Štev. 175.	V Ljubljani, v sredo. 2. avgusta 1911.	Leto XXXIX.
== Velja po pošti: es
Za celo leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en mesoo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloietno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejeman mesefino K 1-90
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, lzvzemši nedelje in praznike, ob 5. orl popoldne.
ICsr Uredništvo Je v Kopitarjevi nUol štev. 8/m. Rokopisi so ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. m Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 28.511. — Upravnlškega telefona št 188.
Današnja številka obsega S strani.
Medmliii položaj.
Mednarodni politični položaj je precej resen. Najbolj vre na Balkanu, kjer se ima te dni odločiti, se li uporni Albanci Turčiji udajo ali ne. Turčija se očividno nahaja v razsulu. Tri leta go pretekla, odkar so mladoturki strmoglavili Abdul llamida in uvedli konstitueijo. Nade, ki so jih raznoliki narodi na mladoturški sistem stavili, so se pa docela izjalovile. Parlament je za delo nesposoben, pravi vladar jc mladoturški komite, to jo klika, ustavna določila glede enakopravnosti so ostala na papirju, osmansko ljudstvo je apatično kakor je bilo, finance se niso izboljšale, skratka mladoturški sistem procesa počasnega razkrajanja osmansko države ni ustavil. Velikanski požar v Stambulu ravno na dan tro-letnice novo konstitueijo kaže, da reakcija komaj čaka trenotka, da maščuje Abdul llamida in državo vrže v novo krizo.
Trhloba mladotnrške vlade je vzrok, da ni Turkom mogoče priti na kraj z Albanci, no glede na velike stra-tegične težave, ki so združene /. bojem v ondotnih hribih. Glavno pa je to, da Albance podpira Črnagora. Malisorov ni mogočo zasledovati, ker so zbirajo na črnogorskem ozemlju in se turškim četam lahko umaknejo v sosedno državo. Če hočejo Turki vstaše zajeti, se morajo zaplesti v boj s Crnogoro in da je to jako trd oreh, v Stambulu dobro vodo. Kar se volovlasti tiče, noče nobena Turčiji pomagati. Avstrija je pro-tektorica katoliških Albancev, Italija ima prijateljske zveze tako z Albanci kakor s Crnogoro, Rusiji in Angleški je le prav. če ima Turčija težave na Balkanu, ker potem ne more posvečati svoje pozornosti dogodkom ob perzijski meji. Turčija je izolirana. Vrhlega je malisorska vstaja vzbudila tudi bolgarske in grško četo, ki vznemirjajo Makedonijo. V ,temenu je tudi vstaja, v Anatoliji delajo Turkom sitnosti Kurdi in Druži.
Tako na jugovzhodu. Na zapadu pa se tudi nvnokar pripravljajo resni dogodki. Francija jo v nasprotju z določili algeziraške pogodbe osrednji in vzhodni Maroko okupirala, Španska pa severni in zapadni. Nemčiji, ki ima v Maroku precejšnje trgovske interese, to ni bilo všeč in jo zato poslala kri-žarko v Agadir. Da se položa j nevarno ne zaplete, sta se Nemčija in Francija začeli pogajati. Nemčija je, kakor jc
sklepati iz različnih poročil, pripravljena priznati francosko hegemonijo v Maroku, zahteva pa zato konpenzacije v afriškem Kongu. To pa zopet Angliji ni prav. Angleška sc tudi najmanjšega povečanja nemškega vpliva preko morja boji in zato zdaj Francoze nagovarja, naj sc Nemcem ne udajo. Dejstvo je, da se angleško brodovje pripravlja.
V	Svvinemiinde so se vršile konference med nemškim cesarjem Viljemom II. in državnim kanclerjem ter tajnikom za zunanje zadeve von Kiderlen-Wach-ter in napoloficielno se trdi, da se je pri teh konferencah šlo za to, kaj je treba ukreniti, ako se pogajanja s Francosko razbijejo.
Na evropskem nebu je torej zopet precej oblačno.
Rdeči Hrflije med seiioj.
V štirih dunajskih okrajih Favoritom Brigittenau, Hernals in Florids-dorf so dunajski čoški socialni demokrati v začetku preteki, tedna priredili shode, na katerih so posamezni govorniki — avtonomistični socialno-demo-kraški državni poslanci - ostro napadali socialiste, zbrane okoli dr. Adlerja.
V	Ilcrnalsu in Favoritih so skušali centralistični sodrugi motiti shode, imeli so s seboj celo trobente in piščalko. toda bratje avtonomisti so jih v bratski ljubezni posadili na prosto. Posamezni govorniki niso tehtali v svoji kritiki centralistov besed. Tako jc n. pr. imenoval poslanec Tušar v Favoritih centralistične sodruge izrodek na delavskem telesu, s katerim ni dobro imeti kakih skupnosti. Poslanec Jira-sok je kritikoval v Hernalsu, kakor piše glasilo čeških socialistov, z ostrimi besedami postopanje renegatov, t. j. centralistov, pri volitvah ter žel burno odobravanje. Njegova izvajanja so zborova lei spremljali s psovkami proti »škodljivcem delavstva«. V Brigittenau je končal poslanec Bechyne svoj govor s sledečim pozivom: »Vi na Dunaju imate ključ notranje strankine situacije v rokah, na, vas je ležeče, ako bodo naše gibanje še nadalje zastrupljevali dunajski plačani nasLavljenci . . . Prišel jo važen moment in vi imate odločiti, kako stališče hočete zavzeti v dunajskem proletariatu.« Poslanec Nemec jc v Floridsdorfu opozarjal na to, da češki delavci v inozemstvu, zlasti v Nemčiji, niso priljubljeni. »Tamkaj nas ne ljubijo, boje so nas, zavidajo nam našo moč; mi stojimo z našimi revolucionarnimi tradicijami in našim revolucionarnim duhom v prvi vrsti.« —
Tako so si morali pustiti sodrugi Adler, Roumann, Volkcrt, Ellenbogen in Seitz povedati v njihovih lastnih okrajih cel kup bridkih resnic. Kaj pravi ljubljanska »Zarja» k temu? Ta molči in sipljc delavcem nadalje peska v oči.
Kmetijski poučni izlet no deželno posestvo Robez.
Dne 23. t. m. sc je vršil lepo uspel kmetijski izlet na deželno posestvo Robež in Goriče. Ob pol deseti uri dopoldne sta vlaka z Jesenic in iz Ljubljane, oba prenapolnjena, pripeljala na postajo Medvode do 300 kmetovalcev iz vseh delov dežele. Videli smo mod njimi odlične domačo živinorejce. Živinorejske zadruge so v velikem številu poslale svoje člane. Posebno mnogo udeležencev jc bilo od zadrug: Selca, pod vodstvom č. g. župnika Rožnika, Horjul pod vodstvom č. g. župnika Pristo-va, Kamnik pod vodstvom g. Borca, Gorje z g. Janom na čelu itd.
Na kolodvoru v Medvodah je udeležence sprejel gospod nadzornik Leg-vart ter jih peljal na knezoškofijsko posestvo Goriče, katero ima dežela v najemu. To posestvo urejuje in oskrbuje g. nadzornik Legvart, kakor tudi ono na Robežu, ki jc deželna lastnina.
Najprvo je peljal gospod Legvart izletnike na travnik v Goriče in jim pokazal, koliko se da na pravilno obdelanih travnikih krme pridelati. Otava je že visoka čez pol metra in žc zrela za košnjo, zelo gosta in z deteljo ter žlahtno travo mešana. Vsi so ta (ravnik občudovali. G. nadzornik je pojasnil, da je bil ta travnik prej močviren in so je moral najprej z drenažo osušiti, odpeljana voda pa sc jo potem zopet porabila na drugem, suhem delu, za namakanje. Travnik se je v jeseni pognojil z žlindro, s superfosfatom in kalijevo soljo. Spomladi se jc dobro poravnal s travniškim obljičem, nato prebrana! in posojal s travnim semenom, nato pa obdelal z valjarjem. Razven tega so je gnojil travnik šc z gnojnico. Sedaj se bo lahko kosil po trikrat.
Videla se je tudi velika razlika med tem travnikom in med sosednjimi, ki imajo iste vrste zemljo. Za hlevom smo videli tudi dva velika kupa komposta, kateri je namenjen za gnojenje travnikov. Ogledali smo si potem šc hleve in gnojišče v Goricah, kjer pa sedaj ni živine, ker je vsa na Robežu na paši, le čez zimo pride v Goriče. V Goricah smo se posedli na vozove in pel ja-
li mimo Sorc po lepi hladni dolini Ločnice približno dve uri ter smo dospeli ravno ob 12. uri na Robež.
Na posestvu smo dobili mrzlo kosilo s pijačo, kar se nam je v tej hudi vročini zelo prileglo.
Nato se je pričelo predavanje g. nadzornika Legvarta, ki je trajalo do i. ure popoldne. G. nadzornik nam je razložil namen in upravo deželnega posestva. Razlagal nam je nadalje pomen in veliko važnost pašo za mlado živino ter nas poučil o uredbi in stroš-kih pašnikov.
Na Robežu je približno 50 oralov n jiv in travnikov izpremenjenih v paš^ nik. Ves ta prostor je zagrnjen z žična-tim plotom, razdeljen v sedem oddelkov. V teh oddelkih se pase 50 bikov, menjalno v vsakem po deset dni. Ko sc popa se on prostor, gredo v drugega, polom v tretjega in tako naprej; ko so po-paseni vsi oddelki, se prične zopet znova. Živali imajo na ta način vedno mlado in redilno pašo. Ko se en prostor popase, sc vsa ostala trava pokosi, pašnik prebrana in po možnosti z gnojnico pogno.ji.
Trava raste zelo hitro in bujno. Živina so pase na njej, da jo je kar vesolje gledati. Živina pride na pašo oh 5. uri popoldne in ostane zunaj celc noč do drugega, dne ob 8. uri zjutraj V vsakem posameznem oddelku jc pitna voda za živino.
V	hlevu dobi živina malo ovsa, soli in klajno apno; ob prav mladi paši in za novodošlo živino tudi malo sena.
Živina se pri tem zelo dobro počuti in neverjetno zraste. V mesecu maju in juniju se jc vsako govedo povprečno na dan zredilo za 16 kg žive težo, v mose cu juliju, ker jc večja vročina, pa p<; 1 kg.
V	hlevu je prostora za, 50 goved in je hlev sedaj popolnoma poln. Živina stoji v dveh vrstah, posredi so nizke jasli. Hlev je svetel, zračen in snažen Poleg hleva je gnojišče in gnoj nična jama, zgrajena po švicarskem načinu Gnojnica teče sama na gnojnični voz.
Vsi biki so se nakupili po deželi in videli smo, da so ravno tako lepi ali pa šc lepši kakor oni, ki so nakupi jen i na Tirolskem in Solnograškem.
Pripeljalo se nam jc iz hleva nekaj bikov, da smo jih natanko ogledali; živali so zares zelo lepe in krotke.
Polog hiše je bilo razstavljeno vse orodje in stroji, ki so potrebni za obdelovanje travnikov in pašnikov.
Prehodili smo vse oddelke pašnika in si ogledali pri posameznih uredbo, pašo in splošno rast.
Bretonska povest. A. Le Braz.
(Dalje.)
»Kako srečnega me dela ta beseda,« sed dejal z živahnostjo, ki je nisem mogel prikrili. — »Tu doli na vzhodu, od koder ravno prihajam, je bila vsa moja bridkost to. da sem bil tako daleč od morja. Tolikokral sem si izkušal na nočnih Stražah predstavljati, da je slišim šumeti v daljavi, in ko sem se spomnil, da jo to le šum vetra po smrekovih gozdih, me je premagal tako močan čut prognanstva, tak trepet pred
samoto, da som moral jokati.------
Skoraj sem bolj koprnel po morju, kakor po materi.«
Smehljaje sc me jo poslušala, toda oh zadnjih besedah so so zmračile njene poteze in dejala je tiho s povešenimi očmi: »O, kako vas zavidam, da imate
Se mamico, gospod poročnik! —------
Ja? svoje matere nisem poznala.«
Nato je sledil bridkosten molk, ki Se ga nisem upal prekiniti. Sicer sta pa, ona dva. sedaj končala zgodbo o »San Giacomo«.
»Saj vendar še niste pokušali moje kapljice?« je omenil Lezongar.
Po bretonski šegi smo trčili stoje.
»Čudovita pijača!« sem pohvalil, ko sem izpil za požirek. Težko bi bil povedal, kak okus je imela, da celo, ali ga jc sploh imela. Moje srce je bilo napolnjeno z drugim očarujočim, omam-Ijivim napojem. In obrežno vino ni bilo krivo, da sem se čutil čudovito lahkega, ko sem zapustil freztelsko grajščino.
»Župan je pač že dolgo vdovec?« sem vprašal svojega podčastnika, ko sva zopet šl<i po skalnati stezi in sc jo delala noč.
