KIH EM IŠ ŠK -KRA DJETN O PO N M AL IH KE RIŠ EJN A OB GO EZM TI N IN OS IZA Č N ALAN PRILOŽ Tanja Kosi Antolič Suzana Laporšek Mitja Ruzzier Matej Rus Tanja Kosi Antolič Suzana Laporšek Mitja Ruzzier Matej Rus ______________________________ ANALIZA ČEZMEJNIH PODJETNIŠKIH PRILOŽNOSTI NA OBALNO-KRAŠKEM IN GORIŠKEM Vse pravice avtorja pridržane. Knjige ni dovoljeno razmnoževati brez pisnega dovoljenja založnika. Naslov: Analiza čezmejnih podjetniških priložnosti na Obalno-kraškem in Goriškem Avtorji: Doc.dr. Tanja Kosi Antolič Doc.dr. Suzana Laporšek Prof. dr. Mitja Ruzzier Mag. Matej Rus Izdalo in založilo: MeritUM d.o.o., Ljubljana, 2015 Recenzenta: Prof.dr. Boštjan Antončič doc. dr. Igor Stubelj CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 658(497.4-15:450.36)(0.034.2) ANALIZA čezmejnih podjetniških priložnosti na Obalno-kraškem in Goriškem [Elektronski vir] / Tanja Kosi Antolič . . [et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : MeritUM, 2015 ISBN 978-961-92961-5-8 (pdf) 1. Kosi, Tanja, 1981- 279762432 KAZALO VSEBINE KAZALO SLIK III KAZALO PREGLEDNIC V KAZALO PRILOG I 1 UVOD 1 1.1 Konceptualna zasnova analize 1 1.2 Geografsko območje analize 3 2 ANALIZA ZNAČILNOSTI OKOLJA 4 2.1 Makroekonomsko okolje v Sloveniji 4 2.2 Kazalniki konkurenčnosti, poslovnega okolja in inovativnosti – Slovenija v mednarodnem kontekstu 7 2.3 Naravne značilnosti obalno-kraške in goriške regije 12 2.4 Prometna in poslovna infrastruktura 14 2.4.1 Prometna infrastruktura 14 2.4.2 Podjetniška infrastruktura 17 2.5 Usmeritve Slovenske industrijske politike (SIP) za obdobje 2014–2020 18 2.6 Raziskovalno-razvojna vlaganja 21 3 ANALIZA ZNAČILNOSTI POVPRAŠEVANJA – OCENA TRŽNEGA POTENCIALA 26 3.1 Demografske značilnosti prebivalcev obalno-kraške in goriške regije 26 3.1.1 Osnovni podatki o prebivalstvu 26 3.1.2 Gibanje prebivalstva 28 3.1.3 Starostna struktura prebivalstva 30 3.1.4 Izobrazbena struktura prebivalstva 32 3.1.5 Gospodinjstva 33 3.1.6 Družine 36 3.2 Aktivnost prebivalstva 38 3.2.1 Delovno aktivno prebivalstvo 38 3.2.2 Zaposlenost po dejavnostih 39 3.2.3 Brezposelnost 41 3.2.4 Zaposlitvene možnosti 42 i 3.2.5 Delovne migracije 43 3.3 Plače 46 3.4 Razpoložljiv dohodek za potrošnjo in struktura potrošnje 49 3.4.1 Razpoložljiv dohodek za potrošnjo 49 3.4.2 Struktura povprečne potrošne košarice 52 4 PONUDBENI VIDIK ANALIZE PODJETNIŠKIH PRILOŽNOSTI 55 4.1 Ekonomski pomen regij za nacionalno gospodarstvo 55 4.2 Velikostna in pravnoorganizacijska struktura podjetij po regijah 58 4.3 Pomen posameznih področij dejavnosti po regijah 60 4.4 Značilnosti in poslovanje gospodarskih družb v regijah 61 4.4.1 Število gospodarskih družb in njihova struktura po dejavnostih 62 4.4.2 Velikost gospodarskih družb glede na zaposlene in sredstva 63 4.4.3 Velikost gospodarskih družb glede na ustvarjene prihodke 67 4.4.4 Povprečno število zaposlenih, opremljenost dela s sredstvi ter produktivnost in stroškovnost dela 71 4.4.5 Rezultati poslovanja gospodarskih družb 76 4.4.6 Financiranje in vodoravni finančni ustroj gospodarskih družb 83 4.4.7 Izvozna usmerjenost gospodarskih družb 86 4.5 Analiza značilnosti in poslovanja gospodarskih družb po področjih dejavnostih 87 4.5.1 Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo 88 4.5.2 Rudarstvo 95 4.5.3 Predelovalne dejavnosti 100 4.5.4 Oskrba z električno energijo, plinom in paro 120 4.5.5 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje 125 4.5.6 Gradbeništvo 132 4.5.7 Storitvene dejavnosti 139 5 ZAKLJUČEK 154 6 VIRI IN LITERATURA 158 7 PRILOGE 161 ii KAZALO SLIK Slika 1: Analiza poslovnih priložnosti – konceptualni model ..................................................... 2 Slika 2: Realna rast BDP v Sloveniji in EU-27, 2003–2012 .......................................................... 4 Slika 3: BDP na prebivalca v SKM, 2001–2012 ........................................................................... 5 Slika 4: Uvrstitev Slovenije glede na komponente indeksa globalne konkurenčnosti ............... 8 Slika 5: Uvrstitev Slovenije po komponentah indeksa ekonomske-poslovne konkurenčnosti, 2009 in 2013 ............................................................................................................................... 9 Slika 6: Uvrstitev Slovenije glede na pogoje poslovanja, 2013 ................................................ 10 Slika 7: Inovacijska uspešnost – pregled po dimenzijah, Slovenija in EU ................................. 11 Slika 8: Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji .............................................................................. 14 Slika 9: Železniško omrežje v Sloveniji ..................................................................................... 15 Slika 10: Ladijski pretovor v Luki Koper, 2011 in 2012 ............................................................. 16 Slika 11: Povezava uspešnosti inoviranja in nivoja splošnega zadovoljstva v družbi............... 22 Slika 12: Delež posamezne regije v bruto domačih izdatkih za raziskave in razvoj, 2009 ...... 25 Slika 13: Gostota naseljenosti v obalno-kraški in goriški regiji ................................................ 28 Slika 14: Gibanje števila prebivalstva (leva os) in skupni prirast na 1000 prebivalcev (desna os) v obdobju 1990–2012............................................................................................................... 29 Slika 15: Starostna piramida prebivalstva, v %, julij 2012 ........................................................ 31 Slika 16: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let ali več, v %, 2012 ....................... 32 Slika 17: Starostna sestava enočlanskih gospodinjstev, v %, 1. januar 2011 ........................... 34 Slika 18: Velikost gospodinjstev, v %, 1. januar 2011 .............................................................. 35 Slika 19: Družine po številu otrok, v %, 1. januar 2011 ............................................................ 37 Slika 20: Zaposlenost po dejavnostih, v %, 2011 ...................................................................... 40 Slika 21: Delovne migracije iz obalno-kraške in goriške regije v druge regije, v %, 2012 ........ 44 Slika 22: Delovne migracije v obalno-kraško in goriško regijo iz drugih regij, v %, 2012 ......... 45 iii Slika 23: Povprečna mesečna bruto plača po področjih dejavnosti, v EUR, 2012 ................... 47 Slika 24: Povprečna bruto plača na plačano uro na mesec po področjih dejavnosti, v EUR, 2012 .................................................................................................................................................. 48 Slika 25: Indeks bruto plače v občini glede na povprečje Slovenije, 2012 ............................... 49 Slika 26: Dinamika gibanja neto razpoložljivega dohodka v tekočih cenah, 2000–2010, v EUR .................................................................................................................................................. 50 Slika 27: Indeks kupne moči, 2009 ........................................................................................... 52 Slika 28: Struktura povprečne potrošnje na člana gospodinjstva, 2010 .................................. 54 Slika 29: Bruto družbeni proizvod na prebivalca v Sloveniji ter v obalno-kraški in goriški regiji v tržnih cenah (EU-27=100) ......................................................................................................... 56 iv KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Statistični regiji preučevanja in vključene občine .............................................. 3 Preglednica 2: Makroekonomski kazalniki, Slovenija in EU-27, 2007–2012 .............................. 7 Preglednica 3: Uvrstitev Slovenije po indeksu globalne konkurenčnosti .................................. 8 Preglednica 4: Izbrane mere podjetniške aktivnosti v Sloveniji, 2012 ..................................... 12 Preglednica 5: Kapacitete Luke Koper ...................................................................................... 17 Preglednica 6: Podjetniška infrastruktura v obalno-kraški in goriški regiji .............................. 18 Preglednica 7: Ključni industrijski sektorji in prednostna tehnološka področja glede na družbene izzive ......................................................................................................................... 20 Preglednica 8: Bruto domači izdatki za R&R dejavnosti (BIRR) po slovenskih regijah, 1998 do 2008 .......................................................................................................................................... 23 Preglednica 9: Bruto domači izdatki za R&R dejavnost in struktura virov po regijah, 2009 ... 24 Preglednica 10: Osnovni podatki o prebivalstvu na dan 1. julij 2012 ...................................... 27 Preglednica 11: Naravno in selitveno gibanje prebivalstva, 2011 ........................................... 30 Preglednica 12: Starostna sestava prebivalstva, julij 2012 ...................................................... 31 Preglednica 13: Tipi gospodinjstev in njihove značilnosti, 1. januar 2011 ............................... 34 Preglednica 14: Tipi družin, 1. januar 2011 .............................................................................. 37 Preglednica 15: Značilnosti družin, 1. januar 2011 .................................................................. 38 Preglednica 16: Struktura aktivnega prebivalstva po statistični regiji prebivališča, 2012 ....... 39 Preglednica 17: Registrirano brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti (strukturni podatki), 2012 ........................................................................................................ 42 Preglednica 18: Delovna mesta in indeks zaposlitvenih možnosti, 2012 ................................ 42 Preglednica 19: Delovne migracije, 2012 ................................................................................. 43 Preglednica 20: Razpoložljiv dohodek gospodinjstev na letni ravni, 2010 .............................. 51 Preglednica 21: Bruto družbeni proizvod v Sloveniji in izbranih statističnih regijah, 2011 ..... 55 v Preglednica 22: Število podjetij, število oseb, ki delajo, in prihodek podjetij po letih v Sloveniji in v izbranih regijah .................................................................................................................. 57 Preglednica 23: Podjetja po pravnoorganizacijski obliki (število, struktura v %), 2011 .......... 59 Preglednica 24: Velikostna struktura gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov glede na število oseb, ki delajo (število, struktura v %), 2011 ................................................................ 60 Preglednica 25: Struktura bruto dodane vrednosti po regijah (%), 2011 ................................ 61 Preglednica 26: Aktivne gospodarske družbe po dejavnosti v obalno-kraški in goriški regiji, 2011 .......................................................................................................................................... 63 Preglednica 27: Skupna in povprečna vrednost sredstev gospodarskih družb, 2011 ............. 64 Preglednica 28: Aktivne gospodarske družbe glede na vrednost sredstev, 2011 .................... 65 Preglednica 29: Povprečna sredstva aktivnih gospodarskih družb po področjih dejavnosti, 2011 .................................................................................................................................................. 66 Preglednica 30: Skupni in povprečni prihodki gospodarskih družb, 2011 ............................... 69 Preglednica 31: Porazdelitev aktivnih gospodarskih družb glede na celotne prihodke, 2011 69 Preglednica 32: Struktura celotnih prihodkov in povprečni celotni prihodki gospodarskih družb, 2011 ............................................................................................................................... 70 Preglednica 33: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo ...................................... 73 Preglednica 34: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, za obalno-kraško regijo, 2011 .......................................................................................................................................... 74 Preglednica 35: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, za goriško regijo, 2011 75 Preglednica 36: Čisti poslovni izid, EBIT in EBITDA gospodarskih družb v preučevanih regijah, 2011 .......................................................................................................................................... 77 Preglednica 37: Čisti poslovni izid in EBIT aktivnih gospodarskih družb po področjih dejavnosti, 2011 .......................................................................................................................................... 78 Preglednica 38: Delež čistega poslovnega izida v celotnih prihodkih aktivnih gospodarskih družb, 2011 ............................................................................................................................... 79 Preglednica 39: Donosnost sredstev in lastniškega kapitala aktivnih gospodarskih družb v letu 2011 .......................................................................................................................................... 80 Preglednica 40: Gospodarnost poslovanja aktivnih gospodarskih družb v letu 2011 ............. 81 Preglednica 41: Kazalniki uspešnosti poslovanja aktivnih gospodarskih družb po področjih dejavnosti, 2011 ....................................................................................................................... 82 vi Preglednica 42: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja, 2011 ................... 84 Preglednica 43: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja po področjih dejavnostih, 2011 ..................................................................................................................... 85 Preglednica 44: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb na Goriškem in na Obalno-kraškem, 2011 .......................................................................................................................................... 86 Preglednica 45: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb po področjih dejavnosti, 2011 ..... 87 Preglednica 46: Število aktivnih gospodarskih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 .......................................................................................................................................... 89 Preglednica 47: Sredstva aktivnih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 ...... 90 Preglednica 48: Prihodki aktivnih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 ...... 91 Preglednica 49: Prihodki od prodaje največjih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 .......................................................................................................................................... 91 Preglednica 50: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 ............................................................................................................................ 92 Preglednica 51: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, za kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, 2011 ........................................................................................................ 93 Preglednica 52: Uspešnost poslovanja družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 .................................................................................................................................................. 94 Preglednica 53: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 ............................................................................................ 95 Preglednica 54: Število aktivni h gospodarskih družb v rudarstvu, 2011 ................................. 95 Preglednica 55: Sredstva aktivnih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 ...... 96 Preglednica 56: Prihodki aktivnih družb v rudarstvu, 2011 ..................................................... 97 Preglednica 57: Prihodki od prodaje največjih družb v rudarstvu, 2011 ................................. 97 Preglednica 58: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb v rudarstvu, 2011 ......................... 98 Preglednica 59: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, za rudarstvo, 2011 ...... 98 Preglednica 60: Uspešnost poslovanja gospodarskih družb v rudarstvu, 2011 ....................... 99 Preglednica 61: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 .......................................................................................... 100 Preglednica 62: Število aktivnih družb po predelovanih dejavnostih, 2011 .......................... 101 vii Preglednica 63: Sredstva aktivnih družb po predelovanih dejavnostih na Obalno-kraškem, 2011 ........................................................................................................................................ 102 Preglednica 64: Sredstva aktivnih družb po predelovanih dejavnostih na Goriškem, 2011 . 104 Preglednica 65: Prihodki družb po predelovanih dejavnostih, 2011 ..................................... 105 Preglednica 66: Prihodki od prodaje največjih igralcev po predelovalnih dejavnostih na Obalno-kraškem, 2011 ........................................................................................................... 108 Preglednica 67: Prihodki od prodaje največjih igralcev po predelovalnih dejavnostih na Goriškem, 2011 ...................................................................................................................... 109 Preglednica 68: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb po predelovanih dejavnostih, 2011 ................................................................................................................................................ 110 Preglednica 69: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, po predelovanih dejavnostih na Obalno-kraškem, 2011 .................................................................................. 112 Preglednica 70: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, po predelovanih dejavnostih na Goriškem, 2011 .............................................................................................. 114 Preglednica 71: Poslovni izidi družb po predelovanih dejavnostih, 2011 .............................. 115 Preglednica 72: Uspešnost poslovanja družb po predelovanih dejavnostih, 2011 ............... 