L?to IV.	Celovec, IS. marca 1948	'	Številka 12
fft WIMH lili UH   ■ f PlkmaiWUUUIJi'W	WKIIMilJii i aiupirt-my^T^ragy^gi--^
Pričetek konference v Parizu
Bevin in Bidanlt govorita - Vključitev Zapadne Nemčije v Mashallov načrt
V ponedeljek popoldne se je v palači francoskega zunanjega ministrstva pričela konferenca 16-tih držav, ki sodelujejo pri obnovitvenem načrtu za Evropo, pod predsedstvom britanskega zunanjega ministra Bevina, ki je izjavil med drugim:
»Na koncu obdobja Marshallovega načrta. morajo evropske države delovati na to, da se bo Evropa postavila na lastne noge in da ne bo predstavljala breme' za davkoplačevalce katerekoli druge dežele. V resnici si moramo postaviti za cilj, da bomo na koncu tega obdobja dosegli položaj, kjer bomo lahko prispevali k zvišanju svetovne proizvodnje in .k zvišanju splošnega življen-skega blagostanja.
Ameriška pomoč nam omogoča prehod k temu in ta čas moramo izrabiti, da zgradimo pogoje za sodelovanje na zdravi pod-lagi.«
Zunanji minister Bidault pa je dejal v svojem pozdravnem nagovoru: »Prisotnost štirinajstih zunanjih ministrov priča svetovni javnosti, kakšen pomen pripisujejo vlade zastopanih držav tem pogajanjem^
Naš skupni cilj je organizacija evropskega gospodarstva. 'Cepitev Evrope se*je danes poostrila na tak način, ki je prav tako obžalovanja vreden, kakor je nespremen-Ijiv.
Ko je zmagujoči vojak, dalekovidni državnik George Marshall napravil svojo širokogrudno ponudbo, ni bil v principu no-
Zamisel, ustvariti sistem, ki bi resnično in učinkovito mogel zboljšati gospodarski položaj Evrope ter postaviti temelje za pogoje stalnega miru, ta zamisel se je izoblikovala v duhu ameriškega zunanjega ministra Marshalla ob njegovi Vrinitvi s konference v Moskvi, v aprilu 1947. ^ V nasprotju s sovjetsko taktiko zavlačevanja glede rešitve evropskih problemov v političnem ožini in z ozirom na nujne potrebe Evrope je bil ameriški minister mnenja, da se ne sme pustiti bolnika umreti, medtem ko zdravnik premišljuje in študira. In že v napitnici, ki jo je izrekel v Kremlju ob priliki banketa, ki ga je priredil Stalin proti koncu zasedanj Sveta zunanjih ministrov, je Marshall izjavil:	»Moja domovina je
mlada država in kot vsi narodi mladih držav, je nepotrpežljiva. Nestrpno želi videti Evropo ponovno v redu, v razvoju, delavno in srečno, kot je bila nekoč... Če mi med to konferenco ni uspelo prepričati vas, da je to — in samo to — naš namen, potem nisem storil svoje dolžnosti do svojega naroda.«
Ko se je Marshall vrnil v Washington, je poročal predsedniku Trumanu in glavnim predstavnikom kongresa o delu na moskovski konferenci. Deset dni po svojem razgovoru s Stalinom, 28. aprila, je izrazil svojo zamisel ameriškemu narodu v govoru po radiu. Treba je bilo delati hitro, prej kot ki bilo prepozno, da bi Evropa mogla zopet najti svojo gospodarsko rešitev.
Tedaj je namestnik zunanjega ministra William Clavton pripravil prav v tistih dneh jasno spomenico, katere vsebina je bila približno sledeča:	»Združene države
dobro poznajo škodo, ki jo je vojna povzročila Evropi neposredno: razdrta mesta, izguba človeških življenj; prav tako pa poznajo tudi posredno škodo: prelom življenjske povezanosti med mestnimi delavci in delavci na kmetih, med pristanišči in zaledjem, med enim narodom in drugim. Za-
beden teh narodov priključen. Sklenili pa smo, da si bomo najprej sami pomagali in šele nato sprejeli pomoč Združenih držav.
Nočemo nobene druge internacionale kot bratsko in prostovoljno sodelovanje po preizkušenih pravilih demokracije. Tudi Nemčija, od katere nas ločijo stoletja stara nasprotja, mora zopet zavzeti mesto v družbi narodov.«
. Oh koncu je Bidault izrecno pozval narode, ki so pod sovjetskim vplivom, naj se priključijo Marshallovemu načrtu.
»Naj bi naše ponovno vabilo,« tako je dejal, »nekoliko vplivalo na one dežele, katerih odklonitev je trdovratna, četudi ni prostovoljna. Vrata so odprta vsak čas, le nekoliko dobre volje je treba.«
Glavni cilji konferenčnega dela so: politično dokazati, da so evropske dežele izven sovjetskega vpliva sklenile, da bodo skupno delovale pri ustvarjanju politične stabilnosti (trdnosti), dalje izdelati pregled o zakoniku evropske obnove, njenih načrtov in uspehov na področju samopomoči in sestaviti potrebno organizacijo za izvedbo ameriške pomoči na učinkovit način.
. Avstrijska • delegacija, ki jo vodi zunanji minister dr. Gruber, jc že stopila v stik. z ostalimi delegacijami. Zunanji minister dr. Gruber je v nedeljo imel daljši razgovor z italijanskim zunanjim ministrom grofom Carlom Sforza.
upanje v denar je izginilo. Popraviti je treba ne le materialno škodo, temveč moramo obnoviti stari mehanizem trgovine.« Istočasno je urad za politične načrte pri zunanjem ministrstvu, katerega ravnatelj je George Kennan, svetoval, da morajo biti prav evropski narodi sami tisti, ki bi v naprej določili načrt za obnovo; s tem bi se izognili lahki obdolžitvi imperializma in vmešavanja v evropske zadeve, (obdolžitev, ki so jo kljub vsemu naprtili Združenim državam). Po drugi strani pa bi lahko na ta način prepričali kongres, da je Evropa s svoje strani doprinesla največji napor za lastno gospodarsko obnovitev. Minister Marshall je tedaj imel vse elemente za objavo svojega načrta, kar je tudi storil 5. junija 1947 v svojem govoru, ki je zdaj postal že zgodovinski. Tistega dne so na univerzi v Harvardu otvorili akademsko leto in je bila predvidena slovesnost, pri kateri so podelili Marshallu diplomo »ad honorem«.
V svojem govoru je zunanji minister utelesil zamisel, ki je takrat dozorela v njegovem duhu. Njegov govor je pretresel '«so Evropo. Načela, ki jih je podal v tem govoru, bi svetovni tisk nedvomno proglasil, za temelj takoimenovanega »Marshallovega načrta«. Ta načela moremo v kratkem navesti v sledečih točkah:
1.	Evropa potrebuje ameriško pomoč v prihodnjih treh ali štirih letih, sicer bo doživela težak polom.
2.	Združene države bi morale storiti vse, kar je v njihovih močeh, da preprečijo ta polom, kajti njegove posledice hi bile zelo težke.
3.	V tej krizi zadržanje Združenih držav nima namena odvrniti ali nasprotovati kateri koli sili, temveč ima izključen namen uresničiti mir in pridobiti svobode vsem.
4.	Ameriška pomoč ne sme biti le delna in negotova, temveč mora težiti za tem, da bo izvedla splošno in stalno gospodarsko obnovo.
5.	Združene države morajo sodelovati s katero koli vlado, ki ima namen sodelovati pri tej obnovi, a se mora tudi upreti vsaki vladi, ki bi skušala zaradi svojih osebnih namenov ovirati ali zavlačevati evimpsko obnovo.
6.	Prišel je trenutek, v katerem morajo evropski narodi povzeti iniciativo ter pojasniti, kaj rabijo od Združenih držav in kaj morejo sami storiti za lastno obnovo.
7.	Združene države morajo prijateljsko doprinesti svoj del k izvršitvi tega načrta, pri katerem bi morale po možnosti sodelovati vse evropske države, ter storiti vse, kar je v njihovi močeh, da zagotovijo uresničitev tega načrta.
Po vsem svetu je bilo ogromno zanimanje, ki ga je vzbudil govor v Harvardu. Ta gbvdr je začetek dolge vrste dogodkov, v katerih se je izražena zamisel počasi razvijala ter dobila pravo obliko in je končno postala zakonski osnutek, ki oo prav v teh dneh dobil veljavnost z odobritvijo ameriškega kongresa. S tem osnutkom Združene države določajo, kakšen mora hiti njihov finančni prispevek in sodelovanje njihovih materialnih virov pri-tem velikem delu za mir.
*
21. marca se bo pričela v Londonu konferenca socijalistov onih držav, ki sodelujejo pri Marshallovem obnovitvenem načrtu za Evropo. Ta teden bodo podpisali v Turinu tudi pogodbo o novi carinsld zvezi med Italijo in Francijo. Podpisala bosta to pogodbo italijanski zunanji minister Sforca in francoski zunanji minister Bidault
Sredi aprila meseca se bodo vršile v Italiji splošne volitve, katerih izid z velikim zanimanjem pričakujejo. Znano je, da bodo poizkusili komunisti v Italiji in v Franciji storiti vse, da bi izjalovili Marshallov načrt. S tem izvajajo povelje Ždanova, ki je obljubil, da bodo storili vse za uničenje Marshallovega načrta.
Bruseljski
V sredo so podpisali zunanji ministri Velike Britanije, Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga pogodbo o medsebojnem sodelovanju.
Popolni pomen sporazuma, ki so ga v Bruslju dosegli diplomatski zastopniki Britanije, Francije ter držav Beneluxa, bomo mogli doumeti šele v luči širšega ozadja svetovnih dogodkov. Ko bodo točneje znane podrobnosti te pogodbe, bomo videli, da ustvarja ta pogodba nov kolektivni status za države podpisnice in vse druge države, ki se bodo pozneje pridružile tej zvezi. Ta status sc naslanja na določila listine Združenih narodov, po katerih je upravičen obstoj pokrajinskih sporazumov ali pokra-j inskih skupin, katerih namen je ohranitev mednarodnega miru ter varnosti. V svojem najglobljem smislu pa nova pogodba pomeni, da evropski narodi priznavajo na prvem mestu skupno vez in edinost ter puščajo ob strani stare spore. To je glavni pomen zahodne zveze.
Prepričljivi dokaz zrelosti te nove politične zamisli je dejstvo, da je bilo potrebnih zelo malo koncesij za dosego sporazuma. Ko je bila s predhodnimi razgovori uglajena pot, so se sestali diplomatski strokovnjaki in pri svojih desetdnevnih konstruk-
Aretidla v Jugoslaviji
Iz Slovenije je prispelo več poročil o številnih senzacijonalnih aretacijah. Med aretiranimi so baje visoke osebnosti komunistične stranke in gospodarskega življenja Jugoslavije. Znano je, da se nahaja med obtoženci najmanj en namestnik «ninistra, en visok uradnik slovenske gospodarske nadzorstvene komisije in tajnik komunistične stranke enega najvažnejših industrijskih okrajev Jugoslavije. Vsi obtoženci so ba je Slovenci.
Število aretacij znaša baje nad dvajset oseb. Vsi aretiranci so razen namestnika ministra za industrijo, uradniki slovenske vlade in še posebno njenih gospodarskih uprav. Obtoženi so, da so kot britanski ovaduhi pristopili k slovenski komunistični stranki in da so po vojni svoj visok uradni položaj zlorabljali v svrhe gospodarske spijonaže.
Aretiranci so znani kot člani »Dachau-skupine«, ker so jih Nemci med vojno držali internirane v taborišču Dachau. Še med vojno pa so bili pozneje spuščeni na svobodo in so pristopili k Titovemu pokretu v Sloveniji.
Iz uradne jugoslovanske strani ta poročila potrjujejo.
AMERIKA ZA PREISKAVO BOGODKGV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Uradni ameriški govornik je v ponedeljek zvečer izjavil v Lake Success, da bodo Združene države pritrdile zahtevi države Chile, po kateri naj bi postavili preiskavo zadnjih dogodkov na češkoslovaškem na dnevni red Varnostnega sveta-
PORAZ KOMUNISTIČNE STRANKE V FRANCIJI
Pri naknadnih volitvah v Valence v Južni Franciji je dobil komunistični kandidat samo 855 glasov, medtem ko je dobil njegov MRP-nasprotnik 2158 glasov. Mandat, ki je dosedaj bil v komunističnih rokah, je s tem prost, kajti komunist Armand, ki je bil leta 1945 izvoljen s 2084 glasovi, je odstopil.
De Gaullejeva RPF je imela prednost pri kantonalnih volitvah v Phitviertsu pri Orleansu nad vsemi drugimi strankami.
Kandidat RPF je dobil 2074 glasov, radikalni socijalist 1913, komunist 1292, soci-jalist 732 in kandidat MRP 682.
sporazum
tivnih pogajanjih niso naleteli na nikako resno oviro. Pri njihovih sklepih ni šlo zato, da hi skušala kaka država doseči zase kako posebno prednost. Pri tem ni šlo za kako barantanje, pri katerem bi lahko en partner dosegel kaj več, drugi kaj manj. Šlo je za ojačanje in ohranitev koristi ter idealov, ki so življenskega pomena za vse. Sporazum je zato obramben in konstruktiven. Sporazum ščiti Združene narode pred vsakršnim napadom, pa naj ga izvede Nemčija ali katera koli druga država.
Moskovska »Izvest ja« niso izgubila časa, ampak so nenadoma napisala, da je ta pogodba »zarota proti miru in proti demokratičnemu gibanju v državah, ki so bile na tej konferenci.« Če so hotela »Izvestja« reči, da se je pet vlad združilo proti komunizmu in taktiki, ki jo je komunizem pokazal v Pragi, potem so imela prav. Bruseljski sporazum hoče namreč z vsemi praktičnimi sredstvi ščititi parlamentarne in miroljubne metode, ki jih komunisti povsod teptajp. Bruseljske podpisnice so Si hotele s pametno pripravo omogočiti, da bi lahko na najuspešnejši način izkoristile ameriško pomoč. Dokončno sliko pa bo narisala pariška konferenca, ki bo slikala na večje platno*. (»Times«)
zguMna HantaBmn načrta
Oblast v družbi
Po zemeljski obli
(NEKAJ ODLOMKOV IZ SOCIOLOGIJE)
Oblast v družbi imenujemo pravico usmerjati dejavnost in zadržanje članov določene družbe k uresničitvi namena, ki ga, ima določena družba. Oče ukazuje otrokom, da se morajo učiti, da morajo pomagati pri tem ali onem delu, oče prepove otrokom, da ne smejo delati škode itd. S temi ukazi dosega namen družine: da vzredi in vzgoji otroke.
Odkod izviraoblastvdružbi? Oblast izvira: a) neposredno iz človekove družne narave, b) posredno od Boga.
a) Iz človekove družne narave človek je po svoji naravi družno bitje. Rodi se v družbi in brez družbe se ne more niti telesno niti duhovno razvijati in postati zrel človek.
življenje v družbi je možno le, če vlada v njej določeni red. če bi živel en sam človek na svetu, bi bili vsi prometni predpisi odveč. Ker pa uporablja ceste veliko ljudi in nešteto vozil vseh vrst, določajo predpisi, da je treba voziti desno in prehitevati levo, kdo ima prednost na križiščih itd. Kjer pa je promet izredno velik, nastavlja družba celo posebne organe — prometnike, d n nadzorujejo , promet in tako preprečujejo nesreče. Tako so tudi na ostalih področjih potrebni neki predpisi, bodisi običaji ali pravni red, ki preprečuje škodljiva trenja med ljudmi in ki omogočajo, da moremo predvideti, kaj bo v tem ali onem primeru napravil naš sosed ter temu primerno uravnati svoje zadržanje.
Ker ima vsaka družba svoj posebni namen, je oblast potrebna tudi zato, da usmerja dejavnost članov k doseganju tega namena. Če voz obtiči v blatu, ni dovolj, da priskočijo ljudje na pomoč in vleče vsakdo voz na svojo stran, če se še tako trudijo, ne bodo izvlekli voza iz blata, dokler ne bo nekdo ukazal,- naj vlečejo vsi v isto smer in naj potegnejo vsi naenkrat.
Ker pa je oboje — tako red v družbi kot prizadevanje za dosego skupnega namena — za življenje v družbi nujno potrebno, je oblast v družbi nujna, ne nekaj poljubnega. Zato izvira oblast neposredno iz človekove družne narave.
b) O b 1 a s t je o d B o g a človek pa nima življenja sam od sebe. Bog ga je ustvaril, toda ne kot samega sebi zadoščujočega poedinea, marveč kot družno bitje. Bog je 'torej kot Stvarnik človekove družne narave, v kateri je oblast utemeljena, obenem tudi posredni Stvarnik oblasti v družbi. Tako moramo razumeti izrek sv. Pavla: »Kajti ni je oblasti,'ki nebi bila od Boga« (Rimlj. 13, 1), in: »Kdor se torej ustavlja oblasti, se ustavlja božji navedbi« (Rimlj. 13, 2).
Ker pa Bog spoštuje človekovo svobodo, dopušča tudi zlorabo oblasti. Tako je mogel Kristus odvrniti Pilatu na vprašanje: »Ali ne veš, da imam oblast te oprostiti, pa tudi oblast te dati križati?« — »Nobene oblasti ne bi imel nad menoj, če ti ne bi bila dana od zgoraj.« (Jan, 19, 10—11.)
Zmotne teorije Začetek novega veka označuje osamosvojitev človeka, ki se. hoče otresti vsake vezi. Opažamo nekaj podobnega kqt pri mnogih otrocih, ko dorastejo. Zde se samim sebi tako pametni, da lahko prezirajo svoje starše in se jim odpovedo, pri tem pa pozabljajo, da se morajo predvsem staršem zahvaliti, da so to, kar so.
Tako tudi novodobnemu Človeku ni več ugajalo, da bi oblast izvirala, vsaj posredno od Boga. Hotel je postati sam svoj gospod tudi v tem oziru.
Hobbes in Rousseau Najbolj znani utemeljitelji oblasti v človeku samem sta teoriji angleškega filozofa Hobbesa (živel od 1588 do 1679) in francoskega filozofa Rouseaua (živel od 1712 do 1778).
