljudstva je proti žrtvovgnju življenj ameriških sinov na tujih bojiščih." Program, ki ga je predložil se-1 nator Nye, vsebuje naslednje točke: Odločna opoakijs*. proti trošenju ljudskega denarja pod pretvezo potrebe narodne obrambe. Vzdržitev nevtralnostnega zakona, čigar sprejetje je edini dokaz, da se je Amerika nekaj naučila iz zadnje svetovne vojne. Uveljavljanje načrtov, ki bi preprečili grmadenje profita v slučaju, da se Amerika zaplete v vojno. Sprejetje zakonodaje, ki naj prepoveduje prodajanje in pošiljanje ameriškega orožja v tujezemstvo v vojnem in mirnem času. Ameriško ljudstvo naj dobi pravico, da pri splošnem glasovanju odloči, ali se Amerika udeleži vojno zunaj svojih mej ali ne. - Diškuzija o načrtu ameriike obrambe VVashington, D. C:, 8. febr. Razprava o ameriški obrambi, liovečanju oborožene sile na morju, suhem in zraku, se bo danes pričela v nižji kongresni zbornici. Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici pozval kongres, naj dovoli dodatno vsoto 376 milijonov dolarjev za grad njo bojnih ladij in letal. Koagrsaalk Kea( B. wok rat Is Illiaeba. \Chamberlain miri ¡Arabce in žide Protižidovske demonstracije v Palestini London, 0. febr. — Premier [Chsmberlsin je apeliral na arabske delegata na londonski konferenci, naj poravnajo spor z ži-| di v Palestini. Posnemajo naj nJega v zunanji politiki, ki h' | pomirjenje diktatorskih držav v Evropi. Razkol med Arais:! se je pokazal Ukoj po otvoritvi konference. PredsUvniki glavne arab-| alte delegacija so izjsvili, ds *<• ne bodo udeležili poffajsnj, če [ bodo trije člani Arabske obramb- ne lige navzoči ns kooferenci. « Chsmberlsin Je govoril tudi I pred židovsko delegacijo. V svojem govoru je jK.li.alil discipli no Židov v Palestini, ki ao Jo po-[ kazali v kritičnem ča*u. Jeruzale«, S. febr — Konflikt : med Židi in Arabci v Palestini | se nadaljuje. I>vs / da sU bils vCeraj ubiU v arabskem navalu na žtdovako naselbino v llajfi I Arabski nscionalisti so organizirali velike demonstracije pro-|tl Židom v Jeruzalemu in drugih rtih. Angleška policija ja are-I tirala 56 Arabcev v demonstracijah proti Jjdom . ___ Rim, 8. febr. — Zagotovilo italijanskih fašistov, da bodo pomagali generalu Francu, voditelju španskih rebelev, dokler ne izvojuje poleg militaristične tudi politične zmage, je bilo ponovljeno v Mussolinijevem listu II Giornale d'IUlia. Virginio Gayda, urednik tega lista, je objavil uvodnik, v katerem omenja pogoje špsnskih fašistov. Ti so: Demobilizacija lojalistične armade in miličnikov, ki so se u-maknili v Francijo; reaignacija članov španske ljudske vlade in brezpogojna kapitulacija ljud i ske armade;" vrnitev zlata in srebra španski Idržavni banki, ki ga je ljudska vlada poklala v tujezemstvo. Gayda v uvodniku ne omenja prejšnjega zagotovila rimske vlade, da bodo lUlijanske čete ostale v Španiji, trdi pa, da bo vlada še nadalje vsestransko podpirala rebele. MiliUrlstlčnl zmagi mora slediti popolna politična zmaga. Zunanji minister Ciano je v včerajšnjem razgovoru z angleškim poslanikom Perthom de-|jal, da vlada ni odgovorna za kampanjo proti Franciji v IU lljanskem časopisju, ki se Je pričela v decembru zaeno K agitacijo, da mora Italija dobiti kos francoskega Imperija v Afriki. Fašistični tisk ne pripisuje velike važnosti deklaraciji premierja Chamberlaina v parlamentu zadnji pondeljek, da bo Velika BriUnija priskočila na pomoč Franciji, če se bo za pletla v vojno z Italijo. To za gotovilo se ne more primerjati Hitlerjevi obljubi, da »Hi podpi ral lUlijo v vojni. Rim, 8. febr. — Paul Baudoin, predsednik francoske banke v Indokini, se je pričel pogajati z Mussolinijevo vlado glede sklenitve dogovora o delitvi kon trole nad železnico, ki spaja Džibuti, glavno mesto francoske Somalije, z Addis Ababo, glav tlim mestom Abesinije. Franco | ska železnica trpi škodo, odkar Jo Italijani bojkotirajo. Domače yesti . * Samomor v Minnesotl Kly, Minn. — Zadnje dni si je a kroglo končal življenje Math Vrtnik, doma od nekod z Gorenjskega. Imel je jetiko in dalj časa je bil v zavodu za je-tične v Nompemingu pri Dulu-thu. Pred leti je iskal zdravja v Coloradu in Texaau, toda brez u-speha. Zapušča precejšnjo družino. . Clevelandake novice Cleveland. — Iz Akrona je prišla vest, da je tamkaj naglo-ma umrl Josip Lovko, sUr 64 let. Zapušča štiri sinove, dve hleri, brata in sestro. — Druži ni Jos. in Mary Kenig je umrla prvorojenka. — John Novak je med vožnjo v avtu zadel ob var nostno napravo na ulici ln se je teiko pobil; Mary Boldan, ki se je vozila z njim, je bila Uko po škodovana, da so jo morali od peljati v bolnišnico. — Äena Pavla Oblaka je padla po stopnicah tako nesrečno, da se je težko pobila. Odpeljali so Jo v bol nišnico. Tokio naznanil I gradnjo bojnih ladij Dva uradnika umorjena v Sanghaju Tokio, 8. febr. — Admiral Misumasa Yonai, japonski mor-narični minister, je včeraj naznanil gradnjo novih bojnih ladij in letal. Proračun bo kmalu predložen parlamentu v odobri tev. Minister nI objavil deUjlev protramS gradnje novih bojnih ladij, dejal pa J«, da Japonski no bo zaostajala za drugimi državami, ki Jačijo svojo oboroženo silo na morju, suhem ln zre ku. ftanghaj, H. febr. .— Dva na daljnja uradnika po Japoncih kontrolirane administracije v Sunghaju sU bila včeraj umor-jena. Število irtev tpolKlAillt atentatov v šanghajskem dis triktu v zadnjih tednih Je nara slo na 47, Ustreljena sta bila v atentatu Cov Cltang, svetovalec flnanč-n< ga direktorja, in Sih» Cedong, davčni uradnik. Na klUjskih frontah ni bllr včeraj posebnih aktivnosti. Iz jema Je bila ar provinci Honan kjer Je bilo več bitk med kitaj skimi guerllci In jajHinskiml četami. PREDSEDNIK ROOSEVELT OKR-CAL SENATORJE Senator Class namenoma Uri laii SODNIK ROBERTS 2RTEV INTRIG Washington, D. C., 8. febr.— Predsednik Roosevelt je včeraj. na konferenci a reporter j i oplazil senatorja Glassa, demokrata iz Vlrglnlje, ln ga obdolžil, da namenoma širi laži, da oblati njegovo administracijo v javnosti, Nedtrektno je udaril tudi po senatorju Nye ju, republikancu Iz Severne Dakote, ln mu očital Izdajstvo dežele. Konferenca z reporter j l je bila prav Uko aenzacionalna kot ona v zadnjem tednu, na kaU-ri je Roosevelt Izjavil, da je trditev, da je on rekel, da je prva ameriška obrambna črta v Franciji, premišljena laž. Napad na senatorja Roose-velta je uključen v pismu, katerega je Roosevelt |>osla! Floydu Robertsu. Predsednik je Imenoval Robertsa za federalnega sodnika, toda senat je zadnji pondeljek z veliko večino glasov odklonil potrdiUv. Roosevelt je dejal, da je RoberU postal žrtev Intrig aenatorja Glassa In njegovega kolega Byrda, demokrata lz Vlrglnlje In nasprotnika "new daala", Obdolžil ju je, da hočeU diktirati Bell hiši. Roosevelt Ju zanikal poročila, da je njegova administracije Informirala angleško vlado o Iznajdbi Ujne In učInkovlU priprave proti napadom iz sraka. Poročila so pričela krožiti po izjavi, katero Je senator Nye podal pred reporUrji in v kateri Je namignil, da je Rooseval-tova administracija sklenila UJ-ne vojaške dogovora s Anglijo in Francijo in Jima obljubila pomoč v slučaju, da ae aapleU-U v vojno z Italijo In Nemčijo. Predsednik Je dejal, da ne bi nihče, ki hoče ščititi ameriške interese, podal take izjave. Sodnik izdal injunkcijo proti časnikarjem * chirago, H. febr. — Sodnik I Grover C, Niemeyer je včeraj izdal začasno injunkcijo proti časnikarski uniji, ki prepoveduje piketiranje firm, ki oglašajo] v Hearstovih listih. Dalje Je sodnik omejil število piketov pred uradom llerastovih listov. Rdvvard G. VVoods, odvetnik unije, je naznanil,.da Je v konflikt m««! časnikarji in upravo Hesr Islovih listov posegel »federalni delavski odbor. liswte G. H lasa, ski tajnik v Peaasylvsaljl. Načrt o izselitvi I nemških Židov Rosenberg proti ustanovitvi židovske države Berlin, H. febr. — Alfred llo-senberg, vi>djs nscljsko stranke Je predlagal izselitev Židov v ko-Ioni Je, Okrog lft,e-gunce, Nadzorstvo nad židovskimi kolonisti naj bi lm*-l governer, ki ga ustavi Liga n*r<»dov. Ro senberg Je dejal, da je on proti u«Unovitvi židovske drtave (Velika Britanija je pred nekaj tedni sama sprožila idejo glede izselitve Židov v Gvinejo, t«ids podvseU ni nobenega kora ka v tem o*iru.) Irska sodeluje pri I zatiranju terorizma Dublin, M. febr. — (Samoti da Valera, irski premier, je včaraj naznanil, da njegova vlada sodeluje z Anglijo pri zatiranju terorizma. V zadnjih dneh se Je pripetilo več taimbnih eksplozij v l/onoonu in drugih angleških mestih. Včeraj ae Ja prlčels Londonu obravnsvs proti deve-ti m teroristom, ki so bili sreti-rsni po lamihiiih eksplozijah. Naciji oplazili filmsko igralko l/mdou, H. febr.