117 Preglednica 73: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja po predelovanih dejavnostih, 2011 ................................................................................................................... 119 Preglednica 74: Število aktivnih gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 .............................................................................................................. 121 Preglednica 75: Sredstva aktivnih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 .............................................................................................................................. 121 Preglednica 76: Prihodki aktivnih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 .............................................................................................................................. 122 Preglednica 77: Prihodki od prodaje največjih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 .............................................................................................................. 122 Preglednica 78: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 ............................................................................................... 123 Preglednica 79: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, za dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 .............................................................................. 123 Preglednica 80: Uspešnost poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 ............................................................................................... 124 viii Preglednica 81: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 ............................................................... 125 Preglednica 82: Število aktivnih gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 ................................................................... 125 Preglednica 83: Sredstva aktivnih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 ......................................................................................... 126 Preglednica 84: Prihodki aktivnih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 ......................................................................................... 127 Preglednica 85: Prihodki od prodaje največjih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 ................................................................... 128 Preglednica 86: Izvozna naravnanost družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 ..................................................................................... 129 Preglednica 87: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 ................................................. 129 Preglednica 88: Uspešnost poslovanja družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 ..................................................................................... 131 Preglednica 89: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 ......................... 132 Preglednica 90: Število aktivni h gospodarskih družb v gradbeništvu, 2011 .......................... 133 Preglednica 91: Sredstva aktivnih družb v gradbeništvu, 2011 ............................................. 134 Preglednica 92: Prihodki aktivnih družb v gradbeništvu, 2011 .............................................. 135 Preglednica 93: Prihodki od prodaje največjih družb v gradbeništvu, 2011 .......................... 136 Preglednica 94: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb v gradbeništvu, 2011 ................. 136 Preglednica 95: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, v gradbeništvu, 2011 137 Preglednica 96: Uspešnost poslovanja družb v gradbeništvu, 2011 ...................................... 138 Preglednica 97: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja družb v gradbeništvu, 2011 ........................................................................................................................................ 139 Preglednica 98: Število aktivnih družb v posameznih storitvenih dejavnosti, 2011 .............. 140 Preglednica 99: Sredstva aktivnih družb po storitvenih dejavnostih na Obalno-kraškem, 2011 ................................................................................................................................................ 141 Preglednica 100: Sredstva aktivnih družb po storitvenih dejavnostih na Goriškem, 2011 ... 142 ix Preglednica 101: Prihodki aktivnih družb po storitvenih dejavnostih, 2011 ......................... 143 Preglednica 102: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb po storitvenih dejavnostih, 2011 ................................................................................................................................................ 144 Preglednica 103: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, po storitvenih dejavnostih na Obalno-kraškem, 2011 .................................................................................. 145 Preglednica 104: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, po storitvenih dejavnostih na Goriškem, 2011 .............................................................................................. 147 Preglednica 105: Poslovni izidi družb po storitvenih dejavnosti, 2011.................................. 149 Preglednica 106: Uspešnost poslovanja družb po storitvenih dejavnosti, 2011 ................... 151 Preglednica 107: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja po področjih predelovalne dejavnosti, 2011 ............................................................................................... 153 x KAZALO PRILOG Priloga 1: Pregled podjetniške infrastrukture v občinah obalno-kraške regije ...................... 161 Priloga 2: Pregled podjetniške infrastrukture v občinah goriške regije ................................. 165 Priloga 3: Prihodki vseh gospodarskih družb po področjih dejavnosti v obalno-kraški regiji, 2011 ........................................................................................................................................ 171 Priloga 4: Prihodki vseh gospodarskih družb po področjih dejavnosti v obalno-kraški regiji − podrobno, 2011 ...................................................................................................................... 172 Priloga 5: Prihodki vseh gospodarskih družb po področjih dejavnosti v goriški regiji, 2011 . 174 Priloga 6: Prihodki vseh gospodarskih družb po področjih dejavnosti v goriški regiji − podrobno, 2011 ........................................................................................................................................ 175 Priloga 7: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb po področjih dejavnosti, 2011 ............. 178 Priloga 8: Število in poslovanje gospodarskih družb v storitvenih dejavnostih na Obalno- kraškem, 2011 ........................................................................................................................ 180 Priloga 9: Število in poslovanje gospodarskih družb v storitvenih dejavnostih na Obalno- kraškem, 2011 (nadaljevanje) ................................................................................................ 182 Priloga 10: Število in poslovanje gospodarskih družb v storitvenih dejavnostih na Goriškem, 2011 ........................................................................................................................................ 185 Priloga 11: Število in poslovanje gospodarskih družb v storitvenih dejavnostih na Goriškem, 2011 (nadaljevanje) ................................................................................................................ 188 i 1 UVOD Pred vami je analiza poslovnih in podjetniških priložnosti v obalno-kraški in goriški regiji Slovenije. Gre za analizo, katere namen je, da (vam) podjetnikom in potencialnim investitorjem ponudi informacije, ki vam/jim bodo v pomoč pri presojanju poslovnega okolja in absorpcijske sposobnosti trga proizvodov in storitev onstran meje. Dodatno je namen prikazati in pojasniti vrednosti pomembnejših kazalnikov poslovanja gospodarskih družb v posameznih področjih dejavnosti v obmejnih regijah in tako nuditi podlago za presojo perspektivnosti posameznih področij dejavnosti (panog) z vidika potencialne rasti, vstopa novih podjetij in poslovnih povezovanj ter sodelovanj. 1.1 Konceptualna zasnova analize Pri analizi čezmejnih podjetniških priložnosti sledimo konceptualnemu modelu, ki je bil uporabljen pri analizi poslovnih priložnosti v središču Milwaukeeja (Center for Community and Economic Development in University of Wisconsin, 2007). Podobna metoda je bila uporabljena tudi pri tržni analizi središča Madisona avtorjev Kures in Ryan (2007). Modela iz omenjenih analiz smo prilagodili ciljem in namenu pričujoče raziskave obmejnih podjetniških priložnosti v obalno kraški-in goriški regiji. Diagram na sliki 1 prikazuje razporeditev informacij in podatkov v tri ključna področja, ki osvetljujejo tržne pogoje in priložnosti za podjetja in investitorje na posameznih segmentih oziroma po področjih oziroma panogah dejavnosti: poslovno okolje (naravne danosti, infrastrukturne značilnosti, makroekonomske značilnosti), potencial in značilnosti na strani povpraševanja, konkurenca in značilnosti na strani ponudbe. Na osnovi tako organiziranih podatkov in informacij bosta v nadaljevanju sledili kvantitativna in kvalitativna analiza poslovnih priložnosti na ravni statističnih regij in delno tudi na ravni posameznih občin v obravnavanih statističnih regijah. 1 Slika 1: Analiza poslovnih priložnosti – konceptualni model Analiza ponudbe Analiza naravnih danosti, Analiza dejavnikov (značilnosti podjetij, infrastrukture in povpraševanja in kupne konkurence in poslovnih poslovnega okolja moči rezultatov) ANALIZA POSLOVNIH PRILOŽNOSTI Vir: Prilagojeno po Center for Community and Economic Development in University of Wisconsin, 2007. Skladno z diagramom na sliki 1 je analiza čezmejnih priložnosti razdeljena na tri dele: 1. analizo okolja (naravnih danosti, infrastrukturnih značilnosti, makroekonomskih značilnosti), 2. analizo povpraševanja, 3. analizo ponudbe. Analiza okolja zajema pregled kazalnikov makroekonomskega okolja (na nacionalni ravni), naravnih danosti preučevanih regij in infrastrukturnih značilnosti preučevanih regij. Dodatno so osvetljeni določeni narodno-gospodarski okvirji, ki vplivajo ali bodo potencialno vplivali na razvoj posameznih dejavnosti v obravnavanih regijah. Poslovno okolje je pomemben dejavnik zlasti pri odločanju o širitvi dejavnosti in pri dolgoročnejšemu povezovanju ter sodelovanju z lokalnimi podjetji. Analiza povpraševanja zajema pregled podatkov in informacij, na podlagi katerih lahko podjetja sklepajo o potencialnih potrošnikih in tržnem potencialu obmejnega področja. Med take podatke spadajo demografske in družbene značilnosti prebivalstva, njihova kupna moč, struktura potrošne košarice povprečnega Slovenca, ocenjeni prihodki od prodaje po dejavnostih in podobno. Podatki bodo podani na ravni posameznih statističnih regij, saj bistvenih razlik med samimi občinami ne pričakujemo. Analiza ponudbenega vidika podjetniških priložnosti zajema preučitev značilnosti posameznih panog oziroma področij dejavnosti (število gospodarskih družb, skupni prihodki, stopnja tržne koncentracije, povprečna velikost posamezne družbe, kapitalska/delovna intenzivnost) ter 2 povprečne vrednosti kazalnikov poslovanja gospodarskih družb v regiji, in sicer skupno ter ločeno po panogah oziroma področjih dejavnosti. 1.2 Geografsko območje analize Skladno s skupno klasifikacijo statističnih teritorialnih enot – NUTS (angl. Common Classification of Territorial Units for Statistics), ki je bila uveljavljena z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta, je območje Slovenije kot celote (NUTS 1) razdeljeno na dve kohezijski regiji (Vzhodno Slovenijo in Zahodno Slovenijo, NUTS 2) in na 12 statističnih regij (NUTS 3). Pričujoča analiza podjetniških priložnosti se osredotoča na dve od 12 statističnih regij, in sicer na obalno-kraško regijo in na goriško regijo. Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb so izračunani tudi na ravni posameznih občin (tj. kot povprečja za aktivne gospodarske družbe v občini). Preglednica 1: Statistični regiji preučevanja in vključene občine Statistična regija: Obalno-kraška regija Goriška regija Občine: Divača Ajdovščina Hrpelje – Kozina Bovec Izola/Isola (dvojezična) Brda Komen Cerkno Koper/Capodistria (dvojezična) Idrija Piran/Pirano (dvojezična) Kanal Sežana Kobarid Miren – Kostanjevica Nova Gorica Renče – Vogrsko Šempeter – Vrtojba Tolmin Vipava Vir: SURS, 2013a. 3 2 ANALIZA ZNAČILNOSTI OKOLJA Analiza značilnosti okolja zajema pregled kazalnikov makroekonomskega okolja in strukture gospodarstva na nacionalni ravni, s posebnim poudarkom na uvrstitev Slovenije po kazalnikih konkurenčnosti in kazalnikih poslovnega okolja v mednarodnih primerjavah. Dodatno so prikazane naravne značilnosti in podatki o prometni in poslovni infrastrukturi v obravnavanih regijah. Nenazadnje so predstavljene tudi usmeritve Slovenske industrijske politike za obdobje 2014–2020, ki bodo vplivale na razvoj posameznih dejavnosti v obalno-kraški in goriški regiji. 2.1 Makroekonomsko okolje v Sloveniji Slovenija je vse do začetka gospodarske krize dosegala nadpovprečno gospodarsko rast, v primerjavi z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju EU). Slovenski bruto domači proizvod (v nadaljevanju BDP) na prebivalca po standardih kupne moči (v nadaljevanju SKM) je tako v letu 2008 znašal 91 % povprečja EU-28 in je močno presegal povprečje preostalih novih držav članic (glejte sliko 3). V letu 2009 je BDP zaradi učinka gospodarske in finančne krize močno upadel (za 8 %), pri čemer je padec BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU večinoma izhajal iz relativno večjega padca produktivnosti kot v EU (MGRT, 2013). V letu 2010 je sledilo počasno okrevanje, v letih 2011 in 2012 pa ponovna upočasnitev gospodarstva. V letu 2012 se je BDP znižal za 2,3 %. Vzroki za znižanje BDP v letu 2012 so upočasnitev gospodarske aktivnosti na glavnih izvoznih trgih (Nemčija, Avstrija, Italija in države z območja nekdanje Jugoslavije), zmanjšanje investicijske aktivnosti, zmanjšanje končne potrošnje gospodinjstev (zaradi nižjega razpoložljivega dohodka) in države ter spremembe zalog (UMAR, 2013a). Slika 2: Realna rast BDP v Sloveniji in EU-27, 2003–2012 Vir: Eurostat, 2013. 4 Z gospodarsko krizo se je BDP na prebivalca znižal na 84 % povprečja EU-28, razkorak med Slovenijo in EU-15 pa se je še dodatno poglobil. Kljub temu Slovenija še vedno beleži enega višjih BDP na prebivalca med novimi državami članicami (takoj za Ciprom in Malto), a se razlika vseskozi zmanjšuje. Največji delež k dodani vrednosti in k BDP prispevajo predelovalne dejavnosti (17,6 % v letu 2011; opaziti je počasno upadanje deleža v celotni strukturi), trgovina, vzdrževanje in popravilo vozil (10,7 % v letu 2011; opaziti je postopno rast deleža v celotni strukturi) in dejavnost poslovanja z nepremičninami (6,8 %). Dejavnosti gradbeništva, prometa in skladiščenja, informacijskih in komunikacijskih tehnologij posamezno prispevajo približno 5 % k dodani vrednosti in k BDP (SURS, 2013b). Slika 3: BDP na prebivalca v SKM, 2001–2012 Vir: Eurostat, 2013. Letna rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji se je med leti 2009 in 2011 gibala okrog 2 %, v letu 2012 pa se je povišala na 2,7 %. Na rast cen v letu 2012 so, podobno kot v predhodnem letu, vplivale višje cene energentov (5,3 %) in hrane (4,8 %), dodatno pa so k inflaciji (v primerjavi s predhodnim letom) prispevali še enkratni ukrepi na davčnem (višje trošarine na tobačne izdelke, alkoholne pijače in tekoča goriva ter višje okoljske dajatve) in socialnem področju (ukinitev subvencij za šolsko prehrano) (UMAR, 2013a). Na ravni celotnega evrskega območja je inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, znašala 2,5 %, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot v Sloveniji, najvišjo stopnjo inflacije pa so zabeležile Estonija (4,2 %) in Italija (3,3 %) (Eurostat, 2013). Javnofinančni primanjkljaj je v Sloveniji v letu 2012 znašal 4 % BDP, kar je za 2,4 odstotne točke manj kot leto prej. Povprečni primanjkljaj v evrskem območju je v istem letu znašal 3,7 %, na ravni celotne EU pa 4 % (glejte preglednico 2). 5 Slovenija v zadnjih letih beleži izrazito rast zadolževanja. Javni dolg se je iz 22 % BDP v predkriznem letu 2008 povišal na 54,1 % BDP v letu 2012 kot posledica povečanega obsega zadolževanja in nominalnega padca BDP. Navkljub rasti zadolževanja, je javni dolg v Sloveniji nižji od povprečja celotne EU (85,3 % BDP) (glejte preglednico 2). Zaradi zaostrovanja gospodarskih razmer stopnja brezposelnosti v Sloveniji narašča. Še posebej izrazit je problem brezposelnosti ranljivih skupin na trgu dela (mladih in starejših), zaskrbljujoč je tudi naraščajoč delež brezposelnih oseb s končano visokošolsko izobrazbo. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) je bila stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji 12 %, stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili pa je znašala 8,7 %. 1 To je precej manj kot na ravni celotne EU, kjer je stopnja anketne brezposelnosti v letu 2012 znašala 10,5 %, kar je 0,8 odstotne točke več kot leto prej. Visoka stopnja anketne brezposelnosti na ravni EU odraža poslabšanje razmer na trgu dela v državah članicah zaradi recesije (predvsem v Španiji, Grčiji in na Portugalskem). 1 Registrirana brezposelnost obsega osebe, ki so prijavljene na ZRSZ in ustrezajo vsem merilom brezposelnosti, ki jih določa ZRSZ. Anketna brezposelnost se ugotavlja s četrtletnimi anketami o delovni sili, ki se izvajajo po merilih Mednarodne organizacije za delo (angl. International Labour Organization, v nadaljevanju ILO). Po definiciji ILO so brezposelne tiste anketirane osebe, ki v referenčnem tednu niso bile delovno aktivne, aktivno iščejo delo in so v naslednjih dveh tednih pripravljene sprejeti delo (SURS, 2013b; Eurostat, 2013). 