Človek človeku — volk Hobes je razvil v knjigi »Leviathan« (izšla leta 1651.) naslednjo teorijo: človek je po naravi pokvarjen. Obvladujejo ga tri strasti — tekmovalnost, nezaupnost in častihlepje. Zato vlada v naravnem stanju boj vseh proti vsem. Ker pa bi ta boj vseh proti vsem človeštvo iztrebil, so ljudje,-pogodbe-no ustanovili državo in prenesli svoje pravice na absolutističnega vladarja. V tem stanju civilizacije določa pravne predpise volja vladarja, čigar zakoni so izvir poedi-nih pravic in dolžnosti v družbi.
človek je po naravi dober Rousseau pa trdi v knjigi »O družbeni pogodbi* (»Du Contrat Social«), da je človek po naravi dober in da si sam popol-äoma zadošča. Družbe zase sploh ne potrebuje. Toda v človeku je tudi gon po napredku. V stremljenju za napredkom pa naleti človek na težave, ki jih sam več ne
zmore. Sele združitev sil več ljudi more premagati vse ovire. Ta združitev se izvrši na podlagi pogodbe: vsakdo odstopi del svojih pravic vsem in tako prav za prav nikomur. Tako je ostal svoboden kot prej. Naravno enakost pred sklenitvijo pogodbe nadomesti pravna ehakost po sklenitvi pogodbe.
Vrhovnost (suverenost) ljudstva
Vrhovne oblasti v družbi pa nima absolutistični vladar, ampak ljudstvo samo. Ljudska volja je izvor oblasti ter tudi vseh poedinih pravic in dolžnosti. Te vrhovne oblasti ljudstvo ne more oddati, pač pa lahko določi, da jo izvršujejo poedine osebe: ali vladar, ali ožji krog oseb ali pa si pridrži ljudstvo tudi izvajanje oblasti sebi.
Ljudstvo lahko vedno svobodno odloča: poljubno lahko spreminja oblike države, odstavlja oblastnike. Celo družbeno pogodbo samo more odpovedat1'.
Vplivi pogodbene teorije na življenje
Ker je vse življenje človeštva po koncu srednjega veka zašlo, bolj ali manj v individualistično smer, so naletele ideje Hobbesa, zlasti pa še Rousseaua na navdušen sprejem meščanstva, ki je te teorije izrabilo, da je iztrgalo vodstveni položaj iz rok plemstva. Danes vsebujejo skoraj vse ustave stavek, da izvira vsa oblast iz ljudstva. Tako določa člen 1. sedaj veljavne avstrijske ustave:. »Avstrija je demokratska republika. Njeno pravo izvira iz ljudstva.«
Čl. 6. nove jugoslovanske ustave iz leta 1946 pa se glasi: »V Federativni ljudski republiki izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu.«
Vsakdanje izkustvo pa nam dokazuje, da tudi taka ustavna določila vedno ne preprečijo zlorabe oblasti.
T e m el j ne zmote Hobbesa in Rousseauja
Hobbes in Rousseau jemljeta za izhodišče svojih teorij posameznika, ki lahko živi izven družbe. Tega pa ni. Zato tudi nada-daljnji zaključki iz te predpostavke ne drže.
Hobbes je mnenja, da je človek »do mozga« pokvarjen, kar tudi ni res. Enako zmotno je seveda tudi Rou.sseaujevo mnenje, da je človek živi angelček. Zato je napačno vse, kar gradita na teh zmotnih temeljih.
Trditev, da so ljudje pogodbeno ustanovili družbo, je plod fantazije in ne odgovarja resničnemu nastanku družbe.
Usodnost te zmotne teorije
Hobbes in Rousseau sta hotela osvoboditi družbeno oblast od Boga in njegovih zapovedi, ki vežejo tako podložn i-ka kot tudi oblastnika. Toda prav s tem sta omogočila, da je zavladala v družbi samovolja. Oblast ni več vezana na nravne postave. Pravica se ne določa več po tem, kaj je prav in kaj ni, marveč po tem, kaj večina hoče. Ker pa lahko tudi manjšina obvlada večino, ne ovira samovolje oblastnikov nobena stvar več. dreš.
(Konec prihodnjič.)
APRILA NOVE NAKAZNICE ZA TEKSTILNO BLAGO
Glavni gospodarski urad na Dunaju je sporočil, da so sklenili jfri seji zastopnikov iz vseh zveznih dežel, zvezne gospodarske zbornice in zbornice za delavce in nameščence uvedbo nove nabavljalne nakaznice za tekstilno blago. Ta nakaznica bo veljavna za nakupe v vseh avstrijskih zveznih deželah. Z izdajo računajo v teku aprila meseca.
PRESKRBA Z ŽIVILI SE BOLJŠA
Minister za kmetijstvo v Združenih ameriških državah, Clinton P. Anderson, je izjavil, da se je preskrba z živili od pretekle .jeseni naprej znatno izboljšala. Kljub temu izboljšanju pa bo vseeno še več let potrebno, da bo v nekatere dežele morala Amerika uvažati živila, ker same te dežele ne bodo proizvajale zadostne količine živil.
Ameriška vlada računa, da bo v tekočem prehranbenem letu, ki traja do 30. junija t. j., izvozila skupno 12,249.000 ton pšenice. Od tega je bilo'do konca decembra 1947 že izvoženo 7,122.760 ton pšenice. Ako pa tudi v. naprej ne bodo ameriški živinorejci za krmo vporabljali pšenice, oziroma bodo vporabo pšenice za krmo čim bolj znižali, bo mogla Amerika izvoziti 13,610.000 ton pšenice.
Četudi so se izgledi za «novo žetev v Evropi znatno izboljšali, vendar so posevki s krušnimi živili ▼ Evropi še vedno za 10% mar.jši kot pa so bdli pred vojno. Zato pa tudi pridelki žita v Evropi ne bodo zado-
A VSTRUfl
Ministrstvo za prehrano je predložilo zavezniškemu svetu v odobritev predlog, naj bi dobivali potrošniki že v februarju t. j. po 1800 kalorij dnevno mesto sedanjih 1700 kalorij. Seveda bo to zvišanje možno le, ako bodo na to pristali Amerikanci, ki bodo morali nato seveda dobaviti za to zvišanje potrebne količine hrane.
Po tem predlogu bi dobili normalni potrošniki dnevno po 1800 kalorij, mladoletni po 2000 kalorij, nameščenci po 2000 kal., navadni delavci po 2400 kal., težki delavci po 3000 kal. in najtežji delavci po 3250 kal.
Istočasno je tudi nameravano, da bi od dosedanjih dnevnih obrokov prešli na tedenske obroke, ki bi znašali za normalne potrošnike: 3150 kg kruha in moke, 120 g hranil, 210 g mesa, 210 g maščob, 175 g stročnic, 175 g sladkorja in 1400 g krompirja.
VELIKA BRITANIJA
V britanski spodnji zbornici je zahteval konzervativni odposlanec od vlade, naj povabi k sedanjim pariškim razgovorom tudi voditelje strank, ki so morali bežati iz držav, kjer imajo komunisti oblast. Te osebe naj bi prisostvovale pariškim razgovorom le kot opazovalci. Zastopnik vlade je odgovoril, da bi ne bilo pametno, če bi povabili k takim razgovorom posamezne osebe. Razen tega pa britanska vlada sama ne more v tem pogledu ničesar storiti, ker morajo izraziti svoje mnenje vse države, ki so pri konferenci zastopane. Odposlanec delavske stranke je stavil vprašanje, če so pri pogovorih med petimi državami v Bruslju predlagali, naj povabijo k sodelovanju pri evropski zvezi tudi Španijo. Zastopnik vlade je odgovoril da ne.
Po poročilu londonskega radia je izjavil britanski zunanji minister za letalstvo, Artur Henderson, pred zbranimi pripadniki britanskega kraljevskega letalstva, da je izredne važnosti obdržati moč, ki jo je britansko letalstvo imelo med vojno. Minister Henderson je rekel: Prepričan sam, da je mogoče vkljub napetemu mednarodnemu položaju vojno preprečiti.
ZDRUŽENE PRZAVE
Ameriški senat je sprejel v soboto Zakon* ski osnutek evropskega obnovitvenega načrta. Zakon so sprejeli po enajstumi debati z 96 glasovi proti 17. Sedaj so ga predložili reprezentančni zbornici.
Ameriška reprezentančna zbornica bo v kratkem proučila lastni zakonski osnutek za pomoč inozemstvu. Ta zakonski osnutek ne predvideva pomoči samo za Evropo temveč tudi za Kitajsko. Obe obliki' zakonskega osnutka bodo proučili pri skupni seji
kongresa, da najdejo kompromisno rešitev.
Ameriški minister za obrambo, James Forrestal, je sklical koncem preteklega tedna konferenco šefov generalnega štaba, da določijo končnoveljavni akcijski načrt za slučaj nenadne vojne.
V	teku tiskovne konference je g. Forrestal izjavil, da je vsako mnenje, češ, da je dovolj časa, pripraviti se na vojno, neodgovorno.
SOVJETSKA ZVEZA
Moskovski radio je poročal, da je predlagal generalisim Stalin finski vladi, naj pričnejo pogajanja glede sklenitve finsko-so-vjetske zavezniške pogodbe 22. marca. — Finski predsednik Paasikivi je predlagal 20. marec- za pričetek pogajanj.
JUGOSLAVIJA
V	jugoslovanski prestolnici so podpisali med češkoslovaško in Jugoslavijo pogodbo o letalskem prometu. Na podlagi te pogodbe bodo letalski promet med obema državama znatno povečali
PALESTINA
V	Palestini je prišlo do novih spopadov med Židi in Arabci. V ponedeljek se je sestalo sedem zunanjih ministrov držav, ki so članice Arabske lige v Bejrutu, da proučijo položaj v Palestini. Odposlanci Ame-
, rike, Francije, Rusije in Kitajske pri svetovnem varnostnem svetu nadaljujejo svoje neuradne pogovore o Palestini. O teh pogovorih bodo poročali varnostnem svetu.
Češkoslovaška
Češkoslovaški pravosodni minister dr. Aleksej čepička je napovedal v radijskem govoru v Olomucu drastične reforme češkoslovaške zakonodaje. Tem reformam bodo sledile nove čistke sodnih zborov, ponovne razprave, obsodbe zaradi prestopkov proti ^narodni časti in ustanovitev ljudskih sodišč, ki bodo najvišja sodna oblast. Minister dr. čepička je nadalje izjavil: »Volitve maja meseca bodo potrdile dogodke iz februarja. Več kot 10000 akcijskih odborov izraža voljo naroda in dokazuje, da vlada ministrskega predsednika Gcttvalda ni diktatura.«
Kakđr poročajo, bo prispelo koncem meseca julija v Avstralijo iz Evrope 4600 preseljenih oseb. Do konca letošnjega leta bodo naselili v Avstraliji 9000 evropskih beguncev. 'Če bi bilo dovolj prevoznih sredstev na razpolago, bi v Avstraliji naselili lahko 20.000 evropskih beguncev.
ščali za prehrano prebivalstva, ki je medtem narastlo še za 10%.
Razen tega je v Evropi zaradi izredno velike izčrpanosti zemlje in zaradi pomanj-känja umetnih gnojil potrebno izredno ugodno vreme, da bo žetev srednje dobra.
SVINEC IN CINK NA KOROŠKEM
V letu 1947 je dosegla proizvodnja svinca in cinka na Koroškem okroglo 46.900 ton. Leta 1946 je znašala proizvodnja svinca in cinka na Koroškem samo 19.200 ton, leta 1937 pa 112.750 ton. Vidi se, da smo še daleč od predvojne proizvodnje.
VSE PO NAČRTU
Razen Sovjetske zveze ima še sledečih pet držav petletne načrte ali kakor pravijo tudi — plane za gospodarstvo: Argentina, Kitajska, Egipt, Jugoslavija in Turčija, štiriletni gospodarski načrt ima Poljska, šestletni načrt ima Mehika, sedemletni gospodarski načrt ima Perzija ali Iran in kar desetletni gospodarski načrt ima Maroko.
ODDAJA KMETIJSKIH PRIDELKOV V LETU 1948.
0V Avstriji je oddaja kmetijskih pridelkov urejena tako, da se višina kontingentov za oddajo pridelkov določi najpreje skupno za celo državo na Dunaju. Nato se ta državni kontingent razdeli na posamezne dežele. Te razdelijo kontingentne oddaje pridelkov na okraje, okraji pa na občine in te končno na posamezne prebivalce.
Kontingenti oddaje pridelkov se za meso (živino), mleko, jajca in maščobe določi s 1. januarjem za koledarsko leto. Za žito, sadje in krompir ter seno, slamo pa velja za oddaja gospodarsko leto od 1. julija enega do 30. junija drugega leta. Za letos kontingenti za meso, mleko, jajca in maščobe še vedno niso določeni, kar moramo smatrati za veliko pomanjkljivost, saj smo že v marcu.
Zavezniški svet zahteva, da mora avstrijsko kmetijstvo v letu 1948 prispevati k prehrani po 820 kalorij dnevno za vsakega potrošnika. Zastopniki pridelovalcev pa iz-
javljajo, da bi moglo avstrijsko kmetijstvo prevzeti na sebe obvezo prispevati po 820 kalorij dnevno za vsakega potrošnika le pod pogojem, ako bodo primemo zvišane cene za oddane pridelke.
ZADOSTI DUŠIČNIH UMETNIH GNOJIL
V	gospodarskem letu 1946/47, to je od 1. julija 1946 do 30. junija 1947 je mogla dati tovarna dušičnih umetnih gnojil v Linzu za avstrijsko kmetijstvo na razpolago le 64.822 ton dušičnih umetnih gnojiL
V	letu 1947/48, to je v času od 1. julija 1947 do 30. junija 1948 bo na razpolago
100.000	do 120.000 ton dušičnih umetnih gnojil. S tem bo odstranjena ena glavnih ovir za zvišanje pridelkov.
■ Razen tega bo ta tovarna dobavila v tem letu do 1. maja po naročilu ameriške vojaške vlade v Nemčiji za nemško kmetijstvo
100.000	ton dušičnih umetnih gnojil. Öd te količine je že dobavljeno 70.000 ton.
Ako ne bo prevelikih težkoč pri dostavi železniških voz, moremo torej računati,'.da bo letos radosti dušičnih umetnih gnojil na razpolago.
INDUSTRIJSKO ŠTETJE V AMERIKI
Kongres Združenih držav proučuje ukrep za razširitev industrijskih in trgovinskih statističnih štetij in ureditev njihovega števila. Mesto vsakih deset let naj bi se ta štetja vršila vsakih pet in siceP v letih, ki končajo s tri in z osem. Tako bi jih lahko razporedili s ljudskimi štetji ki se vršijo vsakih deset let in stastični urad bi zato lahko bolje razdelil svoje delo.
Nova industrijska štetja bi obsegala vso dejavnost dežele na tem področju: industrijsko proizvodnjo; prevoze (ki' niso bili obseženi v prejšnjih štetjih); rudnike; ti*-govino na veliko in na drobno ter produkcijo uslug.
Pripomniti je, da se zaradi vojne ni izvedlo od leta 1939 dalje nobenega popolnega štetja. Leto 1950 bo ljudsko štetie. v letih 1953 in 1958 pa bi se morala vršiti štetja industrije in trgovine.
Olioii iliir SSoienske prtsi/elne ii/eie
Kot mano, je bil 12. marca 1948 v Celovcu občni zbor Slovenske prosvetne zveze. Za tem dejstvom je sledila izjava varnostne direkcije, v kateri je rečeno, da sklepi občnega zbora ne bodo priznani.
V zvezi z odklonitvijo priznanja novega odbora Slovenske prosvetne zveze smo izvedeli od poučene strani sledeče:
SPZ, ki je bila leta 1941 po Gestapu razpuščena, je bila leta 1946 skupno s 43 prosvetnimi društvi poživljena. Organizacija Slovenske prosvetne zveze je bila odobrena 14. marca 1946 s sedežem v Celovcu. V poznejših, mesecih pa so bila izdana odo-brenja še za številna posamezna prosvetna društva in sicer po redu, kot so se društva prijavljala. Na prvem občnem zboru Prosvetne zveze 30. marca 1946 je bil izvoljen naslednji odbor in prijavljen pristojni oblasti: predsednik: dr. J. Tischler,
1.	podpredsednik: dr. Vinko Zwitter,
2.	podpredsednik: Janko Ogris, tajnik: dr. Martin Zwitter, blagajnik :FranC Aicholzer.
Kot opolnomočenec oubora je bil imenovan predsednik.
Od tega časa ni bil oblasti prijavljen ni-kak občni zbor, kakor tudi ne kaka druga preureditev odbora.
Za 12. marec 1948 ob 9. uri je bil pri policijskem ravnateljstvu v Celovcu prijavljen občni zbor SPZ. Občni zbor je potekel brez političnih posebnosti in ni bilo nika-kih poizkusov motenja javnega miru in reda. Ko je bil imenovan občni zbor proti poldnevu končan, je policija pred stolno cerkvijo v Celovcu prelustrirala nekega Franca Košutnika, ki je imel pri sebi akte SPZ. Ker Košutnik ni mogel dokazati ©polnomočja za posest teh aktov, je bil odveden na policijsko poveljstvo, da se tam zadeva pojasni. Med tem je dr. .Martin Zwitter telefonično klical varnostno direkcijo in protestiral proti aretaciji Košutnika. Na to je dobil odgovor, da bodo zadevo takoj preiskali. Nalog varnostne direkcije policijskemu poveljstvu o izpustitvi Koschut-nika ni bil več potreben, ker je bil Košutnik medtem že na intervencijo dr. Franca Zwittra, ki se je predstavil kot novoizvoljeni predsednik SPZ, izpuščen.
Intervencija dr. Franca Zwittra, kot novega predsednika SPZ je-vzbudila zani-jnahje, ker so že dalje časa prihajali glasovi, da poizkušajo gotovi krogi nasilno odstraniti stari odbor SPZ. Ugotovljeno je bilo, da so z občnim zborom prekršili pra-
vila SPZ v § 11, ki zahteva, da je treba občni zbor štirinajst dni v naprej objaviti.
Iz tega je sledila nujna zahteva po razjasnitvi pri predsedniku SPZ dr. Tischler ju, predvsem, če je on odgovoren za občni zbor. Dr. Tischler, ki spočetka ni hotel dati jasnega odgovora, je moral končno priznati, da je o občnem zboru vedel, da ga pa ni on sklical.