—Anny On-Ira, filmska igralka in žens ro-¿obori-a Maksa Hchmellnge, ne jo več nastopala v nemških filmih, se glasi |>oročilo li Berlina. Ona in njen mo* sta ai rtako-mla Jezo ministra propasendc Goebbelsa, ki si« Je zdaj maščeval (k h me I ing Je nedavno Izjavil, da bi zavil vrat noebbelau, če bi za-lezovsl njegovo ženo. Sovraihik CIO dobil driavno slutbo Irnsing, Mich., H febr.—Äe-publikanskl governer Frank II, FitzgersM j« včeraj imenoval D. A. Knags*«, župana v Monroeju, Mich., zs državnega delsvaksgs komisarjs. Kuagss Je znan kot v«lik sovražnik l^wiaovs organizacije CIO. Pred dvema leto-ma je pomagal Newton Meel Co. pri razbijanju stavke, ki jo je oklkala unija CIO, C PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT SLABILO IN LASTNIMA SLOrBNSO M rourosnb jBONOV« ■ rf mé p »I M Sil I kr «S« „ M tau, UM u i«l ILM - A-rt totel -HJS •• toto, 1171 « »d Ms, « to. s-¡to«rt*tto* ñu>( fa» u». U.IUÍ Stota (mmS COI u4 Uu!— ( '•mto us.) m »»»•>• htustoj. to 9 «• it »ntolil s«4Uitrebtije. Ce pride kdaj do trgo — in te možnoati še ni videti — da bi Združene drftave ogražal ot>oroten nap*d od zunaj, bodisi z asijateke ali evm|»*ke strani ali s obeh, se Amerika. |>rav lahko brani in teško j» verjet m», da M se katera tuja srmeda kdaj mogla izkrcati na ameriškem kontinentu. ttpMt se Amerika lahke hrani proti vsemu svetu, če bi prišlo do trga — in na pod« kI bi prej odnehali. Popoln«,me drugo vprašanje p« je, ¿e Amerika ponuja svoje saveaništvo i oiM-ma.rokama v službo Evropi^ Asi ji — če se ne zna ali no-¿e odkrišati propagande, ki prihaja s one strani oceana in katera je bolj nevarne kot oborožene sile sveta. O tem vprašanju razpravljali v prihodnjem tlanku. Glasovi iz - naselbin Poročilo tastopmim Sharon, Pa. — Ze večkrat sem se namenil, da opustim moje pregrešno dopisovanje, toda pride vedno kaj in *e mora* aopet otepati spredaj in *adaj. Tako sem čital tudi Zornikev dopis, češ da bi bilo bolje za Proaveto, če bi, zastopniki prenehali s pi- lone v Prosveti, kolikor jih sploh potrebujem. Ce so dopisi predolgi, jih uredništvo lahko prirtri-že, bodisi moje ali pa kogo drugega. Opozarjam še enkrat: kdor jih ne ljubi, naj jih ne čits? pa bo vse okej. Glavno je, da turno vsi člani SNPJ na delo, da ji pridobimo čim več dobrih in sanjem o klobasah in bi raje po- 'idravih novih članov, Prosveti ročali kaj naprednega. Tudi jaz se popolnoma strinjam s Tonetom Zornikom. Jaz sem že poročal o lepem napredku v mesecu januarju, ko mi je ponovilo naročnino lepo število naročnikov in dobil sem tudi dva nova. Mar ni to napredek? Poznam vse osebe, katere on omenja in vem, da so napredni.. Dotično osebo oziroma družino, pri kateri ho je Zornik mudil dve uri, sem jat pridobil, da se je naročila na list. Moral nem delati zelo previdno, ker takrat so imeli še polno predsodkov irotl vsemu, kar nI kktoliškega. „uč svetlobe so spoznali Šele potem, ko so pričeli čitati dnevnik Prosveto, kakor mi je leto pozneje sama povedala, ko je ponovila naročnino. Ona je misli-da so samo katoliški lftidje pošteni, drugi, ki smo naprednega in svobodomiselnega miš-jenja, smo pa sovražniki katoliške vere. Toda potem, ko je pričela čitati Prosveto.,je sprevide-a, da smo svobodomislecl bolj pošteni ljudje kakor pa katollš-(I pridigarji, ker učijo nevedne j udi, da vse od Boga dobimo in im ne puste, da bi čitali napredne delavske liste, kakor sta Prosveta in Proletaree. Jaz pa ponovno rečem, da so >ravl katoličani prav tako do->ri ljudje kakor imo mi svobodomisleci, samo če hočejo odpre-,i zaspane oči. Zato pa je tre-L>a pri takih ljudeh previdna .postopati in jih polagoma privaditi v naš tabor s klobasami, petem, igrami in plesi, kajti tudi katoličani so prav tako radi veseli v družbi že na tem svetu kakor smo mi. Naša mati SNPJ ma avoja vrata ns široko od prta za vse belopoltne ljudi, pa naj bodo svobodnega ali verske» ga prepričanja. Zato je naša dol-inost, da postopamo z verniki tako, kakor jim bolj ugaja. Tu di pišimo vsak po svoje, kakor tudi piše Tone Terbovec, ured nik Nove Dobe. Komur ne ugajajo moji dopial, nobenega ne silim, naj jih čita. Jas sem na primer z zanimanjem čital zadnji dopis Načeta Zlembergerja, v katerem pravi, da Je moral poslušati državnega uradnika tri ure, da bo mogoče tgubil penzijo in da bo mogoče moral on igrati "očeta" Prosveto in nabirati klobase okrog ohijskih msmic. Ce bi bil jat na Nacetovem mestu, bi ne poslušal državnega uradnika tri u re, ako bi sumit» da me je obi skal zato, da ml odvzamejo pentljo. Jaz bi mu dal vrečo in ga povabil, naj gre s. mano nabirat premog okrog rova ali železniške proge. Ce drlava nima denarja za podpiranje starih lju di, naj bi vaaj kakšen uradnik ki projema državno plačo, pri vlekel revežu vročo premoga. Torej naj Naoe le poakuai moje dobrote. Kar ao mene tiče, jat hočem mir in svobodo pred vsa klml napadi, kajtt jai prsv ta ko plačam Prosveto kakor kdo drugI in so tod! meni odprte ko- pa novih naročnikov. Ce to storimo, bomo lahko t veseljem Žin-gali slovenske pesmi, katere i-mamo še v .spominu. Anton Zidanšek, zastopnik. Smrt in maJkkeradna zabava I U Salle« I H. — Po dolgi bo-ezni je tukaj umrla Mary Ger-govich, rojena Golob v BirČnI vasi pri Novem mestu. Bila je članica društva V boj do zmage S. N. P. J., kamor spadajo tudi njeni otroci, kakor tudi društva KSKJ, S2Z, gospodinjskega kluba SND in materinskega dhJltva. Ds je bila priljubljena med ljudstvom, je pokazal njen pogreb. Bila je skrbna mati svojim osmim otrokom in zvesta članica vseh navedenih organita cij. Zapustila je šeet sinov, dve hčeri, dva brata, eno sestro in več drugih sorodnikov. ¡Gospodinjski klub SND je pridno na delu s pripravami za maškeradno veselico, ki se vrši na pustni torek dne 21. februar ja v SND. Vabljeni ste- vsi na to veselico. Pridite vsi v maskah. Oddanih bo več nagrad gotovini. Pridite na to zabavo tudi Iz bližnjih naselbin. Gospodinjski klub se vam te vnaprej zahvaljuje. Mary Foror, 98. BredMfnoai, ki se izraža v "let GeorgO dO rt." Stično kot t našim Timesom se je zgotffM t listom Mttfrau- kee Leadtr. Ta list seveda še izhaja, toda it njega brije, druga sapa . . . Koliko let truda je vtelo prednikom, da so ustanovili in postavili na noge-delavske liste, u-nlje, stranke. Koliko so žrtvovali. Kar na enkrat pa tak skok — navzdol. Upati je. da je to le ¿ara.sen pojav in da se bo delavstva zopet začelo zavedati svoje moči in jo pričelo rabiti. Govor našega novega gover-nerjo Heila je mendn očarat vse; Za vse. Wisconsinčane torej zopet vstajaj» nova zarja in lepši dnevi, kaJti republikanci so tisti, ki lahko odpravijo depresijo (seveda s pomočjo demokratov), V naši državi bo nastala v tekočem ali prihodnjem letu taka prosperiteta, kakršne zgodovina še ne pomni!! (Vas rojake po drugih drŽavah bi prosil, da nam Wisconeinčanom preveč ne zavidate naše sogče in blago stanja, katerega bomo deležni pod republikansko administracijo.) Stara pesem z novo melodijo, pa gre . . . Knjiga Španski testament se po naši naselbini pridno čita. Je res vredna čitaaja. Dasiravno bo okrvavljeni rabelj Franco zopet zapečati) Španski