»Njegova, žena,« .jo odgovoril, »je. umrla ob rojstvu male dedinje. Toda že v življenju ni dala povoda govoricam o sobi. Bila je plaha, neznatna ženska, ki je zaradi kakega nepoznanega zla počasi hirala, šla je iz hiše le, če jo šlo za. kako dobro delo. Bila, je jako dobra za reveže.«
Vefina nekoliko nežna lepota je bila nemara tudi dediščina te melanholične, bolehne matere. Tako ie bilo tudi jasno, kako je mogla vzrasti ta šibka vejica iz mogočnega debla. Le-zongarjev. — Meni sc jc zdelo kakor bi plavala okrog mene v toplem vzduhu noči. In od tedaj sva molčala, Oneme-ner in jaz — on iz priučenega spoštovanja pred svojim predstojnikom, jaz
plaho, ljubosumno molčeč, kakor mož, ki sam še nc ve, ali ljubi, a vendar žc trepeta pred tem, da bi kdo sumil o njem, tla je zaljubljen. Jaz bi sc bil tudi bal, da bi zmešal harmonijo svojih sanj, ki so tako lepo soglašale s skrivnostnim šumenjem morja in s svečanostjo daljne, nočne pokrajine. Glo-bokotemno nebo sc je bočilo nad vodami, zdelo se ti je, da si v mogočni katedrali, kjer trepečejo zvezde kakor plamcnčki sveč. Nejasne predstave o zaroki in poroki so sc mi vzbujale v glavi. Te misli so mi prihajale prvikrat in jaz sem jih pozdravil no samo brez vsakega neprijetnega občutka, marveč celo z nekim skritim navdušenjem; in ko sem prišel v svojo sobo v hotelu, se mi je zdela ta lako mračna in grda, da sem, mesto bi so bil iztegnil v postelji, stal še ure in ure oh oknu, gledal v daljavo in koval pre-čudne načrte o bodočnosti.
Ali verujete v pomen sanj? Jaz sem imel tisto noč lake, da jim moram nehote pripisovati neko preroško vrednost/
Bilo jo lako: Jaz som romal sam ob zapuščenem obrežju. Proti celini jo bila gosta tema; mesto toga pa sc jo svetilo morje v čudnem mlečnem bel-
kastem siju. Nenadoma me jc poklical oster, porogljiv glas, nespoštljivo kakor tudi nenadno: »Hej, stari finan-carski stric!«
»Kdo sc rac upa klicati na ta način?« .sem odvrnil jezno.
»Jaz.«
»Kdo je ta ,jaz'?«
Tedaj se je dvignila nad motno vodno površino postava, ki jc vstala do polovice trupla iz valov. Izgledala je. kakor sirena iz pravljičinega sveta. Čez njena kakor slonova kost bela ramena so bili dolgi lasje. Mesto žezla je držala v roki veslo.
»Ali me no poznaš?« me je vprašala s smehom, ki se jc glasil tako, kakor bi vrv iz žice lekla čez kolo.---
»Jaz sem zaščitnica tihotapstva.«
In nato je nadaljevala z divjini glasom, ki jo donel kakor tulenje viharja na morju: »Ti si si dovolil, kakor so zdi, s samozadovoljnostjo ljudi svoje vrste, dvomiti o moji moči. ti se rad izgubljaš v domnevanju, da so tvoji pomočniki odvrnili zadnje moje privržence od meno. Dobro! Odpri le oči. če jih sploh imaš! Zabavalo me bo. če ukazom vrsti svojih podložnikov, na i korakajo mimo tebe. Z najboljšo vednosljo in vestjo si boš lahko čestital. da so Ivojj carinski uradniki tako pazljivi, in boš dalje poročal svojim

Proti večeru smo se vračali zadovoljni in veseli zopet domov; v dolini smo zasedli vozove in se peljali na postajo Medvode.
Cela uredba na Hobežu in v Gori-čab nam je splošno ugajala. I.e hlev na Hobežu je po našem mnenju premajhen za toliko živine, kolikor se je bo lahko na paši redilo. Gledati bo treba, da se hlev poveča, ker čez neka j let se bo lahko preživelo čez poletje do 100 glav živine, tla bo pašnik popolnoma izkoriščan. Že sedaj so opazuje, da paše preostaja in da pridejo živali že na preveliko pašo. To v prvem letu. Ko bo pa pašnik popolnoma urejen, čez nekaj let, bo pa paše še veliko več.
Videli smo naHobežu in v Goričali, da ni samo teorija merodajna v današnjih težkih časih, ampak šele v zvezi s prakso.
Posebno poučljivo jo bilo videti uspehe umetnega gnoja, katerega se je tukaj precej porabilo.
Deželni odbor je s tem posestvom res ukrenil zelo važen in pameten korak za povzdigo živinoreje. Prepričani smo. da bodo ti biki boljši od onih, ki se uvažajo, ker so v domačih razmerah zrejeni. Priporočamo pa lahko vsakemu živinorejcu, da si to napravo ogleda.
ALBANSKO VPRAŠANJE.
Londonski list »Times« poroča iz Carigrada, da je sklenil turški ministrski svet, pozvati turškega poslanika v Cetinju, naj vstraja pri Malisorih na zahtevi, da se morajo udati do četrtka. Ministrstvu v Cetinju pa naj sporoči, da. bo turška vlada prisiljena, zasledovati albanske begunce tudi preko črnogorske meje. ako bo Črnogora še nadalje gostoljubno sprejemala Malisore. Poročila lista »Times« pa nasprotujejo vestem iz dobro poučenih krogov, da je namreč pričakovati v kratkem sporazuma med turško vlado in Albanci.
PORTUGALSKA.
Iz Lizbono poročajo, tla se razne skupine v republikanskem parlamentu v Lizboni pogajajo o izvolitvi predsednika. portugalski republiki. Pogajanja doslej še niso imela uspeha, vendar se domneva, da bodo republikanci in skupina framasonov glasovali za ministra Machado. — Parlament je dovolil vojnemu ministru 10 dni dopusta, da obišče obmejne garnizije ter poroča o njih stanju državnemu zboru.
Dnevne novice.
Gorenjce zmerja pobalinsko »Jutro«, češ, da niso Slovenci, ampak le »čisto navadni mednarodni trgovci«. To pa zato, ker imajo v letoviščih, kamor prihajajo tujci, zraven slovenskih tudi nemške, laške in francoske napise in računske liste in ker Nemce pozdravljajo z »Guten Tag«, Lahe z »Bon giorno« itd. Kdor pozna naše Gorenjce, Blejčane, Gorjane, Bohinjce itd., ve, da so narodno desetkrat bolj zavedni kakor ljubljanski »Jutrovci« in zato si ne dajo od teh otročajev diktirati, kako naj svojo narodnost kažejo. Da pa je s tujci treba biti uljuden in jim naše kraje priljubiti, ako hočemo našo de-Selo gospodarsko dvigniti, je vsakemu pametnemu človeku jasno. Narodnih štenkarij pa na Bledu ni in jih tudi prav nič ne potrebujemo. Razun napisa na pošti pa se n. pr. o Bledu ne more reči, da bi ne kazal slovenskega lica, tujci seveda ne morejo govoriti drugače, kakor tako, kakor jim je jezik
zrastel in zato jih je tudi treba v njihovem jeziku postreči. Sicer pa ni »Jutro« vredno, da bi se še delj z njim prerekali, le to se nam zdi čudno, da je vpliko Blejccv, ki te čenče kupujejp in berejo.
-p Glasili »neodvisnih kmetov«,
namreč »Narod« in »Jutro«, ki sta ob priliki zadnjega volilnega boja poživljala kmečko ljudstvo, naj se oklene svojih liberalnih »prijateljev«, ki bodo skrbeli za »povzdigo« kmečkega stanu, — ta dva lista sta zdaj koristi kmečkega stanu kar naenkrat pod mizo vrgla. Dočini so v volilnem boju Bois-nerji, llibnikarji, Puclji, Seršeni, Stro-jevci in podobni kmetom obljubovali, da bodo zoper uvoz in konkurenco tujega mesa, se danes »Jutro« in »Narod« soglasno jezita nad poslanci S. L. S., ker so glasovali zoper neomejen uvoz
argentinskega mesta in žive živine iz Srbije in Rumunije. Celo imenujejo jih: Bonkovič, Brenčič, Fon, Gregorčič, Go-stinčar, Illadnik, Jaklič, Jankovič, Jare, Korošec, Krek, Maudie, Pišek, Pogačnik, Povše, Vrstovšek in Žitnik. To je le čast za te poslance, da so branili našega kmeta pred udarcem, ki so mu ga hoteli zadati socialisti v družbi z vcle-kapitalisti. Ampak to jc čudno, kako sta »Jutro« in »Narod« tako naglo zatajila svoje kmečkemu ljudstvu »prijazno« stališče. So pač večni pajaci i i liberalci.
Smodlačenje. Dr. Nmodlaka .)<■ v »Agramcr Tagblatt« napisal dolgo reč o dogodkih na Dunaju, vstopu primorskih poslancev v Hrvatsko - slovenski klub in podobno. Mi s Smodlakinimi izvajanji ne bomo tratili dragocenega časa, ker opleta same antiklerikalne
ŽELEZNICA DONAVA - JADRANSKO MORJE.
Jadranska železnica, ki ima v gospodarskem in političnem oziru velikansko važnost za Albanijo, je sedaj gotova stvar; turška vlada je sedaj končno z dotično železniško družbo (»Regie generale des Chemins de fer«) sklenila in podpisala pogodbo. Istota-ko je ugotovljena pogodba za zgradbo železniške proge Monastir-Janina-Re-šadija. Pogodba obseza tudi pristaniške zgradbe v San Giovanni di Medua, kjer bo izhodišče jadranske železnice. Družba se je obvezala, da tekom šestnajstih mesecev dokonča študije in turški vladi predloži načrte s proračuni; ako se bodo vladi gradbeni stroški zdeli previsoki, se razpiše javna ponudba del. V tem slučaju dobi družba za kilometer 30 funtov odškodnine. Pri podrobni določitvi proge bodo sodelovali turški štabni častniki. — Ker je družba, ki ima graditi železnice in na-
praviti načrte, francoska, jc Francija kot protiuslugo privolila v i odstotno zvišanje carine in raztegnitev patentnega davka tudi na tujce. Tako poroča »Jeune Ture«.
Tako je končno zopet prišlo v tek vprašanje balkanskih železnic. Sicer je pa bila jadranska železnica zagotovljena v hipu, ko se je Avstrija odločila za sandžaško železnico, in zgradba odvisna le še. od časa in denarja. Črta, po kateri bo šla železnica, ki bo vezala Donavo z Jadranskim morjem, je označena na zemljevidu, ki ga tu priobču-jemo.
Drug načrt, ki se sedaj zopet mnogo omenja, je proga Solun - Larissa; vendar pa ta načrt ni docela resen, ker strokovnjaki zelo dvomijo, da bi se ta proga izplačevala. Zato je tudi ostalo doslej samo še pri načrtu.
čenče, le to Smodlaško trditev moramo zavrniti, da je slovensko »klerikalno« časopisje bilo vsled tega, ker niso vsi zastopniki dalmatinskega kraljestvu vstopili v šusteršičov klub, »vznemirjeno« in je vsled tega liberalne Dalma-tinco hudo »napadalo«. Kdor je bral »Slovenca«, ve, da o tej zadevi nismo skorej prav nič pisali, nikogar napadali in bili vseskozi dobre volje-in niti naj. menj »vznemirjeni«. Smodlaka naj »Slovenca« bere, preden kaj takega piše.
Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Marija Sniolik, Blatna Brezovica; Ivan Bozeljak (nadučitelj),in Angela Zakot. nik, Vače; Vladimir Požar, Prem; Av. relija Vrezec je prestavljena v Veliki Trn; Jakob Slapar (nadučitelj in Fran. čiška Grošelj, št. Gotard; Angela Gr. čar, Komenda; Frančiška Grom, Dol.
-f Ponavljalne šole. C. kr. deželni šolski svet sc jo bavil v zadnji seji s po. navljaluimi šolami. Konstatiralo sc je, da se kaže počasen napredek, da pa boleha institucija ponavljalnih šol na mnogih napakah Šola na kmetih se mora našla n j l: i i i.i gospodarske potrebe kmečkega prebivalstva. V šoli naj mladina dobi veselje do dela, in sicer do kmečkega dela. Če se to doseže, bo postala ljudska šola velikanskega po-mena za gospodarsko in socialno povzdigo ljudstva. V okviru državnega šol. skega zakona se danes korenita reforma šolstva v deželi ne more izvršiti, a c. kr. deželni šolski svet je pidpravljen, v okviru možnosti delati na tej poti. Zato se bo vršila pri c. kr. dež. šolskem svetu enketa o preuredbi ponavljalnih šol. K tej enketi se pritegnejo tudi ve-ščaki o kmetijstvu. C. kr. deželni šolski svet se obrne do poljedelskega ministrstva, da naj da država nagrade učiteljem, ki se odlikujejo po vnetem gospodarskem pouku v ponavljalnih šolah. Dr. Lampe obljubi, da se bo vstavila v deželni proračun za bodoče leto večja postavka za nagrade učiteljem, ki vestno delujejo za vzgojo dobrega kmetijskega naraščaja. — Priznanje izreče c. kr. deželni šolski svet c. kr. deželnim šolskim nadzornikom Stiasnemu, Turna in Gabrščku in nad učiteljema Petriču v Naklem in Gradu v Košani za delo na tem polju. — Nagrade iz premoženja bivšega vrtnarskega društva se podele nadučiteljem Pavliču v Kostanjevici, Petriču v Naklem in Jazbecu v Šmihelu. — Ponavljalne šole se začno bodoče leto sredi oktobra in bodo trajale do konca aprila.