Na osnovi te ugotovitve, ki je pokazala ponovni prekršek pravil SPZ § 11, ki predvideva sklicanje občnega zbora po predsedniku SPZ, se je varnostna oblast — oddelek za organizacije — odločila za razveljavljenje sklepov občnega zbora, da tako obvaruje pravice društvenih članov. Temu sklepu je sledila uradna izjava, s katerim varnostna direkcija ne prizna novega odbora. Razumljivo, da je ta izjava naletela na odpor v tistih krogih, ki bi hoteli dati SPZ
neko novo linijo. Linija SPZ je za varnostno direkcijo končno brez pomena. Pomembno pa je dejstvo, da so bila na občnem zboru prekršena pravila SPZ. Vpitje o ponovnem zatiranju slovenskega kulturnega življenja na Koroškem gotovo ni toliko pomembno kot dejstvo, da so si hoteli nekateri samovoljno prikrojiti društvena pravila in tako dobiti vajeti v svoje roke. To nikakor ni v duhu demokratičnosti, temveč bi lahko našli kaj podobnega le v pojmovanju »ljudske demokracije«.
Zadeva samih članov SPZ je, če priznajo pravila SPZ taka kot so, ali pa se dajo slepo voditi od peščice čistilcev »reakcionarnih elementov«. V upanju, da bo SPZ tudi v bodoče ostala le kulturna organizacija in ne krinka za širjenje raznih političnih teženj, objavljamo stvarna dejstva tega dogodka.
Pogled v Kanalsko dolino
Vsakomur je znano, da je priroda s lepo dolinico od Podkloštra proti Trbižu napravila veliko uslugo pridnim Korošcem in sploh vsemu srednjeevropskemu bazenu. Visoke, tako težko prehodne Karavanke se tukaj spuste prav v nižino in s prijetno položno, čeprav ozko’ dolinico, po kateri brzi Ziljica, manjša sestrica bistre Zilje, dovoljujejo lagoden prehod proti jugu, proti Trstu in Jadranskemu morju. Ko so v prvi polovici 19. stoletja pričeli graditi železnice, so imeli pred očmi predvsem dejstvo, da je treba ustvariti čim krajšo in hitrejšo zvezo z morjem. Kmalu zatem, ko je stekla železnica iz Dunaja preko Ljubljane do Trsta, se je pokazala potreba zvezati tudi zapadneje ležeče avstrijske dežele s Furlanijo in tudi od te strani doseči morje. Tako je bila najprej zgrajena železnica od Beljaka po Kanalski dolini do Pontablja. Če prebiramo stare časopise in druge vire, moremo ugotoviti, da je prebivalstvo z velikim veseljem in zadoščenjem spremljalo izgradnjo poti proti morju in si je od poživitve trgovine in kupčevanja po pravici obetalo velikih' zaslužkov. Povsod, kjer so nastajale nove železnice, koder je zapihal »hlapon«, pa se je poživilo tudi zanimanje do krajev, ljudstva, ki tam prebiva in njih navad in običajev. Neki kronist opisuje svoje vtise o potovanju po novi železnici proti Pontablju takole:
»Med Zgornjim in Spodnjim Trbižem leži železniška postaja in ko to zapustimo, nas pelje vlak čez železniški most in preseka glavno oesto. Brž ko so zadnje hiše Trbiža za nami, se nam pokažejo toliko obiskovane Višarje. Z vrha gleda na nas bela cerkvica in nam priča o pobožnem nastrojenju naših prednikov. Naše potovanje ne traja dolgo in že je -nSš vlak na naslednji postaji, v žabnici, kjer so Slovenci naseljeni. Nemška označba tega kraja nas spominja na neki drug kraj ob Dravi, in sicer na St. Johann, ki se imenuje slovensko Sv. Janez. Človek bi menil, da ta kraj zasluži, da ga tudi po nemško imenujemo St. Johann. Vendar ni tako. Iz nujne potrebe vsekakor, je prevajalec besedo »Sveti« črtal, Janeza pa v Gans spremenil in nam podaril lepo ime »Gansdorf«. Skoda, da ime tega prevajalca ni bilo prepuščeno potomcem v spomin.
Tudi iz besede »Žabnica« so napravili imenitno skrpucalo. Navaden Nemec je iz njega napravil »Safnitz«, uglednejši Nemec pa »Seifnitz«. Oboje se ujema s smislom slovenske besede kot »krava s sedlom«. Poleg vasi Žabnice je namreč priroda ustvarila. ribnik, kateremu so številne žabe dale potrebno značilnost. Naša vas je torej v priznanje muzikaličnega udejstvovanja teh žab dobila ime Žabnica, kar bi pravilno v nemščino preneseno se moralo glasiti
Froschheim ali Froscbing. Kaj pa ima vas Žabnica z milom (Seife) opraviti?
Poleg posrečenega prevoda svojega ime^ na pa ima ta vas še neko drugo zanimivost. Leži namreč prav na mestu, kjer se mora voda odločiti ali bo potovala v Črno ali v Jadransko morje. Žabji ribnik se je bil odločil za Črno, komaj sbo korakov vstran žuboreča Bela pa si je izbrala Jadransko morje. Kdo je bolje izbral? Pač stvar okusa. Naša barva je modra, modrina neba, modrina encijana. Vsled tega odobravamo Beli, ki teče k modremu Jadranu, po njej mu pošiljamo svoje pozdrave.
0 potresu na Itaiinkem leta 1835
Noč na 1. maj je takrat prebivalcem naše sosednje dežele prinesla neprijetno presenečenje in mnogo strahu. Čutiti je bilo ta potres sicer tudi na Koroškem,- vendar le v kaj neznatni meri. Središče potresa je bilo po poročilih sklepajoč nekje med Miir-zuschlagom in Leobnom. Smer potresa je šla proti severovzhodu. V Dunajskem Novem mestu so ga dokaj močno morali občutiti, vendar ne toliko kot v Gradcu, odkoder je bilo slišati najzanimivejša poročila. V neki bolnici so na primer v sobi, ki leži v smeri od jugozahoda proti severovzhodu, nenadoma pričele zveneti železne paličice postelje, ki je ležala v južnem kotu bolniške ssbe. Strahotno skrivnostjo brnenje se je potem preneslo na naslednjo posteljo, od te na naslednjo in sicer prav razločno v smeri proti severu. Lahko si je predstavljati grozo bolnikov, ko jih je okrog pol ene ponoči zbudil ta nenaraven pojav. Tisti, ki so mogli, so poskakali iz postelj ter z grozo v očeh buljili vanje. Nekateri težji bolniki so kričali od strahu. Potres je namreč trajal 10 sekund, skrivnostno brnenje pa še dokaj delj.
Dopisnik iz Miirzuschlaga je tedanjemu graškemu listu poslal naslednje poročilo:
Ob 12. uri 25 minut ponoči nas je močan potres, ki ga je grmenju podobno bobnenje spremljalo, zbudil iz spaijja. Okna so šklopotala, opaž je padel s sten, skrivnostno zoprno škripanje je vsakemu pognalo strah in grozo v kosti. Večina je pohitela na prosto, drugi pa so bledi od groze^ blodili po svojih stanovanjih. Človeških žrtev k sreči ni bilo, le stavbe so utrpele mnogo škode. Vse hiše kažejo razpoke -in prav tako cerkev. V Kindbergu pa je izruvano okno ubilo neko žensko. Šolsko poslopje je bilo tako poškodovano, da so morali pouk ustaviti.
Čez dva dni se je potres ponovil, vendar je bil dokaj milejši.
.............................................. ..iiiimimm..
Uzredna pritifta — za IS sitin&ov Ö slovenskih fhrif
V Časa od 20. marca do 20. aprila 1948 Lahko naročite pri naši upravi ŠEST slovenskih knjig za 18 šilingov, ki stanejo drugače 24 šilingov. Na željo pošljemo knjige tudi v. inozemstvo, če naročnik krije poštnino.
IZRABITE PRILIKO! — LEPE KNJIGE ZA MAL DENAR!
(Zbirka knjig: Križ na gori — 3 šil.; Sin mrtvega — 4 šil.; Rotija — 4 šil.; V kraljestvu! lutk in Cmokec Poskokec — 3 šil.; Slovenska i*’*'	.	slovnica — 3 šil.; Prekleta kri — 7 šil.)
.............................................................................................................
Anton Koder:	ložaj. Ko se je raznesla vest o izgubljeni	Petnajsto poglavje	brezmejno navdušenje za našo sveto stvar
OCmeiafei
Zgodovinska povest
Mnogo sta imela somišljenikov, več stotnikov ter Pasanec so pa ugovarjali. Ko so odkrili še nekaj intrig tajnika Juriča in župana Sile proti ' Gregoriču, sta zapustila Ulja in Guzetič z večjo vojsko tabor. S tem je bila usoda ostale vojske v Krškem zapečatena. Kajti nekaj tednov pozneje je mesto padlo v oblegovalčeve roke. Gubec in župan Sila sta pobegnila. Ostal je le Junč, ki je branil mesto do zadnjega. Zopet je tekla kri v potokih. Mnogo so jih pobili, mnogo pa jih je na begu utonilo v Savi. Med slednjimi je bil tudi Pasanec.
Štirinajsto pogl&vje
Gregorič, kateremu se je po padcu Krškega pridružil veliki del vojaštva, je, prepustil Kranjsko Gubcu jn hjegovim, sam pa je odšel na slovensko štajersko.
Sreča mu je bila mila in kmalu' je zasedel Brežice. Njegova priljudnost je pridobila kmete in meščane, da so ga pričeli klicati za kmetskega cesarja, kar je v hipu zatemnilo Gubčevo slavo.
Ulja je dobro vedel, da je stalen uspeh kmetske vojske mogoč le, če se nemudoma razširi po vsej deželi, posebno ker je vedel,
____j. Ko se je raznesla vest o
bitki v Krškem, je nemir in strah zajel tudi njegovo vojsko. Le z močno osebno avtoriteto je obdržal svoje čete skupaj.
Ko je prispela kmetska vojska v Kozje, je IHja spoznal, da se bo moral boriti z dvema sovražnikoma. Pripeljali so namreč moža, ki je ščuval ljudi proti njemu. V njem je spoznal bivšega tajnika Juriča. Sklical je sodni zbor.
»Gubec je zakrivi] gorje! Njega sodite! Meni ne štejte v greh, da sem se dal preslepiti njegovim obljubam. Dva dni pred padcem mesta me je poklical predse in mi dejal: Znano ti je, Jurič, da so moje ime oblatili. Odslej sem vam nepotreben, zato izročam poveljstvo v tvoje roke. Prepričal sem se, da so moji načrti uničeni, zato prostovoljno zapuščam kmetsko vojsko!« je pripovedoval Jurič v svojem zagovoru. Sodniki bi ga obsodili na smrt, da jih ni zadržal Ulja:
»Veselimo se, da je raztrgana zadnja maska, ki si jih je nadeval Gubec, da bi nas varal! Zato predlagam, da oprostimo izdajalca in ovaduha Juriča!«
Sodniki so mrmrali, vendar ugovarjal ni nihče. Vojaki so bili Iliji vedno pokorni, danes pa se jim je na obrazih bralo, da jim ni prav. Mislili so si: kdor je bil zmožen izdajati, bo izdajal še naprej, samo da se mu bo nudila ugodna prilika.
»Prijatelji, pravim vam, da ne bo nič več izdajal,« je zaklical eden izmed vojakov, ki so Juriča spremljali iz tabora, »kdor je mojih misli, naj dvigne orožje!«
Tajnik je razumel' grozni pomen teh besed. Hotel se je z begom rešiti. Že pa je pri-
razširi po vsej deželi, p »se ono Ker je veuei,	seu. nutei »c j« *	r“- j-
kako porazen učinek bo imel padec Krškega	letela sulica in bežečega zadela v glavo, da
med uporniku Zato je hitel, da si utrdi po- se je mrtev zgrudil na zemljo.
Petnajsto poglavje
Kakor jame drevo povešati vrhove, ako se v deblu zaredi strupena zalega, tako in zaradi istega vzroka je jela pešati moč Gregoričeve vojske. Vse to je Ulja prav dobro čutil. Z nenadnimi naskoki je hotel utruditi vedno bolj naraščajočega sovražnika in s tem zakriti svoj obupni položaj. Primanjkovalo mu je malodane vsega, kar je vojski potrebno. S silo si je moral dobiti živeža, kjer je bila pač najboljša priložnost, kar pa seveda ni koristilo Uljevemu dobremu imenu. Mnogo kmetov je prestopilo v sovražnikove vrste z namenom, da si rešijo glave. Ti so tudi izdali Lijev bojni načrt, da so ga graščinski tem lažje in uspešneje napadali tam, kjer si je najmanj mislil. Na vsak način so ga hoteli speljati v bitko na ravnem polju.
Bilo je sedmega svečana istega leta. Uljeva vojska je taborila pri št. Petru pod Svetimi gorami. Na vse zgodaj zjutraj so obvestili Ulja, da so obkoljeni od treh strani. Ulja je tedaj dobro vedel, da ga more rešiti le še odločna zmaga na odprtem. Jasno mu je bilo, da je sovražnik- v premoči in da jih more oteti le brezprimemo junaštvo, posebna sreča ali sramoten beg. Zato ni smel svojim četam še dalje skrivati resnice, kot je to delal doslej. Odločil se je torej. Sklical je vso vojsko in ji v jasnih in odločnih besedah govoril:
»Vojaki! Deset dni se že bijemo za svojo staro pravdo, toda brez vidnega uspeha. Izdajstvo in zavist sta nam prekrižala mnogotere načrte. Možje! Sovražnik je po naših kukavicah izvedel za naš bojni načrt. Naznanjam vam, da smo obkoljeni od treh strani. Naši sovražniki so po številu in oborožitvi v premoči. Hud boj nas čaka! Le
brezmejno navdušenje za našo sveto stvar nam more nakloniti zmago. Ne zakrivam vam pa, da je to le naš up, ne pa zagotovilo. Zato opozarjam vsakogar, da naj se odloči za boj z močnejšim nasprotnikom' ali pa naj zapusti naše vrste.
Kdor ljubi''življenje in večno sužnost, naj se vrne in ostane večni tlačan. Komur pa je svoboda več kot večna krivica, naj ostane pri meni! Jaz sem si izvolil poslednje!«
Ko je končal navdušene besede, je pričakoval ugovor, pa jih ni bilo. Nepopisno navdušenje je odmevalo po ustaškem tabo-, ru, da se je Ilija sam čudil vdanosti in zaupanju svojih kmetov. Pretresujoča je bila potem prisega, 's katero se je zaklinjala vsa zbrana vojska, prisega, ki je obetala svobodo — ali radovoljno smrt do zadnjega moža.
*
Zgodnja noč je padla na zemljo. V vsakem kmečkem taboru.je bila trda tema, le v poveljnikovem šotoru je brlela slabotna lučka in je bilo čuti nerazumljivo govorjenje. Pred šotorom pa je slonel mlad vojak. Nenadoma je vse utihnilo in skozi vhod je vstopil podpoveljnik Mihael Guzetič. Mladi vojak, bila je v vojaka preoblečena Jela, ki je spremljala svojega očeta vsepovsod, se je pridružila Guzetiču in ga tiho vprašala:
»Kaj je dejal oče k tvojemu nasvetu?«
»Jutri se bo z zmago ali propadom odločila tudi najina usoda!«
»Ali oče ne ve, kolika vojska nas obdaja?«
»Jela, oče so junak od nog do glave. V tem trenutku so le vojak in nič drugega. Le zato 9o se prenaglili in dejali.«
»Govori!«, mu je vpadla v oklevajoč^ besedo Jela.
(Dalje prihodnjič)

Za časa prve svetovne vojne je bilo. Naš konjeniški polk je taboril v neki mali vasi današnje Poljske, precej daleč za fronto. Rus je dal mir, naši tudi niso uganjali,neumnosti, pa nismo imeli kaj početi in kar dolgočasili smo se. Častniškega popivanja in njihovih puhlih šal pa se človek kmalu naveliča.
Nekega dne se je tovariš Kazimir, Poljak po rodu, odpravljal v Zakopane in me povabil s seboj. Nameraval je obiskati opata tamošnjega samostana, starega prijatelja njegove družine. Pravili so, da je v starinskem samostanu marsikaj zanimivega, pa sem se zato rad odzval povabilu.
Precej daleč je bilo in v ranih jut’"'iüh urah sva že zajahala konje in se od da na pot. Prispela sva še predpoldne in opat naju je prav prijazno sprejel. Ogledala sva si starinski samostan in njegove zanimivosti, potem pa naju je opat pridržal še na kosilu. Ob dolgi mizi v jedilnici smo sedeli in živahen razgovor se je razvil. Moj tovariš je bil priznan šaljivec, tudi med patri so bili nekateri izredno duhoviti, pa so padali dovtipi vse vprek in jedilnica je odmevala smeha.
Eden patrov pa je vzbudil mojo posebno pozornost. Poleg opata je sedel, precej v letih je že bil, bujne, toda čisto bele lase je imel, v obrazu pa zarisane neke bridke poteze, ki rade ostanejo človeku po prestani grozi. Nič ni govoril, resno in nekam otožno je gledal predse in ni je bilo šale, ki bi mogla pričarati smeh tudi na njegova usta. Kmalu po končanem obedu se je pater Stanislav, tako so ga klicali, dvignil, dostojno oprostil in odšel.
»Kako pa da se pater Stanislav tako resno drži«, sem vprašal opata po njegovem odhodu.
Opat se je na mah čudno zresnil.
»Bogat plemič je bil, mlad in poln življenja, potem pa ga je strašen dogodek v njegovem življenju napravil takega in za" vselej izbrisal smeh z njegovih ustnic. Samostanska posestva upravlja in to prav Vzorno, kakor se lahko prepričate. Sicer pa je Šolan zato in ima tudi mnogo prakse«.
»Potem sva pa stanovska tovariša«, sem odvrnil.