testament, do katerega je tamkajšnje rev no ljudstvo upravičeno in v katerem je zapisana dedščina, spadajoča delovnemu ljudstvu, vse-etno niso bile neštevflne žrtve zaman. Iz španske grude, napo-jene s krvjo, bodo pognale rdeče rože, ki bodo klicale na maščevanje poznejši rod. In tedaj bo Španski testament odprta knjiga vsem žrtvam . . . Tudi naše društvo 344 SNPJ je pomagalo po svoji moči žrtvam fašizma. Anton Debevc, 344. Potreba novih moči Sheboygan, Wis. — O pristnih klobasah In rujnem vincu ne bom piaal, ker o tem se itak pre več sliši it Penne in kar čitate-ljem že preseda. Poglejmo rajši, kaj se resnega dogaja po jaa-Šlh naselbinah. Povsod opažamo, da ni več tiste živahnosti po naših naselbinah kot nekdaj. V mislih imam predvsem kulturne ln dramske priredbe. Prvi vzrok je seveda dolgotrajna depresija, drugi pa staranje naših nekdanjih kulturnih delavcev. Mesta, katera je do sedaj imel priseljenec, je pričela tavtemati mladina. Bližnja bodočnost bo pokazala, aH se mladina zaveda dela in truda, katerega je moral doprinesti njen prednik, njen roditelj. To delo ln trud slovenskih naprednih delavcev je vredno, da ga naši nasledniki upoštevajo in nadaljujejo In tako pomagajo graditi pot do boljše človeške družbe. Tudi pri nas v Sheboygsnu se pozna, da so se izredčile vrste starih korenin. Dokler so bili na krmilu naše farmer-Iabor-pro-grešivne atrarfke izkušeni stari funkcionarji (ne Slovenci), je že delala preglavice starima strankama — republikancem in demokratom. Bila je odločujoč faktor pri okrajnih in mestnih volitvah. Imela je svoj list The Sheboygan Times, kateri ji je bil v veliko pomoč. In danes? Izkušenih in res ta-vednih voditeljev ni več. Nekateri so pomrli, drugi pa so se is-selili. Vodstvo so prevzeli novi "leaderji" In tako smo dsnes ob svoj list in tudi Fl.PF nims več Z likvidiran jem ne bo nič! Cleveland. — Ze sem nameraval likvidirati moje dopisova nje začasno, pa zopet doživim novosti, ki ne smejo ostati tajne, Dne 30. januarja sem dobi pismo iz soseščine Antona Gr-dine. Pisala ga je ženska, kar je dokat, da me imajo ženske še vedno rade in se ni bati, da b me one "likvidirale", še manj pa Prosveto radi mene, ker končala je: "V moj dom prihaja Prosveta že, odkar izhaja." Ona m piše: "Jaz se strinjam z vašimi idejami, ki sem jih čitala v Prosveti glede pogrebov. Poznani žensko, ki je plsčala 9800 zs "trugo", čez tri mesece pa n imela otrokom kaj dati na mU zo. Ko sem jo posvarila, čemu je toliko plačala za krsto, je pričela klicati vse bogove na pomoč. "Nekoč, ko sem bila še mlada, sem opozorila nekega duhovnika: 'Kaj bo pa Bog rekel, če se vi duhovniki tako obnašate I' Pa ml je odgovoril: 'Kje pa je Bog? Ali ste ga že videli, gospodična?' "Prosim vas, pišite Grdini, naj se raje briga za žive, ne same za mrtve. Na dvorišču ima pri vezanega ima že eno leto, in sicer naj bo vroče ali mrzlo, ali pa da bi vsaj dobil dovolj hrane ali ležišče kot se spodobi. Jar mislim, da ima tudi pes ravne take občutke kot človek. (Moja pripomba: Da. pes je žival, im« pa občutke kakor vsaka živa stvar. In ne samo to: pes jc med najbolj zvestimi prijatelji človeka. Ako vas zapustijo vaši sorodniki, znanci, prijatelji, žena ali mož. sin ali hči, vas bo pes spremljal tudi do groba. Zgo. grobu in Um poginil od žalosti. Ako opazite, d» okrtitneži trpinčijo živaJ, povejte ali pokličite Animal Protective Leagt8ten in ne plačati. Tudf ni Boga prosil, da bi plačal njegov račun. Torej tisti, kt še ne veste, lahke vidite, koliko dajo na vero oni, Jcateri jo nam vsiljujejo.'" Kar je ta čitateljica Prosvete omenila, nam je večinoma znano. Vera je onim, ki jo zagovarjajo,^ na jeziku ali pa na papirju, po katerem maže jo. Tiste arčne vere bi lahko po metropoli iskali z veliko lučjo, toda bi je ne našli. Vemo tudi, da je mnogo psov* ki rabl-jo gospodarja, !še več pa je otrok, ki potrebujejo postrežbe in vzgoje. Danaénji sistem in vera jim ne dasta ne prve ne zadnje. Le oni, ki po-tnajo bedo, se pobrigajo toliko, da pridejo na površje gotove o-lajšave z zakonodajo, katero oni apontorirajo in katerim je človeštva — in tudi žival — v resnici pri srcu. Ampak teh je malo. Oh da, vi boste dobili one, ki se brigajo za — mrtve, ako so zavarovani pri društvih ali pa, ako Imnjo denar Za žive se ne brigajo. Drže se pregovora: "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal." Delniška seja Slovenskega delavskega doma je za nami. Glavna stvar je bil načrt "Lindyja" Lokarja, ki ga je stresel it rokava. Toda ne v prid kulture, ki je toliko opevana v naši me tropoli, marveč v prid kegljanja. Naše mlade je prijela velika manija kegljanja, in sicer še hujše kakor* pa Kraáevce balin-canje. "Lindy" je poklical na pomoč svojega "eksperta" v ose-M Joškota Penkota, ki nam je povedal, kaklne "proffte" bi lahko delali t balincanjem. Se-knndirala sta starejši in mlajši Lampe. Taka predelava Delavskega doma bi stala blizu $60,-000. Tajno glasovanje je itpad-lo ugodno ta Lokarjev načrt. VeČina je dovolila direktorjem, da gredo lahko z delom naprej, 5e uvidijo, da bi se izplačalo. In »wnah!p. S pomočjo te or-ganizaeije in nekaterih občinskih uradnikov, med katerimi so tudi trije Slovenci, smo dosegli pri UPA, da nsm sedaj ta uprava poklada odvodne < cvi na dveh cestah — Lat i mer in AJezander. Nam davkoplačevalcem je to v veliko olajšav o. ker mi plačamo samo material in survejerja ali sem I jemo rca. WPA pa bo naredila vse drug» delo. Pri tem pro-jektu sta as delovodja tudi dva Slovenca, lgtisr Tomsic in John TerfelJ, gl. odbornik SNPJ. (Dalje no S. strsoi.) Val reakcije Pogostoma se čudimo, kako je mo^ . zlasti po vsem kulturnem svetu s tako sil ažopa reakcija. Vsi lepi ideali, vsi problemi^ programi zgfnjajo z dnevnega reda, kakor l3 ob spomladanskem južnem vetru. Talin zdi. - ^ * ^ Ni pa to popolnoma resnično. Proces * ši dejansko le navidez, ker se Življenjske ali ? cialne razmere ne obračajo na bolje an»3 kvečjemu na gorje. Princip ; izkoriščanji princip terorja nad človekom se poostriJ! prav v ta namen, da se zamaši usta onimj zahtevajo telesni in duhovni kruh. Ce se nekoliko ozremo samo v sociološko h teraturo, vidimo takoj, kako temeljito Je J gnana socialna veda. Na vse strani je pojj njena in utemeljena. Reakcija socialnih ved £ di ne taji ali pobija direktno. Ne, tega ne&S Bori se je proti onim, ki bi radi izvojevaij 1 cilno pravico na svetu, bori se proti delovni« slojem, ki zahtevajo enakopravnost in 8Vo2 do duha. Rčakcija nima poguma, da bi vila tu svoj boj, marveč se bori le protilU cem za ta ideal. Ta način boja reakcije najbolj priča, da * idealen. Priča pa tudi, da je naperjen izključ. no proti človeškim pravicam delovnega Ijuda, va v prid interesov onih, ki imajo dobiček od^ ga, če delovni sloji ne pridejo do svojih pravit Val reakcije je nastopil zaraditega, ker« delovni sloji premalo odločno branili svoje p« žici je in premalo poglabljali med ljudstvoma like cije. — Socialna veda se je sicer izpotajjj vala, ni se pa z vsemi silami uvajala v prifc tično življenje ne v kulturnem in ne v praktit nem oziru. To je največje zlo. Teoretično seji razpravljalo o socializmu, socializem je dof. nana veda, preslabo pa je bilo nje gibanje, di bi posamezne probleme praktično uveljavljali, To je kapitalistična reakcija, ki hoče zatxa ti resnico socialistične vede s preganjanjem n» ljudi in uničevanjem socialistične literature,» rabila. Davno pa to ni še vse. Kapitalizem imakr* pke pomočnike. Ti pomočniki so vplivi, ki ho< čejo pahniti človeštvo v srednji vek, ki hobji odrekati človeku svobodo volje in duha ter r pahniti nazaj V srednji vek, da pozabi, da jc človek in da sme zahtevati zase enako pravic^ kakor vsi oni drugi in da se sme tudi boril zanjo. Tako civilizacijo usiljujejo danes ¿love-ku, ki ima svobodno voljo, dušo in je po bojji podobi ustvarjen. Lahko bi vprašali, po lip vi podobi so pa ustverjeni vsi oni, ki sočlove ku odrekajo vse te vrline? Pa naj bo to že kakorkoli. Vsi vidimo in f» tirno to. To nas pa mora jeziti, boleti. Pa kaj naj napravimo? V tej reakcionarni dobi nam pač nič drugo ga ne preostaja, kakor da vršimo svojo velik kulturno misijo. Naš boj mora iti proti pol tičnim reakcionarcem in proti zasužnjevanji duha in teles. Ne le zato, ker je vse to škod dljivo našemu gibanju, ampak tudi zato, ki farizejska kultura ubija človeškega in sprt» lja razvoj na stranpota, ki vodijo naravnati degeneracijo človeštva. Sveta naloga delavstva je kulturno delo, dvil človeškega duha. Sveta je borba za svobodo ga človeka. Nobena sila nas v tem delu ne n re in ne sme ovirati 1 Usposobiti se moramo! Kulturen človek se bo pa znal boriti za »v je ideale, za svoje pravice!