6 Preglednica 2: Makroekonomski kazalniki, Slovenija in EU-27, 2007–2012 Kazalnik 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Realna rast BDP, v % Slovenija 7,0 3,4 -7,8 1,2 0,6 –2,3 EU-27 3,2 0,3 -4,3 2,1 1,6 –0,3 BDP na prebivalca v EUR (v SKM) Slovenija 22.100 22.700 20.300 20.500 21.000 21.000 EU-27 25.000 25.100 23.500 24.500 25.200 25.600 Inflacija (HICP), v % Slovenija 3,8 5,5 0,9 2,1 2,1 2,8 EU-27 2,3 3,7 1,0 2,1 3,1 2,6 Javnofinančni primanjkljaj, % BDP Slovenija 0,0 –1,9 –6,2 –5,9 –6,4 –4,0 EU-27 –0,9 –2,4 –6,9 –6,5 –4,4 –4,0 Bruto javni dolg, % BDP Slovenija 23,1 22,0 35,0 38,6 46,9 54,1 EU-27 59,0 62,3 74,6 80,0 82,5 85,3 Produktivnost dela, indeks, EU-27 = 100 Slovenija 83,9 83,4 79,2 78,1 80,5 79,5 EU-27 100 100 100 100 100 100 Stopnja anketne brezposelnosti, v % Slovenija 4,9 4,4 5,9 7,3 8,2 8,9 EU-27 7,2 7,1 9,0 9,7 9,7 10,5 Vir: Eurostat, 2013; SURS, 2013b. 2.2 Kazalniki konkurenčnosti, poslovnega okolja in inovativnosti – Slovenija v mednarodnem kontekstu Slovenija se je po indeksu globalne konkurenčnosti (angl. Global Competitiveness Index, v nadaljevanju GCI) v letih 2012–2013 uvrstila na 56. mesto med 144 državami. V primerjavi s preteklimi leti se položaj Slovenije na lestvici celotne konkurenčnosti slabša (glejte preglednico 3). Slovenija tako po celotni konkurenčnosti zaostaja za večino držav članic EU, med drugimi tudi za nekaterimi novimi (tranzicijskimi) državami članicami EU (Estonija, Češka, Poljska, Litva in Latvija). Največji oviri celotne konkurenčnosti Slovenije sta učinkovitost trga dela in razvoj finančnega trga – uvrstitev Slovenije glede na te mere se je v letih 2012–2013 izrazito poslabšala. 7 Preglednica 3: Uvrstitev Slovenije po indeksu globalne konkurenčnosti Obdobje ocenjevanja: 2009–10 2010–11 2011–12 2012–13 Število opazovanih držav: 133 139 142 144 Indeks globalne konkurenčnosti (GCI) 37 45 57 56 Vir: WEF, 2013. Slika 4: Uvrstitev Slovenije glede na komponente indeksa globalne konkurenčnosti Opomba: V diagramu je prikazana uvrstitev Slovenije med 144 obravnavanimi državami. Vir: WEF, 2013. Svetovni ekonomski forum (angl. World Economic Forum, v nadaljevanju WEF) v raziskavi nadalje ugotavlja, da so največje ovire za poslovanje v Sloveniji dostop do financiranja, sledijo neučinkovita vladna birokracija, rigidna delovna zakonodaja in davčne stopnje (WEF, 2013). 2 2 Rigidnost slovenske delovne zakonodaje potrjuje tudi indeks varovanja zaposlitve (angl. Employment Protection Legislation Index), ki ga je razvila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development, v nadaljevanju OECD). Slovenska zakonodaja je v vsem tranzicijskem obdobju veljala za eno najbolj rigidnih med državami OECD in EU, posebno pri postopkih zaposlovanja in odpuščanja redno zaposlenih delavcev. Novi zakon o delovnih razmerjih iz marca 2013 vnaša pomembne spremembe v smeri večanja fleksibilnosti, saj zmanjšuje stroške in poenostavlja postopek odpuščanja za redno zaposlene (a uvaja nekatere nove omejitve pri sklepanju pogodb za določen čas). S tem se je OECD indeks varovanja zaposlitve zmanjšal iz 2,76 od leta 2008 na 2,19 v 2013 (UMAR, 2013b), s čimer se Slovenija uvršča pod povprečje OECD. Dodatna ovira na slovenskem trgu dela ostaja visoka obremenitev plač z davki in prispevki. 8 Podobne ugotovitve o stanju konkurenčnosti v Sloveniji izhajajo iz indeksa ekonomsko- poslovne konkurenčnosti, ki ga meri Institut za razvoj managementa (angl. International Institute for Management Development, v nadaljevanju IMD). Glede na vrednost indeksa ekonomske-poslovne konkurenčnosti se Slovenija v letu 2013 uvršča na 52. mesto med 60 razvitimi državami. Uvrstitev Slovenije se je v zadnjih letih močno poslabšala (za primerjavo, v letu 2009 je Slovenija zasedala 32. mesto med 57 državami), predvsem zaradi izrazitega znižanja ekonomske uspešnosti v času krize, znižanja poslovne učinkovitosti in vladne neučinkovitosti. Slika 5: Uvrstitev Slovenije po komponentah indeksa ekonomske-poslovne konkurenčnosti, 2009 in 2013 Opomba: V diagramu je prikazana uvrstitev Slovenije med 60 obravnavanimi državami. Vir: IMD, 2013. Svetovna banka (angl. World Bank) meri težavnost poslovanja z indeksom »Ease of Doing Business«, ki temelji na nizu indikatorjev, kateri merijo rigidnost zakonodaje na področju poslovanja majhnih in srednjih podjetij. Slovenija se po težavnosti poslovanja majhnih in srednjih podjetij uvršča na visoko 35. mesto med 185 preučevanimi državami. Podobno kot pri preostalih kazalnikih konkurenčnosti je ena večjih ovir pri poslovanju majhnih in srednjih podjetij pridobitev posojila, temu sledijo trajanje postopkov registracije lastništva. 9 Slika 6: Uvrstitev Slovenije glede na pogoje poslovanja, 2013 Opomba: V diagramu je prikazana uvrstitev Slovenije glede na pogoje poslovanja med 185 obravnavanimi državami. Vir: World Bank, 2013. Innovation Union Scoreboard (v nadaljevanju IUS), ki ga pripravlja Evropska komisija, meri inovacijsko uspešnost držav članic EU ter jih na podlagi meritev razvršča v štiri skupine: inovacijsko vodilne države (angl. innovation leaders), inovacijsko sledeče države (angl. innovation fol owers), zmerni inovatorji (angl. moderate innovators) in skromni inovatorji (angl. modest innovators). 3 Slovenija se uvršča v skupino inovacijsko sledečih držav. Kljub temu da se uvršča pod povprečje svoje skupine, sodi med države z najvišjo rastjo inovacijske uspešnosti. Relativne prednosti Slovenije so človeški viri (visok delež visoko izobraženih oseb), povezave in podjetništvo (tj. povezovanje inovativnih malih in srednjih podjetij), relativne slabosti pa intelektualno premoženje (tj. prijave patentov, modelov ipd.) in nizek delež podjetij, ki inovira. Kljub relativno visokim vlaganj v inovacije, je ekonomski učinek teh vlaganj nizek. 3 IUS upošteva tri kategorije dejavnikov: omogočevalci (glavni zunanji gonilniki inovacijske uspešnosti podjetij), aktivnosti podjetij (inovacijske aktivnosti na ravni podjetij) in rezultati (učinki inovacij podjetij, ki so lahko inovatorski ali ekonomski) (IUS, 2013). 10 Slika 7: Inovacijska uspešnost – pregled po dimenzijah, Slovenija in EU Opomba: Ocene po dimenzijah indeksa inovacijske uspešnosti se gibljejo od 0 do 1. Vir: IUS, 2013. Globalni podjetniški monitor (angl. Global Business Monitor, v nadaljevanju GEM) meri stanje na področju podjetništva. Po rezultatih raziskave GEM se je celotna zgodnja podjetniška aktivnost (angl. Total Entrepreneurship Activity, v nadaljevanju TEA) po obdobju padanja v času krize v letu 2012 ponovno izboljšala (5,4 %). Povečanje celotne zgodnje podjetniške aktivnosti odraža povečanje števila tistih, ki se šele odločajo za podjetništvo ali poslujejo manj kot tri mesece, in povečanje števila novih podjetnikov, ki izplačujejo plače manj kot 42 mesecev. K povečanju zgodnje podjetniške aktivnosti so v veliki meri prispevale subvencije za samozaposlitev ZZRS. Za primerjavo, povprečna stopnja celotne zgodnje podjetniške aktivnosti 22-ih držav članic EU je v letu 2012 znašala 6,8 %, v Estoniji, Latviji, na Nizozemskem in na Slovaškem pa celo presegla 10 % (UMAR, 2013a). Kot izhaja iz preglednice 4, se večina oseb za podjetniško aktivnost odloča zaradi zaznane podjetniške priložnosti, le zanemarljiv delež zaradi nuje. Prav tako je zaznati povišanje deleža oseb, ki v naslednjih treh letih nameravajo pričeti s podjetniško aktivnostjo. 11 Preglednica 4: Izbrane mere podjetniške aktivnosti v Sloveniji, 2012 % oseb med 18. in 64. Mera podjetniške aktivnosti letom starosti 2010 2012 Indeks celotne zgodnje podjetniške aktivnosti (TEA) - % prebivalstva, ki je vzpostavil novo podjetje ali pričel opravljati nove poslovne dejavnosti 4,7 5,4 (tudi samozaposlitev) TEA – priložnost - % prebivalstva, ki je pričel s podjetništvom zaradi - 4,9 zaznane poslovne priložnosti TEA – nuja - % prebivalstva, ki je pričel s podjetništvom zaradi - 0,4 nezmožnosti druge zaposlitve Ustaljeno podjetništvo - % podjetnikov v prebivalstvu, ki posluje več kot - 5,8 42 mesecev Celotna podjetniška aktivnost (TEA in ustaljeno podjetništvo) - 11,2 Podjetniški namen - % prebivalstva, ki namerava v naslednjih treh letih 8,7 13,2 pričeti s podjetništvom Pričakovanje rasti v zgodnji fazi - % TEA, ki pričakuje, da bo v roku petih 27 25 let imel najmanj pet zaposlenih Novi proizvodi/storitve - % TEA, ki meni, da je njihov proizvod/storitev 45 49 nov vsaj nekaterim kupcem Vpetost v mednarodni trg - % TEA, ki imajo vsaj 25 % kupcev iz tujih držav 22 32 Opomba: V raziskavo je bilo vključenih 3.000 oseb. - ni podatka Vir: Rebernik et al., 2013. 2.3 Naravne značilnosti obalno-kraške in goriške regije Obalno-kraška in goriška statistična regija ležita na zahodu Slovenije in skupaj obsegata 3.369 km2 oziroma 16,7 % površine celotne države (tj. obalno-kraška regija meri 1.044 km2 oziroma 5,2 % površine, goriška regija pa kot četrta največja regija zavzema 2.325 km2 oziroma 11,5 % površine Slovenije). Obalno-kraška regija, ki geografsko zavzema jugozahodni del Slovenije, meji na zahodu na Italijo (Furlanija Julijska Krajina), na jugu na Hrvaško Istro, na vzhodu na notranjsko-kraško regijo in na severu na goriško regijo. Je edina slovenska regija z izhodom na morje. Geografska lega in naravne danosti ji omogočajo razvoj prometa (predvsem pristaniške dejavnosti in dejavnosti povezanih z Luko Koper), turizma (v letu 2011 je bilo v regiji ustvarjenih ena četrtina vseh nočitev v državi) in gojenja posebnih kultur v kmetijstvu (več kot četrtino površine vseh kmetijskih zemljišč zavzemajo trajni nasadi; eno desetino površine je namenjeni ekološki pridelavi) (UMAR, 2013a). Upravno je razdeljena na sedem občin (glejte preglednico 1), med njimi so štiri dvojezične, vlogo regionalnega središča pa prevzema občina Koper. 12 Goriška regija na skrajnem zahodu Slovenije v celoti leži v porečju reke Soče z Idrijco in Vipavo. Na zahodu meji z Republiko Italijo (videmska in goriška pokrajina), na severu z gorenjsko regijo, na jugu z obalno-kraško in na vzhodu z obrobjem osrednje-slovenske regije. Goriška regija je upravno razdeljena na 4 subregije in na 13 občin (glejte preglednico 1). Subregije so Zgornje Posočje na severu (Bovec, Kobarid in Tolmin), Idrijsko-Cerkljanska subregija na vzhodu (Cerkno in Idrija), Goriška subregija na zahodu (Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba in Nova Gorica) in Zgornja Vipavska dolina na jugu (Ajdovščina in Vipava). Vlogo regionalnega središča regije prevzema občina Nova Gorica. Ozemlje obeh regij je geografsko in geološko izredno razgibano. Obalno-kraška regija je sestavljena iz štirih naravno-geografskih enot (Luthar et al., 2008; Kontić et al., 2008): • obalni pas slovenske Istre s subsredozemskimi značilnostmi (Ankaran, Izola, Koper, Piran): področje slovenske Istre, ki leži ob 46,6 km dolgi obali, ima sub-sredozemske značilnosti, zaznamujejo ga nizki ravninski obalni pas, ki prehajajo v nizko gričevje. Klima je sub-sredozemska z vročimi poletji in milimi zimami ter značilno burjo. • Kras (Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Koper, Sežana): je apneniška kraška planota, ki se strmo dviga nad Tržaški zaliv in sega do Komenskega (spodnjega) Krasa na severu do Divače na jugu. Nadmorska višina kraške planote se giblje od 150 do 450 metrov. Površje je kamnito, prepleteno z vrtačami, suhimi dolinami in kopastimi hribi, na katerem prevladuje grmičasto rastje in borovci. Za območje je značilno pomanjkanje površinskih voda, tanke plasti rodovitne zemlje in suha ter vroča poletja. • Brkini (Divača, Hrpelje-Kozina): ležijo jugovzhodno od Krasa in predstavljajo vezni člen s celinsko Slovenijo. Območje je hribovito (do 800 m nadmorske višine), na katerem prevladujejo gozdovi bukve, hrasta in kostanja. Večji del Brkinov gradi flišno površje, zaradi katerega je vodno omrežje gosto. Rodovitna prst in ugodno podnebje s sredozemskim vplivom sta omogočila razvoj kmetijstva, predvsem sadjarstva in živinoreje. • Čičarija (Hrpelje-Kozina): leži med slovensko Istro in Brkini, najvišji vrh je Slavnik (1.028 m). Pokrajina s kraško sestavo je pusta z veliko grmičevja, hladnimi poletji in ostrimi zimami. Nad 800 m nadmorske višine prevladuje bukov gozdov. Na območju goriške regije se srečujejo alpski in predalpski svet (Julijske Alpe), rob dinarskega hribovja s kraškimi planotami in sredozemski svet. Severni alpski in predalpski del regije je reliefno zelo razgiban in težko prehoden, zaradi česar je prometno slabo povezan s preostalimi deli regije in s sosednjo Italijo. Dinarsko-kraški svet (z nadmorsko višino 500 do 1000 m) zaznamuje zmerno celinsko podnebje z veliko padavin. Kot naravno rastje prevladujejo bukovi gozdovi v nižjih in grmovno, travniško ter zeliščno rastje v višjih legah. Mediteranski svet zajema območje Vipavske doline in Goriških Brd, ki sta najbolj gosto naseljeni območji in gospodarsko središče regije. Področji veljata za najbolj rodovitni v celotni regiji, pri čemer je flišna prst še posebej primerna za gojenje vinske trte in sadja. Kljub visoki količini padavin v 13 jesenskih mesecih in zgodaj spomladi, je to področje podvrženo sušnosti v poletnih mesecih. Snežnih padavin je malo, v Vipavski dolini pa je (predvsem pozimi) značilna močna burja (Ambrožič, 2009). 2.4 Prometna in poslovna infrastruktura 2.4.1 Prometna infrastruktura Celotna obalno-kraška regija je dobro povezana z osrednjim delom Slovenije in z evropskimi prometnimi koridorji z avtocestama Koper–Ljubljana (A1) in Divača–Sežana–Trst (A3). Skupna dolžina avtocest in hitrih cest na področju regije znaša 82 km. Trenutno na področju regije poteka še gradnja hitre ceste Koper–Izola, po letu 2013 pa je načrtovana izgradnja srminske vpadnice oziroma povezave med avtocesto A1 in Luko Koper (DARS, 2013). Slika 8: Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji Vir: DARS, 2013. V goriški regiji je vpetost v avtocestno omrežje in s tem povezava do osrednje Slovenije in evropskih koridorjev slabša, še posebej v severnem delu regije, ki je reliefno zelo razgiban. Južni del regije z evropskimi koridorji in s preostalo Slovenijo povezuje hitra cesta Razdrto– Nova Gorica (v dolžini 45 km), ki poteka preko Vipavske doline in povezuje občine Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica. Cestno omrežje in povezanost s preostalimi regijami je slaba v severnem delu regije, še posebej v 14 občinah Kobarid in Bovec (razdalja od Kobarida oziroma Bovca do priključka hitre ceste v Novi Gorici znaša 50 oziroma 72 km; najbližja avtocestna povezava do Kopra je preko hitre ceste v Italiji ob meji s Slovenijo). Železniški promet na območju obravnavanih regij zaostaja za gospodarskimi potrebami. Dvotirna železnica je speljana le preko občin Divača in Sežana in je hkrati edina možna železniška povezava s sosednjo Italijo. Preko občin Hrpelje-Kozina in Koper je speljana enotirna elektrificirana železniška povezava z Luko Koper. Ker slednja ne zadošča potrebam pretovora, trenutno poteka modernizacija železniške proge Divača-Koper, do leta 2021 pa je na tej relaciji predvidena izgradnja novega drugega tira. Prav tako se načrtuje izgradnja hitre železniške povezave Trst-Sežana-Ljubljana-Zagreb. Slika 9: Železniško omrežje v Sloveniji Legenda: enotirna proga dvotirna proga Vir: Slovenske železnice, 2013. Pomembno gonilo obalno-kraške regije predstavlja pristanišče Luka Koper, kjer poteka mednarodni tovorni in potniški promet. Luka Koper se umešča v V. panevropski koridor (Benetke – Trst/Koper – Ljubljana – Maribor – Budimpešta – Užgorod – Lvov – Kijev), ki obsega 3.270 km železniških prog, 2.850 km cest, pet letališč in tri pristanišča. Lega Luke Koper ob V. panevropskem koridorju ji prinaša strateško prednost, saj je prevoz tovorov iz srednje Evrope na Bližnji in Daljni vzhod za nekaj dni krajši kot iz zahodnoevropskih pristanišč (Kontić et al., 2008). 15 Luka Koper razpolaga s terminali za generalni tovor (kava, sladkor, papir, celuloza, magnezit, aluminij, profili, pločevine, cevi, tirnice, bela tehnika, projektni tovori ipd.), sadje in lahko pokvarljivo blago, les, živino, ostale razsute tovore (npr. rude, minerali, krmila, glinica), žito, tekoči tovor ter kontejnerski in RO-RO terminali. Kapacitete na posameznem terminalu so prikazane v spodnji preglednici. Največji obseg pretovora Luka Koper opravi na terminalih za sipke in razsute tovore in na kontejnerskem terminalu. Slika 10: Ladijski pretovor v Luki Koper, 2011 in 2012 Vir: Luka Koper, 2013. 16 Preglednica 5: Kapacitete Luke Koper Terminali in tovor Kapaciteta Kontejnerski in ro-ro terminal letna kapaciteta pretovora: 750.000 TEU Avtomobilski terminal letna kapaciteta pretovora: 600.000 vozil skladiščna kapaciteta: 134.000 m2 (večnamenska zaprta Terminal za generalne tovore skladišča), 3.600 m2 (nadkrito skladišče), 40.000 m2 (odprte skladiščne površine) skladiščna kapaciteta: 25.800 m² (kondicionarno skladišče), Terminal za sadje 2.000 m² (hladilnica za globoko zmrzovanje), 1.800 ton/mesec (zorilnica za banane) Terminal za les letna kapaciteta: 1.500.000 m3 Terminal za minerale in rudnine skladiščna kapaciteta: 120.000 ton skladiščna kapaciteta: 60.000 ton (silos), 55.000 ton Terminal za žitarice in krmila (trikotne/talne hale) Terminal za glinico skladiščna kapaciteta: 20.000 ton skladiščna kapaciteta: 500.000 ton (premog), 300.000 ton Evropski energetski terminal (železova ruda) Terminal za tekoče tovore skladiščna kapaciteta: 143.000 m3 Terminal za živino skladiščna kapaciteta: 1.300 glav živine Potniški terminal Vir: Luka Koper, 2013. Strateška prednost obravnavanih regij je prav tako bližina in ugodna prometna povezanost z letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana in letališčem Ronchi v okolici Trsta, letališčem v Trevisu, letališčem Marco Polo v Benetkah in letališčem v Celovcu. 2.4.2 Podjetniška infrastruktura Podjetniško podporno okolje in podjetniška infrastruktura, ki obsega podjetniške centre in inkubatorje, tehnološke in inovacijske parke ter gospodarske cone, so predpogoj za uspešno delovanje, razvoj ter rast podjetništva v regiji. Podjetniška infrastruktura se v obravnavanih regijah uspešno razvija predvsem v gospodarskih središčih. Pomanjkanje podjetniških razvojnih centrov in podpornega okolja je opaziti predvsem na področjih Zgornjega Posočja in Idrijsko-Cerkljanske subregije. Podroben pregled in opis podjetniške infrastrukture po občinah obalno-kraške in goriške regije se nahaja v prilogah 1 in 2. 