»V tem primeru vam ne bo težko dobiti njegovega zaupanja in morda vam ob priliki tudi razodene Svojo skrivnost. Meni ni dovoljeno govoriti o tem.«
S tem je bil pogovor končan. S Kazimi-rom sva pozneje še večkrat obiskala prijazni samostan. Ogledal sem si samostansko gospodarstvo in njegovo upravo, ob tej priliki mnogo razpravljal s patrom Stanislavom, ki je bil izredno dobro podkovan, saj je študiral kmetijstvo na visoki šoli in se mu posvetil z vso vnemo. Postala sva prijatelja. Nekoč," ko mi je v pisarili razlagal posebnosti svojega knjigovodstva, je mimogrede omenil, da je imel in upravljal v svojih mladih letih svoje lastno, zelo obširno posestvo. Porabil sem priliko in ga vprašal, zakaj je vendar zapustil svojo posest in odšel v samostan,
Ošinil me je z dolgim pogledom, potem pa dejal:
.»Nerad govorim o tem. Ker pa ste moj poklicni tovariš in me razumete tudi sicer bolje kot drugi, naj bo.«
Sedla sva in pater Stanislav je pričel: »Precej daleč odtod gori proti severa si nekdanji moj gradič, kjer sem se rodil, rastel in po končanih študijah ter oce-ri smrti prevzel gospodarstvo. Mlad sem bil tedaj, vesel in razposajen, saj mi ni lesar manjkalo. Bil sem edinec in po trti svoje matere ostal sam na tem bo-;m svetu. Zato sem se še razmeroma ad oženil, si ustanovil družino in bil sre-n, nad vse srečen. Čez leto je bilo dela volj, pozimi pa smo počivali, se sosedje iskovali med seboj in za kratek čas vca-i preganjali volkove,-ki se jih je tedaj v ni in snegu podilo še cela krdela po naših minah. Tako je minilo nekaj let Sina m e hčeri sem že imel tedaj, eni je bilo ajst drugi osem, sinu pa pet let. Potem se je zgodilo nekaj strašnega, me^napra-o na mah za najnesrečnejšega človeka svetu, izbrisalo za vselej smeh z mojih tnic ter me pognalo v samostan, kjer n se končno umiril. Mnogo let 30 že po-do od tedaj,, toda še danes se spominjam najmanjše podrobnosti vsega, kakor da je zgodilo šele včeraj.
Zelo huda zima je bila takrat in snega je salo, da smo komaj videli iz hi8. Volko-so bili gl a rini, tulili ponoči okoli Staj m stajali vedno bolj predrzni. Nekaterim
mojih sosedov so že vlomili v staje, ki niso bile dovolj zavarovane in strašno mesarili tam. Pa smo se dogovorili in napravili veliko hajko na požrešne zverine, da jih preženemo vsaj za nekaj časa zopet dalje od ljudskih bivališč. Vse, kar je moglo nositi orožje, je šlo tedaj na volkove. Precej krdel smo jih dvignili, mnogo pobili, ostale pa razgnali na vse strani. Na tej hajki sem se srečal z nekdanjim svojini šolskim tovarišem, ki je imel svojo posest kakih petdeset milj dalje proti vzhodu. Dolgo se že nisva videla in vabil me je, da naj pridem s celo družino k njemu v goste za nekaj dni. Sestro da bo zaročil prihodnji teden in priredil malo družinsko slavlje. Silno bi ga veselilo, če bi bil tudi zraven. Sedaj po zimi je časa dovolj, saninec je dober, no In volkove srno tudi pregnali, pa je pot varna. Prav! Obljubil sem, da pridemo.
Že par dni nato sem naročil vse potrebno svojemu oskrbniku, dal pripraviti sani, že zarana drugo jutro naložil svojo družino in oddrčali smo. Saninec je bil izboren, sneg je držal, da je bilo veselje, volkov ni bilo in še za dne smo prispeli k prijatelju. Kakor morda še ne veste, se pri nas pozimi ne držimo nobene ceste, ker je tudi ni. Sneg zamete vse vprek in ker je tudi mrzlo dovolj, dobro drži, pa ubere vsak kar povprek najbližjo pot, le smeri se mora držati
Celih deset dni smo ostali tam. Prijatelj je zaroko svoje sestre res dostojno proslavil in nas ni pustil, dokler ni vse to minilo.
Potem pa smo se odpravili na povratek. Tisti dan po Svečnici je bilo, ko smo se zjutraj zopet naložili na sani in se napotili proti domu. Prijatelj mi je še priporočal, naj pazim na volkove, ki so se baje pričeli zopet pojavljati v večjih krdelih v okolici in oddrčali smo.
Pa nismo še prešli pol pota, ko so se nam polomile sani. Kaj pa sedaj? Sredi zasnežene poljane smo biii, dobrih dvajset milj smo še imeli do doma, z zlomljenimi sanmi pa se ne da voziti v skok. Noč nas bo zalotila. Ne! Prelahek plen za gladne volkove bi bili. Zavili smo torej proti mali vasi na desni, da popravimo nastalo škodo. Vaški kovač nam je za silo res zopet uredil sani, toda debele tri ure smo se zamudili in mrak ni bil več daleč. Prenočiti v mali vasi ni bilo kje, pa smo se napotili dalje, tem bolj, ker je kovač zagotavljal, da bodo sani zopet držale kakor nove. Vaščani so nas sicer svarili pred volkovi, pa smo se zato dobro pripravili. Žena, ki je znala rabiti strelno orožje prav tako kakor moški, je sedela s kočijažem spredaj, jaz zadaj, ker so tod bili volkovi najbolj nevarni, otroci pa so se tiščali v sredi. Izgledalo je, da’ je kovač svoje delo res dobro popravil, konji so planili v skok in zopet smo kakor veter drveli preko zasnežene poljane. Dan se je polagoma nagibal k zatonu in mrak je nastajal. Voznik je prav dobro poznal smer in ni se bilo bati, da bi jo zgrešil. Konji so bili prvovrstni dirkači, v vasi so Se pošteno počili, pa jim je bilo Igrača kosati se v teku tudi z volkovi. Vse bo šlo torej v redu.
S puško ob roki sem sedel v saneh, obrnjen nazaj in v polmraku pazno motril okolico. Sneg in zopet sneg, drugega nič. Potem pa se je tam daleč zadaj .pojavila prva črna pika na snežni odeji. Pa še ena in še in se. Vedno več jih je bilo in po naši sledi so jo ubrali.
Volkovi!
Vendar presvetlo je še bilo in niso si upali blizu. Toda temnilo se je vedno bolj in krdelo volkov za nami se je vedno bolj bližalo. Ozrl sem se okoli in tesno mi je postalo pri srcu. Z vseh strani so prihajale gladne zverine, sam Bog ves kod so se jemale in krdelo za nami se je vedno bolj večalo. Na sto korakov so že prišli, potem na petdeset in še vedno bliže in bliže.
»Prihajajo,« sem zakričal. »Pazi konje, Tadko! Posvetil jim bom.«
Prislonil sem puško k licu in strel je zagrmel v noč. Ena zverin se je prekucnila in krdelo je zaostalo. Toda le za trenutek, potem pa so mrcine zopet prihajale bliže in bliže. Zopet in zopet je počil strel, vsak jih je nekoliko zadržal, toda odnehali volkovi niso. Nevarnost je postajala resna, čopor za nami se je razdelil: glavno krdelo je ostalo slejkoprej na naši sledi, manjše pa se je oddelilo in ubrali so jo naprej, da nas prebite. Stara in dobro znana volčja taktika. Namen je bil priti vzporedno s konji, odvrniti nas od naše smeri in napasti z dveh strani.
»Pripravi ee, Vanda,« sem opozoril ženo, »oddvojiti so se!«
Napisal: DOLINSKI
Pa ni bilo niti potrebno. Se predno so bili volkovi vzporedno s konji, jih je že pozdravil živahen ogenj iz ženine puške. Zavili so dalje v stran, toda svojega namena niso opustili. Pa nisem se mogel dosti brigati zanje, ker mi je dalo preveč opraviti glavno krdelo, ki je ostalo na naši sledi. Zverino za zverino je podirala moja puška, toda le na kakih dvajset korakov sem jih še držal oddaljene. Tudi streli iz ženine puške so padali vedno gosteje in vedel sem, da tudi tam položaj ni boljši. Toda konji so drveli kakor za stavo, saj so bili vajeni take tekme. Očividno so že zavohali zverine in vedeli, za kaj gre. Kakor piš smo brzeli sedaj preko ravnice in krdelo za nami se je bolj oddaljevalo kakor pa približevalo. Samo m trenutek sem pogledal naprej in srce mi je poskočilo od radosti. Zelo daleč že sicer, vendar točno pred nami se je pojavilo na obzorju nekaj luči. Vedel sem, kje smo. Večja vas je bila tam ob naši poti in voznik je gonil naravnost tja kakor obseden. Pameten dečko je bil, moj Tadko in ni se prvič srečal z volkovi, še hitreje sem pošiljal svinca gladni zverjadi in res se mi je posrečilo razdaljo med nami še povečati. Prepričan sem bil, da smo rešeni.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj strašnega. Popravljene sani le niso izdržale. V največjem diru je en del odletel, preostali konec se je zapičil v sneg, sani so se bliskovito vzpele pokonci, se prevrnile v-sneg in nas
pokopale pod seboj. Kakor bi trenil sva bila s Tadkom zopet pokonci, saj sva se le predobro zavedala, da nam gre za življenje in da je Vsak trenutek dragocen. Puška mi je pri padcu odletela nekam v sneg in ni je bilo časa iskati. Tudi ženine puške ni bilo nikjer. S Tadkom sva pograbila vsak svojo sekiro in se pripravila na boj. Zlezli smo na polomljene sani, žena in otroci v sredi, midva pa vsak na enem koncu. Na saneh je le bolje, ker človek trdneje stoji, kakor pa v snegu. Seveda je bilo vse to storjeno mnogo hitreje, kakor pa je povedano. V takih primerih je treba računati s sekundami. Z razbitimi sani sva še zavarovala družino, kakor se je najbolje dalo, petem pa smo čakali napada.
Kon ji so se odtrgali, ko so se zlomile sani, in oddirjali v blaznem diru dalje. Nekaj volkov se je pognalo za njimi, pa so se kmalr vrnili in opustili brezuspešno gonjo. Saj jf bil tu sigumejši plen, ki ga niso hoteli za muditi.
Potem , so nas začeli volkovi obkoljevati Noč je bila jasna, luna je svetila in kar dobro je bilo videti. Z vseh strani so se bližale temne pošasti bliže in bliže, počasi in oprezno, vendar dosledno. Razen strašnega krika, ki nam je ušel vsem, ko so se pre vrnile sani, ves čas nihče ni izustil niti besedice. Vsak se je le predobro zavedal, z? kaj gre in kaj ima storiti. Celo otroci! Za zdelo se mi je, da s strani, kjer je bila vas kamor smo drveli, prihajajo kriki, kako-so bili v navadi pri hajkah na volkove. Si cer so bili komaj slišni, vendar v talcih trenutkih vsi čuti izvrstno delujejo in pre pričan sem bil, da se ne motim. Kriki so bili in vedno bliže so prihajali.
»Pomoč prihaja, gospodar,« je zamrmra1 Tadko, ki je bil obrnjen v tisto smer, »sa mo če ne bo prepozna!«
(Konec prihodnjič.)
ZORKO SIMČIČ:
Nekoč, ni še dolgo tega, sta kraljevala zverinam dva leva z imenom Podgornik in Podhostnik. In kakor je nemogoče, da bi gospodarila dva petelina na istem dvorišču, tako je bilo nemogoče, da bi v miru in slogi vladala oba kralja živali.
Bila sta sila učena in ker je kultura prodrla tudi že v živalski svet, sta se lotila vse mirnejših vprašanj, kakor pa so jih obravnavali kralji živali v Ezopovih basnih. Oba sta bila namreč priznana slovničarja. O enem je trdila lisica (toda kdo bi ji verjel), da ima psička, ki mu vsak večer prinese copate, kadar se 'črne s kraljevega pregleda. Nekega dne pa mu jih na povelje »prinesi copate!« ni hotel prinesti. Lev se je začudil toliki predrznosti in čez čas zvedel, da jih'zato ni dobil, ker je rabil množino namesto dvojine. — Morda je res — če bi kdo drug to trdil, bi nazadnje še verjeli — toda lisica! O diplomatih si je treba biti na jasnem...
Mimo-so živeli v živalskem kraljestvu in časopisi so prinašali samo dolgočasne nebo jevite članke, kakor na primer: o poligamiji v živalstvu; heroji, heroizem in če-ščenje herojev pri živalih; o čistih pasmah in še kaj; ali se barvna slepota pri zajcih podeduje itd. Skratka: nič razburljivega.
Živali so brale in zehale, dokler ni nekega dne objavil lev Podhostnik razprave z naslovom : Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe! Dokazoval je, da raba »....kakor samega sebe!« ni pravilna, in naštel za to kup dokazov iz vseh živalskih jezikov.
No! To nazadnje niti ni bilo tako žalostno. Toda prebivalstvo se je razgibalo. Vedelo je, da stvar ne bo ostala brez odmeva. In res! Nekaj dni zatem je že izšlo izpod gosjega peresa leva Podgornika nekaj sto vrstic, ki so pobijale Podhostnikovo trditev. Ne morda iz potrebe po jasnosti, saj te tudi živali nimajo, ampak iz opozicije.
Jasno je, da sta po nekaj medsebojnih obračunih odrekla drug drugemu strokovno znanje. Prepir pa se je razširil tudi med ljudstvo. Lepega dne so si živali skočile v lase.
,» ... kakor s a; m sebe!« je vpila veverica.
»Oh! Sam sebe? Nikdar! Samega sebe!« se je posmehovala lisica.
V hipu je bil ogenj v strehi. Prvi so drugim očitali reakcionarstvo, starokopitnost, drugi prvim modernizem in futuristične krče v slovnici.
»In midva da bi si bila v sorodu? Nikdar!« je lajal pes na volka. »S teboj, ki me ljubiš kakor sam sebe?.Oe me ljubiš kakor samega sebe — dobro! Sicer — zbogom!«
Nekateri so menili, da vendar ni važno, ali se ljubimo kakor sami sebe ali kakor same sebe. Samo da se res ljubimo! Ta-
koj so jih vse pobesili in hkrati zagrozili tistim, ki niso bili ne krop ne voda, da jih bodo izpljunili.
»Pa saj je vendar poglavitno, da se ljubimo!« so vpili na smrt obsojeni
»Kaj še? Kako boš ljubil, če ne veš, kako se sploh ljubi! Treba je jasnosti! Dol s kompromisarji!«
Lisica Zvitorepka je začela s Sokratom, češ da je krepostnejši tisti, ki dela slabo, pa se tega zaveda, od onega, ki dela dobro, pa se tega ne zaveda.
Sovraštvo se je vselilo v mirno deželo. Prijatelji so se grizli in če je kak tujec zašel in na cesti koga ustavil in prosil za pojasnilo, ga je nagovorjeni takoj vprašal, kako ga ljubi, in če mu odgovor ni bil všeč, mu je obrnil hrbet.
Medtem pa sta Podgornik in Podhostnik delala dalje. Brskala sta po starih knjigah in prekosila v pridnosti sama sebe! (Hm! Pa smo ju! Človek se ne sme nikomur zameriti...) ¥> časopisih boj ni ponehal, nasprotno, prišlo je do take napetosti, da sta leva okrog sebe zbirala somišljenike in organizirala vojsko.
Lepega dne so si stali nasproti v ravnini ob Velikem hrastu. Oči so jim žarele od bo-jaželjnosti. Podhostnik je rtopil- na paro-bek med navdušenim vzklikanjem svoje ter žvižganjem nasprotnikove vojske in zaklical :
»še je čas! Če priznate, da nas ljubite kakor ^ a m i sebe, lahko v miru končamo ta prepir!«
»Nikdar! Mi'vas ljubimo kakor same sebe!« so kot. en mož zaklicala krdela krog Podgornika.
Potem so se zagnali drug v drugega 5’ se do zadnjega poklali...
Za dohro v®Ho
Dragoceno imetje
Žena oponaša možu: »Vse je moje, veš: perilo, oprava,- hiša; Le kaj si ir preden si me vzel, to bi rada vedela?«
Mož: »My*«.
Zadnji čas
' Moš prinese z lova zajca, katerega pa v resnici kupil it štacuni, in ga bahato roči ženi. — Žena nese zajca v kuhin ko pa pride nazaj, pravi: »No, prav zad čas je bil, da si tega zajca ustrelil, ker — diši.«
Dober posluh.
Policijski komisar (učencu): »Fant, p< vej po pravici, kdo ti je včeraj prigovarja’ da si teti gospodične učiteljice šipe pobi! ko je klavir igrala?«
Učenec (ponosno): »Nihče... sem sam muzikaličen!«
Bst«*, 19. nurat 1948.
MesSa brez
V	inozemstvu in celo v Sovjetski zvezi Je komaj znano, da nastaja na ogromnem ozemlju med Ukrajino in Karelijskimi otoki, Antarktiko in gorovjem Pamir 100 no-
rudarskih mest,in proizvajalnih središč, ki deloma sploh še nimajo imena.
V	letih od 1926 do 1941 so ustanovili 350 toovih industrijskih mest. Nova sovjetska petletka je to gradnjo še bolj pospešila. Okrog leta 1930 so postala mesta Magnitogorsk, Novosibirsk, Stalinsk in Gomso-molsk ob Amurju zemljepiscem in gospodarskim politikom sveta znani pojmi. Danes morajo poznati imena novih mest, ki so nastala po letu 1940: Severuralsk, Temit Tau IT, Khram, Rustavi, Mindehaursk, Kuj-bišev II in druga. Ta mesta so nastala tako hitro, da .jih nimajo označenih niti najnovejši ruski zemljevidi.
Svoja imena ima mogoče šele kakih 100 mest; ostala mesta imajo skupno ime »bez-imyanka«, kar pomeni po naše »mesto brez imena«.
Vsaj devet novih mest izmed- vseh so zgradili po velikopoteznih načrtih tako, da morejo prekašati največja sovjetska industrijska mesta. Gradnja šestih izmed teh mest je napredovala že tako daleč, da jim že lahko dajo ime.
Izmed vseh mest, ki so še v gradnji, je Severuralsk največje in najvažnejše. To mesto bo kaj lahko kmalu prekosilo mesto Magnitogorsk, ki je največje središče za predelavo jekla na svetu.
imen v
zvezi
Vse to kaže, da hoče Sovjetska zveza združiti svojo težko industrijo v Uralu, kjer so največja rudna bogastva sveta. Danes nudi mesto Severuralsk obiskovalcu, ki je zelo redek, čudno sliko. Mesto predstavlja obilica lesenih koč, v katerih prebivajo delavske družine in so jih v naglici zgradili okrog skoro dovršene tvomice za jeklo. To mesto bo imelo leta 1950 100.000 prebivalcev.
Eno izmed treh najvažnejših mest, ki nimajo imena, leži pri Nikopolu v Ukrajini na ozemljxi, kjer kopljejo manganovo rudo. Drugo tako mesto leži blizu Dnjepropetrov-ska in naj po načrtu postane središče proizvodnje avtomobilov v Ukrajini. Tretje mesto brez imena, ki je v Armeniji, nedaleč od Sevanseja pa naj dobi ogromno elektrarno. — Druga brezimena mtsta nastajajo v Finski Kareliji. Tam bodo gradili papirnice in ladjedelnice. V Pamirju naj postanejo nova brezimena mesta središča znastvenih raziskavanj. Na področju Sverdlovska bodo zgradili prve električne traktorje.