—Del. Pol. Štirinajstletni učenjak Na zadnji seji angleške meteorološke drt* be so imeli posebno senzacijo. Z nekaj običaji zamude so stopili častiti učenjaki v sejno do rano, se pozdravili in drug drugega tiho vp® ševali, kdo je privedel 14-letnega dečka 8 *eb4 ki je sedel skromno ob koncu mize. Predsednik je otvoril sejo s poročilom, velikih strortkov, da so jih vzredili. V zadnjem času je U reja morskih r*^ živel« trike izgube Skoraj čet Ooč je na tfcoče dragocenih gob. Preiakara je P sala. da so krivi mrzli izvirki na morjem o katerih prej ničesar niso vedeli Sais» rasle gobe m» ušle pofubi in družba m<*»1 je naporno in drag* podjetje lačeti ns dr" primernejšem mestu. Primor ja , , »olirija aretirala zločinki .dan novega leta pet dni po 1, Josip» Morpurga so od-r v Trstu v ul Milano v sta- h ! truolo 74-letne Renate .Shidif por. Vipavec. Zlo-' bil storjen že nekaj dni Koleni bilo omenjene za inike na spregled se je njen t začudil in jo obiskal. Ko li moirel v stanovanje, je s ^^Vrata in našel starko Irito in vso omotano v cunje iivecano z debelo vrvjo. Ta-so ugotovili, da je bil stor-zločin zaradi kraje. Po krat-iskanju pa se je policiji Lrle posrečilo odkriti sto-t Sum je padel na služkinjo ipinoSkrt, rojeno v Stari Lo-jugoslavija), stanujočo v pri Kanalu, staro 19 let in j jo Skrt iz Kala "pri Kana-Uro 18 let. Josipino so are-v Trstu, kjer je delj časa lovala, a Josipino v Kalu. E-ja je bila pred tremi meseci užbi pri Vipavčevi, od kate-pa je šla stran, kakor pravi udi slabega ravnanja. Obe priznali zločin in tudi pove-kako sta se na to priprav-,n kako sta ga izvršili. Emi-* je hotela sicer izgovoriti, je to izvršila iz maščevalno-kjer da jo je Vipavčeva trla. Izpovedali sta celo, da že dvakrat poskušali izvršiti je strašne nakane, pa so ju netili obiski, ki jih je ime-akrat Vipavčeva. Zločin sta •ili, ker sta se nadejali obil-piena. Dne 28. decembra »rišla Josipi na ob 7 zjutraj riporočilnim pismom, naj jo me v službo, Ko je Vipavče-itala pismo, jo je s stekleni-ldarila štirikrat po glavi Po-a je nato Emilijo, ki je navala z udarci. Končno sta a vsako sigurnost še zamo-v cunje in jo zavezali z de* vrvjo. Nato sta pobrali ves ar in obleke, katere s «a str-v tri kovčege in si razdelili ter zapustili stanovanje. taki proizvodi monopolizirani eka, jan. 1939. — Vsi mlev-proizvodi, ki se uporabljajo livtosko krmo, so monopoli-ni. Prodaja na veliko je po-jena državnim institucijam, katerih lahko trgovci kupu-i. Za vse te izdelke je drtava kiila cene, od katere imajo tr-3 lire pri stotu. Če računa-da plača podeželski trgovec za prevoz od 2 do 8 lire stotu mlevgkih proizvodov, laja potem svojim odjemal-brez vsakega zaslužka. Na-malim podeželskim trgov-je tako s to uvedbo spet za-znaten udarec. gozdov in to posebno v bližini )ivače, Bazovice in Novega grada. Na borovcih je videti posebno na mladih vejah, kakor da bi bile postavljene pajčevine. V teh pajčevinah se nahajajo gosenice, ki jedo borove iglice. Ilorove gosenice so znane kot zelo nevarne uničevalke kraških gozdov. Ker je zaradi pajčevine napadeni del drevesa lahko razpoznati, jih uničujejo na ta način, da odrešujejo napadene dele m jih potem zažgejo. . Novo obdavčenje II. Bistrica, jan. 1939. — O uvedbi novega davka na glavnice privatnih podjetij je naš list ys poročal. S to novo uvedbo so spet močno prizadeti naši trgovci, zlasti podeželski, katerih trgovine beležijo le neznaten promet. Kljub temu pa mora trgovec skrbeti za zadostno zalogo v svoji trgovini, ki skoraj vedno dosega 10,000 dinarjev in zapade tako novemu davku. Z vsakim letom davki naraščajo ne samo po višini, ampak tudi po i itevilu, kar naš človek le še s težavo zmaguje. Umrl pri požaru lastne hiše Postojna, jan. 1939. — V Pre-stranku je 6. t. m. zvečer priče-o goreti v hiši Josipa Slavca. Služkinja je hitro poklicala in zbudila gospodarja, ki je že spal. Lastnik 66-letni Jakob Slavec se e te vesti silno prestrašil in ta-toj stekel v podstrešje, ki je bi-o že vse v plamenu. Ko je prišel na vrh stopic je nenadoma omahnil in padel. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap zaradi prevelikega razburjenja. Poleg te nesreče se je zgodila še druga. Ogenj se je hitro razširil še na ostale dele hiše in vsi poskusi gasilcev so bili zaman. Požar je kmalu upepelil ce-o hišo. Ivce. Plazovi na Goriškem orica, 5. jan. — Kakor se je Iridevalo, da bo huda zima "krat odnehala, se je tudi v lici zgodilo, zaradi naglega južnega vetra (široka) v zadnjih dneh naatopili v kjer je obilo snega, veli-azovi in to posebno v goreli dolini. Velik plaz se jo ' v bližini železniške čuvaj-*t. 157 pri Velikih Rutah v ni Grahovo na železniško K" K «reči je čuvar še ob vem «asu obvestil bližnje da je proga zaradi pla-^prehfKina in je s tem pre-morebitno nesrečo. Na ho železniške oblaki poslale *o v teku šestih ur "Kromne količine snega in v* t« ¿a„ je poč i v ' promet. Plazovi pa ao ''r"vim |m,izročili tudi dve njV nesreči. 22-letno Ivano iz Grahovega je plaz k;> je izšla j* hiše. Ljudje PritelOi na kraj nesre-m «o j,, na žalost izkopsli že ^ 'Trav m, poskusili vse, i^-ošivili z umetnim diha-">ruga ne«reča se je zgo-n"tah. Ko je 67 let ni Ju-lr,,i,r 4el iz hiše po vodo, ^"'•kra ,,,u«tl| plaz z bil-TJ hr'>a in pa zasul. ' u"*»iejo horsv« ti nekolik" na Krasu opazili, ds "apadle več borovih lalj Mina raztrgala mladeniča Gorica, jan. 1939. — Zaradi predčasne eksplozije mine v Ča-1 ru pri Tolminu je bil ubit 20-etni Sangala Franc iz Tolmina. Ker je šel po bližnjici in ne po cesti, ni opazil, da je v bližini poti postavljena mina. Velik kamen ga je zadel in vrgel v Tolminko, kjer so ga po nekaj urad našli ubitega. Težka nesreča Trat, jan. 1939. — V tovarni olja "Gaslini" se je dne 7. t. m. zgodila težka nesreča, ki je zahtevala dve smrtni Žrtvi. Ko so delavci prenašali vreče semena iz enega oddelka tovarne, v drugega, se je nenadoma sesula visoka vrsta vreč in pokopala pod seboj delavca Jakoba Medico, starega 60 let in Valentina Liz-zlja, starega 64 let. Ostali delavci in rešilna postaja so ju takoj odkopali, toda zaradi notranjih poškodb sta bila takoj mrtva. Naključje je hotelo, da se je ne sreča zsiodila baš v trenutku, ko sta že končala svoje delo. DROBIŽ IZ PRIMORJA Trsi. — S 1. januarjem so povišali cene na italijanskih železnicah. Obenem pa so uvedi nekaj olajšav za študente, družine, abonmane, itd. Trat. — V noči 20, decembra je izbruhnil požar na parniku Stockholm", ki ga izdelujejo v Tržiču in čigar prostornina bo znašala 25,000 ton. Parnik bi morali prihodnje leto spustiti v promet. Velik del parnika je u- ničen. Trst. — Umrl je za kapjo Avgust Jurjevič, star 63 let, strojni ravnatelj pri tržaškem Lloy-du. —— Trst. — Zaradi uenadne slabosti je omedlel na ulici delavec Kocjančič Ivan, star 61 let. Pri padcu si je ranil obe roki. Trst. — V kavarni Portici di Chizza ao razobesili plakat "V tem lokalu so Židje nezaželjeni gostje." Plakat je zbudil veliko zanimanja. , Trst. — Pred apelacijskim sodiščem je bil kaznovan Maraš Kari iz Postojne na 500 lir den. kazni, ker je bil obtožen,..da je pritihotapil iz