17 Preglednica 6: Podjetniška infrastruktura v obalno-kraški in goriški regiji Obalno-kraška regija Goriška regija Podjetniški centri/agencije • • Regionalna razvojna agencija (RRA) Regionalni razvojni center Koper Severne Primorske (Nova Gorica) • Območna razvojna agencija Krasa in • Brkinov (Sežana) Razvojna agencija ROD (Ajdovščina) • • Posoški razvojni center Kobarid Center za pospeševanje podjetništva • Piran Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. (Idrija) Univerzitetni inkubatorji • Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UIP Koper) Podjetniški inkubatorji/tehnološki parki • Inkubator d.o.o. Sežana • Primorski tehnološki park d.o.o. • Poslovno inovacijski center (PIC) Sežana (Šempeter pri Gorici) Gospodarske cone • pregled po občinah v prilogi 1 • pregled po občinah v prilogi 2 Drugo podporno okolje • • Univerza v Novi Gorici Univerza na Primorskem • • GZS – Območna zbornica za Severno Primorska gospodarska zbornica Primorsko 2.5 Usmeritve Slovenske industrijske politike (SIP) za obdobje 2014–2020 Slovenska industrijska politika (v nadaljevanju SIP) 2014–20204 je strateški dokument države, ki postavlja prioritete in usmeritve razvoja industrije in ostalega gospodarstva za obdobje 2014-2020 (tj. za obdobje, ki ga pokriva naslednja finančna perspektiva EU). SIP vsebuje usmeritve glede ukrepov, ki naj bi prispevali k povečanju konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja, h krepitvi podjetništva in inovacijske sposobnosti gospodarstva ter h krepitvi temeljev trajnostnega (tj. vzdržnega z vidika naravnih in človeških virov) gospodarskega razvoja. Elementi SIP 2014–2020 bodo upoštevani pri pripravi Operativnih programov za obdobje finančne perspektive 2014–2020 ter pri oblikovanju dvoletnih programov ukrepov s področja podjetništva, konkurenčnosti in tehnologije (MGRT, 2013). V Sloveniji je v zadnjih dveh desetletjih na področju industrijske politike v splošnem prevladoval horizontalni pristop spodbujanja industrijskih projektov, kar pomeni, da Slovenija ni imela izrecno opredeljenih ključnih področij dejavnosti (panog oziroma sektorjev), ki bi se jim strateško namenjala posebna pozornost. A vendarle se je v zadnjem desetletju nabralo kar 4 Besedilo SIP 2014–2020 je dostopno na povezavi: http://www.mgrt.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//8924/. 18 nekaj primerov zaščite posameznih podjetij (t. i. »nacionalnih šampionov«) oziroma finančne podpore le-teh, kar je povezano tudi z državnim (so)lastništvom v prenekaterih gospodarskih družbah. Slednje naj bi v naslednjih letih zmanjševalo. SIP 2014–2020 sicer še vedno temelji na horizontalnem pristopu in v marsičem sledi Novi evropski industrijski politiki, 5 ki izpostavlja pomen industrije nasploh. Hkrati pa bolj izrecno kot v preteklosti izpostavlja prednostna tehnološka področja in ključne industrijske sektorje, ki so posebnega pomena pri soočanju z okoljskimi, demografskimi, prehranskimi in drugimi družbenimi izzivi, ter pri krepitvi inovativnega potenciala. SIP 2014–2020 je razdeljena na štiri področja oziroma sklope usmeritev in ukrepov. Prvi sklop usmeritev SIP 2014–2020 se nanaša na splošno izboljšanje poslovnega okolja. Gre torej za (horizontalne) usmeritve, ki so zelo splošne, nanašajo pa se na: 1. prijaznejše administrativno okolje, 2. fleksibilnejši trg dela in izobraževanje po meri gospodarstva, 3. ugodno davčno okolje, 4. okoljsko, energetsko in prostorsko politiko, 5. celovito podjetniško inovacijsko podporno okolje, 6. izboljšanje dostopa do virov financiranja, 7. okolje naklonjeno ustvarjalnosti, podjetništvu in inovativnosti, 8. učinkovito upravljanje podjetij, zlasti podjetij v državni lasti, 9. družbeno odgovornost podjetij. Drugi sklop ukrepov je usmerjenih v spodbujanje podjetništva in inovacij. Gre za (horizontalne) ukrepe izboljšanja okvirnih pogojev za podjetništvo in inovacije, kar vključuje zlasti: • spodbujanje povezovanja med javnim raziskovalnim in izobraževalnim sektorjem ter gospodarstvom, • spodbujanje razvojnih dejavnosti in tehnoloških investicij v podjetjih, • spodbujanje netehnoloških inovacij, • spodbujanje zaposlovanja razvojnikov v podjetjih ter spodbujanje mobilnosti visoko kvalificiranih kadrov. Posebna pozornost naj bi bila namenjena spodbujanju novih, inovativnih in rastočih podjetij. Tretji sklop usmeritev odgovarja na že omenjene družbene izzive, zlasti okoljske in demografske, izzive povezane s prehrambno varnostjo, s trajnostnim vidikom gospodarskega 5 Evropska komisija jo je poimenovala »Industrijska politika za dobo globalizacije«. Več o tem na povezavi: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrial-competitiveness/industrial-policy/index_en.htm. 19 razvoja in z vzdržnostjo gospodarske rasti (sloneče na inovativnih tehnologijah). Gre za ukrepe v smeri pametne specializacije, izkoriščanja razpoložljivih naravnih in človeških virov ter razvoja visokorastočih, perspektivnih področij gospodarstva. Skladno s tem je vlada opredelila ključne industrijske sektorje in prednostna tehnološka področja (glejte preglednico 7), ki naj bi bila v naslednjem obdobju deležna posebnih/dodatnih spodbud. Preglednica 7: Ključni industrijski sektorji in prednostna tehnološka področja glede na družbene izzive Izziv Prednostna tehnološka področja* Ključni industrijski sektorji* Energetika / »Smart« sistemi Okoljsko - energetski izziv Okoljske tehnologije (tehnologije za Trajnostno gradbeništvo in učinkovita uporaba URE, vključno z varčno porabo Predelovalne dejavnosti (še posebno naravnih virov, ki temelji energije, tehnologije za OVE, lesno-predelovalna industrija, na trajnostni proizvodnji in tehnologije za povečevanje snovne kovinska, elektroindustrija in potrošnji učinkovitosti …) elektronika) Kemijska in procesna industrija Trajnostna mobilnost Tehnologije za trajnostno mobilnost Avtomobilska industrija Farmacevtska industrija Hrana, zdravje in staranje Biotehnologija in druge tehnologije Živilsko-predelovalna industrija in prebivalstva povezane z izzivom trajnostna pridelava hrane Trajnostni turizem Nanotehnologije, mikro- in IKT Potencial KET - Ključnih nanoelektronika, fotonika, Elektroindustrija in elektronika spodbujevalnih tehnologij biotehnologija, napredni materiali, Novi materiali napredne proizvodne in procesne Kovinsko – predelovalna industrija, tehnologije strojegradnja in orodjarstvo OPOMBA: * Vsa tehnološka področja in industrijski sektorji se med sabo prepletajo in ni jasne ločnice med njimi. Navedene tehnologije prav tako podpirajo tudi druge industrijske sektorje, zato so v okviru določenih tehnologij navedeni le ključni sektorji aplikacij. Industrijski sektorji se ne nanašajo na definicije po SKD, temveč so širše pojmovani. Vir: MGRT, 2013. SIP opredeljuje tudi usmeritve za dolgoročen razvoj industrije in ostalega gospodarstva. Posebej je navedeno, da bo država spodbujala: • internacionalizacijo podjetij in povečanje vpetosti slovenskega gospodarstva v mednarodne tokove poslovanja; • industrijsko oblikovanje, ki se nanaša predvsem na krepitev blagovnih znamk; • prestrukturiranje podjetij v vseh fazah razvoja, za lažje prilagajanje hitrim spremembam. SIP 2014-2020 dodatno izpostavlja še pomen učinkovitega črpanja sredstev iz evropskih skladov, kjer ima Slovenija precejšnje rezerve. 20 2.6 Raziskovalno-razvojna vlaganja V preteklosti je bilo mesto posamezne države oziroma regije v mednarodni delitvi odvisno od obilnosti produkcijskih faktorjev, ki jih je določena država oziroma regija posedovala. S povečevanjem tehnološke zahtevnosti proizvodov, s hitro dinamiko tehnološkega napredka in s padanjem pomembnosti surovin in cenenega dela je postala konkurenčna sposobnost določene države oziroma regije odvisna predvsem od sposobnosti inoviranja proizvodov in storitev. Wintjesa in Hollandersa (2011) sta v svoji raziskavi poskušala osvetliti odnos med spremembami ekonomije v smeri »na znanju temelječe ekonomije« in regionalnimi razlikami v Evropi. Na eni strani namreč obstaja bojazen, da se bodo obstoječe razlike med regijami v ekonomski moči in potencialu znanja še povečale, in sicer zaradi trendov koncentracije na znanju temelječih dejavnosti na določenih območjih. Po drugi strani pa lahko opažamo tendence, da nove članice EU in njihove regije intenzivno »lovijo« priključek z bolj razvitimi. Določenim regijam je tako uspel preboj in doseganje zavidljivega življenskega standarda, kar lahko pripisujemo dejstvu, da so uspele postati svetovno privlačen tehnološki in inovacijski center oziroma “razvojna os” (hub), da so tam zrasla globalna proizvodna podjetja oziroma se tam nahajajo določena želena naravna bogastva. Nadalje so lahko k uspešnemu razvoju pripomogle tudi kakovostne povezave s sosednjimi regijami (velikokrat čezmejnimi) oziroma so k razvoju prispevale druge specifične značilnosti regije, ki so okrepile dinamično rast njenega gospodarstva. Glavna dejavnika mednarodne konkurenčnosti sta danes postala znanje in sodobna tehnologija in zato tudi govorimo o družbi znanja (»knowledge-based society«). Številne raziskave dokazujejo, da je mogoče razlike v ekonomski rasti in zadovoljstvu v družbi delno pojasniti z razlikami v uspešnosti držav na področju inoviranja, kar pomeni, da je inovacijska aktivnost, skupaj s tehnološkim napredkom eden glavnih virov ekonomske rasti. Ekonomska rast v družbi pa povečuje zmožnost družbe za zadovoljevanje potreb prebivalcev (dostopnost kakovostne prehrane in visoko razvite in kakovostne in dostopne storitve, kot na primer šolstvo, zdravstvo, rekreacija,…), kar posledično povečuje njihovo splošno zadovoljstvo v družbi (glej Sliko 11). Splošno mednarodno sprejeto merilo za merjenje zadovoljstva v družbi predstavlja t.i. Indeks človekovega napredka (Human development index - HDI), ki upošteva pričakovano življensko dobo, pismenost, izobrazbo in življenski standard v posameznih državah sveta (UNDP, 2006). Inovacijska aktivnost države/regije je odvisna od vlaganj v raziskave in razvoj (R&R), od človeškega kapitala, od izobraževalnega sistema in od celotne socialne infrastrukture (socialni kapital), saj med znanstvenimi dosežki in konkurenčnostjo ni neposredne povezave. Sodobne teorije gospodarskega razvoja poudarjajo tako pomen osnovne infrastrukture (npr. raziskovalni inštituti, univerze, organizacije, ki spodbujajo znanstveno-tehnološki napredek) 21 kot pomen medsebojnega sodelovanja vseh relevantnih ekonomskih agentov (boljše znanje, difuzija znanja). To velja za gospodarsko rast na nacionalni, sektorski in na regionalni ravni. Med regijami v Sloveniji in EU so velike razlike v inovacijski aktivnosti. Razlike se kažejo tako v izdatkih za R&R na prebivalca, kakor tudi s pomočjo drugih kazalnikov. Šele konec 80-ih in predvsem v 90-ih letih so države in tudi EU postale pozorne na regionalne razlike v R&R in inovacijski dejavnosti. Najprej je analiza temeljila zgolj na razlikah v izdatkih za R&R na prebivalca in v številu raziskovalcev na prebivalca. Te razlike so dosegle tudi rang 1:7, kar je bilo precej več, kot so bile razlike v BDP per capita (1:3). Slika 11: Povezava uspešnosti inoviranja in nivoja splošnega zadovoljstva v družbi Vir: UNU-MERTI. Hol anders, H. and A. Arundel, "Differences in socio-economic conditions and regulatory environment: explaining variations in national innovation performance and policy implications" , INNO Metrics 2007 report, Brussels: European Commission, DG Enterprise, 2007. Dostopno na: http://www.merit.unu.edu/about/profile.php?id=31. Večja inovacijska aktivnost družbe torej praviloma pomeni tudi višji bruto domači proizvod na prebivalca. To še posebej poudarjajo sodobne teorije gospodarskega razvoja (npr. nove teorije rasti, kjer je koncept tehnološkega razvoja glavni motor gospodarskega razvoja). Pozitivno ali negativno na raven bruto domačega proizvod na prebivalca vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so zgodovina, geostrateška lega (npr. države Beneluksa, kjer se opravi 70 % vseh logističnih storitev v EU), konkurenčnost v neinovativnih dejavnostih, velikost regije. 22 Na osnovi jasno dokazane povezave med inovacijsko aktivnostjo in BDP na prebivalca lahko zaključimo, da morajo države in regije stopnjevati svoja prizadevanja za krepitev ključnih dejavnikov, ki opredeljujejo na znanju temelječo družbo in hkrati povečujejo konkurenčnost gospodarstva. Poleg hitrega razvoja in uporabe sodobnih tehnologij, gre za mnogo širši nabor dejavnikov, ki določajo učinkovitost prehoda v na znanju temelječo družbo. Poleg izobraževanja so to zlasti raziskave, inoviranje, vzpodbujanje podjetništva, tehnološki razvoj in uporaba telekomunikacij in informacijske tehnologije v vseh segmentih gospodarstva in družbe6. Kot kaže Preglednica 8 so bruto domači izdatki za R&R dejavnost na ravni Slovenije v letu 2009 znašali 671,0 mio EUR (616,9 milijona EUR v letu 2008) ali 1,9 % slovenskega BDP (1,66 v letu 2008). Od tega se je na Obalno-kraško regijo v letu 2009 nanašalo 27,0 mio EUR in na Goriško regijo 33,0 mio EUR. Preglednica 8: Bruto domači izdatki za R&R dejavnosti (BIRR) po slovenskih regijah, 1998 do 2008 BIRR – tekoče cene (v mio EUR) Regija 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SLOVENIJA 200.4 230.3 256.4 310.4 339.9 320.7 379.9 412.8 484.3 500.5 616.9 671,0 Pomurska 1.1 1.5 1.6 1.5 1.8 1.4 1.5 3.0 3.0 3.0 5.2 5,0 Podravska 14.5 15.5 16.5 19.1 21.6 18.2 19.3 24.4 26.0 29.0 36.4 42,0 Koroška 1.1 1.3 1.7 1.4 1.8 0.8 0.8 1.7 2.6 3.1 2.5 4,0 Savinjska 11.4 19.7 23.2 29.6 28.6 13.9 16.3 29.3 35.4 33.6 48.0 44,0 Zasavska 0.6 0.6 1.0 2.4 3.8 2.7 3.2 2.0 4.1 4.3 4.8 4,0 Spodnjeposavska 0.2 0.2 0.4 0.6 0.3 0.4 0.4 0.2 1.2 1.8 2.6 3,0 Jugovzhodna Slovenija 17.5 15.5 17.7 18.8 28.9 26.1 31.5 39.5 53.8 63.0 75.8 77,0 Osrednjeslovenska 123.8 142.9 154.0 182.9 194.8 200.5 245.8 241.7 278.0 276.0 337.0 351,0 Gorenjska 22.9 23.9 30.0 41.2 41.6 44.2 45.9 49.0 51.7 52.0 54.5 52,0 Notranjsko-kraška 0.7 1.0 1.3 1.6 2.2 0.7 0.6 1.5 2.1 4.6 2.0 7,0 Goriška 4.6 5.8 7.0 8.5 9.8 9.5 11.3 16.7 22.4 24.7 30.3 33,0 Obalno-kraška 1.9 2.6 1.9 2.9 4.6 2.4 3.3 3.7 4.0 5.4 17.8 27,0 Vir: SURS, 2010. Iz Preglednice 8 izhaja, da so se izdatki za R&R dejavnost v Goriški in Obalno-kraški regiji od leta 1998 do 2009 relativno povečali bistveno bolj od povprečja v državi, kar kaže na lovljenje razvojnega razkoraka. 6 Povzeto in deloma prirejeno po virih: IER 2008, str. 9-14 in Nared 2007, str. 53 in Asheim, Bjørn T. 2009, str. 10. 23 Od 27 mio EUR vloženih v raziskovalno-razvojno dejavnost v Obalno-kraški regiji so 62,3 % investirala podjetja (4,3 odstotne točke nad povprečjem države), 33,6 % je investirala država, iz tujine je prišlo 3,7 % sredstev, medtem ko je visoko šolstvo zagotovilo 0,5 % sredstev (glej Preglednica 9). Od 33 mio EUR vloženih v raziskovalno-razvojno dejavnost v Goriški regiji so 63,5 % investirala podjetja (5,5 odstotne točke nad povprečjem države), 31,5 % je investirala država, iz tujine je prišlo 4,8 % sredstev, medtem ko je visoko šolstvo zagotovilo 0,2 % sredstev (glej Preglednico 9). Preglednica 9: Bruto domači izdatki za R&R dejavnost in struktura virov po regijah, 2009 Bruto Delež bruto Delež Struktura virov R&R izdatki izdatkov za vseh R&R Zasebn za R&R R&R v BDP izdatkov Gospod. Državni Viri iz e Viri iz v mio regije Slovenije družbe viri visokeg neprid tujine EUR v % v % a šolstva ob. (2009) (2009) (2009) org. Pomurska 5 0.4 % 0.8 % 89.9 % 9.3 % 0 % 0 % 0.8 % Podravska 42 0.9 % 6.5 % 35.4 % 55.5 % 2.7 % 0.4 % 6,0 % Koroška 4 0.4 % 0.6 % 96.9 % 3.1 % 0 % 0 % 0 % Savinjska 44 1.1 % 7,0 % 79.4 % 15.2 % 0.1 % 0 % 5.4 % Zasavska 4 0.8 % 0.6 % 85.1 % 14.8 % 0 % 0 % 0.1 % Spodnje- 3 0.3 % 0.4 % 71.9 % 6.2 % 0 % 0 % 21.9 % posavska Jugovzhodna- 77 3.4 % 11.7 % 94.9 % 3,0 % 0 % 0 % 2.1 % Slovenija Osrednje- 351 2.7 % 54.2 % 44,0 % 47.9 % 0.1 % 0 % 8,0 % slovenska Gorenjska 52 1.8 % 8 % 79.1 % 18.5 % 0.3 % 0 % 2.1 % Notranjsko- 7 1 % 1 % 92.7 % 2.6 % 0 % 0 % 4.7 % kraška Goriška 33 1.7 % 4.9 % 63.5 % 31.5 % 0.2 % 0 % 4.8 % Obalno- kraška 27 1.3 % 4.2 % 62.3 % 33.6 % 0.5 % 0 % 3.7 % Slovenija 671 1.9 % 100 % 58,0 % 35.7 % 0.3 % 0 % 6,0 % Vir: SURS, 2010. Bruto domači izdatki za R&R dejavnost po statističnih regijah so precej neenakomerno razporejeni (glej Sliko 12). Največ sredstev, namenjenih za R&R dejavnost v letu 2008, je bilo porabljenih v Osrednje-slovenski statistični regiji 52,3% vseh sredstev, z 11,5% ji je sledila Jugovzhodna Slovenija in z 7,7% Gorenjska statistična regija. Te tri statistične regije so v letu 2008 porabile tri četrtine vseh sredstev, namenjenih za R&R dejavnost v Sloveniji. Goriška regija je bila s 4,9 % na šestem mestu, medtem ko je bila Obalno-kraška s 4,0 % na sedmem mestu. 24 Slika 12: Delež posamezne regije v bruto domačih izdatkih za raziskave in razvoj, 2009 Vir: SURS, 2010. V letu 2009 so vlaganja v raziskav in razvoj na ravni Slovenije znašala 1,9 % BDP, kar je ravno enako povprečju EU 27 (sicer podatek za leto 2008). Povsem drugačna pa je slika vlaganj v R&R dejavnost po posameznih regijah, kjer opazimo velika razhajanja (glej Preglednica 9). V Goriški regiji so vlaganja v R&R dejavnost dosegla 1,7 % BDP regije v Obalno-kraški regiji pa 1,3 %, kar je bistveno boljše od nekaterih drugih slovenskih regij, kot na primer Podravske (0,9 %), Pomurske (0,4 %), Koroške (0,4 %) in Spodnje-posavske regije (0,3 %) in slabše od Osrednje- slovenske regije (2,7 %) in najbojše po tem kazalniku Jugovzhodne Slovenije (3,4 %). 25 3 ANALIZA ZNAČILNOSTI POVPRAŠEVANJA – OCENA TRŽNEGA POTENCIALA Namen analize značilnosti povpraševanja je prikazati demografske in socialno-ekonomske značilnosti prebivalstva, na podlagi katerih je mogoče oceniti tržni potencial regije. Analiza zajema analizo demografskih značilnosti prebivalstva, aktivnosti prebivalstva na trgu dela, analizo plač v obravnavanih regijah in potrošnje ”povprečnega” Slovenca. 3.1 Demografske značilnosti prebivalcev obalno-kraške in goriške regije To poglavje namenjamo pregledu demografskih značilnosti prebivalcev v obravnavnih regijah, pri čemer ob osnovnih podatkih o prebivalstvu analiziramo tudi starostno in izobrazbeno strukturo prebivalstva ter značilnosti gospodinjstev in družin. 3.1.1 Osnovni podatki o prebivalstvu Obalno-kraška in goriška regija se po številu prebivalstva uvrščata med srednje velike regije v Sloveniji. V obalno-kraški regiji je julija 2012 živelo 111.577 prebivalcev oziroma 5,4 % vseh prebivalcev Slovenije, v goriški regiji pa 119.230 prebivalcev oziroma 5,8 % vseh prebivalcev Slovenije. Obe regiji sta po spolni sestavi prebivalstva, to je razmerje med številom ali deležem moškega in ženskega prebivalstva, precej uravnoteženi in sledita državnemu povprečju. Opaznejša nesorazmerja med spoloma v prid moških je mogoče opaziti predvsem na podeželju (na primer, v občinah Divača in Hrpelje-Kozina v obalno-kraški regiji in v občinah Cerkno in Kanal v goriški regiji), medtem ko ženske prevladujejo v večjih mestnih središčih. Obalno- kraška regija beleži najvišji delež tujih državljanov med vsemi regijami, saj je vsak trinajsti prebivalec regije tuji državljan, štirje od petih priseljenih tujih državljanov pa so državljani ene od držav nekdanje Jugoslavije. Večina tujih državljanov živi v mestnih oziroma zaposlitvenih središčih. V goriški regiji je delež tujih državljanov nižji oziroma enak povprečju na ravni države. 