Medtem ko predstavlja preje navedenih devet mest izgradnjo industrijskih središč, pričenja Sovjetska zveza organizirati industrijsko ozemlje, ki obsega 800.000 kvadratnih kilometrov (en in polkrat tako veliko kot Francija). To ozemlje, na katerem dosedaj še ni nobene modeme tovarne, hočejo napraviti enakovredno ogromnim industrijskim središčem Sovjetske zveze v
Sonce in njegovo kraljestvo
Pomlad je tu! Sonce' že kaže svojo moč. Vedno višje in višje se dviga na nebesnem svodu, njegova svetloba blagoslavlja ze-I ml jo deljčasa, in ker padajo njegovi žarki bolj navpično kot pozimi, dajejo več toplo-j te. Pod vplivom teh žarkov se mora umakniti mraz; pomlad je tu!
Svojo zmago nad zimo in nočjo dolguje Bonče ne le svoji moči, temveč tudi zemlji, ki kroži krog njega. Pot, ki jo napravlja, ni krog, temveč bolj elipsa. Zemlja ni namreč na svoji poti okrog sonca, ki jo napravi v enem letu, vedno enako oddaljena; v januarju je oddaljena nekako 152 milijonov kilometrov, v juliju pa 147 milijonov. Seveda so to velikanske razdalje in bi v primeru z njimi nekaj kilometrov razlike ne pomenilo veliko; vendar pomeni toliko, da imamo zimo in poletje; istočasno je zemlja v različnih letnih dobah različno nagnjena k soncu, radi čes'ar padajo njegovi žarki bolj ali manj navpično nanjo; tudi to vpliva na toploto na zemlji.
Sonce j£ za življenje na zemlji izredne važnosti. Toda, predno bomo to njegovo važnost razmišljali, se vprašajmo, kaj pa je pravzaprav sonce?
Z brzino svoje domišljije se približajmo soncu. Kljub temu, da se suče okrog svoje osi, ne opazimo na tečajih nikake sploščenosti, kot jo vidimo pri zemlji. Sonce je popolnoma okroglo, torej velikanska krogla. Obod te krogle meri 100 krat več kot obod naše zemlje; njegova površina je
12.000	krat večja_ kot površina zemlje, njegov premer meri "1,391.000 km.
Da si lažje predstavimo velikost sonca, si mislimo zemljo položeno v sonce. Ge bi zemlja bila sredi sonca, bi mesec krožil po Sredi med zemljo in sončno površino; če bi bil mesec od zemlje oddaljen še enkrat toliko kot je v resnici, tedaj bi krožil po njegovi površini.
še več! Iz sonca bi mogli napraviti
1.300.000	zemelj ;toda kljub temu je sonce razmeroma lažje, kajti tehta le 332.432 krat več kot zemlja. Tehta kake štiri kvatriljo-
Zakaj postanejo moški plešasti?
Če ste moškega spola in je bil vaš oče plešast, tedaj je precej verjetno, da boste tudi vi izgubili svoje lase predčasno; če pa ste ženska .tedaj obstoja vsa možnost, da Po postal vaš sin plešast. V ostalem pa imajo ženske tudi po takih družinah, kjer je Plešavost v rodu, več izgleda obdržati svoje lase, "kot pa moški.
To je bila ena izmed točk, ki so prišle na kpored pri nekem večernem predavanju britanskega društva za narodno zdravje. Preiskave o vzrokih plešavosti vodijo tudi v Peki londonski bolnici. Upajo, da se bo zdraviliški znanosti na koncu le posrečilo odkriti metode, po katerih bodo napravili ko-hec tej neprijetni pojavi.
Razen plešavosti so pođeđljive po star-®ih tudi.krvne bolezni, slepost za barve, sladkorna bolezen, razna duševna nagnenja ih splošna nadarjenost in sicer potom ro-^uih klic.
_ Rodne klice so najmanjša telesca, ki tvorijo chromosorne. Postanek človeka se razbije iz celice, ki vsebuje po 48 chromoso-hiov, od katerih vsebuje zopet vsak po de-Settisoč teh rodnih klic. Te so nosilke na-86 biološke podedljivosti ih določajo našo *hst, naša telesna znamenja, da celo fine Poteze na naših prstih.
Imamo tudi rodne klice, ki povzroče pre-?Sodnjo plešavost. Vsekakor se te klice nagajajo v ženskem organizmu prav tako kot ^ naoškem. Vendar pa so le moški tisti, ki So pri tem prizadeti. Verjetno je, da rodne klice le tedaj povzroče plešavost, če se spo-k z moškimi hormoni, kajti plešavost le ^ko najdemo pri evnuhih.
Ehiševna depresija pa je pri ženskah bolj P°gosta. Vendar na splošno ženska ni tako P°dvržena podedovalnim boleznim, ker te 86 Po večini prikažejo le pri moških. »Inteligenčne preizkušnje pri dečkih in de-fpu&h kažejo pri moškem spolu več sluča-"Vr nenadai-jenosti, toda tudi več genijal-
Ženska inteligenca je precej umerjena. Ni ne zelo visoka, pa tudi ne zelo nizka. To stanje bržkone obstoja tudi dalje v življenju odrasle ženske.
Podedovalne bolezni lahko preidejo na otroka pravtako po materi, kakor po očetu, vendar izbruhnejo te bolezni ponavadi le pri dečkih. Zakaj je tako, zakaj toliko či-niteljev vpliva predvsem le na en spol, še ni znano in vkljub dolgoletnemu raziskovanju so na tem področju odkrili le malo novega.
Vendar pa lahko upamo, da bodo že v bližnji bodočnosti odkrili metodo, po kateri se bo dalo preprečiti, da bi otroci podedovali bolezni staršev.
Zdravniška veda in bodočnost
Skoraj vse bolezni se da preprečiti in večina ljudi bi lahko ostala vse življenje pri zdravju, če bi le živeli pod odgovarjajočimi življenjskimi pogoji Do tega spoznanja prihajajo medicinci vedno bolj. Kar je seveda težko doseči — f-mes vsekakor težje kakor kdajkoli poprej — so prav ti »odgovarjajoči pogoji za življenje«. Zdravniška znanost sama pa jih mora zahtevati, če hoče sploh vršiti z uspehom svojo težko nalogo.
V tem smislu se je obrnil gospod Andrew Davidson, prvi medicinski zastopnik škotskega ministrstva za zdravstvo na predavalnico najslovitejših zdravnikov Velike Britanije, ki so se zbrali k zborovanju Kraljevsko filozofske družbe v Glasgowu.
»Zdravje,« tako je dejal gospod Andrew, »je več kakor stanje ne bolnega, človek ne more svojega življenja polno uživati, če njegova prehrana ne odgovarja temu; zdravniška raziskovanja se bodo torej morala baviti s vprašanjem, koliko in kakšne hrane potrebuje zdrav člov.ek, da si ohrani to zdravje skozi vse življenje. — Pa tudi v njegovem duševnem razvoju lahko nastopijo motnje, če je njegovo delo prenaporno
Ukrajini, Doncevi kotlini, Sibiriji in Kuz-netsku. Na to področje je treba polagati posebno važnost, ker naj postane po načrtih Sovjetske zveze geografsko in industrijsko središče proizvodnje atomske energije v Sovjetski zvezi. Glavno mesto tega industrijskega ozemlja bo ležalo severoza-padno od Irkutska. Nova industrijsko ozemlje s svojimi številnimi brezimnimi mesti z različnim pomenom se bo raztezalo od Bajkalskega jezera do mongolske meje in v tungusko nižino. Upravno in zemljepisno središče tega ogromnega ozemlja je Irkutsk.
ne ton, toliko, da bi vsi planeti (zvezde pre-mičnice) in planetoidi skupaj ne tehtali toliko ; da, sonce bi jih po teži prekašalo vsaj tisoč tristokrat.	/
Velikanska teža sonca je potrebna, da ohranja red v svetovju. Sonce mora obdržati v svojem območju cela ozvedja ter jih ohraniti na odkazani jim poti.
Če je sonce taka velikanska krogla, ali je največja zvezda v vsemirju? Ne! Sonce je največja zvezda v osončju; v vsemirju pa imamo še druga, prav tako velika in še večja sonca. Pravimo jim zvezde stalnice.
Sonce nam daje svetlobo in toploto. Predvsem je sonce neizmerni vir svetlob e.
V vse smeri pošilja neprestano svoje žarke. Pravijo, da prekaša sončna svetloba lunino 465.550 krat; vendar ga nekatere zvezde prekašajo v moči, n. pr. Jupiter, čigar svetloba je 3662 milijonkrat večja od sončne; da se nam zdi šibkejša, je vzrok neizmerna razdalja med nami in Jupitrom. Svetloba Kapele, ki jo poznamo kot zvezdo prve stopnje, se zdi, da je kakih 37.165 milijonkrat šibkejša od sonca, in vendar je sonce v primeri z njo na sedmem mestu. Žarki ki prihajajo od Kapele, potrebujejo, da pridejo do nas, 40 let in morajo napraviti vsako sekundo 300.000 km. Nekdo je izračunal, da bi 2500 svetilk po 100 sveč dalo toliko svetlobe na 1 m, kolikor jo da Sonce, ki je oddaljeno 150,000.000 kilometrov. Poleg tega morajo sončni žarki prodreti plašč plinov, ki ga obdajajo, kar znaša kakih 14.000 kilometrov in plašč zraka, ' ki obdaja zemljo in meri kakih 500 km.
Razvoj prevoza je sorazmeren z industrij« skim razvojem. Po cenitvah sovjetskega kot misarja za prevoz se je povečalo železniško omrežje po drugi svetovni vojni za okrog 1000 kilometrov. Večina novih prog ima strateški in gospodarski pomen.
Zgoržj navedeni podatki in številke, ka» tere so objavili prvič tostran »železnega za* štora«, izvirajo iz sovjetskih virov, do k a* torih imajo'le maloštevilni inženirji dostop* Čeprav sestavlja večje število »mest brez imena« samo obilica lesenih koč, ne more nihče, ki dejstva pozna, zmanjšati ogromnega pomena industrijskega razvoja v da* našnji Sovjetski zvezi.
Pisec tega članka Lester Raymond, je bit preje šef oddelka az rusko gospodarstvo g ameriški armadi.
Pa tudi toploto daje sonce. Kaj bi bi* lo, če bi sonce odpovedalo? Smrt za vsa živa bitja na zemlji.
Edington je izračunal, da izgubi sonca vsako leto približno 120.000,000.000 ton S tem, da izžareva toploto. So pa še druge zvezde, ki izžarevajo veliko več toplote no* go sonce. Toplotni žarki, prav tako kot svetlobni, gredo skozi eter, nevidno in tenko snov, ki je ne moremo ne otipati, ne čutiti s kakim drugim čutilom, ki pa jo znanost predpostavlja, če naj toplotni in svetlobni žarki prehajajo skozi vsemirje. Poleg tega mora napraviti žarek 150 milijonov kilometrov dolgo pot skozi eter, kjer je — 273° mraza, pa še skozi plašč plinov in zraka. Odkod zajema sonce toliko vročino? Vedeti moramo, da ima- vsaka zvezda dvojno temperaturo: temperaturo notranjosti in temperaturo površine. Temperatura sončne površine znaša 6.500°, v notranjosti pa naj hi bila med 30—50 milijoni stopinj.
Pogovorimo se še o sili, o delovni sili, ki jo daje sonce. Vprašanje bi bilo, kolikšna je1 delovna sila ali energija sonca? Izračunali so, da da sonce vsako sekundo zemlji približno 227.000.000,000.000 konjskih sil, to je sila, katere enota zadostuje dvigniti 75 kg 1 meter visoko. Seveda je temu primerno veliko večja energija, ki jo daje sonce na vse strani. Menijo, da je 2.200 fnilijonkrat večja. Pozimi je na zemlji veliko manj sončne energije, kot spomladi in poleti. Vzroke smo že navedli: neugodna lega zemlje, zato krajši dnevi in daljše noči.
Kako daleč je do zvezd ?
»Je mar daleč do zvezd?« si misli ta in oni. Skušali si bomo odgovoriti z nekaterimi primeri.
Niti, iz katerih si napravlja buba svilo-prejka kokon, so izredno tenke: 400 km teh niti tehta komaj 5 gramov. S 40.000 km, to je s pol kilograma niti, bi mogli oviti zemljo okrog ravnika. S petimi kilogrami, to je s 400.000 km bi prišli do lune. Da bi mogli priti do zvezde Alfa v Centavru, ki je oddaljena od nas 41 bilijonov kilometrov, bi potrebovali 500,000.000 kg takih niti, za kar bi bilo treba 25 km dolgega vlaka, ki bi ga vleklo 500 lokomotiv.
Če bi potovali z najhitrejšim brzcem, ki napravi po 120 km v eni uri, bi potovali 30,000.000 let. In če bi se vozili z zrakoplovom, ki napravi 300 km v eni uri, bi potrebovali 15 milijonov let. Kdo naj kaj takega p odvzame?
Svetlobni in radijski žarki hite z enako brzino, kajti oboji so pravzaprav električni valovi. Ko govori govornik n. pr. v New Yorku, ga sliši poslušalec v Evropi nekoliko prej, kot pa poslušalci v dvorani, kjer govori. Glasovna brzina je namreč le 330 metrov v sekundi, medtem, ko je brzina radia enaka svetlobni brzini, to je 300.000 km v sekundi.
Da pride svetloba do zvezde Alfa v Centavru, bi potrebovala 4 leta in 4 mesece. Gledamo zvezde, pa se vprašujemo, je li daleč do njih? Iz povedanih primerov, moremo dobiti vsaj pojem o tej daljavi.
Pa še eno primero si vzemimo, da nam bo daljava zvezd še bolj jasna. Zvezde vidimo kot drobne svetle točke na nebesnem svodu. Toda, take izgledajo radi svoje velikanske oddaljenosti od naše zemlje. Kot točke izgledajo celo zvezde, ki so 10 krat,' 100 krat, celo 50 in celo 90 milijonkrat
večje od našega sonca. Da jih. moremo videti, znaša njih zunanja temperatura preko 1.500° C. Z Alfe v Centavru hi izgledalo naše sonce kot izgleda večina zvezd na nebu. Jupitra, ki je 120 krat večji od naše zemlje, bi z Alfe v Centavru sploh ne videli, torej hi še manj videli našo zemljo.
Razdaljo zvezd od zemlje merimo s svetlobnimi leti. Eno leto je 63.000 razdalj naše zemlje od sonca. Tako je Vega, prekrasna zvezda v Liri (ozvezdje), oddaljena od nas 28 svetlobnih let, Alfa v Kočijažu 40 do 50 svetlobnih let, Aldebaran v ozvezdju Tonero 45 do 57 let. Osa Major s svojimi sedmero zvezdami pa od 59 do 204 svetlobna leta.
Betelgeuse ki je 50,000.000 krat večja od sonca, je oddaljena od nas 270 svetlobnih let in približno enako zvezda severnica. Ri-gel ob podnožju Oriona je oddaljena 540 svetlobnih let, to je njena svetloba, Id jo vidimo danes, potuje že cd leta 1397. k nam. .
Je daleč do zvezd? Če bi postavili sonce tja, kjer stoji Sirius, bi videli le' drobno zvezdico; Sirius je skoro štirikrat večji od sonca.
In koliko je svetlobno leto ? V eni sekundi napravi svetlobni žarek 300.000 km; leto ima 31 in % milijonov sekund. Če pomnožimo te sekunde s potjo, ki jo napravi svetloba v enem letu, dobimo eno svetlobno leto, kar bi bilo nekako 9 in pol bilijona kilometrov (— 9.450.000,000.000 km). Mogočna številka, kajne! In skušajmo si nekoliko predstaviti 80,270.540 svetlobnih let v kilometrih. Zvezde, ki so v rimski cesti, so oddaljene od nas 5—10 svetlobnih let.
Kako mogočen je Bog v svojih stvareh! Kako majhni smo mi, le da se tega premalo, vse premalo zavedamo!
in preenobčno ;tukaj se more učinkovito uveljaviti industrijska psihologija. Tudi ne more človek ostati pri polnem duševnem zdravju, če ga stalno vznemirja gospodarska negotovost in skrb za vsakdanji kruh.«
Izraz »preprečljive bolezni« je pristavil, »ne more ostati omejen le na ono majhno skupino bolezni, za katero so napravili in-' fekcijske oddelke po bolnicah. Zdravništvo se tega zaveda, da je teoretično možno preprečiti skoraj vse bolezni. To spoznanje mora privesti tako daleč, da bo teorija prešla v prakso.
Omembe vredno je,« je nadaljeval, »da nas manj ogrožajo poznane bolezni, kot je legar, Škrlatica, davica, oslovski kašelj in
celo tuberkuloza, kot pa druge skrivne bolezni.
Pri tem moramo takoj pomisliti na otročjo ohromelost; še pred 70 leti je bila ta bolezen le redek pojav. Od tedaj pa je vendar po nekaterih evropskih deželah zavzela že oblike _ epidemije. Ukrepi za pokončava-nje otročje^ ohromelosti pa tiče še v zibelki.
Zboljšani prometni pogoji in še prav posebno letalstvo, so znatno povečali razširjenje epidemij. Vsled tega predstavljajo nalezljive bolezni v bodočnosti mnogo večjo nevarnost kot doslej, kajti otežkočena je izolacija kakšnega okuženega okraja. Nevarnost okuži tre pa je mn**"' -*aniša pri zdra-ih o hranjenih ljudeh.
čl^Za naše gospodarje!