Jugoslavijo 2500 cg lija: Okrajno sodišče ga je obsodilo na 1 leto in 15 dni za->ora ter 2500 lir den. kazni. Pred apelacijskim sodiščem je dokazal, da ni zakrivil kaznivega dejanja. Trst — Okrajno sodišče je obsodilo Alojzija BoštjanČiČa marca preteklega leta na 6,000 !ir denarne kazni za tihotapstvo konj. Na prizivnem sodišču so mu znižali kazen na 1000 lir in 2500 lir pogojno. Trat. — Iz morja so potegni-i dve trupli. Prvega utopljenca1 niso mogli dosedaj indentificirt-ti, a za drugo so ugotovili, da je to vdova Josipina Kosler, stara 63 let. t ~ Trst. — Umrli so: Levic Karo-ina 70 let, Skvarča por. Selovin Frančiška 56, Sedmak por. Sed mak Josipina 76, Brus por. Sti-bil Josipina 79, Marušič por. Slm-m Tereza 95, Osojnik por. Mav čič Apoloni j a 80, Tončič Josip 66* Radič Teodor 28, Kerševan vd. Jakomin Josipina 63, Sancin Marija 82. Trat. — Pod tramvaj je prišla 69-letna Zapin Ivana, ko je hotela prekoračiti cesto. Z zelo težkimi notranjimi poškodbami in z zlomljeno hrbtenico so jo pri peljali v bolnišnico. PR08VETA , Glasovi iz 1 naselbin (Nadaljevanje s 2. »treni.) V nedeljo dne 12. februarja ob šestih popoldne se bo vršila glavna seja Civic cluba v dvorani društva Postojnska Jama. Vabljeni so vsi tukajšnji davkoplačevalci. Seja bo važna Ae posebno za tiste, ki žive ob drugih cestah našega Htrabana. Dobili smo zagotovilo, da nam bo šla WPA še nadalje na roko in položila sanitarne cevi tudi po drugih cestah. Torej opozarjam Slo» vence, da se ta seje udeležite, cer bo -v vašo lastno korist. Po seji bo domača zabava v prid ci-vičnega kluba. John Koklich. Trst. — Pod avtomobil sta prišla, ko sta peljala ročni voziček, Leopold Pertot, star 32 let in Kovačič Ivan, star 35 let, oba iz Barkovelj. Dobila sta precej težke rane po obrasu. Zdraviti se bosta morala 2 do 3 tedna. Trst. — Od doma je ubežala 60-letna slaboumna Ema Vidic v trenutku, ko ni bilo doma njene sestre, ki jo je varovala. S svojim ponašanjem je po ulicah vzbujala pozornost, dokler ni razbila veliko šipoyneke trgovine. Policaji so jo le na koncu ukrotili in jo oddali v umobolnico. Dolenje na Vipavskem. — U- mrl je posestnik Franc Lavren-čič, star 40 let. Zapušča vdovo in štiri otroke. Idrija. — Na cesti so našli mrtvega 65-let nega Luko Kogoja iz Bovca. Pokojnik je bil berač in je živel od miloščine. Preiskava je dognala, da ga je zadela kap. II. Bistrica. — Hiša je zgorela trgovcu Josipu Brinšku. Gasilci so imeli veliko posja, ker so morsli vodo zajemati iz Reke, ki je od hiše, oddaljena 800 metrov. Kljub Umu In močnemu vetru so požar vendarle pogasili. Posestnik trpi 12^000 škode. Po okrevanju Scofield, Utah. — "You are ucky," so mi rekli v bolnišnici lit. Mark's v Salt Lake Cityju, kjer sem bil 5. oktobra zvečer operiran na slepiču, razlitem 12 ur. In reB se lahko srečnega štejem, ker jih le malo uide smrti v takem stanju. Zu to se moram v prvi vrsti zahvaliti mojemu sinu, ki je v tej bolnišnici ia zdravnika in je storil vse v švoji zdravniški vednosti, da mi ja rešil življenje. Dal mi je tudi transfuzijo svoje krvi. Brez njegove pomoči bi ne bil tako lucky." Najlepša hvala za cvetlice in obiske mojim prijateljem Johnu Skerlu iz Helperja, Mattu Ures-ku in njegovemu sinu iz Myto-na, Johnu Jakliču iz Milforda in rojakom iz okolice Salt Lake Oi tyja. Težko je popisati, kako raaveseljivi so mi bili njih. obis ki. Hvala tudi rejenki Veronl Seiko, zdaj omoženi Kalistar v Frontier ju, Wyo., za lepe pozdrave, prav tako tudi SNPJ za hitro izplačilo bolniške podpore. Ta je prav prišla, ker so bili računi v bolnišnici veliki. Dne 21. januarja je tukaj u mrl star "naseljenec Joseph Mravlak, po naturalizaciji Suš-nik, doma nekje od Petava na Statferskem, kjer Zapušča sina in hčer. Pri društvu ni bil seda, pri nobenem. — Poročil se je dr. Frank J. Gorisbek z bolni čarko miss Elizabeth Moxine Hunt iz Salt Lake Gityja. Nj gov i starši, bratje in sestre želimo novoporočencema veliko sreče in zadovoljstva. Frank Gorišok. spojitev rasnih podpornih organizacij za skupno akcijo pri reševanju problemov. To gibanje e bilo na površju več let, konč-to pa je tudi zaspalo. Tukaj ni lilo prizadeto članstvo, pač pa e voditelji sodelujočih organizacij, toda rezultat je bil isti. Organizacija je propadla, čeprav ni govora o neizkušenosti vodstva. Mogoče si nekateri predstav-jiajo delavpke probleme in obveznosti, kakyr na primer U>go-molstvo, to je, če izpolnjuješ verske obveznosti, pa bile te ali druge vere, da boš prišel v nebesa. Če si takega prepričanja prr de-avskih problemih, se motiš. Delavec, eno si zapomni in imej pred očmi, to je, da moramo vsi verovati v skupnost in jo tudi zpolnjevatl, ne pa Vsak po svoje. na ta način bomo prišli iz >ekla. William Pongratz, 484. AN ets naročeni m «Prssvstsr Podpirajte svat N*1 Organizacijake teiave - New Phttadelphii, O. — Ker nam je združenje neobhodno potrebno, posebno kadar razprav ljamo o delavskih problemih bom napisal nekaj vrstic. Za ustanove in združenje si ni tre ba preveč beliti glave, ker za to je včasih še preveč navdušenja namreč takega, ki kmalu izhlapi. To je bilo pri članih nekega društva SNPJ, ko se je sprožila ideja, da bi ustanovili dramsk odsek. Sklican je bil sestanek pr nekem članu. Prišlo je skupa nekaj Člknov, druge pa ao pozvali telefonično. Kmalu ao napolnili proator in bili zelo navdu šeni za novo idejo. Takoj so u stanovili dramski odeek in se pričeli veŽbatl za dramako pred stavo. Na prvi vaji je bilo veliko navdušenje, na drugI ga je bilo že manj, na tretji vaji ja pa že popolnoma izhlapelo. Re zultat je bil, da je vae umrlo. Vzrok? Neizkušenost učencev in učitelja. Pod dobrim vodstvom bi atvar mogoče ne bila zaspala. Drugi slučaj se nanaša na -T' Razmere m untracituevi polja Nanticoke, Pa. — lz naše doline "Wyoming Valley" se le redko vidi kakšen dopis. Zakaj ako imenujejo ta kraj, mi ni Inano. Ker tukaj teče reka Sua-ijuehana, bi bolj pristojalo ime "Susquehana Valley". Toda to ni važno. Polje trdega premoga se razteza od Forest Cityju do 'ottsvilla in obsega približno 100 kvadratnih milj. Z delom je udi tykaj bolj šepavo, kakor povsod, Slovencev je precej po tej do-inl, toda so raztreseni. Glavna Slovenska naselbina je v Forest Cityju, druga je Luzerne; manj-e naselblne^so v Scrantonu, na )uryeaju, v Miners Mfllsu (WII ces-Barre) in Nanticoku. Po vseh teh naselbinah so društvu liNPJ. Njih vez je antracltna ! ederacija, v katero pa na žaloat ne spadajo vsa društva. Federacija zboruje na vsaka tri ali štiri mesece. Zadnjo sejo smo imeli v Scran tonu dne 29. januarja. Zaatopa na so bila društva 124 (Forest City), 204 (Luzerne), 447 (Nanticoke) in 518 (Scranton). Na tej seji je bil izvoljen odbur, k bo skušal pridobiti tudi ostala društva v federacijo. Želeti je da bi ae to tudi zgodilo. V skupno blagajno plačujejo društva le pet centov od člana na leto» kar je zelo malo. Na tej aeji smo tu di razpravljali, da bi federacija priredila enkrat v tem letu 35 letnico jednote. Poskusili bomo dobiti jednotine slike In govornika iz glavnega urada. Kako se bo to nam obneslo, bom poroča pozneje. Sedaj pa še o delu in drugih tukaj naseljenih narodih. Večina tukajšnjega naroda so Rusnjak ali neka mešanina Rusnjakov in Slovakov, ki so se izselili ia Galicije /in so pred vojno spadal pod Avstrijo. Po veri so grško-katoličani, vsled česar jim pravijo Rusnjaki. Tudi Litvinov in Poljakov Je veliko v tej okolici več kakor pa Američanov al Slovencev. Veliko je med nJim analfabetov, ki so prava pokora na telesu delavskega gibanja Ne moreš Jih pripraviti za no beno naprednost ali orgsnieacijo. Vzrok Je, ker so preveč zaiele bani v svojo vero. Nekoč sem nekoga nagovarjal, naj gre na unijsko sejo. Pokazal ml je cef kev in rekel: tukaj bo moja asja nocoj. Potem si vsakdo lahko predstavlja, kakšen napredeH Je mogoč s takimi ljudmi. Tukaj je več premogovnikov Glen Alden Coal Co. Delavci so na