+ Umeščeni so bili 1. avgusta: f. g. Andrej Krajec na župnijo Kranjska gora; č. g. Jožef Logar na župnijo Žiri; č. g. Anton Papeš na župnijo Vrlipolje pri Vipavi.
-f Kmetje poslušajtel Nemarno »Jutro« v svoji današnji številki kmete iz ljubljanske okolice zmerja tako-le:
»Znana stvar je že, da okoliški kmet Ljubljančanom svoja živila tako drago prodaja, da ima pri njih lep dobiček in vse stroške poplačane. Niti na Dunaju in v Gradcu ne najdemo takih tržnih cen za kmetske pridelke kot tu na Kranjskem. Pa naj bo letina še tako dobra, pridelki so vseeno — dragi, da le v Ljubljani skozi — mitnico pridejo! Zclaj pa poglejmo, ka j ima ljubljanski meščan od tega kmeta? Tistih par kron, ki jih tu plača za užitnino, ali skupiti da trgovcu, gostilničarju, vse drugo nese domu! Ampak klerikalci in duhovni kriče po svojih častniških cunjah: meščan živi od kmeta! Da, pa to življenje meščan prokleto — drago
predstojnikom: »Obrežje je dobro zastraženo!«
* Zamahnila je nad glavo z veslom, ki je vzplamtelo nenadoma kakor bak-Ija. Tedaj so sc začeli izlivati iz globoke temine nad obrežjem celi roji moških in žensk, ki so skakali čez obronke, hiteli iz globokih kolovozov in preplavili ves breg. To je bilo ljudsko preseljevanje čez pusto peščeno obrežje, čez kamenje in skale. Tuintam so se dvigali iz tega valovja ljudi vozovi, ki so izgledali kakor barke brez jader. Visoko na enem takem vozu jc sedel kakor na prestolu velikan, nemara kralj te trume, Atila med ljudstvom tihotapcev. Trepetajo sem spoznal v njem treguignecškega župana. Hotel sem mu za klicati svoje razočaranje, toda nisem imel več časa. Z naglico brez vsake zveze, kakor je v sanjah, so je pozorišče izpremenilo. Nenadoma sem bil v treztčlski globini in klical tiho: »Vefa, Vefa!«
Tedaj sc je pokazalo mlado dekle na enem izmed oken svojega stanovanja. Bila je bleda, s prosojno bledostjo. sledovi solz so se svetili na njenih licih.
»Vse vem,« sem ji dejal. »Vi ne morete več biti še v tej hiši. Pridite, Genovota, postanite moja!«
Dela je prst na ustnice in molče
odkimala. »Komu se pa hočete zaupati? Ali ne čutite, da je moja ljubezen večja nego vaša nesreča?«
Za. hip sem si laskal, da sem jo pregovoril. Zdelo se je, kakor da se hoče skloniti k meni. Toda ko sem iztegnil roke, da jo pritegnem k sebi, je z nenadno kretnjo stopila nazaj, sc obrnila in spustila bretonski plašč, ki jo je odeval. — — — Groza! Njeni lasje, njeni čudoviti, zlati lasje so odpadli obenem s plaščem, kakor bi jih bile gladko odstrigle škarje nevidnih Park. Od groze sem 1ako zakričal, da sem se vzbudil.
Lahko si predstavljate, kako sem se čutil olajšanega, ko sem se vrnil v resničnost in zapffzil, da me je le mora tlačila. Vendarle jc Ostal v meni neprijeten občutek, ki je učinkoval name kakor strupen vzduh. Da bi zopet prišel v pametno razpoloženje, sem sklenil se odpeljati malce ven na morje in ukazal dvema mornarjema, ki sta bila v službi carinske uprave, naj odvežeta čolnič. Vreme je bilo popolnoma po-voljno, čudovito jasno nebo. kakor zrcalo gladko morje, milo kakor oči ljubljenke.
»Kje naj so ustavimo, gospod poročnik?« je vprašal en brodnik.
Na slepo srečo sem odgovoril: »V Tome.«
Naglo drčanje čolna in tista vrsta rahle opojnosti, ki prevzame dušo, ko hiti človek brez utrujenosti skozi prostor, sta me kmalu ozdravila, kakor sem želel. Če sem sc sedaj spomnil nazaj na svoje sanje, so so razblinili vsi lako strašni kakor neumni dogodki v nič in le eno je ostalo: razodetje ljubezni, ki sem ga napravil Vefi. Jaz sem videl v tem znamenje, ki me ne bo varalo, neko vrsto zveze s tem, kar bo nekoč še moralo priti, in te misli so mi prepodile zadnje muhe tiste noči. Z upapolno, mladostno naglico sem začel v svetlobi tega bajnega jutra nadaljevati v duhu lepe načrte, ki sem jih koval prejšnji večer. Kajti — tega si nisem mogel več prikrivati — jaz sem ljubil Ireztelsko dedinjo, in naj jo trdil .Tean — Rene — Marie Omnes. imenovan Treid-Noaz, kar je hotel, jaz sem si prisegel, da mora postati moja, tudi če bi si jo moral v težkem boju osvojiti-
»Kdo pa naj bi jo tudi dobil?« sem si dejal. »Morda kak neroden podeželski plemič, ki bi ona v njegovi sužnosti hirala in umrla, kakor nekoč njena
mati? — — Nikdar v življenju!---
Sicer imam vendar usodo na svoji strani. Če ie ta hotela, tla sem se isti dan vrnil s svojim poročniškim patentom v domovino, ko je Genoveia Le-
zongar zapustila samostan, tedaj mora imeti svoje namene z nama, je določila onega za drugega.«----
Tako daleč sem bil prišel v svojem zaljubljenem samogovoru, ko me je krmilarjevo vprašanje potegnilo iz devetih nebes.
»Ali naj se ustavimo ob ^nostiču pri podzemeljskem hodniku, ali ob »Zeleni skali«, gospod poročnik?«
»Kaj! Ali smo bili že res v obližju
otoka?----- Naglo sem potegnil z
roko preko čela z duševno odsotnim izrazom človeka, ki sc je vzbudil iz naj-globokejših sanj. Le za kabel daleč od nas je bočil divji Tomč svoje medlo-rdoče velikanske gorske hrbte, podobno morski pošasti, ki so jc leno stegnila, da zadrema.
»Naj bo, ob podzemeljskem hod' niku!« sem odgovoril, ne da bi mnogo premišljeval. Tedaj je vzbudilo to ime mojo pozornost.
»Kak podzemeljski hodnik je tO V --Torej se nahaja tak v tom kraju?«
»O. vidi se samo še vhod, tri četrtine razpadlega oboka, podrtija, ki s« kamen za kamnom posiplje. Bilo bi jo treba že davno podreti. Potem bi vsaj poročnik — prednik toga. na katerega mestu ste vi ne bil našel v njej
tako žalostnega konca.«----
(Dalje prihodnjič.)
plača! Kmet, ki ne zna nič misliti, posluša črne pijavke, zato bi bil čas, da se napredna stranka iz mest organizira za resno delo tudi na kmetih!«
Kakšna nesramnost! Najprej psu-jejo kmete, da meščana odirajo in bi radi, da bi kmet svoje pridelke • i/gubo prodajal, zraven tega pa še ves izkupiček pustil liberalnim ošlirjem, potem pa se hočejo na kmetih organizirati »za resno delo!« kmeti bodo l&ke ljudi pognali, da se bo za njimi bliskalo.
-j- Gorostasno obrekovanje. (Ha-silo liberalnih kranjskih učiteljev, »Učiteljski Tovariš«, je pobralo v nekem židovskem časopisu grdo obrekovanje, ki ima namen sramotiti in ob veljavo spraviti verouri;eljo sploh. Židovska trobila so lažnjivo sporočala o nemoralnih dejanjih nekega Dezidc-rija Lamberga, ki je veroučitelj na samostanski šoli v Temešvaru. V istem času so kopičili obrekovanja tudi zoper temešvarskega kaplana tir. Antona Cieist, ki si jc po lažnjivi sodbi liberalnih časnikarjev sam končal življenje ... Koliko je resnice pri teh stvareh, ki jih je s prozornim namenom in dokaj natančno popisal tudi dični »Učit. Tovariš«, pojasnjuje »Zentralauskunfts-stelle der K. Presse« takole: »Označena vest ni nič drugega nego podlo obrekovanje dveh n ravno ne-o m a d ež c v a n i h duhovnikov. Obrekovanje zoper kaplana in kateheta De-ziderija Lamberg jc najprej prinesel soc. demokraški list »Volksvville«, ki je objavil tudi imena dotičnih deklic. Takoj nato so pa protestirali starši zoper to sporočilo socialističnega lista in so vložili tožbo zoper urednika. Sodni j-ska preiskava je trajala pet dni. V tem času jc socialistična stranka po detektivih vedno pazila na duhovnika Lamberga. Dognalo sc je, cla je Lamberg docela nedolžen. Deklice, ki so bile zaslišane kot obremenilne priče, so izjavile, da sta jih dva neznana moža pregovorila, naj širijo okrog označeno obdolženjc. Državno pravdništvo poizveduje po onih neznanih osebah. Preiskovalni sodnik je izrazil ogorčenje, da.se dobe tako grdi ljudje, ki na ta način kradejo dobro ime častivrednemu duhovniku. Kar sc tiče duhovnika dr. Geist, ni o njem ne pri državni ne pri cerkveni oblasti nič znanega o kakih pregreških, niti se ni nihče oglasil s kako pritožbo. Časopisi so mu na-tvezili samoumor, toda na tem ni nič resnice; kajti umrl je zadet od kapi v bolnišnici v mestu Lippa. Tako obre-kujejo svobodomiselci celo umrle duhovnike, ki se ne morejo braniti. »Učiteljski Tovariš«, ki je s slastjo in z oči-vidno škodoželjnostjo ponatisnil židovske izmišljotine, seveda ne bo imel toliko čuta za dostojnost in poštenost, da bi popravil krivico, ki jo je storil celemu duhovskemu stanu! Zraven tega se pa dela, kakor da bi bil najpošte-nejši list.
—	Kolera v Trstu. Sanitetni oddelek c. kr. namestništva poroča: Do 1. t. in. so obolele na novo na koleri štiri osebe, in sicer: Matilda Delgiorno, služk., obolela 31. jul. t. 1., Ant. Udina, hči hišnika, obolela 31. julija; Janez ŠFragiacomo, mesarski vajenec, obolel 31. julija t. 1. Vsled sumljivih simptomov so prepeljali v infekcijsko bolnišnico zasebnega uradnika CezarjaKohn. — V obrambo proti razširjenju kolere Se je odredilo, da imajo prodajalke sadja imeti sadje pokrito s tančico. 'Surovo sadje se ne priporoča, oziroma naj se tako sadje poprej dobro umije in olupi. Ljudstvo naj se drži izreka: snažnost pred vsem. Zlasti pred jedjo naj se umije dobro roke. Stanovanja morajo biti čista in snažna; dvorišča očiščena, stranišča izprana, živež naj se ščiti pred posedanjem muh; poleg predpogoja snažnosti bodi treznost. — Ako se bo v Trstu pojavil samo še en pojav kolere, bo Trst proglašen okuženim.
—	Kolera v jedilnem vozu brzo-vlaka. A' jedilnem vozu brzovlaka, ki vozi med Trstom in Berolinom, via Line, je obolel natakar na postaji v Lincu nenadoma na koleri. Voz, ki je med tem časom bil že zopet .v Gorici, so na goriški postaji drž. železnice v nedeljo zvečer korenito desinficirali. Zavrgli so vsa jedila, med leini okoli 15 kilogramov mesa, 150 jajce itd.