$a še o namakanju
(NEDELJSKO GOSPODAR SKO KRAMLJANJE)
»Dober večer vam Bog daj vsem skupaj,« je voščil Podrekar tiste nedelje zvečer, ko je vstopil pri Cenclju, kjer so bili zopet zbrani vaški gospodarji na pomenku. »Tako ste glasni, da se vas prav na cesto čuje ip človek bi nehote mislil, da ste že kar v svatovskem razpoloženju.«
»Tisto ne,« je smeje odgovarjal' Ahac, »ampak zadeva s travniki nekaterim še vedno brenči po glavi. Danes gre zato, kateri Juračevih travnikov je več vreden, tisti pod vasjo ali pa oni na rebri. Kaj pa ti meniš o tem?«
Podrekar je nekoliko pomislil, potem pa počasi dejal:
»Nekako oba enako velika sta. Za Jura-ča je več vreden oni na rebri, ker se drži njegove posesti in mu je bolj pri roki, za Cenclja pa je iz istih razlogov vreden več tisti pod vasjo.«
»Čisto po Salamensko si se odrezal,« je menil Jurač. »Menda ti gre pač le zato, da bi bilo na vse strani prav.«	>
»Podrekar ima popolnoma prav in docela njegovega mnenja sem,« je pritegnil Jer-nač. »Kaj pa ti veliš k temu, Smrekar?«
»Seno na travniku pod vasjo je deloma kislo, vendar bo vse v redu, če ga bo Cencl osušil. Travnik na rebri pa je suh, bolj na lahki zemlji in sladka trava raste tam, vendar v sušnih letih že sena ne da dosti, o otavi pa sploh govora ni.«
»Prav, pa kar pri tem ostanimo,« je dejal važno Vreže. »Zadnjič smo se menili o tem, kako lahko osušimo travnik, ki je močviren in di-kislo seno. Danes pa se pomenimo še o tem, kako pomagati travniku, ki rad trpi od suše in v sušnih letih ne da prave košnje.«
»Namakanje misliš?« je vprašal Jernač. »I, seveda, kaj pa bi naj,« je odvrnil Vreže. »Juračev travnik na rebri rad trpi od suše, pa ga je zato treba namakati in dal bo obilo sočne trave ter sladkega sena, za katero se bo tudi najbolj izbirčna živina kar pulila.«
»Prav imaš,« je pritrdil Jernač »in Juračev travnik na rebri se da naravnost krasno namakati.«	V
»Kako neki ne?« je nadaljeval Vreže. »Prav ob robu travnika teče po rebri navzdol potoček, ki nikoli ne usahne, pa naj bo še taka suša. Bolj pripravne prilike za namakanje bi si skoro želeti ne mogel.«
»Pa kako misliš, da bi moral to napraviti?« je poizvedoval radovedno Jurač.
»Nič bolj enostavnega kot to,« je pojasnjeval Vreže. »Travnik precej visi. Izkoplji ob gornjem robu preko cele širine vodoravno kaki dve dobri pedi širok in prav toliko ali pa še nekoliko bolj globok raven jarek ter zajezi potok tako, da bo voda ^morala teči v novi jarek. Seveda pa moraš na jezu v potoku napraviti zatvornico, ki jo boš zaprl, kadar boš hotel spustiti vodo na travnik sicer pa jo boš pustil odprto. Vodoravni jarek, ki ga boš izkopal ob gornjem robu travnika, seveda ne sme imeti na nasprotnem koncu nobenega iztoka. Kadar boš potem zaprl zatvomice. na jezu v potoku,.se bo voda iz potoka izlila v jarek, ga počasi napolnila, ker ne bo imela odtoka.. potem pa se razlila preko roba po travniku navzdol in ga lepo napojila,«
»Glej ga, hudimana,« se je čudil Cencl, »tole pa res ne bi bilo neumno in na ta način bi se voda iz potoka kaj koristno uporabila. Ti jih imaš pa res nekaj za ušesi,
»Pa se bo voda tudi razlila enakomerno po pelem travniku?« je hotel vedeti Jurač.
»Seveda se bo,« je nadaljeval Vreže, »če boš izkopal jarek res vodoravno in bo spo-dnü rob povsod enako visok, na kar je treba pri tem na vsak način dobro paziti ter po potrebi ponekod pač posneti, drugod pa zopet nametati nekoliko roba. Snodnii rob' jarka pač mora biti y docela vodoravni Črti. da bo namakanje čim bolj enakomerno. Zato pa je potrebno v tem oziru tudi v dobi namakanja jarek večkrat popraviti, ker bo voda le rada tu sli ta ni predi la in se vlila v curku po travniku ter si izkopala Te ozko strugo, kar pa seveda ne smeš pustiti.«	.	.
»Potoček je precej izdaten ter bo imel dovoli vode za izdatno namakanje celega travnika,« je dodal Jernač.
»To pa, to.« ie. pritegnil Smrekar, »tudi r najboli suhih letih je vode v potočku vedno dovolj.«	,	,,
»Pa bo res imenitno to,« se le_ razztvel Cencl. »kar napravi tako, Jurač in potem ob suši, ko bo najboli pripekalo^sonce, kar spusti vode na travnik, da si pošteno ugasi
Z »To pa zopet ne,« je smeje pojasnjeval Vreže. »Kadar najbolj pripeka sonce, travnika pač ne smes namakati, ker bi mu to škodovalo, k a Iti voda v potočku je le precej mrzla, te pogle j v mestu, kako klavrno
se drži zelenjava na vrtu, če jo je kak pametnjakovič zalival z ledeno mrzlo vodo iz vodovoda v največ ji vročini.«
»Tega pa zopet ne razumem,« je modroval Cencl, »Meni se pa kupica mrzlega piva prav tedaj najbolj prileže, kadar je najbolj vroče.«
»Že, že,« se je smejal Vreže, »kajti pivo končno le ni voda. Prav gotovo pa si tudi že slišal, da je tega ali onega kar hitro pobrala smrt samo zato, ker se je ves vroč napil ledeno mrzle vode, ali ne? Sicer pa bo Jernač vedel bolje pojasniti, zakaj v najhujši vročini ne smemo zalivati trav-nilta s preveč hladno vodo.«
»Saj to niti tako težko,« je menil Jernač. »Rastlinski listi so namreč polni drobnih luknjic, potom katerih rastlina diha in ki se polagoma širijo ali krčijo, kajcor se pač izpreminja toplota. To pa ni mogoče, če se toplota naenkrat močno izpremeni, pa se tako listno tkivo raztrga in listi morajo odmreti.«
»Vidiš, vidiš, tako je torej ta zadeva,« se je čudil zopet Cencl. »Kedaj pa je potem najbolje namakati?«
»Ponoči se travniki najbolje namakajo, ponoči,« je povzel zopet Vreže. »Zvečer, ko bo sonce zašlo, Jurač) boš zaprl zatvornico na jezu v potočku, da bo voda pričela teči v jarek za namakanje. Mislim, da bo že treba kaki dve tri ure, da ga bo napolnila, začela pretekati, se razlika po travniku in ga namakala, no in trava se bo medtem tudi že ohladila. Tekom cele noči se bo zemlja precej napojila, dopoldne, predno pritisne večja vročina, pa zatvornico zopet odpreš in prenehaš z namakanjem. Na ta način lahko namakaš po potrebi vsak dan, oziroma pravilneje, vsako noč.«
Iz avstrijskih statističnih podatkov je’ razvidno, da danes ne znaša proizvodnja v Avstriji več kot le 60% one iz leta 1937, število zaposlenih pa je za 45% nad številom v letu 1937, ko je bila brezposelnost posebno velika. To pomeni, da ne znaša storilnost enega delavca v- Avstriji danes več kot le 40% storilnosti iz leta 1937.
To poslabšanje storilnosti ni le posledica zmanjšane zmožnosti dela delavcev zaradi poslabšanih prehranbenih in stanovanjskih razmer, to je tudi posledica pomanjkanja surovin in slabe kakovosti surovin, goriva in zanemarjenja tovarniških naprav.
Ameriškapomoč
Koncem, leta 1947 je potekla ameriška pomoč, ki jo je Avstriji dovolil ameriški kongres po prenehanju dobav UNRRE. Ker pa bo takozvani Marshallov .načrt za obnovo Evrope predvidoma v veljavi najpreje s 1. aprilom, Avstrija pa sama ne pridela zadosti za prehrano svojega prebivalstva in od drugod pomoči v živilih tudi ni bilo pričakovati, je bil sklenjen med Združenimi ameriškimi državami in avstrijsko vlado poseben dogovor. Po tej pogodbi, dobi Avstrija od Amerike za prve tri mesece letošnjega leta začasno pomoč v višini 58 milijonov dolarjev.
Od teh 58 milijonov dolarjev je določenih 36.8 milijona za prehrano, 7 milijonov za potrebe kmetijstva, 12.8 milijona za nabavo premoga in 1.4 milijona dolarjev za zdravstvene namene in za nabavo surovin za izdelavo mila.
Te vsote omogočajo uvoz 45.000 ton raznih mlevskih izdelkov, 3000 ton maščob, 5000 ton sladkorja in 240.000 ton premoga. Nadalje bodo uvožene znatne količine semen, ovsenih kosmičev, sojine moke, mastnih kislin, stročnic, umetnih gnojil in sredstev za zatiranje živalskih in rastlinskih škodljivcev, kmetijskih strojev in nadomestnih delov.
Količina 3000 ton jedilnih maščob bo deloma uvožena v* surovi obliki in bodo tako dobile surovine avstrijske tovarne za izdelavo jedilnih maščob. Pri izdelavi jčdilnih maščob bodo tako ostale še oljnate tropine za krmo in pa mastne kisline za proizvodnjo mila.
Tudi krušno žito bo deloma dobavljeno kot že gotovi mlevski izdelki, deloma pa bodo dobili mlini žito.
Upajmo, da bo po končani začasni pomoči, to je po 31. marcu, že odobren načrt za obnovo Evrope in bo nato mogoče računati z ameriškimi dobavami za daljšo dobo in ne le od meseca do meseca.
Istočasno pa bo nato moralo tudi domače kmetijstvo več prispevati k prehrani prebivalstva kot pa prispeva danes. Saj je vendar nerazumljivo, kako je mogoče, da
»Pa se ni bati’, da bi pri neprestanem namakanju postal nazadnje travnik še močviren in dal potel le kislo seno?« je hotel zopet vedeti Cencl.
»Cencl se pa res strašno boji kislega sena,« se je smejal Podrekar.
»Tvoja bojazen je čisto neupravičena, Cencl,« je pojasnjeval dalje Vreže, »pri Juračevem travniku pa že celo. Travnik tako lepo zložno visi, da bi gotovo vsa voda takoj odtekla, če bi jo ne popila že preje žejna zemlja. Sicer pa ima potoček premalo vode in je zemlja na travniku preveč propustna, da bi postala močvirna, tudi če bi namakal travnik noč in dan.«
»Kaj pa, če je bolj malo vode za namakanje, kako pa potem?« je hotel vedeti Ahac.
»V takem primeru ne zadostuje samo jarek,« je pravil Vreže dalje, »ampak je treba napraviti tudi zbiralnik (rezervoar), kjer tekom dneva nabiraš vodo, da jo potem zvečer spustiš na travnik. Če je vode premalo, tudi nikoli ne bo prišla do vznožja travnika, ker jo bo že preje popila zemlja. Zato v takih primerih potegnemo več namakalnih jarkov preko travnika in spuščamo potem zaporedoma vanje vodo, vsako noč v drugega. To je potrebno zlasti tudi tedaj, če travnik ne visi ter. je bolj ravne in sa voda tudi zato ne razleze toliko.«
»Jeričnik na Ločici ima napravljenega nekaj za namakanje,« je pravil' Ahac, »pa se mu menda nič kaj ne obnese.«
»Seveda se mu ne,« se je razhudil Jernač, »ker tisto sploh ni nobeno namakanje. Jeričnik je studenec, ki je tekel ob travniku, napeljal enostavno na travnik, da mu teče sedaj voda tam leto in dan. Ob deževju seveda tudi studenec precej naraste, pa mu nanese na travnik sipe in peska, da je joj. To se pravi norčevati se iz namakanja. Kar že napraviš, napravi pošteno, kakor treba, ali pa raje nič! Poglej si raje enkrat navodnjevanje ali namakanje travnikov pri očetu Vrežetove žene v Podrečju! Večino ,svojih travnikov redno namaka, pa mu daje po tri in tudi štiri košnje letno, dočim mu preje nekateri še ene poštene
je leta 1937, ko je bil temelj prehrane za vsakega prebivalca 3000 kalorij, prispevalo avstrijsko kmetijstvo 79 odstotkov. Danes pa je temelj prehrane za vsakega prebivalca 1700 kalorij (pa še to večkrat samo na papirju) in avstrijsko kmetijstvo prispeva uradno k tej prehrani le 40 odstotkov.
Za kmetijstvo
V okvirju omenjene ameriške vmesne pomoči ho dobila avstrijska vlada za vi-gredne setve v kratkem 54.000 ton raznih semen, umetnih gnojil in sredstev za zatiranje rastlinskih in živalskih škodljivcev, vsega v vrednosti 3,970.525 dolarjev. Razdelitev teh dobav bo verjetno možna meseca marca. V zvezi s tem je važno pripomniti, da bodo te dobave znatno izboljšale izglede za žetev leta 1948.
To pa je tudi eden namenov jKimoči Združenih ameriških držav, da pripomore namreč evropskim državam do tega, da bi končno države same mogle prispevati k izboljšanju svojega lastnega gospodarstva.
Med raznimi vrstami semena je po količini največ semenskega krompirja, namreč 13.600 ton; nato je še 2668 ton semenske jare pšenice, 482 ton raznih zele-njadnih semen in 392 ton semen trav in detelj.	'
Med gnojili je 26.000 ton fosfatnih' gnojil in 10.000 ton kalijevih gnojil.
Sredstev za uničevanje raznih škodljivcev je 806 ton.
Maščobe
Med zelo važna hranila prištevamo razne jedilne maščobe. Minister za prebrano v avstrijski vladi, Oton Sagmeister, jc izjavil, da potrebuje Avstrija pri današnjem stanju prehrane (torej 1700 kalorij dnevno za navadnega potrošnika) letno 92.000 ton raznih maščob; od te količine porabijo okrog 20.000 ton maščob pridelovalci sami. Od te skupno potrebne količine maščob bi mogla dati domača proizvodnja 36.000 ton. Uvoziti bi bilo torej potrebno še 56.000 ton raznih jedilnih maščob in to predvsem iz Združenih ameriških držav in iz Filipinov.
V letu 1937 je uvozila Avstrija 37.000 ton masti in olja. Lastna proizvodnja je bila takrat 75.000 ton, tako je bilo na razpolago 112.000 ton maščob. Od tega je bilo izvoženo spet 4000 ton. maščob (maslo) in za domačo porabo je ostalo torej 108.000 tvon maščob, od tega 20.000 ton za pridelovalce, 88.000 ton pa za nepridelovalce.
Ako je znašala proizvodnja maščob leta 1937 celih 75.000 ton, ne razumemo, zakaj naj hi danes znašala proizvodnja samo polovico tega, ko sejejo vendar danes več oljnatih rastlin kot leta 1937, četudi je proizvodnja masla in svinjske masti nekoliko manjša.
niso. Zato pa je Vreže lahko tako točno popisal, kako je treba urediti navodnjevanje in kako potem namakati. Žal sam tega na more napraviti, prav tako, kakor tedi jaz ne, ker nimava nikjer v to svrho razpoložljive vode v bližini travnikov, v breg pa voda ne teče. Marsikje v naših krajih pa je razpoložljive vode dovolj, saj studenci ter večji in manjši potočki vsekrižem silijo na dan. Prepričan sem, da bi dobili na mnogih travnikih lahko še enkrat m tudi dvakrat toliko prvovrstne krme, če bi vso razpoložljivo vodo porabili za navodnjevanje, ki je tako enostavno in se tako bogato izplača.«
»Prav si povedal, Jernač,« je pritrdil navdušeno Jurač, »in prav gotovo bom takoj spomladi poskrbel, da moj travnik na rebri ne bo več trpel suše. če naša brhka dekleta tako skrbno zalivajo cvetlice na oknih m gredicah, bomo pa še mi travnike, kajti neslo bo naše zalivanje vsekakor več. — Toda pozno je že in domov bo treba. Kar prigriznite še in izpijte, potem pa gremo, Kaj pa danes teden? Pustna nedelja je, ali i* bomo vkljub temu sešli ? V tem primem bi pač predlagal, da pri meni!«
»Seveda, seveda,« so pritrjevali soglasno. »Pust gori ali doli, ga bomo pa skupaj pri tebi obhajali.«
»Hčer boš dal od hiše,« je pripomnil Ahac, »pa nas boš menda na pustno nedeljo še pošteno pogostil, ko smo vaju s Cencljem tako lepo pobotali radi dote.«
»Saj smo po Bpžiču klali in za hčer bo tudi treba,nekaj pripraviti,« je menil Jurač, »pa tudi na pustno nedeljo prav gotovo ne bomo pri prazni mizi sedeli.«
»Prav, prav,« je. pritegnil Podrekar, »še zavrteli se bomo lahko, če boš imel tudi godca pri roki, Jurač, zakaj pa ne! Ampak preklicano pametna zamisel so bila tale naša kramljanja in na nobenem še nismo prazne slame mlatili. Sem res radoveden, kaj bomo zopet na prihodnjem pametnega »razdrli.« Pa lahko noč, Cencl, in dobro svatuj! Lahko noč, sosedje!«
»Laho noč, lahko noč!«
Sladkor
Včasih je bil zelo važen del prehrano sladkor. V zadnjih letih pa je obrok sladkorja postal vedno manjši, ker je bil pridelek sladkorja doma nizek, uvoz pa ni bil mogoč. Vse pa izgleda, da se bližamo razmeroma hitro, ravno tako kakor pri preskrbi z jedilnimi maščobami, boljšim časom.	,	’ _
Lani so računali, da bo pridelek sladkorne pese dosegel v Avstriji 4 milijona ton, bil pa je le 2.6 milijona ton. Iz te sladkorne pese so izdelali okrog 38.000 ton sladkorja, torej približno K predvojne potrošnje sladkorja v Avstriji.
Ako se torej ne bi posrečilo dobiti večje množine sladkorja iz inozemstva, bi morali znižati sedanje nizke obroke sladkorja. Predvideno pa je, da dobi Avstrija od i. aprila 1948 do 30. junija 1949 kar 99.000 ton sladkorja. Zato gotovo ne bo treba zmanjšati sedanjih obrokov, ampak jih bo še mogoče zvišati, ako bo domača letina dobra.
Pridelek sladkorne pese je bil lani manjši zaradi velike suše v pridelovalnih okoliših. Ker je zaradi suše bil tudi pridelek krme nizek, so kmetje gotovo mnogo sladkorne pese pridržali kot krmo in jo niso oddali tovarni. Pač pa je bil lansko leto odstotek sladkorja zaradi suše večji. — Kljub nizkemu pridelku pa je lanski pridelek sladkorja še vedno za 14.000 ton nad pridelkom v letu 1946.