26 Preglednica 10: Osnovni podatki o prebivalstvu na dan 1. julij 2012 Obalno-kraška Kazalnik Goriška regija Slovenija regija Število prebivalcev 111.577 119.230 2.056.262 Delež moških (%) 49,8 49,9 49,5 Delež žensk (%) 50,2 50,1 50,5 Delež tujih državljanov (%) 8,3 4,4 4,3 Gostota naseljenosti na km2 106,9 51,3 101,4 Vir: SURS, 2013b. Obalno-kraška regija predstavlja območje goste naselitve, ki je najvišja v manjših občinah z večjimi mesti in na obrobjih gospodarskih in zaposlitvenih središč. Gostota naseljenosti, to je razmerje med številom prebivalcev in velikostjo ozemlja, na katerem ti živijo, je v letu 2012 znašala 106,9 prebivalca na km2, kar je nad slovenskim povprečjem (101,4 prebivalca na km2). Območja najgostejše poselitve v obalno-kraški regiji so v obmorskih občinah. V občini Izola povprečna gostota naseljenosti znaša 558 prebivalcev na km2, v občini Piran 396 prebivalcev na km2 in v občini Koper 171 prebivalcev na km2. Najredkeje sta poseljeni občini Divača in Hrpelje-Kozina z 27 oziroma 22 ljudmi na km2. Goriška regija je, ob notranjsko-kraški regiji, najredkeje poseljena regija v Sloveniji, tako zaradi naravno-geografskih značilnosti regije (velik del regije pokriva težje prehoden predalpski in alpski svet) kot zaradi prometne neprehodnosti in odmaknjenosti od večjih središč. Gostota naseljenosti je v letu 2012 znašala 51,3 prebivalca na km2, kar je polovica državnega povprečja. Področja goste naselitve so predvsem v gospodarsko in kmetijsko intenzivnih območjih v Vipavski dolini, Goriških Brdih in na Goriškem polju, najredkeje pa so poseljena območja Julijskih Alp, Cerkljanskega hribovja in Trnovske planote. Prebivalstvo je tako zgoščeno predvsem v ravninski občini Šempeter-Vrtojba s 428 prebivalci na km2, nad slovenskim povprečjem sta prav tako občini Renče-Vogrsko (145 prebivalcev na km2) in Nova Gorica (114 prebivalcev na km2). Najredkeje je poseljena občina Bovec z devet prebivalci na km2. 27 Slika 13: Gostota naseljenosti v obalno-kraški in goriški regiji Obalno-kraška regija Goriška regija Legenda: Število prebivalcev na km2 Vir: SURS, 2013c. 3.1.2 Gibanje prebivalstva Obalno-kraška regija v zadnjih 20 letih beleži vztrajno rast prebivalstva – v obdobju 1990– 2012 se je število prebivalcev povečalo za 9,7 %. Kot kaže slika 12, je bila rast prebivalstva še posebej izrazita med leti 2007 in 2009, ko je skupni prirast, to je razmerje med vsoto naravnega in selitvenega prirasta v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, znašal med 14,6 in 22,5 ljudi na 1.000 prebivalcev. Večji del rasti prebivalstva je odraz priselitve prebivalstva v regijo iz tujine (predvsem delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije) in iz preostalih statističnih regij, kar se odraža tudi v sestavi prebivalstva. Med vsemi prebivalci obalno-kraške regije je imelo prvo prebivališče v tujini 21,7 % vseh prebivalcev (oziroma 217 oseb na 1.000 prebivalcev; državno povprečje 111 oseb na 1.000 prebivalcev), 18 % prebivalcev (167 oseb na 1.000 prebivalcev; državno povprečje 139 oseb na 1.000 prebivalcev) pa je pred zadnjo selitvijo prebivalo v drugi statistični regiji (največ prebivalcev se je v regijo preselilo iz 28 osrednjeslovenske, goriške in notranjsko-kraške regije). 7 Samo v letu 2011 se je v obalno-kraško regijo preselilo 2,9 ljudi na 1.000 prebivalcev iz tujine oziroma 1,9 ljudi na 1.000 prebivalcev iz drugih statističnih regij, kar je krepko nad državnim povprečjem in priča o pomembnosti regije (glejte preglednico 9). Slika 14: Gibanje števila prebivalstva (leva os) in skupni prirast na 1000 prebivalcev (desna os) v obdobju 1990–2012 Vir: SURS, 2013b. V goriški regiji število prebivalcev postopoma upada. Upad prebivalstva je še posebej izrazit na področju Zgornjega Posočja in Idrijsko-Cerkljanskega območja, predvsem zaradi ekonomskega izseljevanja v preostale subregije in statistične regije. Goriška regija zato beleži negativen medregijski selitveni prirast, pri čemer se je večji del prebivalstva preselil v osrednjeslovensko, obalno-kraško in gorenjsko regijo. V letu 2011 se je v druge statistične regije preselilo 2,5 ljudi na 1000 prebivalcev (glejte preglednico 9). 7 Obalno-kraška regija je ena od treh slovenskih regij (skupaj z osrednjeslovensko in gorenjsko regijo) z neto pozitivnim medregijskim selitvenim prirastom, kar pomeni, da se je v regijo priselilo več prebivalcev kot iz nje odselilo. Medregijski selitevni prirast je v letu 2011 znašal 12.054 prebivalcev. 29 Preglednica 11: Naravno in selitveno gibanje prebivalstva, 2011 Kazalnik Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Naravni prirast na 1.000 prebivalceva 1,0 1,4 1,6 Selitveni prirast s tujino na 1.000 prebivalcevb 2,9 1,4 1,0 Selitveni prirast med statističnimi regijami na 1000 1,9 –2,5 prebivalcevb Skupni prirast na 1.000 prebivalcevc 5,8 0,3 2,6 Opombe: a Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je razmerje med naravnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1.000. b Selitveni prirast s tujino (med statističnimi regijami) je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih v tujino (v drugo statistično regijo). Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev je razmerje med selitvenim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1.000. c Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta v koledarskem letu. Vir: SURS, 2013b. 3.1.3 Starostna struktura prebivalstva V obeh regijah se kaže neugoden trend staranja prebivalstva. Obalno-kraška regija primerjavi s preostalimi regijami beleži enega najnižjih deležev otrok starih od 0 do 14 let (ta se je znižal iz 19,5 % v letu 1991 na 12,8 % v letu 2012), delež ostarelih ljudi v starosti nad 65 let pa presega 17 %. Indeks staranja, to je razmerje med starim prebivalstvom (starejšim od 64 let) in mladim prebivalstvom (mlajšim od 15 let), pomnoženo s 100, presega državno povprečje in je v letu 2012 znašal 134,5 (med vsemi statističnimi regijami druga najvišja vrednost indeksa v Sloveniji). To pomeni, da je na 100 oseb, mlajših od 15 let, v regiji prebivalo 134,5 oseb starih 65 let ali več. Indeks staranja je občutneje višji pri ženskah. V primerjavi z letom 2002 se je indeks staranja povišal za 12,9 točke, kar je odraz nižje rodnosti in podaljševanja življenjske dobe prebivalstva. V goriški regiji delež otrok starih od 0 do 14 let v celotnem prebivalstvu znaša 14 % (v letu 1991 je znašal 20,1 %), delež ostarelega prebivalstva pa presega državno povprečje in znaša 18,2 %. Delež starega prebivalstva je nadpovprečno visok v Idrijsko-Cerkljanski subregiji. Na ravni celotne regije indeks staranja prebivalstva znaša 130,6, kar pomeni, da na 100 oseb, mlajših od 15 let, v regiji prebiva 130,6 oseb starih 65 let ali več. V primerjavi z letom 2002 se je indeks staranja občutno povišal za 17,9 točke. 30 Preglednica 12: Starostna sestava prebivalstva, julij 2012 Kazalnik Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Delež prebivalcev (%) starih − od 0 do 14 let 12,8 14,0 14,3 − od 15 do 24 let 9,6 9,6 10,9 − od 25 do 64 let 60,4 58,1 58,0 − 65 let in več 17,2 18,2 16,8 Povprečna starost v letih 43,2 43,2 42 Indeks staranjaa 134,5 130,6 118 − ženske 164,4 161,6 145,7 − moški 106,1 101,1 91,8 Sprememba indeksa staranja – 2012/2002 12,9 17,9 21,6 Opomba: a Indeks staranja je razmerje med deležem starega prebivalstva (prebivalci stari 65 let in več) in deležem mladega prebivalstva (prebivalci stari od 0 do 14 let), pomnoženo s 100. Vir: SURS, 2013a. Podrobno starostno strukturo prebivalstva v obalno-kraški in goriški regiji prikazuje slika 13. Slika 15: Starostna piramida prebivalstva, v %, julij 2012 Vir: SURS, 2013b. 31 3.1.4 Izobrazbena struktura prebivalstva V obeh obravnavanih regijah prevladuje prebivalstvo s srednješolsko izobrazbo, pri čemer narašča delež tistih z dokončano srednjo strokovno in splošno šolo. Slednje je odraz zmanjševanja vpisa v nižje in srednje poklicno izobraževanje in trenda nadaljevanja izobraževanja v programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Skupaj je v letu 2012 imelo dokončano srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo 52,6 % v obalno-kraški regiji oziroma 50,9 % v goriški regiji odraslih prebivalcev starih 15 let ali več. Slika 16: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let ali več, v %, 2012 Obalno-kraška regija Goriška regija Vir: SURS, 2013b. 32 Podatki o izobrazbeni sestavi prebivalstva vključujejo prebivalstvo, starejše od 15 let ali več, torej po starosti, ko večina prebivalstva zaključi osnovnošolsko izobraževanje. Podatki o osnovnošolski izobrazbi vključujejo tako tudi najstnike, ki po zaključeni osnovni šoli nadaljujejo šolanje v srednji šoli, a srednješolske izobrazbe še niso pridobili. Delež prebivalstva z zgolj osnovnošolsko izobrazbo je zatorej precej nižji – med prebivalci, starimi od 19 do 26 let, je imelo osnovnošolsko izobrazbo 17 % v obalno-kraški regiji in 17,3 % v goriški regiji, kar je nad slovenskim povprečjem (14,5 %). Terciarno izobraževanje je zaključilo 19,5 % odraslih oseb v obalno-kraški regiji in 18 % odraslih oseb v goriški regiji (slovensko povprečje 18,8 %). Med prebivalci, starimi 30–49 let, je imelo zaključeno terciarno izobrazbo 27,9 % (obalno-kraška regija) oziroma 27,1 % (goriška regija) vseh prebivalcev v tej starosti. Naziv magister ali doktor znanosti je pridobilo 56 oseb na 1.000 prebivalcev s terciarno izobrazbo v obalno-kraški regiji oziroma 47 oseb na 1.000 prebivalcev s terciarno izobrazbo v goriški regiji, kar je pod slovenskim povprečjem (72 oseb na 1.000 prebivalcev) (SURS, 2013d). Vključenost v terciarno izobraževanje je precej višja v goriški regiji. Po podatkih za študijsko leto 2011/2012 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 53,8 študentov na 1.000 prebivalcev v goriški regiji in 40,7 študentov na 1.000 prebivalcev v obalno-kraški regiji. Slovensko povprečje je bilo 50,6 študentov na 1.000 prebivalcev. Med prebivalci starimi 19–26 let je bilo v terciarno izobraževanje vključenih 66 študentov na 1.000 prebivalcev v goriški regiji oziroma 46 študentov na 1.000 prebivalcev v obalno-kraški regiji (SURS, 2013a). 3.1.5 Gospodinjstva Število gospodinjstev se je v obeh obravnavanih regijah od popisa leta 2002 povečalo – iz 37.314 na 45.712 v obalno-kraški regiji in iz 40.924 na 46.309 v goriški regiji, povprečna velikost gospodinjstev pa se je zmanjšala na 2,4 člana v obalno-kraški regiji oziroma 2,5 člana v goriški regiji. 8 Po strukturi gospodinjstev obravnavani regiji ne odstopata od državnega povprečja. Tretjina gospodinjstev je enočlanskih, po starostni strukturi pa v teh gospodinjstvih prevladujejo starejše osebe stare 65 let ali več in osebe stare med 45 in 64 let (glejte sliko 15). Delež starejših v enočlanskih gospodinjstvih je še posebej visok v goriški regiji, kjer presega državno povprečje za 6 odstotnih točk. 8 Velik del povečanja števila gospodinjstev v obravnavanih regijah je odraz spremembe v metodologiji. SURS namreč med enočlanska gospodinjstva v letu 2002 ni uvrščal tujih državljanih, ki so stanovali v samskih domovih, če tam niso živeli s svojimi družinskimi člani (SURS, 2013b). 33 Preglednica 13: Tipi gospodinjstev in njihove značilnosti, 1. januar 2011 Kazalnik Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Število 45.712 46.309 813.531 Tip gospodinjstva (v %) - enočlanska 35,5 31,5 32,8 - veččlanska 64,5 68,5 67,3 - družinska 61,2 66,3 64,8 - nedružinska 3,3 2,2 2,5 Povprečna velikost gospodinjstva 2,39 2,54 2,48 Tri ali večgeneracijska gospodinjstva (%) 7,5 6,8 7,1 Gospodinjstva z vsaj enim članom s terciarno izobrazbo (%) 29,5 28,0 28,4 Upokojenska gospodinjstva (%) 22,4 25,1 22,9 Gospodinjstva z državljani RS in tujimi državljani (%) 3,9 1,9 2,2 Priseljenska gospodinjstva (%) 46,5 19,9 26,3 Gospodinjstvo je najemnik stanovanja (%) 9,8 7,0 9,4 Vir: SURS, 2013b, 2013d. Slika 17: Starostna sestava enočlanskih gospodinjstev, v %, 1. januar 2011 Obalno-kraška regija 34 Goriška regija Vir: SURS, 2013b. Dve tretjini gospodinjstev je veččlanskih, pri čemer so gospodinjstva večinoma družinska, kar pomeni, da sta vsaj dva člana gospodinjstva tudi družinska člana. Skoraj četrtina gospodinjstev ima dva člana, sledijo gospodinjstva s tremi člani in štirimi člani. Gospodinjstva s petimi oziroma šestimi člani predstavljajo 8 oziroma 9 % vseh gospodinjstev v obalno-kraški oziroma goriški regiji. V 7 % gospodinjstev prebivajo vsaj tri generacije, v približno 30 % gospodinjstev pa ima vsaj en član terciarno izobrazbo. Upokojenskih gospodinjstev, to je gospodinjstev, v katerem so vsi člani po statusu aktivnosti upokojenci, je v obalno-kraški regiji 22,4 %, v goriški regiji pa 25,1 %. Slika 18: Velikost gospodinjstev, v %, 1. januar 2011 Vir: SURS, 2013a. 35 Delež gospodinjstev, v katerem sobivajo državljani Republike Slovenije in tuji državljani, je nizek. V primerjavi z državnim povprečjem je delež višji v obalno-kraški regiji, kjer je tovrstnih gospodinjstev 3,9 %, v goriški regiji pa le 1,9 %. Obalna-kraška regija beleži izrazito visok (najvišji v primerjavi s preostalimi statističnimi regijami) delež priseljenskih gospodinjstev oziroma gospodinjstev, v katerem prebiva vsaj en član ali njegov neposredni potomec s prvim prebivališčem v tujini. Tovrstnih gospodinjstev je v obalno-kraški regiji skoraj polovica (46,5 %), medtem ko je v goriški regiji priseljenskih gospodinjstev le 19,9 %. To je povezano s priseljevanjem oseb iz republik nekdanje Jugoslavije v 1980-ih in 1990-ih letih z namenom zaposlitve v večjih industrijskih obratih v obalno-kraški regiji. Večina gospodinjstev živi v lastniških stanovanjih. Delež gospodinjstev, ki ima stanovanje v najemu, znaša le 7 % v goriški regiji oziroma 9,8 % v obalno-kraški regiji. 3.1.6 Družine V januarju 2011 je v obalno-kraški regiji prebivalo 30.633 družin, v goriški regiji pa 33.017 družin. Najpogostejši tip družine v obeh obravnavanih regijah je zakonski par z otroki, pri čemer je delež teh višji (in presega državno povprečje) v goriški regiji. Med vsemi tipi družin imajo zakonski pari z otroki 48,1-odstotni delež v goriški regiji in 41,1-odstotni delež v Obalno- kraški regiji. 9 Skoraj vsaka četrta družina je enostarševska družina, med enostarševskimi družinami pa prevladujejo matere z otroki. 10 9 Delež zakonskih parov z otroki med vsemi tipi družin se je v primerjavi z letom 2002 občutno zmanjšal v obeh obravnavanih regijah – za 10 odstotnih točk v goriški regiji in za 12 odstotnih točk v obalno-kraški regiji. Razlogi za to izhajajo iz praznjenja gnezda (odrasli otroci zapustijo izvorno družino in si ustvarijo novo), razveze partnerjev in sprememb tradicionalnih vzorcev družin (SURS, 2013d). 10 Podatki za Slovenijo kažejo, da sta bila vsaka šesta mati in vsak četrti oče v enostarševskih družinah formalno poročena, iz česar izhaja, da je delež enostarševskih družin nižji (SURS, 2013d). 36 Preglednica 14: Tipi družin, 1. januar 2011 Obalno-kraška Kazalnik Goriška regija Slovenija regija Število 30.633 33.017 567.347 Tip družine (v %) − zakonski par brez otrok 22,2 22,1 22,1 − zakonski par z otroki 41,1 48,1 41,8 − mati z otroki 22,2 18,6 21,1 − oče z otroki 4,7 3,9 4,1 − zunajzakonska partnerja brez 2,1 1,4 2,1 otrok − zunajzakonska partnerja z 7,7 5,8 8,7 otroki Vir: SURS, 2013a, 2013d. V obeh obravnavanih regijah v treh četrtinah vseh družin prebiva vsaj en otrok. Med vsemi družinami z otroki prevladujejo družine z enim otrokom – teh družin je med vsemi družinami z otroki več kot polovica v obeh regijah. Delež družin z dvema otrokoma je med vsemi družinami z otroki v obalno-kraški regiji 36 %, v goriški regiji pa 38 %. Družin s tremi ali več otroki je malo – v obalno-kraški regiji je takih družin le 5 %, delež je višji v goriški regiji, 9 % (večje družine so pogostejše v podeželskem okolju). Slika 19: Družine po številu otrok, v %, 1. januar 2011 Vir: SURS, 2013b. 37 Povprečna starost otrok v obeh obravnavanih regijah presega državno povprečje – v povprečju so otroci stari 19,6 oziroma 19,5 let v obalno-kraški oziroma goriški regiji. Na drugi strani je v skoraj polovici družin (med vsemi družinami) vsaj en otrok mlajši od 18 let. 11 Preglednica 15: Značilnosti družin, 1. januar 2011 Obalno-kraška Kazalnik Goriška regija Slovenija regija Povprečna starost otroka (leta) 19,6 19,5 18,6 Družine z vsaj enim otrokom, mlajšim od 18 let (% od družin z 48,1 48,4 51,3 otroki) Oba zakonca/partnerja imata višješolsko ali visokošolsko 10,3 9,6 10,8 izobrazbo (%) Oba zakonca/partnerja sta 0,6 0,5 0,9 brezposelna (%) Vir: SURS, 2013a, 2013d. V približno 10 % družin imata oba zakonca oziroma partnerja višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Družin, kjer bi bila oba zakonca oziroma partnerja, je po podatkih za leto 2011 relativno malo in pod državnim povprečjem – takšnih družin je 0,6 % oziroma 0,5 % med vsemi družinami v obalno-kraški oziroma goriški regiji. 3.2 Aktivnost prebivalstva V tem poglavju se osredinjamo na analizo delovne aktivnosti prebivalstva, zaposlenosti in brezposelnosti ter zaposlitvenih možnostih v obravnavanih regijah. V zadnjem delu poglavja predstavljamo še podatke o delovnih migracijah. 3.2.1 Delovno aktivno prebivalstvo Aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivno prebivalstvo in registrirane brezposelne osebe. Delovno aktivno prebivalstvo sestavljajo zaposlene osebe in samozaposlene osebe (to so samostojni podjetniki posamezniki, osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost, in kmetje) (glejte SURS, 2013b). 11 Podatki za Slovenijo kažejo, da je četrtina otrok že zaposlenih, kar pomeni, da otroci pozno zapuščajo svoje izvorne družine (SURS, 2013d). 38 V obalno-kraški in goriški regiji je med vsemi delovno sposobnimi prebivalci, starimi 15–64 let, nekaj več kot 60 % aktivnih oseb oziroma 56 % delovno aktivnih oseb. Stopnja delovne aktivnosti je predvsem odvisna od starostne sestave prebivalstva in zaposlitvenih možnostih (Luthar et al., 2008). Tako je stopnja delovne aktivnosti bistveno nižja na območjih z ostarelim prebivalcem in/ali večjo stopnjo brezposelnosti, višja pa je v občinah z večjimi mestnimi in gospodarskimi središči. Preglednica 16: Struktura aktivnega prebivalstva po statistični regiji prebivališča, 2012 Obalno-kraška Kazalnik Goriška regija Slovenija regija Delovno aktivno osebe 43.782 45.062 792.948 Struktura delovno aktivnega prebivalstva (v %) − Zaposleni 88,3 86,9 88,3 − Samozaposlene osebe (brez 9,9 8,7 7,6 kmetov) − Kmetje 1,8 4,4 4,1 Registrirano brezposelne osebe 5.669 5.850 118.061 Aktivno prebivalstvo - SKUPAJ 49.451 50.876 911.009 Kazalniki: − Stopnja aktivnosti (%) 63,6 63,2 64,5 − Stopnja delovne aktivnosti (%) 56,3 55,9 56,2 Vir: SURS, 2013b. 3.2.2 Zaposlenost po dejavnostih Med delovno aktivnimi prebivalci prevladujejo zaposlene osebe pri pravnih in fizičnih osebah – teh je 88 % oziroma 87 % v obalno-kraški oziroma goriški regiji. Več kot tretjina vseh zaposlenih je bila v letu 2011 zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (C), dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (G) in gradbeništvu (F). V gradbeništvu se je zaposlenost zaradi stečaja večih večjih gradbenih podjetij v zadnjih dveh letih občutno znižala. V goriški regiji je delež zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (C) še posebej izrazit, saj je v regiji več industrijskih centrov, predvsem v južnem delu regije. V obalno-kraški regiji je, ob naštetih dejavnostih, visok delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih, tj. dejavnosti prometa in skladiščenja (H) kot odraz lege ob pristanišču in bližine prometnih poti ter v dejavnosti gostinstva (I) kot odraz naravne danosti obmorske lege in razvoja turizma. 