—	Pretrda razlaga šolskih zakonov In ukazov. Krojnim šolskim svetom in županstvom v litijskem okraju je razposlal c. kr. okrajni šolski svet okrožnico, v kateri na podlagi ukaza c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. februarja 1902, št. 709, tej- z dne 1. junija 1910, št. 2202, zabičuje, cla se le zmožnim učencem sme dovoljevati prestop v ponavljavno šolo. V tej okrožnici poudarja c. kr. okrajni šolski svet posebno to, da so otroci dolžni hoditi v vsakdanjo šolo polnih šest let, in da se prestop v ponavljavno šolo nikakor ne
sme dovoliti tistim otrokom, ki obiskujejo vsakdanjo šolo vsled velike daljave le trikrat ali dvakrat 'ha leden. Verujemo, da se šolski zakon lahko tolmači v zgoraj navedenem smislu in cla šolske oblasti končno tudi svojo zahtevo lahko izvrše. Toda vprašanje je, če je la ostra razlaga postave na mestu in opravičena. Skozi več let se je v posameznih, uvaževanja vrednih slučajih dovoljeval zmožnim otrokom prestop v ponavljavno šolo z dvanajstim letom, če tudi otrok ni obiskoval šole polnih šest let. Tudi otroci, ki visled oddaljenosti obiskujejo šolo le trikrat na teden, so se sprejemali v ponavljavno šolo. Ni nam znano in ni dokazano, da bi vsled le-milejše razlage zakona trpel uspeh v šoli. Naše prepričanje je, tla ni merodajno pri otroku, koliko let šolo obiskuje, ampak koliko znanja si otrok res pridobi. Če torej otrok z dvanajstim letom zadosti predpisom šole glede znanja, čemu ga še mučiti nadalje v vsakdanji šoli, samo zato, da se izpolni število 6 let! — Posebno trda je zahteva, da naj bi takoimenovani hribski oddaljeni otroci morali hoditi v vsakdanjo šolo do 1 i-, leta. Zgoraj omenjena okrožnica pravi, da imajo oddaljeni otroci olajšavo šolskega, obiska, če hodijo samo trikrat na teden v šolo. Toda ta olajšava je samo navidezna. Kajti za 1 do 2li- uri oddaljenega otroka je gotovo večji trud, če pride trikrat na teden v šolo, kakor za bližnje, če pridejo v šolo vsak dan. In oddaljeni starši, ki potrebujejo otroke vsled pomanjkanja delavskih moči deloma vsaj pri domačem delu, če nočejo, da gospodarstvo popolnoma propade, morajo pogrešati otroke trikrat na teclen, po celi dan. Otroci pa so naslednje proste dneve vsled utrujenosti po dolgem potu veliko manj zmožni za učenje in domače delo. - Po zgoraj omenjeni okrožnici oddaljenim otrokom ni dovoljen prestop v ponavljavno šolo. Vprašamo, ali niso s tem kaznovani bolje nadarjeni oddaljeni otroci, cla morajo ves čas obiskovanja šole premlevati isto tva-rino. In ker se ravno sedaj dela na to, da se pona.vljavna šola preuredi tako, da bode v resnici v korist kmečkemu ljudstvu, vprašamo, kako pridejo oddaljeni otroci do tega, da bodo izključeni od te koristne, preurejene ponavljavno šole. — Okrožnica c. kr. okrajnega šolskega sveta in pa tožbe staršev so bile povod shodu Kmetske zveze za litijski okraj dne 23. julija v Šmartnem, kjer se je sklenilo naprositi šolske oblasti,, da z ozirom na sedanje težavne delavske razmere in z ozirom na težave oddaljenih otrok pri obisku šole, kakor tudi za. to, da oddaljeni otroci niso prikrajšani pri pouku ponavljav-ne šole, ostanejo pri sedanji milejši razlagi zakona ter ne segajo po ostri izpeljavi omenjenih ukazov. Dobro bi bilo, cla bi se ljudje tudi po drugih krajih, kjer žive v sličnih razmerah, ganili ter jednake. prošnje poslali šolskim oblastem.
— Radi Kolinske cikorije šc vedno ne vedo vsi trgovci in odjemalci, da je treba pri naročilu izrecno zahtevati le škatlje z ovitkom in pečatom »Slovenske Straže«. Naj Iti v tem zmislu povsod p o s r c d o v a le p o cl r u ž n i c c i n z a u p n i k i S. L. S. po nalašč določenem odborniku, oziroma odbornici. Pri tej priliki se prepričajte, ako imajo trgovci tudi vžigalice za obmejne Slovence, ki se naročajo pri tvrdki Menar-di v Ljubljani.
— Katehetski tečaj v Zagrebu. Spored predavanj pri V. hrvatsko-sloven-skem pedagoško - katehetskem tečaju od 8. do 10. avgusta 1911. Ponedeljek, 7. avgusta: Dohod gostov. — Pozdrav Slovencev na južnem kolodvoru ob 3. uri 40 minut. Torek, 8. avgusta: Dopol-
dne: Ob 8. uri sveta maša v cerkvi sv.
Vincencija Pavlanskega, (Frankopan-skta Ulica). Ob pol 9. uri otvoritev tečaja v Veliki šolski dvorani, (Gunduličeva ulica.) Ob 9. uri predavanja po sledečem redu: 1. Dr. Antc Cividini: Problemi psihologije djeteta. 2. Dr. Josip Jer-še: Katehet kot dušni pastir. Ii. Dragu-tin Boršič: Marijine kongregacije. NB. Po končanih referatih diskusija. Popoldne: Prosti čas popoldne je določen, da si morejo gostje ogledati mesto in okolico. Odbor za prireditev tečaja bo gostom preskrbel vodstvo. Zvečer: I. Obi-tcljski večer, pri katerem bo govoril vseučiliški profesor dr. Julij (.olik »O pomenu matere pri vzgoji.« Sreda, 9. avgusta: Dopoldne ob osmih: 1. Vilko Popovič: Razmatranja najnovijih priloga k obratovanju značaja in volje. 2. Dr. Mirko Dovranič: Pomagala psihološko j metodi. (Nastavak lanjskog predavanja.) 3. Dr. Stjepan Čukac: Huma-nizani i Okva katolička. 4. Dragutin Borš ie: \ kidanje učenika u crkvi, u školi i u domu. Diskusija. Popoldne: Obisk mesta in okolice. II. Obit oljski Večer. Referent tajnik »Društva slov. katehetov« A. Čadež: »Mens sana in corpore sano«. Četrtek, 10. avgusta: Dopoldne ob osmih: I. Bogoljub Strižič: Slobodna škola. 2. Dr. Josip Demšar: Resnica nad vse. (Nekaj vzgojeelovnih misli.) 3. Dr. J ura j Cenkič: IX. član a k vjere. (Praktično predavanje v novi šolski zgradbi, Samostanska ulica.) Diskusija. Zahvalna molitev. Popoldne: Ob petih V. redna glavna skupščina brv. kateh. društva. (Trenkova ulica br. 1.) Zvečer: III. Obiteljski večer. Predavateljica učiteljica gdč. Ilermina Kurschner: O odgojnoj slozi izmed ju škole, i doma. — Slovanski udeleženci se odpeljejo iz Ljubljane clne 7. avguista z brzovlakom ob deseti uri 45 min., ali pa ob 11. uri 25 minut; na Zidanem mostu se pridružijo štajerski tovariši, v Sevnici pa nekateri gospodje iz Dolenjske. Osebni vlak z Zid. mostu proti Zagrebu odhaja ol) 1. uri 27 minut.
—	Ljudsko šolstvo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici je imenoval prov. učiteljico na ljudski šoli v Radovljici Antonijo Jaklič za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Koroški Beli in dosedanjo suplentitijo na ljudski šoli v Lešah Terezijo Vranič za provizorično učiteljico na dosedanjem službenem mostu. Učiteljici Mariji Dovgan Se je poverilo vodstvo ljudske šole v Zagorjah. Provizorična učiteljica na ljudski šoli v Lešah Amalija Poljanec je resignirala na svoje službeno mesto. Provizorična učiteljica na ljudski šoli v Suhorju Emilija Kamenšek jc izstopila iz ljudskošolske službe.
—	Pri kopanju utonil. Posest ni-kova sina Ivan in Anton Vodopivec iz Hrastja. pri Postojni sta kosila 29. julija na travniku. Proti poldnevu je šel Anton Voclopivec k nekemu studencu pit vodo, a ko je prišel nazaj, ni našel več svojega brata na travniku, ki se je šel med tem kopal v bližnjo vodo. Ker brata ni bilo nazaj dalje časa, sla ga šla. iskat z očetom, ki je med tem prišel na polje. Na bregu reke sta našla njegovo obleko; nobenega dvoma ni bilo več, cla. je utonil. Po triurnem iskanju so tudi potegnili truplo ponesrečenca iz vode.
—	Cigarete brez nikotina so prišle v promet v Bosni-I-Iercegovini pot naslovi »Ljubuški«, »Hercegovina«, »Drina« in »Bosna«. K prejšnji ceni teh cigaret je na 100 kosov doplačati 50 vin.; prodajajo se samo po dve skupaj.
—	Ždravišče Toplice, Dolenjsko. Letošnja sezija je na vrhuncu. Redno vsaki dan prihajajo novi kopališki gostje iz raznih krajev. Posebno mnogo je opaziti takih, ki do sedaj še niso poznali zdravilne moči našega vrelca. Gotovo je, cla je vrelec sam najboljša
LEPO POROČNO DARILO.
Letos v oktobru se bo porpčil bodoči avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Karol Franc Jožef s parmsko prineezinjo Cit.o. Ob tej priliki bo nas cesar Franc Jožef podaril mlademu paru res knežje darilo. Vladar je namreč kupil krasni grad Brandys ob I,abi. ki jc bil doslej last nadvojvode Franca
Salvatorja in ki bo vladarjevo poročno darilo novemu paru. Nadvojvoda Karol Franc Jožef, ki bo po poroki imenovan na kako višje častniško mesto v praski garniziji, namerava s svojo soprogo preživeti prva leta zakona na Braiuhsu.
reklama za dolenjske Toplice, zato tudi dober obisk. Želeti jc, da bi se posebno Slovenci ozirali na dolenjske Toplice, ker je gotovo nespametno hoditi daleč kam, ko je vendar doma izvrstno zdravišče, za dobro postrežbo s solidnimi cenami jamči oskrbnik in re-stavrater g. Franc Jančar.
—	Aviatični teden v Trstu. Dosedaj ni bilo še nobene nezgode, izven one male poškodbe Widmerjevega aparata. Aviatik Fischer bo proti odškodnini 200 K vozil reflektante. Oglasilo se je že več gospodov in dam. Poleg že določene nagrado sc je od strani mu-nicipalnega odseka določilo Še 2500 K. Tudi priredi na časi aviatikom zveza »Geo Chavex« več banketov in slavnosti. V nedeljo, dne 5. t. m„ bodo od 5. do pol 8. ure zvečer zadnji in odločilni poleti.
Izlet gostilničarjev na Eled se
vrši 17. avgusta.
SeiJar rešil življenje. Kakor po-\so<!, -e i udi v Zagrebu občinstvo dre-nja v kopališča, zlasti v Savo, ki jc jako nevarna. Marsikdo si v tej vročini ne pomišlja dolgo iu zabrede predaleč v smrtno nevarnost. Tako jc minulo nedeljo napravil tudi zidarski pomočnik Franjo Petek; začel se je potapljati in ga je v zadnjem hipu rešil redar Anton Vukic, ki mu je oblečen priskočil na pomoč in ga potegnil na suho.
Strupene muhe. Iz Zagreba poročajo: Vsled velike vročine se je v južnih krajih pojavila v velikih množinah golu ni bašlra muha, katere strupeni pik dostikrat smrtno učinkuje. Med prebivalstvom vlada vsled pojava tega mrčesa velik strah, zlasti še med kmetij-skim, ker so postali žrtve te muhe že mnogi ljudje, kakor tudi živali. Sredstev proti temu mrčesu skoraj ni, lun se jako hitro v velikih množinah plodi
—	Težavna rešitev. Sodni kanclist Anton Molile v Žužemberku se je 30. julija zvečer kopal v Krki pod jezom pri mlinu posestnika Ivana Vehovca h Žužemberka. Voda jc na tem mestu globoka skoro tri metre in ivori na onem mestu velik vrtinec, ker pada prekc jeza z dveh strani. Mehle se je zanašal na svoje plavaško znanje ter je skočil v vodo. Pokazal se je par krat vrli vode. a vsakokrat je zopet izginil. N jegova žena iu otroci so stali na bregu in obupno klicali na pomoč, ko so videli kako se potaplja. Nedaleč od lam se je kopal notarski uradnik Karel Kovačič ki je na klice priplaval na mesto nesreče. Vendar ni mogel že napol nezavestnega Me h let a spraviti na varno ter je moral opustili nadaljne poizkuse ker je bil sam v veliki nevarnosti. Medtem je začni klicanje Mehletove žene dijak Viljem Jcrše iz Žužemberka. Ta je skočil v vodo zgrabil je Mehleta ler ga večkrat potisnil na površino vode, a k bregu ga ni mogel spraviti. Mehle hI bil brezdvomno izgubljen, ako bi se ne pripeljala zraven dva fanta iz Žužemberka s čolnom. Pogumni dijak je držal z eno roko Mehleta okoli prsi, medtem ko se je z drugo oprijel čolna. Tako sc je posrečila rešitev. Na bregu so Mehleta kmalu zopet spravili k zavesti; rešilen g. Jeršelu pa vsa čast!
Otrok v grmovju. Za papirnico v Zagrebu je minulo nedeljo čula neka žena v grmovju jok malega otroka. l\'et *o se v bližini igrali večji dečki, je mislila, da je kateri bratca položil t ja, da bi se lažje igral. Res je kmalu zagledala otroka in nato poklicala dečke katerih eden je malega res vzel in ga nesel domov. Starši so se seveda nemalo začudili družinskemu prirastku in stvar naznanili policiji.
—	Deklica utonila. V gornjem inaksimirskem ribniku v Zagrebu jc minulo nedeljo med kopanjem utonila 131etna hčerka tamošnjega naclškofo-vega vrtnarja, Franjica Cesar.
—	Proti analfabetizmu med Hrvati. Zagrebški klub ABC za odpravo anaftabetizma med Hrvati je sklenil, da se mora vsako leto naučiti citati in pisati vsaj 50.000 odraslih, t. j. v vsaki vasi vsaj osem. Delo se bo organiziralo ler se pri tem računa zlasti na dijake, svetne in klerike.