splošno organizirani v UMW of A. Toda, kaj pomaga orgs nizacija. ako ae delavci na za nimajo zanjo In na prihajajo na aeje. V enem izmed tukajšnjih rovov dela okrog 1000 rudarjev, toda kadar je unijska seja. a zborovanje, se udeleži le par mandeljcov, navadno sami od borniki. Skoraj neverjetno, ampak resnično je. da je tukaj dosti ru darjev, ki zaslužijo le dva do tri dolarje na dan. Sedaj rov obratujejo malo bolje kakor »" pred nekaj mes*ci, ko so obratovati le tri do štiri dni na dva tedna in Je bilo slabo za v»* Razmere so bile že pred petim leti tako neznosne, da smo 4 I februarja leta 1935 zastavkai Ustanovili smo novo unijo p uvajali v šole nobeni drugi odborniki kakor k tisti, ki razumejo delavske težnja in ki so postavljeni od delavcev. In ker i ms jo delavci ogromno večino glasov, je priporočljivo, da val glasujejo za te kandidate in bodo gotovo izvoljeni. V 5. wardu, kjer Živi največ Slovencev, bomo prihodnji me« ase imeli tudi primarne volitve za aldermana na izpraznjeno me. sto po umrlem Collinsu. Zu to mesto se pogaja nič manj ko 20 (andidatov, med katerimi je tudi naš večni kandidat Frank Znidar. Tako bodo tudi volilci v 5. vvardu imeli veliko izbire. Priporočljivo pa je, da si izberejo takega kandidata, ki razume delavske težnje in ki l>o v mestni zbornici zantopal večino volllcev ne glede na narodnost. Drugega kandidata a temi kvalifikacijami l>a ni kakor oni, ki je postavljen od delavcev samih, Torej delavci, ako hočete sebfc dobri), glasujte tako kakor vam svetujom v tem dopisu. Vum je gotovo vsem znano, du a poli* tlčno močjo lahko dosežeta karkoli hočete.. Lahko si Izboljšate svoj položaj» ali pa poalat>Šate. Joseph Ule, 16. Dva Rkota Dva Škota sta v Londonu. Ko si ogledata že vae zanimivosti, kajpak postanota tudi žejna. E-dan izmod njiju stopi v neki bar In naroči Žganje, ne da bi plačal. "Kako pa si to napravil?" vpraša drugI nevoščljivo,'ko se prvi ves vesel vrne. "Dami v baru sem pripovedoval neko veselo zgodbo, da sa Je morala smejati in Jp čisto posa-bila zahtevati od meno denar I" Drugi ne reče niti besede. Ko pa prideta mimo prvega bara, stopi noter in začne pripovedovati točajki neko zabavno zgodbo. Ko ae dekle opomore od smeha, JI pravi Skot: "Nekaj denarja dobim še na« zaj, go*|N>dtčna!" SLOVENSKA NARODNA POD- PORNA JEDNOTA izdaja svoja publikacije in ie posebno list Proaeeta sa koristi, ter potrebno agitacijo «rojih društev ia ilanatva In aa propagando svojih idej. Nikakor pa na za propagando dragih podpornih organizacij. Vaaka organizacija ima običajno avoje glasilo. Torej acJfc>Wrični dopisi in naananlla drugih podpornik organizacij In njih društev naj sa na pošiljajo listu Prosveta. Wj^jafâctùwj • er«*» —i* t m» JIJÄNK PNOGK "Ttf Hon«, aiS« ml tlM ASmI(#" NaJMlrtJta Slr«*lM (nmUiJm Tu Mt iKlDaMft« "Huntttm ____...i. po*,i,I,it. nétéHtm<•»•» • .„ ! ^ utr fr— ' 1" <* Imímv* MftinN« .U»».IK |Mfnl*.'» m«» ii.uwt* m »«/tu* «ii mk«»u mm muh.mmlu *m ofcran«)* tm-U^i.lfu» Im 4mh wm» pfUIku utUkm vm mU**« l|mwtmi n«mMim. TwMm Im tr»(>*«* rmirwHm >$0n4m>< »iti« m»4»t«.. kabiH«. VULCANIA (Im hrmum In |,,«iwlk* eieesTNo . SATURNIA IHMSH AVI*» ran a * a Aeaii.A REX . C DI SAVOIA • ROMA i». reeai'AaJA fié« U 4, SAW*. II. MAS* A, Im »»jaéSlIe I». SAS« *. •. A es tut *••>.<• «a »• t»9éi lull).M*. I tmtl» ••• S. MU MIOArt.. « NM AMI It PROSVETA ČETRTEK, 9. FERBii^ , SIGRID UNDSET: «JENNY § ROMAN tO ROMAN / ui/otfRli ^ ran "Ne. ne. Bom že pazil, da Helge ne bo zve-del, d« k«j vem o tem." Njen namen nikakor ni bil zamolčali Hel-geju, d« Je pravite o tem njegovem odeUi. Zdaj pe mu le ni povedala — iz strahu, da ae ne bi ujezil zaradi tog«. Vendar pa Je trpela in bila nervozna v tej okolici, v katero je zatla, kjer ta ni smel vedeti in oni ni smel vedeti. Doma pa tudi niso vedeli ničesar. Pa to je bilo nekaj drugega. Bilo Je zaradi tega, ker ni bila vajena govoriti a svojo materjo o svojih zadevah, nikoli ne bi pri nji našla razumeva-nja in ga tudi ni nikoli iskala ali pričakovala. In zdaj je bila mati ie vsa v skrbeh zaradi Ingeborg. Jenny je pregovorila mater, da so najeli letno stanovanje v Bundefjordu; Bodila in Nila eta se od tam vozila v šolo. Jenny pa je stanovala v atelier ju in obedovala v mestu. Nikoli pa ae ni počutila ie tako srečna zaradi matere In doma kot zdaj. Ne aamo zavoljo tega, ker Jo je mati zdaj nekoliko razumela; sem pa tja je opazila celo, da Jenny ni lahko pri duši ter ai pošteno prizadevala, pomagati in tolaiiti ~~ ne da bi spraševala. Kajti te ob sami misli, da bi kateremu avojlh otrok zadala kako vsiljivo vprašanje, bi ji rdečica sramu pokrila obraz. To tukaj pa — Helgejev dom — moral biti res pravi pekel za otroke. In bf-lo je, kakor da meče neka neubranost avoje sence preko njiju, tudi če sta se sešla Izven doma. No, hotela Je premagati to. Ubofi, ubogi njen fant! — "Helge moj/' ga Je iznenada naskočila a svojim milovanjem. Jenny ae je ponudila gospe Gramovi, da bi ji pomagala pri kuhanju večerje in pri pomivanju, gospodinja pa jo je vaakokrat zavrnila a svojim smehljajem: "Ne, draga moja — zato vendar niste prišli sem. a tem se prav res ne boate ukvarjali, gospodična Wings." Nemara ni bilo tako mišljeno, a goapa Gra-mova as je zmerom tako porogljivo smehljala, kadar je govorila ž njo. Nemara reva aploh ni imela več drugega smehljaja. Gram se je vrnil domov; napravil Je apre-hod. Jenny in Helge sta sedla k njemu v kadi lno sobo. Gospodinja je za hip vstopila. ' "Spet si pozabil svoj detnik, prijatelj, — kakor navadno. Bila je res prava sreča, da si ušsl plohi. Da, ti moški, kako mora človek paziti nanje —" ss Je nasmehnila proti Jenny. "Kako s) prizadevaš zame," je rekel Gram. Glas In način sta bila zmerom pretirano vljudna, če je govoril s svojo leno. "Pa zakaj sedite tu notri?" je rekla Helgeju in Jenny« ■ 'To je čudno," je odvrnila Jenny, meni se zdi, da Je po vseh hišah enako: v moški sobi je zmerom najbolj udobno. Pri nas ja bilo tudi tako, ko je še šivel oče," je naglo pristavila. "To je gotovo zato, ker je urejena za delavnico." "Potlej bi morala biti kuhinja najbolj udo-tien prostor v vsej hiši," se je zasmejala gospodinja. "Pa kjt misliš, Gert, da se največ dela. tu v tvoji sobi ali v moji — no, da, saj kuhinja lahko velja za mojo delovno sobo —." "Priznam, da ae najkoristnejše delo nedvomno opravka v tvoji delavnici." "Saj," je rekla gospa Gramova. "Zdaj pa skoraj mislim, da bom morala za par trenutkov sprejeti vašo ljubeznivo ponudbo — aH ne bi bili tako prijazni in mi malo pomagali, go-h pod i č na Winge? Drugače ae bo preveč zakasnelo —." Ko so sedeli pri večerji, Je pozvonilo. Bila je nečakinja gospe Gramove, A ago ta Sandova. Goapa Gramova Je predstavila Jenny Winge. Ah. vi ste tista allkarica, ki je bila a Hel-gejem v Rimu toliko akupaj. Saj sem ai še mialila." Zasmejala ae je. "Videla sem vas te nekega dne spomladi na Stenersgatenu, ko ate šli v spremstvu strica Gerte in ste nosili slikarske priprave s aeboj —." "To je gotovo pomota, draga moja," Jo Je prekinila go«pa Gramova. "Kdaj pa naj bi bilo u»r 'Ravno pred Spokornim dnem. Sla sem Is šola." "De. je še res," je rekel Gram. "Gospodični Winge Je padla njena slikarska škatla na tla. pa »cm JI pomagal pri pobiranju." . "To je pa cela dogodivščina, ki se je nisi izpovedal svoji ženi." Gosps Gramova se je na ves glaa zasmejala. "Niti pojma nisem imela, da sta se te od prej poznala." __ Gram se je takisto zasmejal: "Gospodična Winge me po vsej priliki ni več spoznala. To je bilo sicer kaj malo laskavo zame — a je rajši nisem maral spomniti. Kaj se res niste domislili, da sem bil jaz tisti prijazni stari gospod, ki vam je pomagal V "Nisem si bila gotova," je rekla tiho in žarka rdečica jo je oblila. "Menila sem, da me niste več spoznali." Poekusils se je zasmejati, a js čutila z mučno določnostjo, kako negotov Je bil njen glas, kako eo ji gorela lica. "No, to je bila