39 Slika 20: Zaposlenost po dejavnostih, v %, 2011 Opomba: Iz analize so izločene dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo in neznane dejavnosti. Vir: SURS, 2013b. V primerjavi s slovenskim povprečjem obe regiji beležita visok delež samozaposlenih oseb – teh je bilo med vsemi delovno aktivnimi prebivalci v obalno-kraški regiji 10 %, v goriški regiji pa 8,7 % (državno poprečje v letu 2012 znaša 7,6 %). Med samozaposlenimi osebami prevladujejo moški (približno 70 % v obeh obravnavanih regijah), osebe s srednješolsko izobrazbo (med vsemi samozaposlenimi ima srednješolsko izobrazbo 64 % oseb v obalno- kraški oziroma 68 % oseb v goriški regiji), glede na starostno strukturo pa osebe v starosti med 30 in 49 let (te skupaj predstavljajo več kot 60 % vseh samozaposlenih). V primerjavi z letom 40 2005 se je delež samozaposlenih oseb med vsemi delovno aktivnimi osebami povečal za 1,5 odstotne točke (iz 8,5 % (7,2 %) na 9,9 % (8,7 %) v obalno-kraški regiji (goriški regiji)); v zadnjih štirih let delež samozaposlenih oseb stagnira. Goriška regija prav tako beleži nadpovprečno visok delež kmetovalcev v primerjavi z obalno- kraško regijo – v dejavnosti kmetijstva je bilo v letu 2012 samozaposlenih 4,6 % delovno aktivnih oseb, slovensko povprečje znaša 4,1 %. Najvišji delež delovno aktivnih prebivalcev, ki se ukvarja s kmetijskimi dejavnostmi, imajo kmetijsko intenzivne občine, to so občine Brda (kar 31,4 % ob koncu leta 2012), Cerkno, Kobarid in Vipava (v zadnjih treh občinah se delež delovno aktivnih oseb samozaposlenih v kmetijstvu giblje okrog 10 %). 3.2.3 Brezposelnost V času krize se je povprečna stopnja registrirane brezposelnosti (tj. delež registriranih brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom) povišala, a ostaja pod državnim povprečjem – v letu 2012 je znašala 10,2 % v obalno-kraški oziroma 10,3 % v goriški regiji (v Sloveniji 12 %). Najbolj ranljive skupine so mladi in starejši delavci ter delavci brez izobrazbe oziroma z osnovnošolsko izobrazbo (glejte preglednico 15). Starejši delavci med 50. in 59. letom starosti predstavljajo eno tretjino vseh brezposelnih delavcev v regijah. Med vsemi brezposelnimi je visok tudi delež delavcev starih med 30 in 39 let – ti predstavljajo skoraj eno četrtino vseh brezposelnih v regiji. 41 Preglednica 17: Registrirano brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti (strukturni podatki), 2012 Kazalnik Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Število registriranih brezposelnih oseb 5.669 5.850 118.061 Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 10,2 10,3 12,0 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti (%) 4,6 4,9 5,9 Stopnja registrirane brezposelnosti po starostnih skupinah (v %) − 15-24 let 21,1 24,1 21,1 − 25 do 29 let 14,0 15,9 14,0 − 30 do 39 let 8,8 9,0 8,8 − 40 do 49 let 8,0 7,2 8,0 − 50 do 59 let 15,7 15,8 15,7 − 60 let ali več 18,0 19,7 18,0 Stopnja registrirane brezposelnosti glede na doseženo izobrazbo (v %) − Osnovnošolska ali manj 22,4 23,2 28,4 − Srednješolska 11,0 10,2 11,7 − Višješolska, visokošolska 5,9 7,0 6,7 Vir: SURS, 2013b, ZRSZ, 2013. 3.2.4 Zaposlitvene možnosti Zaradi večje gospodarske intenzivnosti je v obalno-kraški regiji precej več prostih delovnih mest kot v goriški regiji. Temu ustrezno je višji tudi indeks zaposlitvenih možnosti, to je razmerje med številom delovnih mest in aktivnim prebivalstvom (brez kmetov) v regiji prebivališča. Ta v obalno-kraški regiji znaša 79, kar pomeni, da je v regiji 21 % manj delovnih mest kot je aktivnega prebivalstva. Razlika je bolj izrazita v goriški regiji, kjer beležijo 23,4 % manj delovnih mest kot aktivnega prebivalstva. Preglednica 18: Delovna mesta in indeks zaposlitvenih možnosti, 2012 Obalno-kraška Kazalnik Goriška regija Slovenija regija Število prostih delovnih mest 308 174 5.340 Število zasedenih delovnih mest 38.146 37.745 702.010 Indeks zaposlitvenih možnosti 79,0 77,6 80,5 Opomba: Podatek o prostih delovnih mest ne vključuje izjem, ki po Zakonu o delovnih razmerjih niso dolžne poročati o prostem delovnem mestu. Vir: SURS, 2013b, ZRSZ, 2013. 42 V letu 2012 so delodajalci na območju obravnavanih regij največkrat povpraševali po prodajalcih, natakarjih, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarjih, voznikih težkih tovornjakov, delavcih v gradbeništvu, delavcih v gostinstvu, komercialnih zastopnikih za prodajo in inženirjih strojništva (ZRSZ, 2013). 3.2.5 Delovne migracije Zaradi neustreznega razmerja in ujemanja med delovnimi mesti in aktivnim prebivalstvom delavci izbirajo zaposlitve v občinah oziroma regijah izven njihovega prebivališča. Večina delovnih migracij poteka med občinami znotraj regij, delovnih migrantov med regijami pa je le 16,7 % v obalno-kraški regiji oziroma 13,9 % v goriški regiji v celotnem delovno aktivnem prebivalstvu (brez kmetov) v regiji prebivališča. Preglednica 19: Delovne migracije, 2012 Obalno-kraška Kazalnik Goriška regija regija Število zaposlenih oseb, katerih delovno mesto je v 7.095 5.938 drugi regiji Število zaposlenih oseb, katerih prebivališče je v drugi 5.321 4.015 regiji Delež delovno aktivnega prebivalstva (brez kmetov), 83,3 86,1 katerih delovno mesto je v regiji prebivališča Indeks delovne migracije 97,3 96,0 Vir: SURS, 2013b. Kot izhaja iz slike 19, je večji del delovnih migrantov zaposlenih v osrednjeslovenski regiji (60 % in več) in v sosednjih regijah – tako se delavci s prebivališčem v goriški regiji zaposlujejo v obalno-kraški regiji (14% delovni migrantov), gorenjski regiji (7 % delovnih migrantov) in notranjsko-kraški regiji (7 % delovnih migrantov); delavci s prebivališčem v obalno-kraški regiji pa se zaposlujejo v goriški regiji (15 % delovnih migrantov) in notranjsko-kraški regiji (7 % delovnih migrantov). Lega regij ob meji prispeva tudi k čezmejnim delovnim migracijah. Delovnih migrantov, ki delajo v tujini, je občutno več v goriški regiji. Delež zaposlenih v tujini je v letu 2011 znašal 2,4 % v goriški regiji, pri čemer je bil najvišji v občini Kobarid (približno 8 %). V obalno-kraški regiji je ta delež znašal 1,6 %, povprečje na ravni Slovenije pa znaša 0,9 % (SURS, 2013d). Pretežni del teh delavcev je zaposlenih v sosednji Italiji. 43 Slika 21: Delovne migracije iz obalno-kraške in goriške regije v druge regije, v %, 2012 Obalno-kraška regija Goriška regija Vir: SURS, 2013b. Podoben trend je mogoče zabeležiti tudi v nasprotno smer, torej iz drugih regij v obalno-kraško in goriško regijo. V letu 2012 je bilo v obalno-kraški regiji zaposlenih 5.321 oseb, ki niso imele prebivališča v tej regiji, pri čemer jih je pretežni del prihajal iz osrednjeslovenske (22 %) in notranjsko-kraške regije (31 %). V goriško regijo na delo iz drugih regij prihaja 4.015 oseb, od tega 19 % iz bližnje gorenjske regije, 26 % iz obalno-kraške regije in 27 % iz osrednjeslovenske regije. 44 Slika 22: Delovne migracije v obalno-kraško in goriško regijo iz drugih regij, v %, 2012 Obalno-kraška regija Goriška regija Vir: SURS, 2013a. Kot omenjeno, večji del delovnih migracij v regiji poteka med občinami, pri čemer so migracije bolj izrazite v mestna in industrijska središča. Glede na indeks delovne migracije, to je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) v določeni teritorialni enoti delovnega mesta in številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) v teritorialni enoti prebivališča, se med delovne oziroma izrazito delovne občine (tj. visoke migracije v občino zaradi zaposlitve) umeščajo Idrija, Koper, Nova Gorica, Sežana in Šempeter-Vrtojba. Preostale občine se po indeksu umeščajo med bivalne občine. 45 3.3 Plače Povprečna mesečna plača v letu 2012 je v obalno-kraški regiji znašala 1.506 EUR bruto oziroma 980 EUR neto (nad državnim povprečjem), nižja je bila v goriški regiji, kjer je znašala 1.460 EUR bruto oziroma 964 EUR neto (pod državnim povprečjem). V Sloveniji je povprečna mesečna plača znašala 1.525 EUR bruto oziroma 991 EUR neto. Slika 21 prikazuje povprečne mesečne bruto plače po področjih dejavnosti v obeh obravnavanih regijah. V obalno-kraški regiji so bile plače v letu 2012 v povprečju najvišje v finančni in zavarovalniški dejavnosti (K) in v informacijski in komunikacijski dejavnosti (J), najnižje pa v dejavnosti kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva (A) ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (N). V goriški regiji so bile plače v letu 2012 najvišje v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (D) ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti (K), najnižje pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (N) in v drugih dejavnostih (S). 46 Slika 23: Povprečna mesečna bruto plača po področjih dejavnosti, v EUR, 2012 Vir: SURS, 2013b. Slika 22 prikazuje povprečno bruto plačo na plačano uro na mesec po področjih dejavnosti v letu 2012. Povprečna plača se tako giblje od 5,6 EUR na plačano uro do 13,1 EUR na plačano uro v obalno-kraški regiji in od 6,4 EUR na plačano uro do 12,6 EUR na plačano uro v goriški regiji. 47 Slika 24: Povprečna bruto plača na plačano uro na mesec po področjih dejavnosti, v EUR, 2012 Vir: SURS, 2013b. V večini občin v obalno-kraški in goriški regiji je bruto plača na plačano uro nižja od povprečja v Sloveniji (glejte sliko 23). Še posebej so nižje plače izrazite v goriški regiji, kjer je v večini občin povprečna bruto plača na plačano uro 10 do 20 % nižja od letnega povprečja v Sloveniji. 48 Slika 25: Indeks bruto plače v občini glede na povprečje Slovenije, 2012 Obalno-kraška regija Goriška regija Legenda: Indeks bruto plače za plačano uro glede na povprečje Slovenije Vir: SURS, 2013c. 3.4 Razpoložljiv dohodek za potrošnjo in struktura potrošnje V tem poglavju obravnavamo razpoložljiv dohodek za potrošnjo in kupno moč ter strukturo potrošnje v obravnavanih regijah. 3.4.1 Razpoložljiv dohodek za potrošnjo Razpoložljiv dohodek prebivalstva kaže na osnovno raven blaginje prebivalstva, saj nam daje informacijo o tem, kakšen obseg sredstev imajo prebivalci regije na voljo za končno porabo in varčevanje. Podatek o razpoložljivem dohodku zajema primarni dohodek (tj. poslovni presežek in prihodek/odhodek od dejavnosti samostojnih podjetnikov in stanovanje in kmetijske 49 dejavnosti gospodinjstev, plače in prihodek/odhodek od lastnine) in sekundarni dohodek (tj. socialni prejemki (pokojnine in drugi socialni transferji) in drugi tekoči transferji (odškodnine neživljenjskih zavarovanj, štipendije, dobitki od iger na srečo), davki, socialni prispevki in drugi transferji (npr. premije za neživljenjska zavarovanja, plačane kazni, članarine, donacije) (SURS, 2013b). Neto razpoložljivi dohodek se je v obdobju 2000–2010 v Sloveniji (in v obravnavanih regijah) nominalno skoraj podvojil. Skozi celotno obdobje obalno-kraška in goriška regija beležita višji neto razpoložljivi dohodek od slovenskega povprečja. Podobna je tudi dinamika gibanja razpoložljivega dohodka, čeprav lahko v času krize opazimo izrazitejše znižanje razpoložljivega dohodka v goriški regiji na račun nižjih dohodkov iz kapitala in dela ter višjih socialnih prejemkov zaradi slabšanja ekonomskega položaja. V primerjavi s preostalimi regijami je bil napredek obalno-kraške regije višji kot slovensko povprečje, medtem ko je se je v goriški regiji povečal manj od slovenskega povprečja. Slika 26: Dinamika gibanja neto razpoložljivega dohodka v tekočih cenah, 2000–2010, v EUR Vir: SURS, 2013b. Po razpoložljivih podatkih za leto 2010, je neto (letni) razpoložljiv dohodek na prebivalca znašal 11.027 EUR v goriški regiji in 10.832 EUR v obalno-kraški regiji. Neto razpoložljiv dohodek je za 6 % v goriški regiji oziroma 4 % v obalno-kraški regiji presegal povprečje Slovenije (10.447 EUR). Višji neto razpoložljivi dohodek na prebivalca so v letu 2010 zabeležili le v osrednjeslovenski regiji (11.344 EUR), najnižji neto razpoložljivi dohodek pa je imela pomurska regija (8.765 EUR). Kot izhaja iz preglednice 18, je prebivalec obalno-kraške regije v letu 2010 prejel za 11.873 EUR neto primarnega dohodka (tj. prihodek od dela in kapitala), kar je več kot povprečje Slovenije. Obenem je prebivalec obalno-kraške regije plačal 1.204 EUR tekočih davkov, kar je za 9 % več kot povprečni prebivalec Slovenije. Neto primarni dohodek na prebivalca goriške regije je bil za dobrih 200 EUR nižji kot v obalno-kraški regiji, hkrati pa je 50 prebivalec goriške regije zaradi slabšega socialnega položaja prejel višje socialne prejemke in imel posledično nižje socialne in druge tekoče izdatke in prispeval v državno blagajno manj za tekoče davke kot prebivalec obalno-kraške regije. Iz tega razloga je bil neto razpoložljivi dohodek na prebivalca v letu 2010 v goriški regiji višji kot v obalno-kraški regiji. To izhaja tudi iz deleža razpoložljivega dohodka v primarnem dohodku gospodinjstev, ki odraža, v kolikšni meri prebivalci regije prispevajo v obliki dajatev oziroma so zaradi slabšega ekonomskega položaja upravičeni do pomoči države. Obalno-kraška regija beleži nižjo vrednost kazalnika, kar pomeni, da ustvarja več primarnega dohodka, razpoložljivi dohodek pa se zaradi prerazporejanja relativno zmanjša. Obratno je v goriški regiji – prebivalci tukaj ustvarijo manj primarnega dohodka, a se razpoložljivi dohodek v procesu razporejanja relativno zviša (SURS, 2010). Preglednica 20: Razpoložljiv dohodek gospodinjstev na letni ravni, 2010 Obalno-kraška Kazalnik Goriška regija Slovenija regija Razpoložljiv dohodek na ravni 1.199,3 1.313,3 21.404,3 celotne regije (v mio EUR) Razpoložljiv dohodek na prebivalca 10.832 11.027 10.447 (v EUR) − neto primarni dohodek 11.873 11.655 11.312 − neto sekundarni dohodek –1.040 –626 –863 Delež razpoložljivega dohodka v 91,2 94,6 92,4 primarnem dohodku (v %) Indeks kupne moči na prebivalca 104 106 100 (Slovenija = 100) Vir: SURS, 2013b. V obravnavanih regijah je torej kupna moč (vsota vseh neto prihodkov v regiji) višja kot v preostalih regijah. Kot izhaja iz slike 25, je indeks kupne moči višji v občinah, kjer je gospodarska aktivnost in aktivnost prebivalstva višja. Višji indeks kupne moči torej beležijo obmorske občine in občina Sežana v obalno-kraški regiji in občine Nova Gorica, Šempeter- Vrtojba in Renče-Vogrsko v goriški regiji. 51 Slika 27: Indeks kupne moči, 2009 Vir: GfK, 2013. 3.4.2 Struktura povprečne potrošne košarice Glede na razpoložljive podatke za leto 2010 so gospodinjstva v Sloveniji v povprečju porabila 20.339 EUR na leto za potrošnjo, kar znese 8.046 EUR na leto na člana gospodinjstva. Večino porabljenih sredstev (86 %) gospodinjstva namenijo za nakup življenjskih potrebščin (v povprečju 17.420 EUR na gospodinjstvo oziroma 6.891 EUR na člana gospodinjstva). Kot kaže slika 26, gospodinjstva največ sredstev porabijo za transport (14,3 % oziroma 2.901 EUR, od tega največ za nakup goriv in maziv ter vzdrževanje in popravila transportnih sredstev) ter hrano in brezalkoholne pijače (14 % oziroma 2.848 EUR). Temu sledijo porabljena sredstva za najem, redno vzdrževanje stanovanja in za plačilo obratovalnih stroškov kot so voda, elektrika, plin in drugo gorivo (12 %). Za različne dobrine in storitve, kot so osebna nega in predmeti, socialno varstvo, zavarovanje, finančne in druge storitve, gospodinjstva v povprečju porabijo 10 % vseh porabljenih sredstev (od tega največ za zavarovanje in osebno nego). Nekoliko manj (tj. 9,6 %) gospodinjstva porabijo za rekreacijo in kulturo, pri čemer v povprečju 2,6 % porabljenih sredstev namenijo počitnicam, 2,5 % storitvam za rekreacijo in kulturo in 2 % za cvetje, vrt in živali. Tako za obleko in obutev kot pohištvo, gospodinjsko opremo in tekoče 52 vzdrževanje gospodinjstva porabijo dobrih 6 % vseh porabljenih sredstev, približno 4,5 % namenijo storitvam komunikacije. Približno 4 % porabljenih sredstev namenijo hotelskim storitvam in prehrani, najmanj pa storitvam povezanim z zdravjem (2,2 %), nakupu alkoholnim pijač, tobaka in narkotikov (1,9 %) in storitvam za izobraževanje (0,9 %). 53 Slika 28: Struktura povprečne potrošnje na člana gospodinjstva, 2010 Vir: SURS, 2013b. 54 4 PONUDBENI VIDIK ANALIZE PODJETNIŠKIH PRILOŽNOSTI V tem poglavju se osredotočamo na analizo ponudbenega vidika podjetniških priložnosti, kar zajema oceno ekonomskega pomena obravnavanih regij za nacionalno gospodarstvo, analizo značilnosti posameznih področij dejavnosti in oceno povprečnih vrednosti kazalnikov poslovanja gospodarskih družb v regiji. 4.1 Ekonomski pomen regij za nacionalno gospodarstvo BDP Slovenije je v letu 2011 znašal 36,172 milijarde evrov, kar je (nominalno) 2,9 % manj kot leta 2008, ko je konjunktura gospodarstva dosegla vrh. Gibanje BDP Slovenije ter obalno- kraške in goriške regije ter gibanje BDP na prebivalca v Sloveniji in v obeh regijah kaže preglednica 19. Preglednica 21: Bruto družbeni proizvod v Sloveniji in izbranih statističnih regijah, 2011 Regionalni BDP v mio EUR BDP na prebivalca, EUR (fiksni tečaj 2007) (tekoči tečaj) Slovenija Goriška Obalno-kraška Slovenija Goriška Obalno- (delež v BDP (delež v BDP kraška Slovenije) Slovenije) 1995 10.357 625 (6.0%) 582 (5.6%) 8.151 8.093 8.843 1996 11.946 722 (6.0%) 674 (5.6%) 8.488 8.481 9.260 1997 13.608 829 (6.1%) 761 (5.6%) 9.100 9.147 9.824 1998 15.076 905 (6.0%) 839 (5.6%) 9.785 9.707 10.532 1999 16.922 1.024 (6.1%) 931 (5.5%) 10.558 10.570 11.171 2000 (a) 18.566 1.096 (5.9%) 1.043 (5.6%) 10.908 10.664 11.760 2001 20.765 1.232 (5.9%) 1.156 (5.6%) 11.502 11.309 12.281 2002 23.195 1.365 (5.9%) 1.301 (5.6%) 12.316 12.046 13.200 2003 25.195 1.451 (5.8%) 1.417 (5.6%) 12.942 12.427 13.831 2004 27.165 1.538 (5.7%) 1.524 (5.6%) 13.645 12.910 14.559 2005 28.722 1.620 (5.6%) 1.596 (5.6%) 14.355 13.552 15.160 2006 31.045 1.727 (5.6%) 1.749 (5.6%) 15.464 14.442 16.486 2007 34.594 1.962 (5.7%) 1.956 (5.7%) 17.135 16.362 18.278 2008 37.244 2.091 (5.6%) 2.136 (5.7%) 18.420 17.633 19.842 2009 35.556 1.961 (5.5%) 2.083 (5.9%) 17.415 16.480 18.964 2010 35.607 1.948 (5.5%) 2.109 (5.9%) 17.379 16.358 19.044 2011 36.172 1.949 (5.4%) 2.092 (5.8%) 17.620 16.354 18.838 Vir: Regionalni računi (SURS, 2013f). 