—■ Pomanjkanje koruze se občutno kaže na Ogrskem in Hrvaškem; lanski pridelek jc bil sicer izredno bogat. a poraba raste od leta do leta. Tudi na inozemskih borzah so cene koruzi poskočile.
—	Državne podpore za obri na Hrvaškem je baje rezervirane 12 milijonov kron; toda podporo dobivata le dve tovarni, ker sc mali obrtniki ne zglasijo zanjo — tako vsaj jc odgovoril na predmetno hrvaško interpelacijo ogrski trgovski minister.
—	V čikagu je umrl Jurij In. Hofschik. ki je bil do pretočenega, decembra konzul Združenih držav skozi triletno dobo v Trstu.
—	Smeha vseeno ne manjka. V po« uedeljek je neki redar v Trstu spremljal neznanega človeka na policijo, šla

sta ob kanalu sv. Antona. Mladenič, želeč si prostosti, je skočil v kanal ter plezal iz enega čolna v drugega, medtem ko ga je stražnik osupnjen gledal. Ko je bil že precej sredi kanala, je na nekem čolničku ostal, potegnil kos kruha in ga mlatil, kar se je dalo. Ko je odigral ta akt, je prižgal cigareto. Pokadivši to, si je zapalil drugo. Redar ga je mirno opominjal, naj se v »svoj prid« povrne k njemu, za kar se mu je navihanee zakrohotal. Zbralo se je polno ljudstva in eden izmed navzočih je dejal: »O, (Jiraldi iz Pirana.« — »Da. Giraldi iz Pirana sem, a hočem živeti v Trstu, ker sem tu rojen.« — Prišli so še trije redarji na obrežje, a nobeden si ni upal ponj. Poklicali so pilota. Giraldi je vprašal pilota, če ima dosti otrok in če jim želi dobro, naj ne hodi k njemu. Pilot se je ustrašil in ostal na suhem. Poklicali so še enega pilota. Sedaj sc je pričel lov. Oba pilota z štirimi redarji ^ta se bližala v čolnih Giraldiju. Redarji so merili nanj samokrese, drugi sablje itd. Ko so napravili lep kordon in je bil nadaljni beg preprečen, se je Giraldi vlegel pod deske v čoln. Redarji in oba pilota so se hudo potili, predno so ga spravili na suho in varno.
—	Hrvaški protialkohoiični sestanek bo v Zagrebu dne 15. avgusta.
—	Obesil se je v Zagrebu obrtnik Mi j o Sudnik. Tudi njegov oče in bral sta se obesila.
—	Nagle smrti sta umrla v Trstu 501etni prodajalec sadja A dre j Ca-stro in 391etni uradnik južne železnice Štefan Križ n a r.
—	Selška podružnica Slov. planinskega društva napravi za svoje člane v torek, dne 7. avgusta, izlet na Golico; v ponedeljek člani obiščejo Bled in v torek zjutraj pa Golico. Dne 13. avgusta popoldne priredi podružnica veselico v Sorici pri g. L. Pintar.
—	Na solnčarici so obolele v Trstu tri osebe.
—	Brezsrčnost. Petletna deklica A. Germanis je jokala na ulici vsled bolečin, koje ji je prizadjala njena mati in sestra. Prepeljali so jo v bolnišnico, ker ima težke poškodbe po telesu. Nečloveško mater in sestro pa so naznanili sodišču.
—	Požar. V skladišču premoga Jožefa Bertok v Trstu je nastal požar, ki je napravil precejšnjo škodo, katera pa je po zavarovalnici pokrita.
—	Povišanje cen tobaku so kadilci, kakor se vidi, resno zamerili. Proda se marsikje veliko manj tobačnih proizvodov, nego se je pričakovalo. »Hrv. Lloyd« n. pr. poroča, da jc v zagrebški tobačni tovarni »kratkih« smodk polovico manj naročenih no »o preje.
—	Za tujski promet. Mestni občinski zastop v Kranju jc v svoji redni seji dne 25. maja letos sklenil z ozirom na vedno množeči se promet vložiti na ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu prošnjo, naj bi ono potrebno ukrenilo, da bi sc zimski vozni red na progi Ljubljana — Trbiž, ki s c uveljavi s 1. o k t -j b r o m 1911, v toliko p r e-drugačil. -ia se bode vlak, kateri odhaja iz Ljubljane sedaj že ob 10. uri 10 min. ponoči, vrač a 1 i z južnega kolodvora proti T r b i ž u šele med 11. in 12. u r o ponoči. S to ureditvijo ozirom na prenaredbo sedanjega voznega reda bi bilo Gorenjcem do Jesenic omogočeno, obiskovati ljubljanske gledališke predstave, razne koncerte in druge enake prireditve, tiar je bilo doslej zaradi prezgodnjega odhoda osebnega vlaka na gorenjski progi ali popolnoma izključeno ali spojeno s prevelikimi stroški.
—	27 promocij jc bilo minolo soboto na zagrebškem vseučilišču; doktorja teologije sta postala ta dan zagrebški katehet Ignacij Repar in ravnatelj cerkve sv. Hieronima v Rimu Ivan pl. Borkovič.
—	Premije za najlepše s cveticami okrašena okna in balkone jc tudi letos razpisala zagrebška mestna občina.
—	Hrvat v dunajski moderni umetniški galeriji. Uprava dunajske moderne umetniške galerije je na rimski razstavi kupila sliko Hrvata Tomislava Krizmana: »Opoldanska molitev«. To je prvo hrvaško delo v navedeni zbirki.
Motorski čoln na Dravi. Osjc-Ški najemnik dravskega brotla si je nabavil motorski čoln in dobil dovoljenje za prevažanje v mestni gaj onstran Drave.
—	Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaju so darovali do 8. julija: 100 K (ustanovnimi): odvetnik dr. Val. Štempihar v spomin svoje pokojne soproge Ane; 25 K: Profesorji kranjske gimnazije (poslal prof. dr. S. Dolar); 20 K: c. iu kr. gen. major Ivan Lavrič pl. Zaplas; 15 K (zadnji obrok ustanovnine): vscučiiiški »kriptor dr. Iv. Zmavc; po 10 K: Zobozdravnik dr. E. Bretl, gradbeni podjetnik Jos. Lon-
čarič, prof. dr. Jos. Marinko, ravnatelj ing. V. Remec, inšpektor Matija Skhi.j-nar, prof. Ant. Sušnik, primarij dr. Ed. Šlajmer, odvetnik dr. Fr. TekaVčič' iu odvetnik dr. Janko Zirovnik; po 5 K: trgovec Andi'. Fajt, prof. dr. Fr. Kropiv-nik, L. Mikusch, dež. vet. referent Iv. Munda, gimn. suplent Fr. Pavšič, ravnatelj ing. A. Pukl, prof. Marija Wess-ner, trg. zbornice tajnik dr. Fr. Windi-seher in notar dr. Alojzij Znidaršič; po 3 K: sodni predstojnik dr. Jak. Doljan in (P. Endlicher; po 2 K: rač. svetnik Jernej Kilar, dež. sod. svetnik dr. Štef. Kraut iu prof. dr. Iv. Svetina. Skupaj 307 ki»on. Dozdaj došle prispevke smo že razdelili. —- Ako ne dobimo novih prispevkov, ne borno mogli začetkom šolskega leta ničesar deliti. Upamo, da se to ne zgodi, ker se ho dobrosrčno občinstvo gotovo odzvalo našim ponovnim prošnjam za pomoč. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevi-dent juž. železnice v pokoju, Dunaj 111., Reisnerstrafle 27.
—	Saški kralj pride v kratkem zopet na lov v trbiško okolico.
Za zgradbo vodovoda na Sušaku jc razpisana vodopravna razprava na dne 22. t. m. .Stroški so proračuna ni na l milijon kron ter nc bo preskrbljen z vodo le Sušak in Trsa t, marveč tudi sosednje občine	Kast a v v Istri.
—	Slovenec umrl v Ameriki. V Clevelandu je umrl John Matjašič, star 43 let. Doma je iz Šmarske fare pri Grosupljem. V Ameriki ie bival 12 let.
Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani naša »Družinska prati k a za leto 1912.« z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbranfini slikami. Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena 21 vinarjev izvod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri dontačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri »Katoliški Bukvarni« ali pa v prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva«. Zahtevajte povsod našo »Družinsko pratiko« s podobo sv. Družine. Razprodajalci dobe znaten popust.
Štajerske novice.
š Požar v cerkvi. Sv. Barbara v Halozah. Dne 19. julija t. 1. je neki zlobnež skozi okno zakristije v župni co^-kvi Sv. Barbara v Halozah zvečer 6b 7. uri zapalil zaveso pri oknu, nad deset prtičev, ter vrgel goreče vžigalice na preprogo podija pred predalnikom z cerkveno obleko, ki jc pol metra na dolgo z preprogo vred tlel do 8. ure, ko je slučajno došel cerkovnik po opravkih v zakristijo in še ob pravem času ogenj pogasil. V par minutah bi se predalnik s plamenom vnel in lepo prenovljena cerkev bi postala v nočnih urah žrtev velikanskega požara. Po zločincu se poizveduje.
š Krlževci, 31. julija. Tu so včeraj po stari navadi slavili »Aninsko nedeljo«, in ob tej priložnosti je gospod'dekan vitez Jurkovič blagoslovil nova cerkvena okna. Danes pa se je'**1 isti cerkvi vršila desetletnica smrti (31. julija 1901) slovenskega pisatelja, stolnega kanonika dr. Križaniča. Ta je pred desetletjem v rojstveni župniji poveličeval praznik sv. Ane, v nedeljo, a sledeči vtorek je vrnivši sc od Mure v župnišču nagloma umrl. Pravili so. da je vzrok smrti bil črevesni legar, in da bi se bolezni bil nalezel ob bolniški postelji svojega tovariša pisatelja dr. Pa-jeka. Tistokrat so telesne ostanke dr. Pajeka blagoslovili v stolnici v Mariboru ter smo spremili do predmestne cerkve pri Sv. Magdaleni, bilo je v petek, v soboto pa smo v rojstveni mu župniji, v Konjicah, posodili mu zadnjo pot do hladnega groba. A sledeči četrtek nas je, poročevalec je prisostvoval na vseh troje krajih, nepričakovano smrt dr. Križaniča privabila k novemu grobu v Križevcili.
š Sestro ogoljufala. Marija Zidan-šek. doma. iz Sv. Primoža ob Št. Jurju na juž. žel. je potrebovala denar. Ker pa si ni mogla drugače pomagati, je svoji v Ljubljani služeči sestri Tereziji Zidanšek, ki je lastnica malega posestva, izmaknila kupno pogodbo in sploh vse posestva se tičoče listine, na podlagi katerih listin ji je neka pisarna v Celju izposlovala posojilo 700 Iv. Prefri-ganka je dala posojilo 700 K na posestvo svoje sestre Terezije Zidanšek vknji-žiti, denar vzdignila ter ga zapraviia. Proti ljubeznivi sestri je upeljana preiskava pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju in je upati, da ne ho ušla roki pravice.
š Učiteljska mesta so prosta na Štajerskem: definitivno na šestrazred-ni ljudski šoli v Cirkovcah, na šest-razredni šoli v šent Vidu pri Ptuju definitivno mesto učiteljice, pri Sv. Florjanu pri Doliču na trirazredni šoli de-
finitivno mesto in slednjič pri Sv. Jo-doku na Kozjaku na enorazrednici definitivno mesHo učitelja ali učiteljice.
š Iz poštne službe. Poštni oficijant Ivan VVerdnik v Celju je prestavljen na lastno prošnjo v Maribor.
š Lekarna v Laškem trgu se ustanovi v najkrajšem času. Za njo se poteza neki Nemec z Dunaja, po imenu Richter. Slovenci pa puščamo vse take priložnosti v nemar.
š Ponarejevalci denarja se klatijo v slovelijegraški okolici. Delavec Bernard Svečko je plačal v neki gostilni svoj račun tudi s ponarejeno krono, njegov gospodar, stavitelj Forgiorini, je pa dobil en kronski komad na pošti v Slovenjem Gradcu.
š Slovenske trgovske pomočnike opozarjamo, da se naj zaupno obrnejo na »Slov. trgovsko društvo v Celju«, ako bi se želel kateri kje na Štajerskem naseliti, kar je v današnji dobi zelo priporočati z gospodarskega in narodnega stališča.
š Poizkušena tatvina. V Mariboru je poizkusil v noči na nedeljo vlomiti nekdo v vrtnarijo Ogriseggovo, kar se mu pa ni posrečilo. Ko bi bil mogel neznani zločinec priti do blagajne, bi bil ukradel vseh 1200 K, ki so bile pri hiši.
š Prenočišče in dvajset kron. Šele 10 let stara Ana Gratzer je prišla nezaposlena k branjevki Writz na Tržaški cesti v Mariboru in jo je zaprosila za prenočišče. Brcnjevka je mladi Ko-rošici dovolila prenočevati, a ko jc zjutraj ta odšla, je videla gospodinja, da je dala stanovanje tatici. Gratzerjeva je namreč na tešče ukradla Writzevi dvajsetkronSki bankovec in šc poleg tega površno jopo, s katero se je hotela odpraviti v svojo koroško domovino. Predno pa se jej je posrečilo vstopiti v vlak, jo je že zagrabila roka pravice.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „ Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni Slovenske Straže" v Ljubljani.