res cela dogodivščina," se je smejala gospa Gramova. "Res špasno naključje." "O bog, ali sem že spet zinila kaj prismojenega?" je vprašala Aagota. Sedeli eo po večerji v družinski sobi. Gram je odšel v avojo sobo, gospodinja pa je imela opravka v kuhinji. "V tej hiši se človeku niti ne sanja, kdaj se bo razpočila bomba — to je res strahota. A razloči mi, prosim, jaz ne razumem ničesar." "Strela božja, Aagota, brigaj se za svoje zadeve," je dejal Helge. "Da, da, dragi prijatelj, samo nikar me ne ugriznil Ali je teta Beka zdaj ljubosumna na goapodično Winge?". "Bogami, ti si nsjnetaktnejša stvar, kar jih je na svetu!" "Poleg tvoje matere — hvala, tako mi je nekoč rekel stric Gert." Zasmejala se je. "Pa to j| včhdar največja neumnost — ljubosumna na gospodično Wings 1" Zvedavo je poškiljila k onima dvema. "Proail bi te, da se ne vmešavaš v stvari, ki ae tičejo samo nas tu v hiši, Aagota," ji je Helge odsekal vsako nadaljnjo besedo. "Saj saj — mislila sem samo — no, seveda, saj je naposled vseeno." "Bogme, da Jt." Goapa Gramotra je prišla noter in prižgala luč. Jenny ae Je skoraj boječe ozrla v njen zakrknjeni, aovraštva polni obraz, ki je a trdimi, bliskajočimi ae očmi strmel predse. Nato je pričela gospa Gramova pospravljati po mizi. Pobrala je Jennine škarjice za vezenje, ki so padle na tla: 'To je pa res že kakor nekakšna vaša spe-cijaliteta, da zmerom kaj izgubljate. Ne smete biti tako malomarni a avojiml stvarmi, mala gospodična Winge. Helge ni videti teko galanten, kot je njegov oče." Zasmejala se je. "Naj napravim zdaj v tvoji aobi luč, Helge?" Odšla je v kadilno sobo in zaprla vrata za seboj. Helge je prisluhnil za trenutek v drugo aobo — mati je govorila t|ho in Jezno. Nato ae je spet naalonil nasaj. "Kaj res ne moraš že nehati a svojimi čenčami?" se je razločtno začul Gramov glas od znotraj. Jenny se je sklonila k Helgeju: "Jaz pojdem domov — glava me boli —." "Oh, Jenny nikar. Ce odideš, se prično tod prisori brez konca In kraja. — Bodi tako prijazna in ostani; res ne gre, da bi pobegnila, mati bo potem aamo še bolj razdražena." "A jaz ne morem več," Je šepnila In solze so ji prihajale. Gospa Gramova Je šla skozi sobo. Prišel je Gram in sedel k nJim. "Jenny ja utrujena — domov bi rada, oče. Spramll Jo bom.U "Ali že greate? Nočete še malo poaedeti?" "Trudna aem — glava me boli," Je zamrmra-la Jenny. "Ostanite ie malo —," je rekel nenadoma šepetaje. "Vam ona" — s glavo je napravil kretnjo proti vratom — "ne bo rekla ničesar. In dokler ate tu, nas ne bo gnjavila s drugimi pi iaori —" Jenny Je spet tiho sedla za mizo In segla po svojem vezenju. Aagota je neumorna kvačka-la svoj šal za okrog vratu. Gram je stopil h klavirju. Jenny sama ni bila muzikallčna, a je lahko slišala, da je bil on, in polagoma je prišlo vanjo nekoliko miru, ko je on aedal Um in igral avoje drobne, mehke melodije tanjo. kot je čutila. "Poznate to, goapodična Winge?" "Ne!" (Dalje prihodnjič) Kriza liojae Zupane Y Nikdar prej nI bil stari Gre-l«n mislil, da se bo kdaj tako /godilo a tretjim rodom na Gre-• »enčevini. Matilda je odšla s tege sveta; tiho, kakor je bile pred leti odšla z Grebesčevine. Zaman eo bik tiste drobne in važne skrbi, ki jih je imele gospodinja Jera zapisane na čelu za srečo in blagostanje svoje najstarejše hčerka, ko ji je izbirala belo. ZaatonJ se je Gregor toliko gnal, ko ae je voaeril in voaaril v Kotov je Ur c/prezal ia i*ikal, dokler ai Ubral hiše pO svoji všeč i Ur Jo kupil m Matildo. Tisto zimo po smrti svoje žene Je prišel trgovec Mrak Ae nekajkrat v vas h Grebenče-vlm. Tode polagoma je popolnoma isoatal. Naslednjo spomlad pa je Jero vznemirila novica, da •e Je Mrak v drugo poročil, i Zamerili so mu. da Je storil to Uko tiho. Počasi pa so tudi njega po-polnoma isbrlaall is spomina. Življenje pa je teklo dalje In prineslo v Jalovec ie marsikak-Ano spremembo. Prav je Imel tokrat stari Grebene, ko se je bal govoric, ki ao jih ljudje napieUlI o njegovi hčerki Mariji, učiteljici na jelovski šoli Zk>bti«t. ki je ts lavleti do Grtbtnčevefa boga- stva vrgel med ljudi drobno iskrico klevete, je pravilno raču nal na instinkt množice, ki ne misli ničesar, ampak slepo in vztrajno ponavlja izrečeno sen-saeljo. neti drobno iskrico do požara in napihuje drobcen, zlagan mehurček od ure do ure. dokler tla ga na novica ne zraste v smrdljiv mehur .. Tako je bilo tu^i v Jelovcu Vrelo je in vrelo, dokler nI bile Marija končno pre-meAčena v oddaljeno Prekmurje. Po njenem odhodu ii Jeiovca je bilo ne Jeloviko šolo poslanih to več učiteljev Vselt pa je vetra jal le nekaj m*»«*v. In ni preja miroval, dokler ni lr|*|ta dne it- ftall V lej>ši iA prijetnejši kraj. Končno je prišel v Jelovec učitelj, ki ni silil iz kraja, ampak se je z vso ljubeznijo vrgel na delo za izboljšanje kulturnih in gospodarskih prilik jelovškega okoliša. Jakob l^azar mu je bilo ime. Kmalu po Matildini smrti se je Koza poročila z Lahom. Poroka je bila tiha. Od domačih ni bilo na gostiji Marjetke, ki se je bila po odhodu iz bolnišnice in po srečno prestanih izkušnjah na sodišču z delom izplačane dote umaknila daleč proč od doma, da bi zakrila aramoto, ki se njej poslej ni zdela več sramota. To je storila bolj zaradi očeta kakor zaradi sebe. Za zmerom ae je u-maknila izpred oči opravljivih Jelovčanov. Odšla je v Zagreb, (jer se je v nekakšni resUvra-ciji udinjala v službo točajke. Del izplačane dote z doma ji je ko nalašč zadoatovai za kavcijo, ki , e bila predpogoj za sprejem v službo. Tako se je najmlajša bčerka Grebenčevega tretjega rodu vsa predala valovom življenja. Požrlo jo je meato s svojim silnim tempom narejenega in zla- ganega življenja--- Tudi Albine ni bilo. Četudi bi tačas ne ležala v otročji poato-ji, kakor je, bi je ne mogel nihče pripraviti do tega, da bi prestopila prag Grebenčevine. Med njo n staro Grebenko je še vedno tlela mržnja. Cim hujši časi so nastopili in čim več nesreč je prišlo nad Grebenčevino, tem bolj se je gospodinja Jera prepričevala, da bi vaega tega ne bilo pri hiši, če bi ae bil Pavel poročil pametno. In ta "pametno" je pri njej pomenil: poročiti bi se moral z delavno žensko, da bi prišla k njej v kuhinjo ubogljiva anaha, ki bi pa takiato ne smela biti brez izdatne dote. . - Take in podobne misli ao rojile stari Grebenki po glavi noč in dan. In je bila zaradi tega «lepa in ni videla, kako se pavel z dneva v dan bolj združuje z zemljo, z gruntom, In'kako postaja zmerom bolj delaven in skrben gospodar, odkar se je bilo delo na žagi povsem ustavilo. Da, Grebenčeva žaga je preje njala z delom tako rekoč čez noč. Poslej je bila'le Še nekako meri lo In otipljiv dokaz krize, ki se je končno vtihotapila tudi v Jelovec s svojimi počasnimi, a od-merjehimi koraki... Lepega dne kmetje niso mogli prodati nobenega lesa več za primerno ceno. In tako ao postali val obsežni je lovški gozdovi ^na mah brez pra ve cene. V istem času, ko je Grebenčeva žaga prejenjala peti svojo kovinsko pesem, je izgubilo mnogo pridnih rok delo. Nič čud negs: Jelovec Je bil vržen med same gozdove, in vsa jelovška župnija se je preživljala po večini od samih zaalužkov v gozdu in z obdelovanjem lesa. Jelovčani sprva niso razumeli pomena doslej njim neznane be sede: kriza. Sčaaoma pa so uganili, da pomeni to zdaj, ko lesna industrija počiva in ko je cena lesu padla ko še nikoli preje, za njih isto kakor težko življenje Tako so postali čez noč gruntar-Ji in bajtarji enaki. Niti prvi niti drugi niso imeli dovolj zemlje dovolj njiv. Gozd jih je vse redil skozi vsa povojna leU * . . Pavel se je ves vrgel v delo na gruntu. Grebenčevina je imela največje njive v vaej jelovšk žufmiji. Oral je.sejal, koail in te-žačil ter se pehal za grunt. Garal je od zore do mraka. V tem delu mu je čaa potekal hitro. Nenadoma je s posnel, da je šele sedaj ko je pričel težačitl na trdi sem lji, pričel živeti avoje polno živ IJenje. To spoznanje In zavest