Za predvojno potrošnjo sladkorja bi bilo potrebno 150.000 ton sladkorja. Takrat je prišlo na vsakega prebivalca letno po 25 kg sladkorja, danes pa ga dobi vsak potrošnik ; na leto samo okrog 10 kg. Ako se posreči torej letos dvigniti proizvodnjo sladkorne pese na 4 milijone ton in bo Avstrija dobila sladkor, kakor je v Marshallovem načrtu, bo vsak potrošnik mogel v Avstriji priho- | dnje leto že dobiti normalno količino sladkorja kakor pred vojno.
Strd
Leta 1947 so oddali čebelarji Avstrije
330.000	kg strdi in so dobili v zamene za krmljenje čebel šc enkrat toliko sladkorja, to je 660.000 kg. Ker pa bi potrebovali čebelarji za krmljenje čebel okrog 1,400.000 kg sladkorja, ni bilo mogoče, vseh čebel v jeseni zadosti preskrbeti s sladkorjem oziroma sladkorno raztopino. Zato je upravi' cena bojazen čebelarjev, da bo zaradi pomanjkanja hrane spet veliko čebelnih- družin poginilo.
Upanje je pa, da bo pomagala letošnja izredno mila zima, ko tudi čebele rabijo manj hrane za proizvajanje toplote v p»' nju in pa še večje upanje, da si bodo v vigredi čebele mogle čimprej same pomagati, ko jim nista mogla pomagati čebelarsko društvo in država.
k avstrijskega gospodarstva
Ob obletnici ustoličenja slovenskih vojvod
Dne 18. marca 1414 je bil zadnjikrat slovesno ustoličen na Gosposvetskem polju Nemec Ernest Železni za slovenskega vojvodo po običaju starih Slovencev. Od tedaj je poteklo že 534 let in ostal je samo spomin na star slovenski običaj in pravico. Zdaj počiva kamen kot kamen na polju, ne seda nanj več ne domači kmet ne tuji gospod, da bi prisegala v slovenskem jeziku na postavo, staro tisočletja, na svet spomin edinstvenega prvotnega prava, kakor se je v vsej Evropi ohranil samo v spominu slovenskega naroda. *
.»Koroško vojvodsko ustoličenje nima para na svetu,« je pisal francoski sociolog, Bodin in slovenski zgodovinar dr. Mal piše v neki razpravi: »V vsej neslovenski Evropi iščemo zastonj podobnosti s karantanskim vojvodskim ustoličenjem... kakor tudi stoji edinstveno v zgodovini primer, da se ustoličuje izven cerkve in v ljudskem, v tem primeru slovenskem jeziku, kajti drugod so se ustoličenja vršila s cerkvenimi obredi in v latinščini.« Vse to dokazuje izredno starost slovenskega obreda, ki sega prav. po teh znakih sodeč v davno, še p o-gansko preteklost Slovencev, ki so na odprtih zborovanjih, na staroslovanskih »večali«, po svoji volji izbirali svoje gospodarje, tedaj še iz svojega plemstva, ga vprašali po poreklu, njegovi osebni svobodi in ga zaprisegli, da bo nepristransko delil pravičnost vsem, čuval vdove in sirote in ostal do konca zvest svoji obljubi! In šele
nato mu je kmet .človek iz ljudstva, odstopil svoj knežji kamen, kamor se je usedal on, ki je oblast dobil samo od ljudstva, da jo uporabi za ljudstvo! Čudovito lepa prispodoba, ki je zrasla’ iz osnov slovanskega ljudstva in slovenske stare pravde, in se tako zrastla s slovensko zgodovino in pravnim čutom, da je na isti način zaprisegel ne samo peščico svojih slovenskih vojvod, temveč tudi tujca, kateremu je da jal oblast nad seboj, tudi Nemca, Čeha (Otokarja), do zadnjega Habsburžana leta 1414. V ljudskem, to je v slovenskem jeziku je kmet izročal tujemu vladarju oblast nad seboj, v slovenščini mu je izbranec moral zaščititi pravice, v slovenščini je tožil svojega vojvodo pred cesarjem in v slovenščini se je moral vojvoda zagovarjati! Slovenščina je bila občevalni jezik tudi še potem, ko vojvoda sam ni bil več mož naše krvi. »Boge te primi gralva Venus«, je lep pozdrav iz tistega časa in tistih razmer.
Spomin na ustoličenje koroških vojvod po starem slovenskem običaju in v slovenskem jeziku je tako velik dogodek v slovenski zgodovini in ima tako velik narodno politični pomen, da spada resnično med najsvetlejše podobe naše zgodovine, vredne, da jo vsak naš človek ohrani v svojem srcu kot dokaz na-soudeležbo pri vladanju. To je bilo pred petsto leti. Od tedaj pa je’ šel tudi običaj sam v pozabljenje, ne v pozabljenje pri narodu, čigar last je bil in ga je vzljubil, temveč pri tistih, ki eo se po njem
n
ZA NEDELJSKO POPOLDNE
(pietete» Ih njegovi tedočnidi*
! m		m	m	IS1 1			■ r				5	6 v m			7	8	9 jlö			ii		12	11	13	14
mr		16	17	m		mr i»i									m	20				a		m		
K:' 1 1				22		»M”							m	24	85				m	m	26	27		
mmmr				I i mr i I								k				1	1 "e				m	31			
mn m •				, mmr					m			mr				mr				36			1	
m	37	38		IRT 1					r		m	41 r r ■				mia						mm		
m m M	44				45	m			m		45a	m m			46	47		a	i		m	m	m	m
			m	mr		49			ar			51	a32					53		H	m	54	55	m
	m	56	67 ,	58.		1 I l-l 1						mm			59		i «r							m
«i	C,2				m	mmr i							ar				m	f mm.				m m	a	m
85				m	mmr r mm						m	«n				mr		r m b					©	70
				72	m	73			i	74	75		m	mr “ ISf		77				m	78 |79 |80			
	z	m	81						m	o		BI"				48			ms		85	k		
8G ü	87			i					i			M m		89	90					m	91	1 1		
	92				m	93	•							m	94 i					i	1 Pl			
Besede pomenijo:
Vodoravno:	1 Prešernov bližnji ro»
Jak, profesor, knjižničar ljubljanske licejske knjižnice, znal 17 jezikov, mož, ki je dopolnjeval Prešernovo genijalnoslj 7 škof narodni buditelj in vzgojitelj; 13 kratica za „svojeročno"; 15 pevski glas; 18 spominek, reli-
I
kvija; 20 vrsta pisatelja ali pesnika,- 21 jez, obrambna naprava; 23 indijansko lovsko orožje; 24 Izraz za Turka; 26 ponovno; 28 žila odvodnica; 29 Prešernov sodelavec, imel glavno zaslugo za ustanovitev „Kranjske Čbeiice“, najpomebnejšega tedanjega slovenskega. leposlovnega almanaha; 31 oblika
S!
Mauser karels
KLEMEN
ROMAN
2.
Toda nič se ni zganilo. V srcu pa je vre-vstajalo in padalo* prosilo in rotilo, popuščalo in spet zmagovalo, kakor da so se ^prli vsi jezovi, vse pregraje, kakor da jc ogenj užgal obširne stepe in zdaj divja, Udoben velikanskemu rdečemu žrebcu z ^skuštrano grivo.
Klemenove oči iščejo skozi okno, Klemenovo srce prosi na Brezjah in na blejskem ®toku, se poslavlja od Jelke in se spet vra-roti mater in sprašuje očeta, trka na «trovška vrata in spet beži pred tistim, kar 2e tako dolgo išče.
Noč sedi pod oknom kakor spovednik, s sklonjeno glavo, z dlanjo ob ušesu.
Klemen se ne more spovedati. Kako, ko ®^0ji Jelka prav ob njem, nasmejana, v mo-, ^ obleki in pred njo cesta, svetla od sonca if11 dobre volje. Na koncu ceste je Zagreb Agronomija, diploma in služba in topla
Kakor da se iz kota vali težak in zobat ki stiska in gnete, drobi in razplojuje sleherno misel, ki je lepa in nedeljska. Klemenove roke so vroče, vsaka žila jj^^plje, kakor da je preozka za val krvi, se upehan, žene od srca.
Klemen leže in se skuša zbrati.
Jelki še ni dal besede. Ljubezen je bila rosna, jutranja, v popju, čeprav žgoča kot živa kri. Tod ni ovire. Toda kako naj poreže popje in uniči rože, ki spe v popju. Kaj bo Jelka počela, če bi res odšel v bogoslovje? Koliko deklet si je že končalo življenje zavoljo nesrečne .ljubezni. Kriv bi bil njene smrti.
Leže je čakal, da bi glas odkoderkoli potrdil blodno misel. Toda ni ga. bilo. Kakor roganje je vstalo v srcu. Jelka se zavoljo tega ne bo končgla.
Nikamor ni mogel priti. Težke misli so se premetavale, kakor da so privezane v duši z železnimi vrvmi. Klemen je z ihto strmel v odprto okno, kakor da mora od trdega, mrtvega kamenja priti pomoč. Čutil je, kako mrzlo svetijo zvezde nad ostrimi robovi, ob katerih žaga veter.
Potlej je zaprl oči in ni hotel misliti na nobeno reč več. Ne na Jelko, ne na mater, ne na dom. Vse mu je presedalo, vse mu je bilo odveč.
Zakaj mora biti mlademu človeku tako, zakaj je ta prozorna samota noči kakor nož na dva kraja? Nekaterim blaži rane, drugim jih odpira.
Venomer je dihal veter skoz okno in Klemenu je bilo, kot da mu vliva joda na odrgnjene roke.
Ni mogel strpeti. Vstal je in zaprl okno. In če bi mogel, bi v tem hipu ustavil vse ure in Čas in prislonil nebes tako nizko nad zemljo, da bi zmečkal vse, kar je živega na zemlji.
Legel je nazaj in se krčevito oprijel posteljne stranice. Prijela ga je želja, da bi šel ven, da bi se zagnal med skale in prečni noč v hladu, med rosnim kamenjem.
vezali na našo pravdo in je niso imeli več namena spoštovati v vsej polnosti. In ko so leta 1800 prodali posestva tistemu slovenskemu kmetu iž Koroške, ki je imel od pamtiveka dolžnost, pridajati oblast novo-izbranim knezom v imenu ljudstva, je bila s tem še bolj simbolno poudarjena zgodovinska tragika slovenskega svobodnega kmeta izpred tisočletja, ki je skoraj utonil v germanskem morju in propadel zaradi nespoštovanja stare demokracije, glasu iz ljudstva.
Knežji kamen je danes še spomin na svobodnega kmeta slovenskega rodu, ki je na Gosposvetskem polju sprejemal za: svojega oblastnika samo tistega, ki je zaščitil njegovo pravdo in dvignil njegov jezik do veljave, ki mu po božjih postavah pritiče.
Slovenci se ob tem jubileju oziramo proti naši narodni zibelki z zavestjo, da smo kljub vsemu vendarle zrasli v narod, ki se mu čudi svet, da si je ohranil jezik, čeprav ga je izgubil na vojvodskem prestolu. Vsem tistim pa, ki imajo ali bi lahko imeli odločevati pri današnjih razmerah in položaju Koroških Slovencev, naj bo to zgodovinsko dejstvo nauk in naj se že enkrat ravnajo po svetopisemskih besedah: Dajte Bogu, kar je božjega in cesarju kar je cesarjevega. Mi pa pristavljamo: In narodu, kar je narodovega.
moškega krstnega imena; 33 debela, težka palica; 34 ima kratke noge; 35 moško krstno ime; 37 domača žival; 39 hud vihar; 41 del nemškega naziva za Zibpolje; 43 divja zver; 44 moški ponos; 46 kraj v cerkvi; 48 preprost izraz za opico; 50 hrvaška beseda za „vojno" ali pa nemška beseda za „nasvet"; 52 kmečki praznik; 54 prislovno določilo kraja; 56 Prešernov sodelavec, zbiratelj narodnega blaga; 59 cerkveni dostojanstvenik; 60 vse poti baje vodijo tja; 61 stari očka; 63 prvi človek; 64 koroški izraz za „dobro"; 65 natančen rokodelec; 66 kratica za nekdanjega pripadnika nemške državne stranke; 67a manjša denarna 'enota sosednje države; 68 moško krstno ime; 71 del kolesa; 73 Prešernov prijatelj, Poljak po rodu, zbiralec narodnega blaga; 76 najstarejši sodelavec „Kranjske čbeiice“, ljubljanski bogoslovni profesor; 78 ofolok, vsemirje; 81 največja družabna ustanova; 82 prva pevska nota v lestvici; 84 glasbena lestvica; 85 veznik; 86 veliki jezikoslovec, izdal „Glagoli ta Clozianus", knjižničar Dvorske knjižnice na Dunaju, seznanjal svet s Slovani in njih kulturo,- 89 prepiri .nasprotja; 91 denarna vrednost; 92 morska žival; 93 orijentalska plesalka; 94 obmejni stražnik.
Navpično: 1 manjše industrijsko podjetje; 2 kazalni zaimek; 3 krstno ime Prešernove pesniške ljubezni; 4 mohamedanski bog; 5 oblika oziralnega zaimka; 6 znani češki kralj; 8. vrsta orodja, lesena priprava; 9 drag kamen; 10 prenehati, končati; 11 kratica za „športni klub"; 12 Poluksov brat; 13 zidovi stavbno ogrodje;-14 Mauserje'Vh povest; 15 dva enaka soglasnika; 16 ploskovna mera; 17 slap pod Triglavom ob katerem se vrši dejanje Prešernove pesnitve; 19 glasbilo 22 proti svoji volji; 25 voditelj ilirskega gibanja med Slovenci prestopil iz slovenskega v hrvaški kulturni krog; 27 smer, steza.
VENDUEŠ EMiil&Ii
Že vse predolgo so naše šole živele le od obljub in ne od knjig, ki bi bile primerne za; pouk slovenščine na ljudskih šolah. Zdaj pa je vendar prekoračena mrtva točka. Več kot leto napovedovana šolska čitanka za drugo in tretjo stopnjo dvojezičnih šol je zagledala beli dan. Knjiga je prav lične zunanjosti in smo lahko z njo kar zadovoljni, čeprav bi si želeli boljše. Boljše namreč v tem, da bi bilo v njej več del domačih ljudskošolskih učiteljev, kar bi nam bil do-*kaz, da se učitelji resnično zanimajo za pouk slovenščine na svojih šolali. Toliko na splošno.
Vsebina knjige je razdeljena v šest poglavij. Prva štiri obravnavajo snov v zve* zi s letnimi, časi in sicer tako, da je prva na vrsti jesen, ki je obenem tudi začetek letnega časa. Zadnji dve poglavji, ki nosita naslov: Kmetija ter vas in mesto, služita kot dopolnilo prejšnjim poglavjem. Ta snov namreč ni vezana na dogajanja v naravi in jo je že možno obravnavati kadar* koli nanese prilika.	'	. ’
Težišče vse -snovi v Ipijigi leži v domoM viski ljubezni. Avtorji priobčenih del sof večinoma znani slovenski mladinski pisatelji, velik del knjige pa je izpopolnjen tudi z narodnim blagom.
Upamo, da ho z novo knjigo odstranjenih mnogo zaprek pri pouku slovenščine, še več( pa praznih izgovorov, da za slovenščino ni možno najti primernega čtiva. V želji, da bi tej prvi knjigi sledila kmalu tudi druga, knjigo toplo pozdravljamo. Gospod nadzornik Just, ki je knjigo sestavljal in popravljal ter neumorno nadaljuje svoje delo s sestavljanjem nove slovenske čitanke, je lahko na svoje delo ponosen, Slovenci pa smo mu za njegov trud hvaležni.
Želimo, da bi besede, ki so natisnjene v knjigi: Spoštovati moramo vse jezike, naš jezik pa moramo ljubiti — rodile obilen sad in da bi bila nova čitanka v vseh šolah in domovih sprejeta z ljubeznijo, ki jo slovenska beseda zasluži.	,
cesta; 29 predsednik avstrijske republike za časa Schuschnigga; 30 pisatelj prve sloves» sito izvirne povesti („Sreča ▼ nesreči“); 32 Prešernov rojstni kraj; 33 mesto, kjer je Prešeren umrl in bil pokopan; 36 sladka jed; 38 velika vojažka enota; 40 ljudstvo,' nacija; 42 igralna karta; 43 zvijača, spretna poteza; 45 pritok Rena; 45a nevestino premoženje; 47 ameriški filmski komik; 49 turško pokrivalo; 51 hitrost, razvoj, naglica,- 53 sredstvo proti moljem; 54 osebni zaimek; 55 pamet, razum; 57 nespretno, neprijetno; 53 kratica manjše utežne enote; 60 mesto, kjer je Prešeren maturiral; 61 mesto, kjer je Prešeren promoviral za doktorja prava; 62 moško krstno ime; 64 kratica akademskega naslova, ki si ga je bil Prešeren pridobil; 66 zunanji, razlog, povzročilo; 67 ozka dolinica, zajeda,- 68 pomoč, naslonilo; 89 osebni zaimek; 70 stara pivska mera; 72 vrsta snega, zmrzline,- 73 vprašalni-ca po načinu; 74 štajerska oblika kazalnega zaimka,- 75 nerodovitna pokrajina; 77 velik zločin; 79 hlapljiva tekočina; 80 nekdanji hrvaški oblastnik; 83 del kolesa; 87 dva enaka soglasnika; 88 kratica dobrodelne organizacije; 90 kot pri 66 vodor.	o
Noč pod oknom se ne premakne. Kakor čuječ pes sedi nepremično. Klemenu je, kakor da ne sme premakniti niti roke. Koj bi se noč zganila in zarežala vanj s kopico novih misli.
Počasi ihta opada. Kot voda, ki se vrača nazaj v strugo in pušča za seboj oblatene njive. Mirno leže Klemenove roke na odeji.
Strme v okno je dočakal Klemen dan. V šipe je butnila svetloba kakor val, odtrgan iz neznanega morja. Pri priči je vstal m se opravil. V glavi je čutil topo bolečino. Na stežaj je odprl okno. Zrak mu je dobro del. Klemen je počasi dihal, kot da hoče do dna izdihati vse, kar je noč nanosila v dušo.
Sredi dopoldneva se je odpravil na kraj, kjer je prejšnji dan zapazil vrtinec lepih očnic. Nabral je najlepše in mednje vtaknil nekaj košatih murk.
Šele, ko je šopek tiščal v pesti, ga je obšla grenkoba, kakor da se je pretekla noč kot potuhnjena mačka priplazila izza robu.
Za koga bo to cvetje?