Ljubljanske novice.
lj Ljudski oder bo te dni dogotov-ljen. Prihodnji četrtek, dne 10. t. mes., bo ob 7. uri zvečer javna produkcija z oderskim aparatom, meblemajem, kulisami in električno razsvetljavo. Pri večeru sodeluje glasb, društvo »Ljubljana« in »Katol. društvo za delavke«. Večer se vrši pri pogrnjenih mizah. — Vstopnina 1 K za osebo. Ker bo prireditev silno zanimiva in za Ljubljano nekaj čisto novega, se je nadejati ve-likoštevilnega obiska, posebno ker bo vse, kar se bo nudilo pri tej produkciji, res na višku moderne gledališke umetnosti. Že danes opozarjamo na to zanimivo, poučno in zabavno prireditev.
lj K slovenskemu glasbenemu društvu »Ljubljana« naj bi pristopili blagohotno kot podporni člani vsi, ki jim je mar, da se dviga naša. ljudska organizacija vedno višje in višje. Le še malo časa nas loči do nove sezone, zato prosimo naj se v dneh okolu 1. avgusta spomni vsak, d a je novo delo t r e h a p o d p r e t i s p o d p o r n i n o zal. 19 1 1.
lj šentpetersko prosvetno društvo vabi na vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 6. avgusta 1911, v vseh prostorih gostilne g. Flegarja na Zaloški cesti. Spored: 1. Godba bratskega odseka OreJ iz D. M. v Polju. 2. Petje, poje društveni mešan zbor in pevski zbor šentpeterskega Orla. 3. Kupleti: a) Dva rekruta, predstavljata gg. Dore Mašič in Rudolf Vrančič; b) Feldwebel-kanon, komičen prizor, predstavljajo člani šentpeterskega Orla; c) Dolgi Longin in mali Benjamin, predstavljata gg. Iv. Petorlin in Fr. Pajk. i. Sre-čolov. 5. Paviljoni: slaščičarna, kavarna, cvetličarna, kramarija, koriandoli, konfeti. — Vstopnina za osebo 40 vin. Začetek ob 5. uri popoldne. — Za slučaj skrajno neugodnega vremena se preloži veselica na nedeljo, dne 13. avgusta t. I — Ker jc čisti dobiček namenjen za zgradbo društvenega doma, pričakuje odbor obilo udeležbo.
lj Amerikanec izgubil 1300 K. Izgubil je Anton Žuk, popotnik iz Amerike, v ponedeljek 31. julija po Ljubljani do Iga vsoto 1300 K. Pošten najditelj naj jo blagovoli oddati proti dobri nagradi na magistratu.
lj Vsled velike vročine je kolizej-ska mestna kopel j vedno polna. Vse bi bilo v redu, ako ne bi vojaške oblasti od časa do časa pošiljale cele stotnije vojakov, do 200 mož, kopati se v Gra-daščico nad mestnim kopališčem. Naenkrat priteče v mestno kopelj, kamor se hodijo kopat tudi častniki, žc itak
mali pritok vode ves kalen m gost, ta. ko da je gostom kljub plačani vstop, nini kopanje v mestni kopelji onenio. gočeno. Na to dejstvo smo opozarjali že prejšnja leta. Mislimo, da tudi vo. jakorn ni prijetno v ozkem jarku Gra-daščicc kopati se v toliki množini. Na-šlo hi sc pač lahko ob dolenjem toku Ljubljanice primerno kopališče za vojake, s čemur bi bilo tudi občinstvu v mostni kopelji ustreženo, še manj pa se nam zdi umestno, da se kopljejo vo. jaki brez kopalnih hlač na kraju, kamor hodi mnogo ljudi iz mesta na iz-prohod. Naj bi vojaške oblasti upoštevali; razne nasvete tudi iz krogov ljub-ljanskga prebivalstva in med voja-Štvom ter občinstvom bi gotovo vla. dalo večje sporazumljenje.
lj Imenovana sta finančni računski oficijal Herman pl. Salamon za računskega revidenta, računski asistent J. Pavšič pa za računskega oficijala.
lj Poročil se ie član narodnega gle. dališča v Brnu g. A 1 o j z i j F i a 1 a z gdčno. Mafenko Nusšbaumovo iz Olo-muca.
lj O pevskem društvu »Slavec« smo
že parkrat čitali, kako imenitno je za. stopal slovensko pesem izven domovine, med Čehi in Hrvati. Urednik »Novih Akordov«, dr. G. Krek, uvažuje te nastope »Slavca« s sledečimi lapidarnimi stavki: »Ne verno, ali niso morda potovanja društva »Slavec« ugledu naše glasbene literature več škodovala, nego koristila. Marsikaj starega, obležanega in prepetega, kar kolportira »Slavec« med napredne (pa kako napredne) Čehe, nas more preje kompromitirati, A s takimi pesmimi se današnja slovenska produkcija ne more identifi-kovati, iz česar sledi, da društvo »Slavec«. ki ignorira moderno produkcijo popolnoma tudi takrat, kadar »zastopa« — kakor je bilo po vseh (?) dnevnikih čitati — »slovensko pesem med bratskim narodom«, ni poklicano geri-rati fe kot reprezentant slovenske pesmi. Tako uzurpirano zastopstvo moramo, dokler se smer društva ne izpreme-ni temeljito, odločno odklanjati. Tako »Novi Akordi« o »Slavcu« in njegovem kapitalnem pomenu v slovenski glasbi. Isto, če ne še ostrejše, bi dr. G. Krek po vsej pravici napisal na adreso pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, v nasprotju s poročili našega liberalnega časopisja, katei'o obe ti društvi dosledno kuje v nebo, d očim resno in smotreno, s strani ravno teh »Novih Akordov«' prav ugodno kritično razmotrivano de-lovanje naše »Ljubljane« dosledno v nič devlje in opsuje ali pa, kar je minimum, ignorira. Zanimivo je tudi, da tvori pevski zbor Glasbene Matice s »Slavcem« in »Ljubljanskim Zvonom« pevsko župo v Ljubljani, katere poglavitna naloga naj bi bila, da prepreči taka in tako laskavo uvaževana zastopstva, kar bi bila morala že davno storiti zveza pevskih društev.
lj Klativitez. Kakor smo že poro« čali, se je bil k neki stranki v Bohoričevi ulici priselil 231etni Jožef Brejc iz Idrije ter rekel, da je poštni uradnik, vsled česar je dobil toliko zaupanja, da so mu zaupali večjo vsoto denarja, in ko je tega dobil, je natilioma pobegnil v Šiško, kjer ga je včeraj orožništvo aretovalo in izročilo sodišču.
lj Žepna tatvina. V frančiškanski cerkvi je bila sinoči ukradena Frančiški Pocllogarjevi denarnica s 3 K, Mariji Zupanovi pa tudi denarnica z 2 kronami denarja.
lj Izgubila je gospa Marija Pova« lekova ročno torbico, v kateri je imela zlato žensko uro in dva ključa. — Gdč. Albina Hribernik jc izgubila zlat za 10 kron. — Carinski sluga Josip Suppan je našel srebrno žensko uro.
lj Na Dolenjski cesti je sinoči na« padel nek klepar mizarja Maksa Puha ter ga s palico tako udaril po glavi, da je moral ta iskati zdravniške pomoči.
lj Zgodnji sad. Včeraj sta se dva mlada dečka tako napila žganja, da je eden komaj prikolovratil domov, drugi je pa kar na licu mesta obležal nezavesten in so morali poklicati zdravnika.
I j Pošten deček bi se rad učil ključavničarstva v Ljubljani ali na deželi. Deček je močan, zna slovenski i« nemški ter dobro riše. Imel naj bi hrano in stanovanje pri mojstru, pa bi se zato dalje učil. Blagohotne ponudbe na naše uredništvo.
lj Neubogljivi kolesarji. Ze neštetokrat smo poročali, da se je pripetilo več nesreč vsled etga, ker kolesarji vozijo po hodnih potih in drevoredih, kar je po policijskem redu strogo prepovedano. Nekateri so še tako predrzni, da se vozijo v Lattermannovem drevoredu. V zadnjem času je policija ovadil« več teh kršiteljev voznega reda, ki se bodo morali vsi zagovarjati zaradi svoje neubogljivosti.
lj Nesreča na južnem kolodvoru. O tem dogodku, o katerem smo žc
s
davno kratko poročali, se nam še piše: Ob nesreči ob 8. uri zvečer, ko so sestavljali na južnem kolodvoru tovorne vlake, je nekdo pomotoma ali pa nalašč prestavil menjalnik na železniškem tiru. vsled česar se je zgodila mala nesreča, ki bi pa v danem slučaju lahko postala usodna. Proti rezervnemu stroju, ki je tiščal vozove od severne strani proti skladišču, je pripeljal drug stroj z deloma praznimi vozovi ter zadel vanj na napačno postavljenem menjalniku. Poškodovalo se je osem vagonov, eden, ki je bil napolnjen z rjavim papirjem, pa se je prevrnil. Ako l»i prišel v hipu celo kak osebni vlak, ki navadno vozijo po tiru, na katerem se je zgodila nesreča, bi bila katastrofa velikanska. Krivda vsled storjene nezgode pa zadeva v prvi vrsti obratno vodstvo, ker noče zgraditi signalnega stolpa, iz katerega bi se regulirali menjalniki. Dokler pa tega ni, bi pa moralo obratno vodstvo pač skrbeti za pomnoženo osobje na progi, kajti gotovo je, da bi se delo mnogo hitreje in varnejše vršilo, ako bi sc nastavilo na progi več čuvajev. Gotovo je, da en sam čuvaj ne more opravljati službe na prostem tako kot v stolpu. Ali ne vedo odločujoči gospodje, da mora en sam čuvaj prestavljati 36 menjalnikov, oddaljenih 400 do 500 metrov drug od drugega, medtem ko morata včasih kakemu uradniku streči dva uslužbenca. Ako pa so se čuvaji obi*nili že večkrat na načelništvo, naj odpravi razne nedostatke, potem je gotovo, da zadeva vsa odgovornost, tudi v slučaju večje nesreče, le višje uradnike, oziroma upravo samo, ki ničesar ne. ukrene bodisi glede varnosti potnikov, bodisi glede varnosti osobja. Naj gotovi gospodje to premislijo, da nc bo kedaj zvonenjc po toči prepozno.
lj Umrli so v Ljubljani: Manj i Če-bulj, delavčeva žena, 51 let. — Ludovik Stampfel, čevljarski pomočnik, 34 let. — Franja Ivančič, posestnikova žena, 40 let.
Razne stvari.
Prepovedane morske kopeli. New-yor.ska državna upirava je zaradi nevarnosti razširjenja kolere prepovedala uporabo večine morskih kopališč v bližini ladijiskih pristanišč. Ta odlok jc z ozirom na neznosno vročino povzročil med prebivalstvom mnogo razburjenja.
Vsled solnčarice so umrle na severozahodnem Češkem štiri osebe. V Mo> stu in okolici je veliko pomanjkanje vode, ker morejo vodovodi vodo oddajati le za najnujnejšo domačo uporabo.
Proti dolgim iglam na klobukih. Berolinski policijski predsednik Jagovv je odredil, da spadajo poškodbe, ki nastanejo vsled predolgih igel ha ženskih klobukih, pod paragraf o telesni poškodbi. Tozadevne poškodbe se bodejo v bodoče kaznovale z globo do 900 mark. oziroma z zaporom do dve leti. Tudi se nudi onim osebam, ki bodo poškodovane na katerikoli način od igel na ženskih klobukih, prilika, da zahtevajo odškodnino za bolečine do 6000 mark.
Vročina in suša. Iz Draždan poročajo: Vsled suše, ki prizadeva poljedelstvu ogromno škodo, trpi na Saškem tudi industrija vsled pomanjkanja vodo. Ker se po Labi vsled suše ne more več ploviti, morajo tvrdke pošiljati blago po železnicah in plačevati višje pristojbine. Več tovarn, ki so bile večinoma navezane na vodni promet, je ustavilo obrat, ker ne morejo odpošiljati blaga. Zadnje dni je na Saškem umrlo nad 100 ljudi vsled vročine.
Na Labi je saško-češka parobrodna družba popolnoma ustavila osebni promet vsled velike suše. Tudi tovorni
Cene sladkorja so padle na praškem trgu za 15 vinarjev, promet je prekinjen.
Vsled mušjega pika umrla. 401et.no gospo Ivano Miiller, trgovčevo ženo z Dunaja, ki je bila na počitnicah v Molku, je pred par dnevi pičila muha v nogo. Gospa so za to ni zmenila, dokler ni noga začela otekati. Poklicala jo zdravnika, ki pa ni mogel več pomagali. Celo profesor, ki jo bil poklican z Dunaja, ni nič opravil. Gospa, kateri je muha zastrupila kri, je umrla v strašnih bolečinah.
— Velik zoologičen vrt so otvorili Včeraj v Monako vem.