da je te v drugo poetal srečni oče. sU ga navdajala t ponosom Zato mu je bilo vedenje njegove matere, ki njegove žene ni in ni marala, nerazumljivo. Ves čas odkar je bil ie poročen, je mol čal In trpel ter upel. da se bo vse še nekako izgladilo, da bo na-petost med taščo In snaho popustila. To upanje je'gojil tem vztrajne je, ker mu Je sedaj po-darila Albina fte drugega zdravega otroka. Spet je bil deček. Zdaj je bil on tisti, ki je hotel izbrati svojemu otroku ime. "Andrejček naj bo ..je ve« srečen zašepetol ženi. Ničesar mu ni odgovorila. Nasmejala se mu je t izmučenim nasmehom, oči pa so jI žarele od udovoljstva lto ga je videla Uko otročje veselega | Seveda stara Grebenka je bi-la trma »ta tudi po tem dogodku. k*r Albin* ai maral*, tudi ai Člani mornarske unije, ki so pomagali pri reševanju potnikov veleleiala Cavalier, ki je treettl morje 300 milj etran od newyor£!kega pristanišča. čutila radosti, ki je objela Pavla. Ujedala se je še naprej; vselej in povsod, kjerkoli Je imela za to le najmanjši povod. Končno je to njeno nenehno vtikanje v njegovo delo tudi Pavlu zrastlo čez glavo. Nekega dne je pri takšnem jezljivem ritanju vzrojil: "Hudič naj vzame vse skupaj! Vaše večno zbadanje mi je odveč!" Grebenka je bila sprva zapre-paščena nad sinovo vzkipljivostjo. Komaj pa se je znašla, je pričela še bolj ko preje kričati. *Seveda, ti misliš, da je s tem že opravljeno, če se sam ženeš in pehaš. Seveda, ti garaš, ona pa sedi kakor kakšna grofica in se malo meni za vse tvoje pehanje in napenjanje. Saj kakšen pa tudi si!" je kar sredi vpitja plosknila z rokami. "Ves si . povaljan in pomečkan. Mene je sram, ko te vidim takšnega, nje, ki ti je žena, ni sram! Tfej! Pa da boš vedel, ti rečem še tole: Na možu in na njegovi obleki se poznata ženina pridnost in ljubezen!" To posmehovanje ga je divje razsrdilo. Poskočil je izza mize In obstal pred materjo ves trepetajoč. "Povaljan in pomečkan, pravite?" je zarenčal: "Kaj pa hočete, vas vprašam! Ali vam ni dovolj, da garam ko kakšen hlapec? Vam ni zadosti, da moram prenašati poleg skrbi še vas in valo ihto in vse to zoprno življenje na domačiji? Ali zares prav nič ne pomislite, da so sedaj drugačni časi, kakor so bili? Ali ne vidite, da sem moral kupčijo in pisarjenje računov zamenjati z motiko? Mar mislite, da bom v štirkanih srajcah oral in okopaval? Hudiča, da vas le sram ni! Stari ste že, da bi morali z molekom v roki prositi Boga za zlahkotenje duše — pa ne, sovraštva je polno vaše srce in ne razumete in nočete razumeti, da ste pred Bogom in ljudmi dolžni spoštovati ženo, ki sem jo vzel v zakon in ki je mati mojih dveh otrok!" , Vroča jeza se je kuhala v njem in kri mu je silila v glavo. Toda stara Grebenka se ni hotela umakniti pred svojim sinom! Obrnila se je sicer kakor da hoče zdaj oditi; toda še med vrati je obstala in mrzlo zasi-kala: * "No, lep sin si! Le kriči nad svojo materjo! Se v grobu se ti jezik ne bo posuš^!. Privoščim ti, da bi se nekpč tudi tvoji o-troci nad teboj ^tako grdo znašali, kakor se ti znašaš nad menoj. In da boš vedel: preklela sem dan. ko si se oženil! Pravn reč, če je poštarics tvoja žena! Na sladkarijah zafrčka, kar za-služi! Nikar ne misli, da ne zvem vsega in da ne vem, kakšno gospodinjstvo ima! Vse vem! Tudi na otrokih se pozna njena pridnost! Saj Andrejčka še umiti ne zna posten^ Gre-gorček pa prenekaterikrat pri-joka lačen k meni. In kaj imaš ti ssm od nje?"-- Se bi govorila. Njega pa je ujeailo, da Je skočil proti pragu, odprl vraU na stežaj ter jo pahnil venkaj v vežo. Potlej je vrata sobe trdno zaprl za njo. Stara Grebenka je planila v jok. In ihteč je odcapljals v gornjico. Takrat šele mu je sunilo v zavest. da je šel predaleč. Jezil se je nad materjo, ni pa pomislil, da je tudi ona jezljiv* le uradi toga, ker je tudi sama bila vsa natoknjena radi slabe kupčije v štacuni, ki jo je se zmerom Mia vudila. Denarje je pri- manjkovalo, kmetje pa so v njeni trgovini kupovali le še na u-panje. Dajala jim je, dokler ni izpraznila vse zaloge. Šla je predaleč z zaupanjem in končno je pričelo tudi njej primanjkovati denarja za nakup novega blaga. Štacuna je bila iz dneva v dan bolj prazna in zapuščena. Vsega tega Pavel ni vedel. Mati mu ni ničesar povedala, le ujedala se je nad njim, ker je nad nekom pač morala iztresti svojo nejevoljo. Na mah mu je postalo žal, da je bil surov z materjo. Toda bil je pretrmast, da bi stopil za njo ter jo potolažil, da ne bi jokala. Trepetajoč po vsem telesu je stopil iz hiše ter naglo odšel pceti pošti. Cim je prestopil prag ženinega stanovanja, je napetost njegovih živcev popustila.--- AH ste naročeni na dnevnik Proeveto? Podpirajte svoj list! Ali «te že naročili Preaveto ali Mladinski list arojemu prijatelje edini dar trajne vrednosti, ki ca ali sorodniku v domovino? To jt za mal denar lahko poAljete evoj oen t domovina. —>— ---- ■ —— Pomanjkljivo nadzorstvo "Ali so bolečine preteklo « spet nastopile?" "To pa ne vem, gospod dt* tor; vso noč sem spala." a V hotelu "Na pomoč! Na pomoč! Vn tar, kje ste?" "Tu sem, milostiva.- Kaj želite?" "V moji sobi sta dva tujci Vrzite, prosim, enega ven." ] a Strah Ocvirek prišepa k zdravniki in ga prosi, naj preišče nj^o* zateklo koleno. Zdravnik odvij začasno prevezo, zmaje z glan in reče: »• "Tole je pa huda reč. Kak dolgo je koleno že oteklo?" "O, teden dni bo že." "Toda, vraga, zakaj niste prt) prišli k meni? Ali vas hi nič t» lelo?" "Pa še kako, gospod doktor,t nisem mogel oditi neopazen oi doma. Veste, ne maram, da l moja žena kaj zvedela. Kad« nisem čisto zdrav, mi ntunni vselej takoj prepove kajenje." V JUGOSLAVIJO Vi p*t*J«ta nagi« in prijetna na naiih priljubljenih parnUlh: BREMEN • EUBOFA COLUMBUS MEW TOK« • BAMBURG ■ANSA • DEUTSCHLAND likorn« Matnlik« arase «4 Oberbau rpa. ___Hamburgs POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBIŠČEJO V A M ERIK T Paeebna nI »k» rana M reinje la Evropa maS |. aprilom |» ti. aprilam (ar S«. Junijem in It. julijam — *tlritoSen*e bivanja * Ameriki _ Z* pojaanil* vpraiajtc lok «In. v« sirentall «li 130 W. RANDOLPH 8T„ CHICAGO, ILL. HAMBUIO-AMKBICAN LIBE ft, «0BT1 «KIMAM LLOTDlP NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO Pe sklepe 11. ratas konvencije t prišteje «dea, tea, tri, štiri all pet DtaL List Preeveta stana m vse •»• tetoe aaročnino. Ker pa Cleero la Ckicago Js....!*-* 1 tednik i«............. S tednika la............1,1 S tednike in............, M 4 tednike la............179 5 tednikov la...........I* st.ee Za Zdrnl. države In Kaaado. HM Za 1-tednik In.............. |.St X tedniVa in............ S.SO S tednike In............ 2.40 4 tednike In............ 1.20 5 tednikov In........... nič _______________!___ Za Evropo Jo...... Ispolnlte spodnji kupon, prlloilte potrebno moto denarja ali Mes* Order v. pl-mu In al naročite Proeve«». Ilot. ki Je vaša laatniaa. «Pojannllo:—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali ¿e se preseli proč od družine in bo sahteval »srn svoj tednik, bode morsl tisti «lah is dotične druilne, ki Je tako «kupa* naročena na dnevnik Prosveto.lto takoj nasnaniti »pravnUtvu liita, in obensm doplačaU dotično vsoto lista ProaVoto. Ako te*a n« >t*l tedaj mora upravniftivo cnišati datum sa to vaoto naročniku. l'ROS V ETA. 8NPJ, 2S57 8«. Uwndale Ave.. Cbkaffo. HL Trlleleno poMIJam aaročnino aa liat Preoveto vaoto .......... ...................................... droit va it. ....... ............................. Ustavite todnlk la Ks pHpiéite k moji aaročalai od aledeflh t*" moje dralioe: ........rt.......................Cl. draštva št....... ,)...................................društva ......... 4)................................S.....čl. draštva •L....V...............................u.XX draštva št........ Maete.............................- ....................... Nov aaroMk gU, urofelk.....i........—• ............................