55 Nominalni BDP na prebivalca v Sloveniji in v posameznih regijah se je od leta 1995 postopoma vzpenjal vse do konca leta 2008. Rast glede na ostale države EU je bila posebej intenzivna med letoma 2006 in 2008; v tem obdobju se je BDP na prebivalca Slovenije povečal s 65 na 74 % BDP na prebivalca v Evropski uniji (EU-27). Po letu 2009 pa je Slovenija zabeležila večji padec gospodarske aktivnosti kot območje EU-27 (glejte sliko 27), kar je Slovenijo po BDP na prebivalca oddaljilo od povprečja EU-27 (s 74 na 71 % BDP na prebivalca v EU-27). Slika 29: Bruto družbeni proizvod na prebivalca v Sloveniji ter v obalno-kraški in goriški regiji v tržnih cenah (EU-27=100) 85 80 75 -27=100)U (E 70 alcaiv 65 60 Slovenija BDP na preb Goriska 55 Obalno-kraska 50 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Leto Vir: Eurostat, 2013. Obalno-kraška regija je v letu 2011 ustvarila 5,8 % slovenskega BDP. Delež, ki ga obalno-kraška regija prispeva k slovenskemu BDP, je med letoma 1995 in 2006 stagniral na 5,6 %, nato pa je sledil rahel in postopen dvig. BDP na prebivalca v obalno-kraški regiji (18.838 EUR) je bil v letu 2011 za slabih 7 % višji od državnega povprečja (17.620 EUR). Pa poglejmo še druge gospodarske statistike za to regijo v državnem kontekstu: • V obalno-kraški regiji je leta 2011 poslovalo 11.613 podjetij (gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov ter drugih registriranih pravnih in fizičnih oseb), kar predstavlja 6,9 % podjetij v Sloveniji. • V podjetjih s sedežem v obalno-kraški regiji je leta 2011 delalo 41.977 oseb, kar je 5,1 % delovno aktivnih oseb v Sloveniji. • Podjetja v obalno-kraški regiji so leta 2011 skupaj ustvarila 4.931.630 EUR prihodkov oziroma 5,4 % prihodkov vseh podjetij v Sloveniji. • Obalno-kraška regija je v letu 2011 ustvarila 5,8 % bruto dodane vrednosti v Sloveniji (preglednica 20). 56 Preglednica 22: Število podjetij, število oseb, ki delajo, in prihodek podjetij po letih v Sloveniji in v izbranih regijah ŠTEVILO PODJETIJ Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Leto število (delež v Sloveniji) število (delež v Sloveniji) število medletni / verižni indeks 2008 10.557 (6,9%) 9.930 (6,5%) 152.541 2009 11.096 (6,9%) 10.370 (6,4%) 160.931 105,5 2010 11.361 (6,9%) 10.514 (6,3%) 165.959 103,1 2011 11.613 (6,9%) 10.526 (6,2%) 169.360 102,0 ŠTEVILO OSEB, KI DELAJO Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Leto število (delež v Sloveniji) število (delež v Sloveniji) število medletni / verižni indeks 2008 44.222 (5,0%) 47.185 (5,4%) 881.598 2009 44.147 (5,1%) 45.340 (5,3%) 864.347 98,0 2010 42.596 (5,1%) 43.931 (5,2%) 842.159 97,4 2011 41.977 (5,1%) 42.561 (5,2%) 822.368 97,6 PRIHODEK Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Leto znesek v (delež v znesek v (delež v znesek v medletni / 1.000 EUR Sloveniji) 1.000 EUR Sloveniji) 1.000 EUR verižni indeks 2008 5.576.322 (5,8%) 4.448.113 (4,6%) 95.786.283 2009 4.544.093 (5,5%) 3.670.648 (4,4%) 83.060.213 86,7 2010 4.753.789 (5,5%) 3.885.528 (4,5%) 86.705.208 104,4 2011 4.931.630 (5,4%) 4.028.942 (4,4%) 90.789.676 104,7 BRUTO DODANA VREDNOST Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Leto znesek v (delež v znesek v (delež v znesek v medletni / 1.000 EUR Sloveniji) 1.000 EUR Sloveniji) 1.000 EUR verižni indeks 2008 1.874 (5,7%) 1.834 (5,6%) 32.681 2009 1.817 (5,9%) 1.711 (5,5%) 31.023 94,9 2010 1.838 (5,9%) 1.699 (5,5%) 30.985 99,9 2011 1.822 (5,8%) 1.697 (5,4%) 31.499 101,7 Opomba: Podjetje je pravna ali fizična oseba, ki je med letom opazovanja izkazala prihodek ali zaposlene osebe oziroma osebe, ki delajo. Viri: SURS (2013e), za dodano vrednost SURS (2013f) in UMAR (2013c). Goriška regija je v letu 2011 ustvarila 5,4 % slovenskega BDP. Delež, ki ga goriška regija prispeva k slovenskemu BDP, od leta 1999 (ko je znašal 6,1 %) naprej postopoma pada. Od leta 1999 naprej BDP na prebivalca v goriški regiji zaostaja za državnim povprečjem. Leta 2011 je 57 BDP na prebivalca v goriški regiji znašal 16.354 EUR, kar je 7,2 % manj od državnega povprečja. Druge gospodarske statistike za to regijo v državnem kontekstu so: • V goriški regiji je leta 2011 poslovalo 10.526 podjetij (gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov ter drugih registriranih pravnih in fizičnih oseb), kar predstavlja 6,2 % vseh podjetij v Sloveniji. • V podjetjih s sedežem v goriški regiji je leta 2011 delalo 42.561 oseb, kar je 5,2 % delovno aktivnih oseb v Sloveniji. • Podjetja v goriški regiji so leta 2011 skupaj ustvarila 4.028.942 EUR prihodkov oziroma 4,4 % prihodkov vseh podjetij v Sloveniji. • Goriška regija je v letu 2011 ustvarila 5,4 % bruto dodane vrednosti v Sloveniji (preglednica 20). 4.2 Velikostna in pravnoorganizacijska struktura podjetij po regijah V obalno-kraški regiji je leta 2011 poslovalo/obstajalo 11.613 podjetij, od tega 3.566 (30,7 %) gospodarskih družb, 6.180 (53,2 %) samostojnih podjetnikov (v nadaljevanju s. p.) in 1.867 (16,1 %) drugih pravnih oseb (glejte preglednico 21). 95,4 % gospodarskih družb in s. p.-jev v obalno-kraški regiji spada med mikro podjetja z največ 9 zaposlenimi, 3,9 % gospodarskih družb in s. p.-jev spada med majhna podjetja z 10 do 49 zaposlenimi, preostalih 0,7 % pa jih zaposluje 50 oseb ali več (glejte preglednico 22). V goriški regiji je leta 2011 poslovalo/obstajalo 10.526 podjetij, od tega 2.738 (26 %) gospodarskih družb, 5.770 (54,8 %) s. p.-jev in 2.018 (19,2 %) drugih pravnih oseb (glejte preglednico 21). 95,5 % gospodarskih družb in s. p.-jev v goriški regiji spada med mikro podjetja z največ 9 zaposlenimi, 3,5 % gospodarskih družb in s. p.-jev spada med majhna podjetja z 10 do 49 zaposlenimi, preostalih 0,9 % pa jih zaposluje 50 oseb ali več (glejte preglednico 22). 58 Preglednica 23: Podjetja po pravnoorganizacijski obliki (število, struktura v %), 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Družbe z omejeno odgovornostjo, d. o. o. 3.417 (29,4%) 2.642 (25,1%) 52.075 (30,7%) Družbe z neomejeno odgovornostjo, d. n. o. 55 (0,5%) 43 (0,4%) 1.254 (0,7%) Delniške in komanditne delniške družbe, d. d. 37 (0,3%) 43 (0,4%) 783 (0,5%) Komanditne družbe, k. d. 57 (0,5%) 10 (0,1%) 595 (0,4%) Samostojni podjetniki posamezniki, s. p. 6.180 (53,2%) 5.770 (54,8%) 81.989 (48,4%) Druge pravne osebe (državni organi, lokalne skupnosti, zavodi, društva, zadruge, druge 1.867 (16,1%) 2.018 (19,2%) 32.664 (19,3%) oblike podjetij) in druge fizične osebe (ki niso s.p.-ji) Skupaj 11.613 (100%) 10.526 (100%) 169.360 (100%) Vir: Interni podatki SURS (2013g). 59 Preglednica 24: Velikostna struktura gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov glede na število oseb, ki delajo (število, struktura v %), 2011 GOSPODARSKE DRUŽBE Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Mikro podjetje (0 - 1) 1.929 (54,1%) 1.368 (50,0%) 28.191 (51,5%) Mikro podjetje (2 - 9) 1.243 (34,9%) 1.029 (37,6%) 20.027 (36,6%) Majhno podjetje (10 - 49) 320 (9,0%) 261 (9,5%) 5.025 (9,2%) Srednje podjetje (50 - 249) 63 (1,8%) 68 (2,5%) 1.216 (2,2%) Veliko podjetje (250 +) 11 (0,3%) 12 (0,4%) 248 (0,5%) Skupaj 3.566 (100%) 2.738 (100%) 54.707 (100%) SAMOSTOJNI PODJETNIKI Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Mikro podjetje (0 - 1) 4.925 (79,7%) 4.714 (81,7%) 63.832 (77,9%) Mikro podjetje (2 - 9) 1.199 (19,4%) 1.017 (17,6%) 17.210 (21,0%) Majhno podjetje (10 - 49) 56 (0,9%) 39 (0,7%) 927 (1,1%) Srednje podjetje (50 - 249) 0 (0,0%) 0 (0,0%) 20 (0,0%) Veliko podjetje (250 +) 0 (0,0%) 0 (0,0%) 0 (0,0%) Skupaj 6.180 (100%) 5.770 (100%) 81.989 (100%) SKUPAJ Obalno-kraška regija Goriška regija Slovenija Mikro podjetje (0 - 1) 6.854 (70,3%) 6.082 (71,5%) 92.023 (67,3%) Mikro podjetje (2 - 9) 2.442 (25,1%) 2.046 (24,0%) 37.237 (27,2%) Majhno podjetje (10 - 49) 376 (3,9%) 300 (3,5%) 5952 (4,4%) Srednje podjetje (50 - 249) 63 (0,6%) 68 (0,8%) 1236 (0,9%) Veliko podjetje (250 +) 11 (0,1%) 12 (0,1%) 248 (0,2%) Skupaj 9.746 (100%) 8.508 (100%) 136.696 (100%) Vir: Interni podatki SURS (2013g). 4.3 Pomen posameznih področij dejavnosti po regijah V obalno-kraški regiji so podjetja leta 2011 najvišji delež dodane vrednosti ustvarila v trgovini, gostinstvu in prometu (kategorije G, H in I skupaj: 33,6 %, kar daleč presega državno povprečje). Po deležu v dodani vrednosti regije sledijo predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija (kategorije B, C, D in E skupaj: 16,8 %, kar je manj od državnega povprečja) ter dejavnosti, ki se v veliki meri izvajajo znotraj javnega sektorja (kategorije O, P in Q, ki zajemajo upravo in obrambo, socialna zavarovanja, varnost, izobraževanje in zdravstvo: 14,9 %). Gradbeništvo (kategorija F) je leta 2011 ustvarilo 7,9 % dodane vrednosti regije. Ostale podatke prikazuje preglednica 23. V goriški regiji so podjetja leta 2011 najvišji delež dodane vrednosti ustvarila v predelovalnih dejavnostih, rudarstvu in drugi industriji (kategorije B, C, D in E skupaj: 31,2 %, kar presega 60 državno povprečje), od tega kar 28,3 % v predelovalnih dejavnostih (kategorija C). Po deležu v dodani vrednosti regije sledijo trgovina, gostinstvo in promet (kategorije G, H in I skupaj: 14,7 %) ter dejavnosti, ki se v veliki meri izvajajo znotraj javnega sektorja (kategorije O, P in Q, ki zajemajo upravo in obrambo, socialna zavarovanja, varnost, izobraževanje in zdravstvo: 13,6 %). Relativno visok delež dodane vrednosti je bil dosežen še v gradbeništvu (kategorija F: 9,3 %), ki je zabeležil velik padec obsega dejavnosti po letu 2008. Ostale podatke prikazuje preglednica 23. Preglednica 25: Struktura bruto dodane vrednosti po regijah (%), 2011 Dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti − SKD Obalno- Goriška 2008 (tj. po slovenski, dopolnjeni različici NACE Rev. 2) kraška regija regija Slovenija Skupaj Skupaj dejavnosti 100,0 100,0 100,0 A Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 1,6 3,9 3,4 BCDE Predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija 16,8 31,2 28,1 (C) (Od tega: Predelovalne dejavnosti) (14,4) (28,3) (24,4) F Gradbeništvo 7,9 9,3 6,7 GHI Trgovina, gostinstvo, promet 33,6 14,7 18,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,1 1,6 3,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 5,4 4,0 4,9 L Poslovanje z nepremičninami 7,6 8,0 7,9 MN Strokovne, znanstvene, tehnične in druge posl. dejavnosti 4,4 4,3 7,1 OPQ Uprava in obramba, obv. soc. varnost, izob., zdravstvo 14,9 13,6 16,1 RSTU Druge dejavnosti 4,6 9,4 3,3 Vir: Regionalni računi (SURS 2013e) 4.4 Značilnosti in poslovanje gospodarskih družb v regijah V nadaljevanju se osredotočamo na poslovanje gospodarskih družb, tj. pravnih oseb, registriranih skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). 12 Analiza temelji na statističnih podatkih iz bilance stanja in bilance uspeha, ki jih gospodarske družbe letno predložijo Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES). V analizo niso zajete banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje, nekatere druge finančne in investicijske družbe (ker ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe) in nekatere družbe v stečajnem in likvidacijskem postopku (saj te podatkov niso dolžne predložiti). 12 Zakon je dostopen na povezavi: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO4291.html. 61 Kot je bilo že omenjeno, se analiza osredotoča na gospodarske družbe, kar pomeni, da samostojni podjetniki, društva, zadruge in druge osebe javnega in zasebnega prava niso vključeni. Računovodske rešitve in posledično vsebine predloženih podatkov s strani teh gospodarskih subjektov se zaradi drugačnega načina poslovanja razlikujejo od tovrstnih podatkov gospodarskih družb (Pečar, 2011: 1). Analiza ponudbenega vidika je zaradi izključitve omenjenih gospodarskih subjektov okrnjena, a še vedno nudi vpogled v pomemben del gospodarstva v obalno-kraški in goriški regiji, saj gospodarske družbe v teh dveh regijah ustvarijo približno polovico bruto dodane vrednosti v preučevanih regijah (Pečar, 2011: 4). 4.4.1 Število gospodarskih družb in njihova struktura po dejavnostih Podatke iz letnih poročil za leto 2011 je AJPES-u predložilo 57.798 gospodarskih družb iz vse Slovenije (Novak, 2013: 1). Gospodarske družbe v Sloveniji so močno skoncentrirane v osrednji Sloveniji (ki vključuje Ljubljano − glavno mesto). Med družbami, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2011, jih ima 3.915 sedež v obalno-kraški regiji in 2.900 sedež v goriški regiji. 13 Izpostaviti velja, da je posamezna gospodarska družba statistično umeščena v tisto regijo, kjer ima registriran svoj sedež. Slednje pomeni, da njena umestitev v regijo ni odvisna od lokacije enot, kjer se dejavnost dejansko opravlja. Strukturo števila gospodarskih družb v obalno-kraški in goriški regiji glede na dejavnost za leto 2011 kaže spodnja preglednica. V preglednici so zajete le aktivne družbe. To so zgolj tiste družbe, ki so v letu 2011 izkazale prihodke od prodaje ali stroške dela. 14 V obalno-kraški regiji je bilo aktivnih 3.198 družb, v goriški regiji pa 2.494 družb. 13 Vir so podatkih iz baze GVIN (2013), katerih vir je AJPES. 14 Pri tej opredelitvi sledimo metodološkim pojasnilom Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), dostopnim na: http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/14-157-mp.htm. 62 Preglednica 26: Aktivne gospodarske družbe po dejavnosti v obalno-kraški in goriški regiji, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Področje dejavnosti po SKD 2008 (slovenska različica dopolnjene NACE Rev.2) Število družb Delež Število družb Delež A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 24 0,75% 22 0,88% B - Rudarstvo 5 0,16% 2 0,08% C - Predelovalne dejavnosti 306 9,57% 403 16,16% D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro 12 0,38% 32 1,28% E - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 14 0,44% 9 0,36% F - Gradbeništvo 379 11,85% 299 11,99% G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 843 26,36% 655 26,26% H - Promet in skladiščenje 299 9,35% 147 5,89% I - Gostinstvo 192 6,00% 151 6,05% J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti 121 3,78% 98 3,93% K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti 42 1,31% 22 0,88% L - Poslovanje z nepremičninami 103 3,22% 55 2,21% M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 591 18,48% 414 16,60% N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 105 3,28% 56 2,25% O - Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0 0,00% 0 0,00% P - Izobraževanje 23 0,72% 16 0,64% Q - Zdravstvo in socialno varstvo 49 1,53% 33 1,32% R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 38 1,19% 44 1,76% S - Druge dejavnosti 52 1,63% 36 1,44% T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0 0,00% 0 0,00% U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 0 0,00% 0 0,00% Skupaj 3.198 100% 2.494 100% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 4.4.2 Velikost gospodarskih družb glede na zaposlene in sredstva Velikostno strukturo gospodarskih družb v regijah glede na število zaposlenih v letu 2011 smo že prikazali v preglednici 22. V obeh regijah prevladujejo mikro družbe (z manj kot 10 zaposlenimi). Delež teh družb v obalno-kraški regiji znaša 87,6 %, v goriški regiji pa 89,0 %. 63 Delež majhnih družb z 10 do vključno 49 zaposlenimi je v obalno-kraški regiji 9,0 %, v goriški regiji pa 9,5 %, Delež gospodarskih družb s 50 zaposlenimi ali več v obalno-kraški regiji je 2,1 %, v goriški regiji pa 2,9 %. Gospodarske družbe s sedežem v obalno-kraški regiji so imele leta 2011 skupaj za 5,744 milijarde evrov sredstev. Povprečna sredstva na gospodarsko družbo v obalno-kraški regiji so znašala 1.467.236 evrov (60,5 % le-teh je dolgoročnih sredstev), povprečna sredstva na aktivno gospodarsko družbo v tej regiji pa 1.707.827 evrov (glejte preglednici 25 in 26). 50 % aktivnih družb je imelo sredstva v višini do 111.821 evrov. Gospodarske družbe s sedežem v goriški regiji so imele leta 2011 skupaj za 4,341 milijarde evrov sredstev. Povprečna sredstva na gospodarsko družbo v goriški regiji so znašala 1.496.879 evrov (59,2 % le-teh je dolgoročnih sredstev), povprečna sredstva na aktivno gospodarsko družbo v tej regiji pa 1.663.773 evrov (glejte preglednici 25 in 26). 50 % aktivnih družb je imelo sredstva v višini do 123.282 evrov. Preglednica 27: Skupna in povprečna vrednost sredstev gospodarskih družb, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Bilančna postavka Skupaj Skupaj V povprečju na V povprečju na (vsota po (vsota po družbo (v EUR) družbo (v EUR) družbah v EUR) družbah v EUR) Sredstva 5.744.229.678 1.467.236 4.340.950.184 1.496.879 − Dolgoročna sredstva 3.475.285.263 887.685 2.569.543.291 886.049 − Opredmetena osnovna 1.968.179.138 502.728 1.634.563.913 563.643 sredstva − Kratkoročna sredstva 2.242.521.968 572.803 1.729.958.985 596.538 − Denarna sredstva 170.093.856 43.447 143.217.017 49.385 Delež stalnih (dolgoročnih) 60,5% 60,5% 59,2% 59,2% sredstev v celotnih sredstvih (v %) Opomba: V tabeli so upoštevane vse družbe, ki so AJPES-u oddale poročilo s podatki, torej 3.915 družb v obalno- kraški regiji in 2.900 gospodarskih družb v goriški regiji. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 64 Preglednica 28: Aktivne gospodarske družbe glede na vrednost sredstev, 2011 Delež družb pod Obalno-kraška regija Goriška regija mejo/percentilom Percentili v EUR 1% 550 1.630 5% 7.325 7.682 10% 10.674 12.224 25% 28.902 35.026 50% (mediana) 111.821 123.282 75% 417.640 444.545 90% 1.580.077 1.596.779 95% 4.146.968 4.004.889 99% 23.654.075 25.796.671 Aritmetična sredina 1.707.827 1.663.773 Število družb 3.198 2.494 Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Preglednica 27 prikazuje povprečno vrednost sredstev aktivnih podjetij po področjih dejavnostih za vsako od obravnavanih regij. Področja dejavnosti v goriški regiji, kjer so družbe glede na vrednost sredstev v povprečju največje, so: D – Oskrba z električno energijo, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, R − Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti in B − Rudarstvo. Sledijo družbe v predelovalnih dejavnostih (C), ki so v povprečju imele za 3,56 milijona evrov sredstev. Najvišje povprečne vrednosti sredstev na družbo v obalno-kraški regiji dosegajo sledeča področja dejavnosti: K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, E − Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti in H – Promet in skladiščenje. Sledijo družbe v rudarstvu (B) in predelovalnih dejavnostih (C), ki so v povprečju imele za 3,3 milijona evrov sredstev. 