Norišnica pogorela. — 50 blaznih zgorelo. Iz New-Yorka poročajo: V Hamiltonu, državi Ontario, jo včeraj izbruhnil požar v ondotni norišnici ter jo popolnoma vpepelil. Poslopje, v katerem je bilo nad 600 bolnikov, leži na nekem hribu, vsled česar so ognjegasci le s težavo prišli v bližino požara. Dogodili so se grozni prizori. V petem nadstropju, kjer so bili nastanjeni najhujši norci, jo došlo do pravih bilk. Le z največjo težavo so je posrečilo slroža-iein vreči skozi okna, s katerih so mo-
rali odstraniti omrežja, bolnike na nastavljene skakalne rjuhe. Kljub temu je pa v petem nadstropju zgorelo okoli 50 bolnikov. Doslej so je posrečilo izkopati iz razvalin 8 bolnikov. Bržkone je tudi v ostalih nadstropjih zgorelo mnogo bolnikov.
Socialisti v Italiji. V Milanu so se zbrali voditelji socialistično stranke v Italiji ter ustanovili založniško družbo za izdajanje socialističnega glavnega glasila »Avanti«, ki bo odslej namesto v Rimu izhajal v Milanu. Kapital podjetja znaša 1,200.000 lir.
Nova pomorska iznajdba. Y mornariškem arzenalu v Rochofortu jo neki inženir iznašel znamenito napravo, vsled katere bo v bodoče petina podmorskih čolnov nepotrebna, kot poročajo dobro poučeni krogi.
Pivovarna pogorela. V Kolinu jc pogorela tamošnja grajska pivovarna. Požar je nastal bržkone vsled neprevidnosti osobja. Škoda se ceni na 150 tisoč kron. Več ognjegasccv in uslužbencev pivovarne je bilo ranjenih pri gašenju.
Dobro plačan uradnik. Ob smrti vsakega člana šavojske kraljeve hiše fungira kot kronski notar vsakokratni ministrski predsednik, da prevzame uradni akt o smrti umrlega. Noben drug uradnik za svoje kratko registriranje ne dobi tolikega honorarja, kot ga je uradnik Giolitti, ki je ob smrti kraljico Marije Pia spravil za svoje »delo« 25.000 frankov.
Stavka v Kairi. Položaj stavke pri cestni železnici v Kairi se je poslabšal. Več kategorij delavcev jo sklenilo, da sc stavki pridružijo vsled solidarnosti s stavkujočimi.
NoVa žrtev terminske žitne kupčije.
V	Budimpešti jo postala insolventna komisionelna tvrdka Rosner in Faludy z nad pol milijona kron primanjkljaja. Seveda se Mažari še vedno ne bodo spametovali, da bi odpravili sramotno terminsko kupčijo z žitom.
200.000 K poneveril in pobegnil je blagajnik hranilnice v Szamos-Ujvar Lazar Schwarz.
Poizkusi brezžičnega brzojavljenja s krova, letalnega stroja, ki jih je te dni na Francoskem vršil stotnik Brenet, so se posrečili z dobrim uspehom. Letalni stroj, Farmanov biplan, na katerem je bil brezžični brzojavni aparat, jo vodil nadporočnik Menard. Brzojavni aparat je tehtal 14 kg, ker pa je moral biti letalni stroj tudi močnejše izdelan, je bila tudi teža istega za 11 kg večja. Posrečilo se jc, poslati brzojavko na postajo Eiflovega stolpa iz višine 500 m in 45 do 56 km daljavo. Brezžična brzojavna zveza med Eiflovim stolpom v Parizu in maroškim glavnim mestom Fezom posluje že par dni s posredovanjem brezžične brzojavrie postaje v Oranu. Tudi v Tauriru v Maroku bodo zgradili brezžično brzojavno postajo.
Soc. demokrati kot delodajalci. Stara stvar, da se uslužbenci soc. demokratičnih podjetij nič kaj dobro ne počutijo pri svojih rdečih gospodarjih. Zlasti je to slučaj v rdečih konsumnih društvih, kar dokazuje skoro vsaka številka lista »Zeitrad«, ki ga urejuje soc. dem. poslanec Forstner. Da tudi v Nemčiji v tem oziru ne vladajo boljšo razmere, se more razvideti tudi iz glasila zveze soc. demokraških mesarskih pomočnikov, ki piše n. pr. o hambur-škem soc. demokraškem konsumnem društvu »Prpduktion«, ki ima tudi svojo mesarijo, sledeče: »Žalibog jc ono mogočnjaštvo, oni ali — ali, veliko preveč ukoreninjeno pri mnogih odbornikih, ki so preveč pozabili, da so bili prej sami tudi navadni delavci. Na-stavljence so odpušča dostikrat iz službo vsled malenkostnih prestopkov, ki temelje dostikrat na drugih razlogih, kot pa na direktni krivdi delavca ali njegovi »nesposobnosti«, opi-avljati določeni posel. V privatnih obratih in zlasti mesarski obrti se nc postopa tako, kot tamkaj.« No, mnogim uslužbencem po soc. demokraških k on sumih po Avstriji se menda ne godi dBsti boljše, kar sc dobro čuti tudi iz rdečega časopisja. Razlika jo samo ta med uslužbenci rde-čil podjetij in nastavljenci zasebnih, da morajo prvi kljub vsem teorijam soc. demokratov ob 12 do 16urnem delu, biti zadovoljni s prav skromnimi plačami.
V	tem oziru jo uslužbencem v privatnih podjetjih mnogokrat bolje.
Letošnji izvoz svinj iz Srbije v našo državo je dosedaj že dosegel število okrog 4 5.000 od dovoljenih 50.000. Vsled tega jc srbska vlada uredila potrebno, da se ustavi dovoz svinj v belgrajsko klavnico.
Po čem se spozna dobrega vrtnarja? Newyorški list »World« pripoveduje o sledečem dogodku: Nek ugleden gospod jo iskal novega vrtnarja. Predstavila sta se mu (Iva prosilcu. Eden jo bil lopo oblečen, drugi pa po svoji zunanjosti ni bil nič kaj prikup-ljiv. Po kratkem premišljevanju jc vzel
omenjeni gospod v službo drugega prosilca. Nek prijatelj, ki je bil navzoč, jHO | jo temu čudil ter je vprašal gospodarja: »Ali je mož žo delal pri vas, da ste ga najeli?« — »Ne,« se je glasil odgovor. »Do danes nisem niti enega, niti drugega videl.« - »Zakaj pa potem niste vzeli v službo onega, ki je veliko boljšo izgledal? Prvi je imel veliko prijetnejši obraz.« — »Obraz;« vzkliknil je ta zaničljivo, »tole vam povem: kadar boste izbirali vrtnarja, ne glejte na obraz, ampak na hlače. Ako bo imel vrtnar hlače na kolenih zašite, ga vzemite; ako pa bo imel hlače zakrpane na sedalu, potem ga pošljite proč!«
Slepec v kinematografu. Nek ameriški list piše: Kako je postal kinematograf priljubljen vsem slojem, da, celo slepcem profesijonistom, - nam spričuje mična dogodbica nekega ameriškega igralca. Iz gledišča idoč - pripoveduje — sem naletel na vogalu slepca, ki je milo stegal roke in nudil svojo kapo mimoidočim. Vržem mu denar, toda zgrešil sem kapo in novec se je zatrkljal po tlaku. Predno sem ga mogel pobrati, ujel ga je slepec s čudovito sumljivo spretnostjo. Pravim mu, ti pa nisi slep. Ravnodušno mi odgovori berač: Nc. gospod, jaz ros nisem slep, nadomestujem pa svojega tovariša. Ta je velik revež in žo od rojstva slep. Ker jo bil žo utrujen od celodnevnega sedenja, jo šol počivat in jaz prosim mesto njega. Kje pa počiva tvoj prijatelj slepec? Ah, gospod, pravi že malo prestrašen berač jecljaje, veste, toliko jo že slišal od kinematografa in vzel si je revež nocoj dopust, da si ogleda enkrat tudi to novost, šel je v kinematograf, odkoder pa so mora kmalu vrniti.
•v Najstarejša češka igralka umrla.
V Častolovicu jo v 90. lotu starosti umrla češka igralka in ravnateljica Eliška Zollnerova. Od leta 1863 do svoje smrti je samostojno vodila lastno gledališko družbo, ki je vedno uživala najboljši glas in so skoro vsi odlični češki igralci kot. začetniki sodelovali v njej. Na letošnjem občnem zboru društva čeških igralcev je bila izvoljena za častnega člana.
— Ce injsko gledališče zaprto. Ce-tinjsko gledališče, ki se je šele lani povodom slavnosti kronanja otvorilo, so sedaj zopet zaprli, češ, da so imeli ved-ne neprilike z ravnatelji, ki jih jo bilo pet v enem letu. Igralsko osobje je bilo brez odpovedi, in odškodnine odpuščeno.
Mednarodnega vlomilca Sapari-pasa, Grka po rodu, so te dni spoznali na kolodvoru v Zemunu ter brzojavili belgrajski policiji, ki ga je z dvema drugovoma tudi prijela in zaprla. Menijo, da je to nevarna mednarodna vlomilska banda.
Petkratni rešilec življenja. Poštni oficijal Fran Pele v Osjeku je te dni rešil iz Drave malo deklico; to je že peta rešitev življenja, izvršena po gospodu Pelcu.
Električna centrala na Blatnem jezeru se namerava zgraditi, in sicer v občini Szantod; preskrbovala bi z lučjo vse okoliške kraje.
Novi most na Donavi, Erdut-Gom-baš, bo 1. ali najkasneje 15. oktobra letos otvorjen za promet.
Bodensko jezero se je radi vročine znižalo za 62 centimetrov.
Operacija ob svitu vžigalic. Pred kratkim se je dogodila v bolnišnici v Harthfordu, v državi Connecticut, zanimiva operacihi. Trije kirurgi so pričeli operirati nekega bolnika. Težka operacija je zahtevala največjo previdnost in natančnost. Operacijsko dvorano je razsvetljevala električna luč; bolnika so uspavali in delo zdravnikov jc bilo v polnem teku. V kritičnem trenutku pa je nenadoma ugasnila električna razsvetljava, bržkone vsled kratkega stika in zdravniki ter stre-ža.ii so bili hipoma v popolni temi. Splošen krik strahu se jo vsem izvil iz prsi; še dve minuti in smrt bi morala nastopiti pri bolniku. V odločilnem trenutku pa je eden izmed bolniških strežajev prižgal vžigalico in srečna misel je kmalu našla posnemovalce. Vsi ostali strežaji so kolikor mogoče prižgali istotako vžigalice in oh njihovem svitu so zdravniki končali težko operacijo. Bolnik je bil rešen.
Nove vire petroleja na Ogrskem so našli v Saj6 in Sajomezo.
Srbsko učiteljsko hranilnico so osnovali v Zagrebu. Temeljna glavnica znaša 100.000 K, razdeljena jc v 2000 delnic po 50 kron.
Nove poštne znamke v Srbiji. Nedavno so v Srbiji prišle v promet nove poštno znamke. Dozdaj so sc za Srbijo izdelovale poštne znamke v inozemstvu, t<»pot pa so jih napravili donia; lepše so od prejšnjih.
Erdeljski kartel za drva jc povišal cene mehkim drvam za 3 K (50 vin. pri kubičnem motni.
Veliko tovarno za preproge zgradi
neka dunajska tvrdka z državno pomočjo na Ogrskem v Sobotišču, Šopro-nju ali Požunu.
Otrok vržen iz vlaka. 1/. Itima poročajo 28. julija: Iz brzovlaka Rim— Neapelj je bil pri Salormu, ko jo vozil preko nekoga mostu, vržen v reko nek dva meseca star otrok. Slučajno so to opazili v bližini kmetje, ki so otroka rešili. Zločinke se ni moglo izslediti, ker je vlak že dospel v Neapelj, predno je došla uradna brzojavka.
Kdo jc iznašel sladoled? Navada, v vročih poletnih mesecih vživati umetno ohlajene pijače, ima svoj prvotni izvor v orientu, kajti že stari Egipčani so imeli navado, najprej prekuhati pitno vodo ter jo potem v prstenih vrčih izpostaviti prepihu. — V Ilelladi so prinesli iz visokih gora sneg v vrčih ter ga shranjevali nepokvarjenega v podzemskih shrambah do vročega letnega časa. S pomočjo tega snega so hladili svoje vino, dokler ni došla i z Arabijo šega, zmešati z vodo sal-peter ter da tako doseči iste učinke, kot jih ima led. Ta skrivnost je bila znana i udi potujočim šarlatanom, ki so kazali v srednjem veku na semnjih svoje coprnijo ter spreminjali rdeče vino, t. j. barvano vodo, v led. Pozneje jo nekdo iznašel tudi zmrzlino, sol zmešano s snegom, s katero so narejali okusno ledeno limonado, ki jo v 17. stoletju osrečevala sladkosnedeže zahodnih dežel. Za iznajdbo sladoleda, kakršnega vživamo dandanes, pa se imamo zahvaliti nekemu Prokopu Cul-telli, ki jo iznašel to krepčilo kot slaščičarski vajenec v Rimu. Sladoled jo izpodrinil kmalu ohlajeno limonado, ki je bila do tedaj razvajenemu svetu edina tolažba v pasjih dneh. Cultelli je zapustil svojo domovino ter se naselil v Parizu, glavnem mestu tedanjega sveta. Tamkaj je odprl na najživahnej-šem trgu, nasproti gledališču, »Cafe Procope«, ter je kmalu postal bogat mož. Vsakdo je hotel pri njem poskusiti čudežni led. ki so tako lopo raztopi in je tako okusen. Odlični Pari-žani so se ravnotako drenjali okoli malih marmornatih mizic kot došli tujci. Umni slaščičar jo znal svojo skrivnost desetletja prikrivati svetu. Šele nek njegov odpuščen pomočnik jo je izdal in od tedaj se je sladoled razširil po vsem svetu.