Pa res. Za koga?
Prsti so se razklepali. Največja očnica je padla na tla in Klemenu je bilo, kot da strmi vanj veliko, mrtvo belo oko.
Sklonil se je in pobral cvet
Ne morem jih vreči, ko sem jih že potrgal.
Nebo nad tržiško stranjo se je oblačilo. Klementi se je zdelo, da je zrak soparen, da se v kamenju nekaj kuha.
Sklonjen se je vrnil h koči, povezal šopek z nitjo in ga obesil na nahrbtnik.
Potlej je stopil na prag. Tudi od blejske strani so prihajali oblaki, nebo se je mre-nilo in vročina je silila k tlom. Iz zemlje je puhtelo, obeljeno kamenje je kakor gorelo.
Še pred nočjo bo dež.
Poslovil se je, zadel oprtnik in utonil pod breg. Do večera hi bil rad doma.
Navzdol je šlo hitro. Brez ovinkov^ naravnost po strmini. V dolini se je parila voda v koritu. Roji mušic so plesali nad shojeno travo. Trudna vročina je Sedela celo pod borovci. Ostro je dišalo po smoli in suhem lesu.
Nebo je bilo sivotemno kakor prežgano železo. Pri znamenju v gozdu ga je ujel prvi grom. Ustavil se je in snel nahrbtnik. Šopek je s cvetjem visel k tlom. Skoz gosto smrečje so udarile prve kaplje, tople kakor solze.
Klemen' je stal in gledal v nerodno izrezljano telo' Križanega. Potlej se je sklonil, odrezal šopek in ga pripel k preperelim nogam samotnega Boga.
Čez samotne smreke je za divjala nevihta. Bliski in gromi so udarjali skoraj hkrati. Klemen si je poiskal zavetje pod košatim gabrom. Ne more dolgo trajati, zakaj grom se oddaljuje proti kranjski strani.
Pol ure ni trajal naliv. Samo drobno je pršilo, ko je Klemen spet stopil na pot. Na koncu gozda je pozdravil Sv. Petra s sivo streho iz skodelj in izza prvega ovinka‘je že zagledal zamrežena okna kaznilnice in sprano cesto, ki se je črno svetila.
Od Begunj do Gorij je skoraj še tri ure hoda. Sonce sije na mokri asfalt, da se blešči v oči.
RÄDI1© CtfflL®WEC
ZGODOVINA SLOVENCEV (SLOVENCI V NOVEM VEKU) (Nadaljevanje)
Po vsej priliki se je pričelo Trubarjevo delo v tržaški minoritski cerkvi. Slovenska tržaška okolica še ni imela takrat lastnih župnij, temveč je morala mestna duhovščina oskrbovati pastirsko službo daleč naokrog. Ker je slovensko ljudstvo posebno rado zahajalo v minoritsko cerkev, je posebno tukaj bilo treba slovenskih pridigarjev.
Kmalu pa mu je bilo določeno delo drugje. Tržaški škofje so imeli v posesti že iz 15. stol. župnijo Laški trg z vsemi podrejenimi vikarijati, med katere je spadala tudi Loka pri Radečah. Tu sem je poslal Bonomo mladega Trubarja. Ker so bili dohodki cerkvenih beneficijev zelo skromni, si je Trubar izboljšal svoj gmotni položaj na ta način, da je sprejel še kaplanijo v Ce-iju, kjer pa pi stalno prebival,
V Loki sc je kmalu pojavil spor med no-novim župnikom in verniki, Sam pripoveduje, da se je uprl neki ženski, ki je trdila, da se ji prikazujeta sv. Boštjan in sv. Rok in ji ukazujeta, da naj se njima v čast nad Kompoljem sezida cerkev, sicer pride kuga nad ljudi. S tem pa se je Trubar ljudem .silno zamrril. Ljudstvo je bilo takrat namreč v velikih stiskah in je iskalo tolažbe edino pri Bogu.
Dočim Trubar v Loki s prvim «astopom ni'imel sreče, je našel kmalu ugodnejša tla za razširjanje svojih naukov v Ljubljani. Tu je že deloval po njegovih načelih Matija Klomber s svojimi somišljeniki, ki so skrivaj širili Lutrove nemške spise. Pa tudi mnogo kanonikov iz stolnega kapitlja je hilo zelo naklonjenih novi veri. Trubar je obdržal dohodke svoje župnije in kaplani-je, a se je kljub temu preselil v Ljubljano.
Svoje delovanje je pričel Trubar s tem, da je grmel s prižnice v stolnici proti neoženjenosti duhovnikov in. proti obhajilu pod eno samo podobo, škof Ravbar je tujemu agitatorju kmalu prepovedal pridige v stolnici, zato pa mu je ljubljanski magistrat odprl cerkvico v meščanski bolnici, kjer je bilo še več desetletij pozneje zbirališče ljubljanskih protestantov. S Trubarjem je potegnilo tudi več ljubljanskih kanonikov in duhovnikov. Edina njegova resna in odločna nasprotnika sta bila frančiškana pater Tomaž v Ljubljani in pater Ivan v Novem mestu. Ta dva sta več ko
gwoci ptö cas&pMu
20 let neumorno pridigala proti luteranom in prekrščevalcem. Zato pa sta tudi oba umrla nasilne smrti. Trubar je 10 let nemoteno oznanjeval svoje nauke, ker ga je leta 1540. kraljev odlok opomnil, naj biva v svoji župniji. Po kratkem času so ga poklicali nazaj v Ljubljano, kjer ga je doletela velika čast: imenovali so ga. za kanonika.
(Dalje prihodnjič.)
RadfoCebmc
SOBOTA, 20. marca:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 21. marca
7.30 Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
19.30 Polurna oddaja,
PONEDELJEK, 22. marca:
7.15	Zgodovinsko predavanje.
17.10	Poročila.
TOREK, 23. marca:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
SREDA, 24. marca:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 25. marca :
7.15	Zvočni tednik.
17.10	Poročila.
18.00	Polurna oddaja.
19.15	Pouk slovenščine za nemško govoreče.
PETEK, 26. marca:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
Morebitne spremembe bomo objavili v-
radiu.
MALI .©GLASB
hiiiimiiiMiiiiimiiiuimiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiHiiiitiiiiiiiiiiiiiniiii PRODAM PO NIZKI CENI:
trodelno kuhinjsko omaro, eno posteljo, nočno omarico in omarico za čevlje. Stoklas Jože, Žihpolje' (Maria Rain)
Welikon£Žnaiiivoščila
Kot običajno ob praznikih, bomo tudi letos po želji naših bralcev objavljali velikonočna voščila, če kdo želi voščiti praznike svojim znancem, naj nam to nemudoma sporoči. Cena voščilom je 10 šilingov.
Pišite takoj na upravo ‘Koroške kronike“, Klagenfurt—Celovec, Volkermarkter Ring 25/1., ali sporočite telefonsko na 3651 štev. 96
POGREB JANA VOSPERNIKA
Pretekli teden so v Podravljah pokopali moža, ki si je pridobil med koroškimi Slovenci veliko zaslug. Bil je dolga leta predsednik Zadružne zveze. Bil je ugleden gospodar ter je v političnem življenju odlično zastopal koroške Slovence doma in drugod. Pokojni Vošpemik je bil gospodar lepega Glazerjevega posestva v Podravljah. Bil je tudi predsednik domače posojilnice. Ko so zgradili železnico v Trst, so ljudje mislili, da bo zacvetela obrt in da bo tujski promet bogat vir Koroške. Dunajska vlada je poslala ministre po deželi, ki so agitirali za tujski promet in za potrebne priprave: nove hotele, prezidavo starih gostiln, da bo dovolj prostora goste. Gradijo naj nove elektrarne in vodovode, da bodo uživali tujci vse udobje. Pokojni Vošpemik je bil žal za vse to preveč dostopen, zlasti ker je ministrstvo ponujalo potreben denar-za graditev hotelov. Vošpemik je prezidal svojo gostilno in uredil celo vrsto tujskih sob. Zgradil je domačo elektrarno in napeljal k hiši vodovod. Sobe je bilo treba opremiti. Ker ni imel dovolj svoje gotovine, si je denar izposodil. Prepričan je bil, da bo podjetje neslo in da bo v nekaj letih poplačal dolg. Toda kriza, ki je prišla, je prekrižala njegove račune in tudi tujcev ni bilo dovolj. Začela se je tragedija: Upniki so pri-;
tiskali. Končno je posestvo prevzela posojilnica v Podravljah kot največji upnik. Posojilnica je hotela posestvo prodati kakšnemu redu ali zavodu. Toda bile so težave* ker je primanjkovalo denarja. Končno je hotel posestvo kupiti kanalski Slovenec. Denar je založil v posojilnici v Vrbi. Tedaj pa je nastopila vsenemška stranka v Beljaku in prepovedala prodajo z izjavo, da je posestvo namenjeno Nemcu iz Rajha. Taki gospodarski škandali so se tedaj dogajali v prilog družbe »Deutsche Ansiedelungs-geselschaft«, ki je kupovala najlepša posestva in jih plačevala z nemškim papirjem, ki ni bil nič vreden. Nacistična vlada je zatrla tudi posojilnico v Podravljah in jo pognala v likvidacijo? Njeno glavno premoženje, Glažerjevo posestvo, pa je prodala pod ceno Nemcu.
Sedaj tečejo pogajanja, da bi se na teni posestvu ustanovila slovenska kmetijska šola. Zadeva se že dolgo plete in upati je, da se bo uredilo tudi to, kar je bilo zagrešenega proti posojilnici in Vosperniku. Ker sta bili pri likvidaciji obremenjeni tudi posestvi Vošpemikovih dveh sinov, je upati, da se bo tudi to uredilo tako, da bosta lahko gospodarila.
Naj bo težko preizkušenemu možu, ki je bil zaveden Slovenec, lahka domača koroška zemlja!
Si $c i$(kaC pumetnc datiCo
in $a IbeCißo noc
n1TTin|TrMnirf1fr>m»MM	N - IH 1MII——B—M

• I •
V. V- *	4

upravi ‘Koroške kronike4, Celovec-KJageufurt, Volkermarkter Ring 25 Od täm Ti bodo poslali na željo najnovejši roman Karla Mauserja:
PREKLETA KRI —	—	—	—	—	—	7	šil.
Razen tega lahko naročiš:
KRIŽ NA GORI — Ivan Cankar —	—	—•	3	Ml.
ROTIJA — Karel Mauser—	—	—	—	—	4	šik
SIN MRTVEGA — Karel Mauser	—	—	—	4	SL
V KRALJESTVU LUTK in
CMOKEC POSKOKEC — Razili j—Kunčič —	—	3	šil.
SLOVENSKA SLOVNICA	—	—	—	—	3	šiL
VELIKONOČNE RAZGLEDNICE —	—	—	20	grošev
MLADA SETEV (revija) —	—	—	—	—	3	Sl.
SLOVENSKE NARODNE PESMI —	—	—	1	šil.
MLADI KOROTAN (mladinski mesečnik) —	—	1	šil.
Z naročilom ne pozabi poslati denarja za naročene knjige in 40 grošev za poštnino za vsako knjigo.
PIŠI TAKOJ, DA NE BO PRIŠLA POŠILJKA PREPOZNO!
k

Klemen je tih, kot da je vso mladost pustil v koči. Pred Lescami se je ozrl. Sv. Peter je ponižno čepel v sončni luči, nad Be-gunjščico je sijala modrina.
Žal mu je bilo, da ni nevihte pričakal na vrhu. Morda bi ploha odplavila vse težke misli, ki jih je sedaj nesel s seboj.
Potlej se je spomnil na šopek. Visel bo oh božjih nogah do jeseni, ko vstanejo vetrovi. Tedaj ga bodo burje osušile in pozimi bo samo še bilje, ki bo ob vsaki sapi suho zvonilo v globok mraz. Čez gozd bodo šle samo še sledi zajcev in srn.
Do Bleda je šel hitro. Potlej se mu je korak uprl. Ko bi mogel, bi se obrnil.
Mati ga je pozdravila s smehljajem. Posili se je nasmehnil in sedel za mizo. In koj, ko je sedel, je čutil, da bo moral tod dobo-jevati svoj boj.' Zaman je beg pred samim seboj. Zdelo se mu je, da vstaja od tal velik, ostro nabrušen nož, ki je nastavljen na najdražjo vez.
In vedel je, dnevi teko. Prišel bo zadnji, ko bo treba reči jasno besedo.
Tedaj bo vse končano. Mati bodo sklenili roke in pogledali očeta.
Klemen se boji tega dneva.
Samo tega.
* • BOG IN SVET
Nox praecessit' dies anlem appropinquavit. (Rom. 13)*
Župnik Vencel je čakal. Vedel je, da Klemen ne bo mogei. mimo, njega. Grabnarica je prinesla za mašo, pa samo zavoljo tega, da je potipala, če se je Klemen že kaj oglasili Župnik Vencel se je drobno smehljal.
* Prešla je noč, dan pa se je približal.
»Nič ga še ni bilo, Grabnarica. Ne vem, kje tiči?« Prav nalašč jo je dražil.
Kar stisnila se je, potlej se ji je odprla beseda.
»Govore, da ne bo nič z njim. Z učiteljico pohaja in v gore hodi. Včeraj ju je Selanka srečala za Dolgimi njivami. Tiho sta šla in deklina je imela obvekane oči. Nekaj se mora plesti med njima.«
Brada ji je migala od razburjenja.
»Jezes, koliko škode lahko napravi takale ženska. Seveda, Klemen je fant, da- ga ni v Krnici, ampak deklina hi vendar morala imeti pamet. Jaz tako mislim, da si bo velik greh nakopala nase če Klemena zmeša.«
Kar zamešala je kakor kokoš ob soncu, čakaje, da bi jo župnik pohvalil.
Vencel je stopil nekajkrat po sobi, potlej pa trdo obstal pred Grabnarico, ki se je kar stisnila.
»Tako ti povem, da nobenega. Če jo ima Klemen rad. In nemara jo ima.«
Grabnarica je onemela. Da morejo gospod župnik kaj takega reči! Za Kriščevo voljo!
Še pozdraviti je komaj utegnila. S širokim krilom je plahutala po stopnicah, župnik Vencel pa se je Zadovoljno smejal.
»Klenske ženščine!«
In še je pogledal skoz okno. Grabnarica je vihrala kakor huda ura. Videl je, da se je namerila k Selanu.
Potlej se je zresnil. Kakor da za šipami vidi svojo preteklost, vse bridke in vesele ure vse krste in pogrebe in svojo starost, ki se bo skoraj srečala s smrtjo.
Obrnil se je in pričel koračiti po sobi.
Težko mu je bilo zavoljo Klemena. Najhujše je, če ima fant poklic, pa je prišla
ljubezen. Čudne so sicer takele ljubezni. Nikoli ne zajamejo celega srca. Ob vsej sreči ostane v samoti bridka misel in zaboli, kakor bi šel s skrhanim nožem čez sredo srca. Jelka ni napak, le preveč zagnana je. Koj pivo uro se je obesila nanj. Take ljubezni so močne ali pa se hitro sprevržejo.
Vencel se ne more prav znajti, čudno, da Klemena ni nič blizu. Rok za prošnjo bo potekel, fant pa odlaša z odločitvijo.
Sicer pa, če ju je Selanka videla, nekaj sta morala imeti med seboj. Za pralen nič bi deklic ne vekaL
Ta misel ga je navdala s čudnim nemirom. Morda se je Klemen že odločil.
Čudno pa je vendarle, 'da ga ni nič blizu. Zjutraj koj po maši zgine.
Zdaj v Vencelna stopa tiha jeza. Seveda, vsa vas gleda samo v Klemena. Saj se revež še obrniti ne more prav. Mati tišči vanj in brez besed vprašuje, sosedje samo čakajo, kako naj se fant potlej hitro odloči.
Do večerje ni bilo župnika nič na spregled. Ko ga je prišla Manca klicat, je bil tako zamišljen, da se je je prav ustrašil. Tiho je šel za njo po stopnicah.
Druge krati je po večerji še dolgo sedel v kuhinji. Ta večer ni imel obstajika. Koj je odšel. Že na sredi stopnic se je spomnil in se vrnil na kuhinjska vrata.
»Manca, če hi Gornikov Klemen prišel, ga precej spusti gori.« V veži je za čas postal in prisluhnil. Od nikoder nobene stopinje. Nemara ga tudi nocoj ne bo. Čudno žalostno je klamal v svojo sobo.
Vsedel se je k mizi in skušal nadaljevati s pridigo, ki’ jo je bil začel zjutraj. Ni mu šla. Misli so se mu kar vozljale. Žal mu je bilo, da je brevir že odmolil.
Vstal je in stopil k oknu. Na pokopališču je bila tema, cesta prazna. V šoli je gorela luč. V Jelkini sobi.
»Nemara je tam«, se mu je utrnila miseL Skoraj je je bil žalosten. Pa se je koj zavedel.
»Nisem Grabnarica. Naj fant naredi po svoje. Sam bo živel.«
Kakor da ga luč iz Jelkine sobe boli, so je spet vrnil k mizi. Prav po sili je segel po škofijskem listu. Saj je že vsega prebral.
Obvestilo semeniškega vodstva. Rok za vlaganje prošenj je do 30. avgusta.
Saj Klemen ve. Povedal mu je koj takrat. Potlej je nanodama zaslišal, da Manca odklepa vežna vrata. Kar planil je pokonci in stopil na hodnik.
Klemenov glas!
»Nič ne sprašuj, kar pridi.«
Ni se mogel zdržati.
Stopila sta v sobo.
»Eh, počakaj«, je mendral Vencel. »Brez pijače ne moreva biti.«
Kar z vrha stopnic je zaklical:
»Manca, liter belega prinesi in kruha nareži.«
Šele, ko je sestra odšla, se je Vencel razživel. Natočil je kozarca,
»Pij, Klemen, da poplakneš žalost.«
Naravnost v sredo je udaril z besedo. Naj se fant izpove, da obema odleže, kaj bi se borila.
Klemen ga je začudeno pogledal.
»Videl sem luč pri Jelki, Prepričan sem* da si bil tam.«
»Bil«, rdi Klemen.
(Dalje prihodnjič.)
Koroška kronika" izhaja vsak petek. — List Izdaja Britanska obveščevalna služba. — Uredništvo Usta je v Celovcu, Völker markier Bing 25/1, Telefon 3651/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Volkermarkter Ring 25/1. Telefon 3651. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. Rokopisi se ne vračajo. — Tisk: Tiskarna „Carinthia*.