Premoženje ameriških milijonarjev. Koliko vsoto ljudskega premoženja so se nakopičilo v rokah posameznih ameriških dolarskih knezov, nam kažejo sledeče številke: J. D. Rockfel-ler poseduje 300,000.000 dolarjev, Gug-genheimer 200,000.000 dolarjev, Carne-gio 166,000.000 dolarjev, W. Ater 150 milijonov dolarjev, J. Hill 100,000.000 dolarjev, Cornelija Vanderbilta zapuščina znaša 100,000.000 dolarjev, Mars-halla Fielda zapuščina znaša 100 milijonov dolarjev, Goeltets 100,000.000 dolarjev, Clark 100,000.000 dolarjev, J. Astor 90.000.000 dolarjev, P. Morgan 75,000.000 dolarjev, W. Rockefeller 75 milijonov dolarjev. Veliko jih je s 30 milijoni do 80,000.000 malenkostnega premoženja. Isto po 10,000.000 ne pridejo niti v poštev. V mestu New Yorku je 70 Amerikancev, katerih kapital skupno znaša 15.000,000.000 dolarjev, ki se z obrestmi vsak dan pomnože z
Malo
reklame
Veliko
izbire



<0



8.000.000 dolarji! V lotu 1855 jc bilo v Nevv Torku samo 28 milijonarjev, a danes jih j< nad 2000! Filadelfija je štela leta 1845 samo 10 milijonarjev, od katerih jo bil Stephen Girard najrevnejši s 7,000.000 dolarjev, danes jih je v tem mestu nad 200. Od vsega tega ogromnega kapitala darovanih jc za dobre namene vsako leto 40 do 50 milijonov dolarjev.
Zveza Orlov ima jutri, 3. t. m. ob 7. uri sojo. Ker jo dnevni red važen, so želi uolnoštevilno udeležbe. Na zdar!
Telefonska in brzojavna poročila.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE V TRSTU.
Trst, 2. avgusta. Oficielno je zdaj ugotovljeno, da jo vlada odredila revizijo ljudskega štetja v Trstu. Lahi so vsled tega silno razburjeni, a uvide-vajo, da jim nič ne pomaga.
NOTRANJEPOLITIČNI POLOŽAJ.
Praga, 2. avgusta. Tu prevladuje mnenje, da bo državni zbor zboroval šc prod češko-nemškimi spravnimi pogajanji in da bo baron Gautsch brez ozira na to, ali pogajanja na Češkem vspejo ali ne, skušal sestaviti trdno delovno večino za brambni zakon. Ako se grofu Tliunu posreči septembra meseca zbližati Čehe in Nemce, bo v pozni jeseni sklical češki deželni zbor in se bo narodnO-politični odsek proglasil permanentnim, da konča spravno delo.
GOSPODSKOZBORNIČNI ČLAN UMRL.
Dunaj, 2. avgusta. Tu je umrl član gosposke zbornice grof Dubsky v starosti 79 let.
UTRJEVANJE AVSTRIJSKO-ITALI-JANSKE MEJE.
Milan, 2. avgusta. Tukajšnji listi poročajo, da je Avstrija sklenila na podlagi potovanja treh nadvojvod in mnogih častnikov ob avstrijsko-itali-janski meji, da zgrade na Cole santo veliko obmejno utrdbe. Za prvo leto je določeno za nove utrdbe 6 milijonov kron.
TAJNOSTNA NAJDBA.
Trst, 2. avgusta. Včeraj ponoči sta dva mladeniča našla na stopnjicah, ki vodijo iz pomola Sartorio v morje, človeško glavo, od katere je bilo meso popolnoma odluščeno, zavito v neko cunjo in z vrvjo povezano. Policija slučaj skrbno preiskuje. Glavo je seveda nemogočo agnoscirati, ker ni na njej skoro nič mesa.
VROČINA.
Pariz, 2. avgusta. Tukaj vlada velika vročina. 14 oseb, ki so bile od soln-čarice zadete, je umrlo.
London, 2. avgusta. Tudi tukaj jc Vročina neznosna. 12 oseb je pri kopanju utonilo.
Madrid, 2. avgusta. Zadnjo vesti iz Maroka poročajo o grozni vročini. Termometer kaže ~v senci nad 50 stopinj Celzija. Vojaška taborišča so prenapolnjena z bolniki. Smrtni slučaji vsled solnčarice se množe.
KOLERA.
Trst, 2. avgusta. Neka. kmetica v Pobegih jo zbolela na jako sumljivih simptomih.
Pariz, 2. avgusta. A' več krajih Francoske so jo konstatirala kolera.
VOJAŠKE PRIPRAVE V NEMČIJI IN FRANCIJI,
Pariz, 2. avgusta. Kljub dementiju oficielno »Agencijo Tlavas« zatrjujejo listi, da sc tako Nemčija, kakor Francoska oborožujeta. Proga Pariz—Lyon je dobila nalog, da pripravi material za vojaško vlake. V Kpernayu jo vojaštvo dobilo povelja, da jo pripravljeno za odhod. »Matin« trdi, da so Nemci v Agadirju izkrcali vojake in da vlada mod domačini vsled toga veliko razburjenje.
ALBANSKO VPRAŠANJE.
Carigrad, 2. avgusta. Diplomaški krogi so glede na malisorsko vprašanje nagibajo k optimističnemu naziranju. Ker sc jo vprašanje, katera velevlast bi prevzela garancijo, da sc spravni pogoji od strani Turčijo izpolnijo, izločilo. ni več velikih težkoč, da se mir sklene.
CIGANI NA TURŠKEM.
Carigrad, 2. avgusta. Turška, vlada ,fe izdala odlok, v katerem se prepoveduje naseljevanje ciganov na Turško.
OBOROŽEVANJE KITAJSKE V MANDŽURIJI,
Pekin, 2. avgusta. Vojni minister jo odredil, da se povečajo kitajske čete v Mandžuriji od 3 na 6 divizij.
PROTEST VATIKANA.
Rim, 2. avgusta. Vatikan je protestiral £OPcr preganjanja, katerim so iz-
postavljeni katoličani na Ruskem Poljskem od f-trani. rusko vlado.	|
ŽELEZNIŠKA NESREČA, t ,
Zeli am See, 2. avgusta. Na postaji v Saalbachu se jc zgodila železniška nesreča. Pet osebnih vlakov je razbitih, osem oseb pa lahko ranjenih.
VELIK ROP.
Peterburg, 2. avgusta. Roparji so napadli slavno romarsko Marijino svetišče v Kazanu in oropali cerkev ter samostan za 90.000 rubljev gotovine in 50.000 rubljev vrednostnih papirjev. Oropali so pa šc veliko drugih dragocenosti.
KUGA V ODESI.
Odesa, 2. avgusta. Tu so konistati-rani trije slučaji kuge.
ŠTRAJKI POMORSKIH DELAVCEV.
London, 2. avgusta. Tu je štrajk pomorskih delavcev. Na The nisi štraj-ka 4000 delavcev v luki in 1500 nosačev oglja.
Peterburg, 2. avgusta. Delavci v luki so proglasili štrajk. Štrajka 2000 delavcev.
Reval, 2. avgusta. Na v.seh ladjah, ki sc nahajajo v tukajšnji luki, štraj-kajo pomorski delavci.
BRAT POLIL BRATA Z VITRIJOLOM.
Pančeva, 2. avgusta. V kavarni »Korzo« je Herman Grunvvald polil z vitrijolom svojega brata Josipa. Oba sta bila trgovca z žitom ter sta živela žc dalje časa v prepiru. Josip Grunvvald je strašno ranjen na licih, očeh in rokah. Skoro gotovo bo umrl. Hermana Grunvvald a so aretirali.
Zahvala.
Za vse rnnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, povodom prerane in nenadomestne izgubo, iskreno ljubljene, nepozabne soproge in matere, gospe
izrekam tem potom vsem ljubim so-rodnikum, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo
Posebno se čutim dolžnega, izreči najiskrenejšo zahvalo preč,-g župniku, ki je predrago ranjko v njenih zadnjih trenutkih tolažil, velecenjenemu gospodu zdravniku dr. Repiču, ki si jo vse prizadejal, da bi mi jo mili Bog ohranil še pri življenju, veleč. g. dež. poslancu in županu Iv. Vehovcu ter sploh vsem, ki so spremili ljubljeno na njeni zadnji poti, ali ji kakorkoli izkazali zadnjo čast.
Bog povrni vsem! Za gradeč, dne 30. julija 1911.
Henrik Lobe,
naduftitelj.
Mnenje gospoda dr. Rudolfa Eisfn-mengerja.
Sz&szvaros. Gosp. J. Serravallo,
Trst.
Sporočam Vam, da rad pripisujem Vaše Serravallovo Kina vino z železom
pri malokrvnosti — toliko primarni, kakor sekundarni, — kjer manjka tek in bolniki ga radi jemljejo. Krvno stalijo, kakor tudi tok se v vsakem slučaju boljšata.
S z a s z v a r o s, 7. maja 1909.
Dr. H. Eisenmenger.
Na prodaj je:
dva kasona. dve mali in dve veliki deri. dve niči. štedilnik ln
Naslov se izve pri upravi Slovenca.
2330
cu
ta en
«3 N
MSI
ca
(HIUKE SO
več sto komadov, prav močne in zdrave, iz hrastovega lesa, od 400 do 800 litrov, se dobijo po prav nizkih cenah pri 2257	tvrdki
llimr £ Go. Ljubljana.
ss
SC
eo
S
o
ev>
Služba
ižnarja in oi*
2341-2
Zahvala.
Ob britki izgubi našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
Janko-ta Velkaverh
nam je došlo toliko obilo sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato se tem potoni prav toplo zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Bodi dragi pokojnik vsem v blag spomin. Ljubljana, dne 2, avgusta 1911.
2342
Globoko žalujoči rodbini
Velkaverh-Mallg.
						
SK3	sPEa		i		msm	sm
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti moje soproge, gospe,
Antonije Čeme
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku.
Bog povrni vsem stotero! Štefanja vas, dne 2. avgusta 1911.
Franc Černe
2338	soprog.
Vsak stan <
v celi deželi doseže
S- premoženje
2335
?. našimi iztiajd. problemi. Pošiljajo se vsakomur zastonj od modnar. trgovska družbe za patent, novosti FR. HEIMBACH & Co., Čoln a/Rh.
Odda se takoj po nizki ceni solnčno
z dvema sobama in pritiklinami v I. nadstropju na Elizabet®! cesti S. -333
0000D00DCGD
OnODODDOGOD
naše
,Družinske pratike*
je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseli trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v cKaloliški bukvami", proda alni »Katol. tisk. društva", dalje v trgovini 'Anton Krisper, Vaso Petričič in Ivan Ko-lenčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva". Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiijevali drugih pratik.
Razglas.
2340 2
v sredo dne 9. augusia 1.1. ob g. ur)
dopoldan se bode vršila u Zgornji Šfškl Slso. 55 (pr Kovaču)
popolnega
in tolar
Prodajalo se bode skupno ali pa po posameznih kosih. Nadalje se bode prodalo veliko množino raznega za kolarje pripravljenega lesa. Orodje je v jako dobrem stanju.
Dražbeni predmeti se iahko ogledajo vsaki dan v hiši štev. 65 oziroma 66 v Zgornji Šiški.
Natančnejši kupni pogoji se izvedo pri lastnici gospe Mariji Šetina v Zgornji Šiški štev. 101, ali pa pri podpisanem županstvu.
dne 1. avgusta 1911.
Podpisana obžalujem, kar sem govorila o g. Francetu Černetu in priznavam, da je vsa sivar neresnična ter sc gosp. Fr. černetu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Ljubljana, dne 2, avgusta 1911.
2339
SrasSis Cebnlf.
Poljanska cesta.
enoleten pes, se ceno proda. 233*
Postajenačelnik, Šmarje "Sap.
2337
nI peMl!i pomočnikov
dobro izvežbanib, treznih in vojaščine prostih, za postavljanje peči in štedilnikov in za v delavnico.
VeliM Sbradon 9.
tovarna peči. Ljubljana.
Telefon 237,
Telefon 237.
LJubljana, Dunajska cesta štev. 73


se odda na Rebrci, pošta Miklavčevo, Koroško. Obrtnik bi dobro shajal.
>eton
- beton«
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice.
Tlakovi.
Ksilolit.
Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko.
Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne
................ mize, baiustrade). ............
622
m ta
a
i
i
3