65 Preglednica 29: Povprečna sredstva aktivnih gospodarskih družb po področjih dejavnosti, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Področja dejavnosti po SKD 2008 Sredstva na Delež Delež Sredstva Delež Delež (slovenska različica aktivno dolgoročnih denarnih na aktivno dolgoročnih denarnih dopolnjene NACE družbo v sredstev v sredstev v družbo v sredstev v sredstev v Rev.2) EUR celotnih celotnih celotnih celotnih sredstvih sredstvih EUR sredstvih sredstvih A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 775.755 31,0% 2,1% 662.813 57,1% 2,9% B - Rudarstvo 3.291.877 75,4% 0,5% 4.438.022 78,3% 0,2% C - Predelovalne dejavnosti 3.331.907 50,6% 1,2% 3.557.221 53,0% 2,8% D - Oskrba z električno energijo, 2.942.344 83,3% 5,3% 16.615.144 88,7% 0,7% plinom in paro E - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje 5.202.013 53,5% 1,9% 3.074.426 51,5% 6,5% okolja F - Gradbeništvo 1.231.688 31,7% 2,1% 1.505.668 39,7% 2,8% G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih 1.017.998 38,0% 3,8% 770.581 36,7% 4,4% vozil H - Promet in skladiščenje 3.805.022 76,1% 4,9% 667.330 46,9% 4,5% I - Gostinstvo 2.734.367 92,7% 1,4% 580.277 89,3% 2,3% J - Informacijske in komunikacijske 297.739 51,6% 10,0% 250.294 43,5% 8,9% dejavnosti K - Finančne in zavarovalniške 15.303.945 76,1% 1,3% 12.149.273 69,6% 3,1% dejavnosti L - Poslovanje z nepremičninami 973.962 62,1% 3,1% 1.188.059 73,7% 3,1% M - Strokovne, znanstvene in 484.041 45,7% 5,3% 812.542 55,5% 6,3% tehnične dejavnosti N - Druge raznovrstne 324.095 46,8% 4,9% 158.494 49,9% 6,3% poslovne dejavnosti P - Izobraževanje 143.360 62,2% 4,6% 105.525 43,1% 7,6% Q - Zdravstvo in socialno varstvo 490.752 83,2% 6,4% 235.340 63,9% 8,0% R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske 4.215.473 73,4% 2,3% 6.292.879 82,6% 7,1% dejavnosti S - Druge dejavnosti 469.842 48,0% 1,2% 101.891 42,7% 11,5% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 66 4.4.3 Velikost gospodarskih družb glede na ustvarjene prihodke Gospodarske družbe s sedežem v obalno-kraški regiji so leta 2011 skupaj ustvarile 4,181 milijarde evrov celotnih prihodkov; 94,7 % teh predstavljajo čisti prihodki od prodaje. Povprečni prihodki na aktivno gospodarsko družbo (N = 3.198) v tej regiji so znašali 1.304.713 evrov. 50 odstotkov aktivnih družb v tej regiji je ustvarilo letne prihodke do 100.101 evrov (preglednici 28 in 29). Najvišje povprečne celotne prihodke (vsaj 2 milijona evra na aktivno družbo) so ustvarile gospodarske družbe v sledečih področjih dejavnosti: E - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (4,46 milijona evrov na aktivno družbo), H - Promet in skladiščenje (2,97 milijona evrov), C - Predelovalne dejavnosti (2,92 milijona evrov) in K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti (2,32 milijona evrov) (glejte preglednico 30). Družbe v obalno-kraški regiji so skupaj ustvarile najvišji delež prihodkov v: • trgovini, vzdrževanju in popravili motornih vozil (skupaj 34,7 %), pri čemer je bilo ustvarjenih: o 18,7 % prihodkov v trgovini na drobno (brez trgovine z motornimi vozili), o 13 % prihodkov v trgovini na debelo (brez trgovine z motornimi vozili), o 3 % prihodkov v trgovini z motornimi vozili vključno s popravili; • predelovalnih dejavnostih (skupaj 21,3 %), pri čemer so največji delež prihodkov ustvarile gospodarske družbe v sledečih predelovalnih dejavnosti: o proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (10 %), o proizvodnji živil (2,4 %), o proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (2,1 %), o proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov (1,86 %), o proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (1,06 %), o proizvodnji drugih strojev in naprav (0,89 %); • prometu in skladiščenju (skupaj 21,3 %), pri čemer na posamezne dejavnosti odpadejo sledeči deleži: o 16,1 % na skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti, o 4,1 % na kopenski promet in cevovodni transport, o 0,9 % na vodni promet, o 0,3 % na zračni promet, • gradbeništvu (skupaj 6,8 %), pri čemer 4,4 % prihodkov odpade na gradnjo stavb, 1,3 % na gradnjo inženirskih objektov in 1 % na specializirana gradbena dela. Podrobnejšo strukturo celotnih prihodkov vseh gospodarskih družb v obalno-kraški regiji po področjih dejavnostih prikazujeta prilogi 3 in 4. 67 Gospodarske družbe s sedežem v goriški regiji so leta 2011 skupaj ustvarile 3,511 milijarde evrov celotnih prihodkov; 95,1 % teh predstavljajo čisti prihodki od prodaje. Povprečni celotni prihodki na aktivno gospodarsko družbo (N = 2.494) v goriški regiji so znašali 1.404.490 evrov. 50 % aktivnih družb v tej regiji je ustvarilo letne celotne prihodke do 127.573 evrov (preglednici 28 in 29). Najvišje povprečne celotne prihodke (vsaj 2 milijona evra na aktivno družbo) so ustvarile aktivne gospodarske družbe v sledečih področjih dejavnosti: D - oskrba z električno energijo, plinom in paro (6,23 milijona evrov na aktivno družbo), E - oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (3,68 milijona evrov), R - kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (4,08 milijona evrov), C - predelovalne dejavnosti (3,58 milijona evrov) in B - rudarstvo (2,04 milijona evrov) (preglednica 30). Gospodarske družbe v goriški regiji so skupaj ustvarile najvišji delež prihodkov v: • predelovalnih dejavnostih (skupaj 41,1 %), in sicer največ oziroma: o 13,7 % v proizvodnji električnih naprav, o 7,4 % v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic, o 4,8 % v proizvodnji živil, o 3,1 % v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, o 2,8 % v proizvodnji drugih strojev in naprav, o 2,1 % v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, o 1,4 % v proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, o 1,3 % v proizvodnji pohištva in o 1,2 % v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas; • trgovini, vzdrževanju in popravili motornih vozil (skupaj 20,4 %), pri čemer je bilo ustvarjenih: o 13,7 % prihodkov v trgovini na debelo (brez trgovine z motornimi vozili), o 4,5 % prihodkov v trgovini na drobno (brez trgovine z motornimi vozili), o 2,1 % prihodkov v trgovini z motornimi vozili vključno s popravili; • gradbeništvu (skupaj 10,0 %), pri čemer 1,2 % prihodkov odpade na gradnjo stavb, 5,7 % na gradnjo inženirskih objektov in 3 % na specializirana gradbena dela; • strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti (skupaj 8,3 %), kjer so največ prihodkov ustvarili: o dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje (4,6 %), o arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje (2 %), o pravne in računovodske dejavnosti (0,85 %) in o znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost (0,59 %). 68 Podrobnejšo strukturo celotnih prihodkov vseh gospodarskih družb v goriški regiji po področjih dejavnostih prikazujeta prilogi 5 in 6. Preglednica 30: Skupni in povprečni prihodki gospodarskih družb, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija V povprečju V povprečju Skupaj (vsota po Skupaj (vsota po na družbo (v na družbo (v družbah v EUR) družbah v EUR) EUR) EUR) Celotni prihodki 4.180.980.907 1.167.546 3.510.798.720 1.313.430 − Poslovni prihodki 4.039.732.214 1.128.102 3.406.824.533 1.274.532 − Čisti prihodki od prodaje 3.958.699.810 1.105.473 3.339.615.542 1.249.389 Delež čistih prihodkov od 94,7% 94,7% 95,1% 95,1% prodaje v celotnih prihodkih Opomba: Iz analize so izločene štiri družbe, za katere so zavedeni negativni celotni prihodki. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Preglednica 31: Porazdelitev aktivnih gospodarskih družb glede na celotne prihodke, 2011 Delež družb pod mejo / Obalno-kraška regija Goriška regija percentilom Celotni prihodki v EUR – percentili 1% 500 850 5% 2.853 4.310 10% 6.855 9.541 25% 25.265 33.171 50% (mediana) 100.101 127.573 75% 374.631 432.535 90% 1.478.530 1.746.979 95% 3.552.579 4.400.481 99% 14.820.513 21.555.738 Aritmetična sredina 1.304.713 1.404.490 Število aktivnih družb 3.198 2.494 Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 69 Preglednica 32: Struktura celotnih prihodkov in povprečni celotni prihodki gospodarskih družb, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Področje dejavnosti po SKD Struktura Struktura Celotni prihodki Celotni prihodki 2008 celotnih celotnih na aktivno na aktivno prihodkov vseh prihodkov vseh družbo*, EUR družbo*, EUR družb družb A - Kmetijstvo in lov, 0,18% 312.566 0,42% 672.562 gozdarstvo, ribištvo B - Rudarstvo 0,20% 1.691.682 0,12% 2.036.887 C - Predelovalne dejavnosti 21,34% 2.915.271 41,06% 3.576.052 D - Oskrba z električno 0,30% 1.030.689 5,68% 6.234.682 energijo, plinom in paro E - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, 1,50% 4.462.281 0,94% 3.682.103 saniranje okolja F - Gradbeništvo 6,76% 741.493 9,97% 1.170.779 G - Trgovina, vzdrževanje in 34,66% 1.718.343 20,37% 1.091.132 popravila motornih vozil H - Promet in skladiščenje 21,28% 2.974.208 4,43% 1.057.256 I - Gostinstvo 3,30% 718.119 0,90% 209.616 J - Informacijske in 0,98% 337.432 0,78% 277.737 komunikacijske dejavnosti K - Finančne in 2,42% 2.320.886 0,75% 1.016.991 zavarovalniške dejavnosti L - Poslovanje z 0,50% 202.819 0,40% 215.968 nepremičninami M - Strokovne, znanstvene in 3,57% 250.480 8,30% 700.559 tehnične dejavnosti N - Druge raznovrstne 1,06% 421.626 0,37% 232.075 poslovne dejavnosti P - Izobraževanje 0,06% 108.864 0,06% 140.683 Q - Zdravstvo in socialno 0,25% 211.583 0,18% 188.855 varstvo R - Kulturne, razvedrilne in 1,33% 1.459.682 5,11% 4.079.733 rekreacijske dejavnosti S - Druge dejavnosti 0,31% 250.075 0,17% 161.646 Opomba: *Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 70 4.4.4 Povprečno število zaposlenih, opremljenost dela s sredstvi ter produktivnost in stroškovnost dela Gospodarske družbe s sedežem v obalno-kraški regiji so imele leta 2011 v povprečju pet zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen s 275.956 evrov sredstev. Družbe v tej regiji so leta 2011 v povprečju ustvarile 195.230 evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in 37.894 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Gospodarske družbe s sedežem v goriški regiji so imele leta 2011 v povprečju osem zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen s 182.651 evrov sredstev. Družbe v tej regiji so leta 2011 v povprečju ustvarile 143.279 evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in 34.634 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Pa pojasnimo nekatere izraze, uporabljene v preglednicah 31–33 in v nadaljnjem besedilu. Brez teh pojasnil interpretacija podatkov namreč ne bo imela prave informativne vrednosti. Mesečna bruto plača zaposlenega vključuje bruto zneske plač in bruto zneske nadomestil plač, ki jih prejemajo zaposleni za čas, ko ne delajo, in bremenijo gospodarsko družbo. Bruto plača vsebuje neto plačo zaposlenega ter delojemalčeve (tj. zaposlenčeve) prispevke za socialna zavarovanja iz bruto plače. Delavčeva neto plača se obračuna tako, da se od bruto plače skladno z Zakonom o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) odvede delavčeve prispevke za socialno varnost (22,1 % bruto plače)15 ter dohodnino (skladno z veljavno dohodninsko lestvico). 16 Stroški dela vsebujejo: • stroške plač (vključno z nadomestili plač za zaposlene za čas, ko ne delajo, trinajsto in štirinajsto plačo ter udeležbo delavcev pri dobičku), • stroške socialnih zavarovanj (pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, starševsko varstvo ter zavarovanja za primer brezposelnosti) in • druge stroške dela (prevoz na delo in z dela, regres prehrane med delom, regres za letni dopust, razna povračila in drugo). 15 Stopnje prispevkov za socialno varnost od prejemkov iz delovnega razmerja so dostopne na povezavi: http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost/prispevki_za_socialno_varnost_pojasnila/prispevki_z a_socialno_varnost_od_dohodkov_iz_delovnega_razmerja_splosno_pojasnilo_velja_od_1_1_2013/. Za samozaposlene so dostopne na povezavi: http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost/prispevki_za_socialno_varnost_samozaposlenih_poj asnila/ 16 Informacije o dohodninski lestvici in davčnih olajšavah so dostopne na: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/stopnje_dohodnine_za_leto_201 3/lestvica_za_odmero_dohodnine_in_olajsave_za_leto_2013/ 71 Pojasnimo še posamezne kategorije in pomembne zakone, ki obvezujejo delodajalce. Delodajalce v gospodarstvu pri obračunavanju plač obvezujejo Zakon o minimalni plači (ZMinP) ter panožne in podjetniške kolektivne pogodbe. 17 Leta 2011 je mesečna minimalna bruto plača za delo s polnim delovnim časom (tj. 40 ur tedensko) znašala 748,10 evrov. Od 1. januarja do 31. decembra 2013 mesečna minimalna (bruto) plača v Sloveniji znaša 763,06 evra. 18 Poleg bruto plače (oziroma na bruto plačo) je podjetje dolžno plačati delodajalčeve prispevke za socialno varnost (za zaposlitev za nedoločen čas znašajo 16,1 % bruto plače, za zaposlitev za določen čas pa 16,34 % bruto plače). Delavcu je treba dodatno mesečno izplačati vsaj še nadomestilo za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela19 in povračilo ostalih stroškov (npr. dnevnice in terenske dodatke), letno pa mu pripada vsaj še regres za letni dopust. 20 Gospodarske družbe s sedežem v obalno-kraški regiji so v letu 2011 v povprečju izplačale mesečno bruto plačo v višini 1.415 evrov, letni stroški dela pa so v povprečju znašali 23.172 evrov na zaposlenega. Stroški dela so v povprečju predstavljali 11,9 % poslovnih prihodkov in 61 % dodane vrednosti družbe. Gospodarske družbe s sedežem v goriški regiji so v letu 2011 v povprečju izplačale mesečno bruto plačo v višini 1.423 evrov, letni stroški dela pa so v povprečju znašali 23.190 evrov na zaposlenega. Stroški dela so v povprečju predstavljali 16,2 % poslovnih prihodkov in 6 % dodane vrednosti družbe. Stroški dela gospodarskih družb v Sloveniji so leta 2011 predstavljali približno 14,1 % poslovnih odhodkov gospodarskih družb in so bili druga največja kategorija odhodkov (za stroški blaga, materiala in storitev, ki so skupaj znašali 79,3 % poslovnih odhodkov). Stroški dela gospodarskih družb v goriški regiji so leta 2011 predstavljali 16,2 % poslovnih odhodkov, stroški dela gospodarskih družb v obalno-kraški regiji pa precej manj, 12,1 % poslovnih odhodkov. 17 Evidenca državnih in panožnih kolektivnih pogodb je dostopna na povezavi: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/socialno_partnerstvo/ev idenca_kolektivnih_pogodb/. 18 Vsakokratne aktualne informacije so dostopne na spletni strani Ministrstva za družino, delo in socialne zadeve (MDDSZ): http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12106/6324/. 19 Za več informacij glej: http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/racunovodstvo/obracun-prevoz-na-delo- kilometrine-dnevnice-malica in http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=232/Kilometrine. Veliko informacij o obračunu plač in drugih stroškov dela najdete na: http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=7190/Podatki_za_obračun_plač_za_maj_2013. 20 Za več informacij glej: http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/racunovodstvo/regres-in-letni-dopust. 72 Preglednica 33: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo Obalno-kraška Skupina regija Goriška regija Slovenija kazalnikov Ime kazalnika V povprečju na aktivno družbo Povprečna velikost glede na Povprečno število zaposlene zaposlenih 5,3 8,3 7,8 Opremljenost Sredstva na dela s sredstvi zaposlenega, v EUR 275.956 182.651 217.852 Poslovni prihodki na Produktivnost zaposlenega, v EUR 195.230 143.279 170.534 dela Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 37.894 34.634 37.512 Mesečna (bruto) plača na zaposlenega, v EUR* 1.415 1.423 1.416 Stroški dela na zaposlenega, v EUR 23.172 23.190 23.253 Delovna Delež stroškov dela v stroškovnost dodani vrednosti, v % 61% 67% 62% Delež stroškov dela v poslovnih prihodkih, v 11,9 16,2% 13,6% % Delež stroškov dela v poslovnih odhodkih, v % 12,1% 16,5% 14,1% Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c), zgolj zadnji dve kategoriji lasten izračun. Preglednice spodaj prikazujejo posamezne kazalnike, povezane s proizvodnim virom delo, po področjih dejavnostih za obe regiji. 73 Preglednica 34: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, za obalno-kraško regijo, 2011 Povpre- Poslovni Dodana Delež Število čna prihodki vrednost Stroški stroškov Plače na Področje zapo- sredstva na na dela na dela v zaposle- dejavnosti slenih na na zaposle- zaposle- zaposle- dodani nega, v družbo zaposle- nega, v nega, v nega, v nega, v EUR vrednosti EUR tisoč EUR EUR EUR (%) A: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, 2,1 304 128.200 16.987 17.579 103,5 947 ribištvo B, C, D in E: 12,8 228 188.966 36.528 22.523 61,7 1.361 Industrija B 17,7 155 78.943 38.536 25.386 65,9 1.546 C 12,1 240 206.115 37.370 21.999 58,9 1.328 D 0,7 3.096 1.045.220 233.624 34.164 14,6 2.249 E 30,7 114 87.164 27.843 25.080 90,1 1.517 F: Gradbeništvo 5,1 211 109.121 28.265 19.503 69,0 1.192 G do S: Storitve 4,3 307 213.722 40.280 24.121 59,9 1.479 G 2,8 308 556.101 43.486 23.059 53,0 1.422 H 12,1 269 165.472 50.666 27.118 53,5 1.650 I 9,0 249 63.959 29.097 20.271 69,7 1.255 J 3,1 84 91.587 39.993 31.019 77,6 1.951 K 4,0 2.675 111.580 23.457 31.798 135,6 1.963 L 0,9 919 151.379 44.714 20.322 45,4 1.232 M 1,8 282 112.207 36.500 23.365 64,0 1.413 N 6,1 55 54.311 18.970 15.546 82,0 926 O 0,3 173 477.921 40.189 20.318 50,6 1.191 P 1,1 106 65.533 23.884 15.841 66,3 926 Q 2,7 164 69.559 35.742 22.746 63,6 1.385 R 11,5 294 92.642 39.490 29.847 75,6 1.898 S 3,2 116 63.775 27.688 19.317 69,8 1.161 REGIJA SKUPAJ 5,3 276 195.230 37.894 23.172 61,1 1.415 (A do S) SLOVENIJA 7,8 218 170.534 37.512 23.253 62,0 1.416 SKUPAJ (A do S) Legenda: A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; B - Rudarstvo; C - Predelovalne dejavnosti; D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro; E - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja; F - Gradbeništvo; G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil; H - Promet in skladiščenje; I - Gostinstvo; J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti; K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L - Poslovanje z nepremičninami; M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; O - Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti; P - Izobraževanje; Q - Zdravstvo in socialno varstvo; R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; S - Druge dejavnosti. Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). 74 Preglednica 35: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, za goriško regijo, 2011 Povpre- Poslovni Dodana Delež Število čna prihodki vrednost Stroški stroškov Plače na Področje zapo- sredstva na na dela na dela v zaposle- dejavnostI slenih na na zaposle- zaposle- zaposle- dodani nega, v družbo zaposle- nega, v nega, v nega, v nega, v EUR vrednosti EUR tisoč EUR EUR EUR (%) A: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, 5,9 94 94.656 33.461 24.212 72,4 1.438 ribištvo B, C, D in E: 25,8 158 130.440 35.099 22.321 63,6 1.357 Industrija B 22,2 205 91.340 37.276 26.674 71,6 1.569 C 26,7 126 123.135 32.182 21.628 67,2 1.316 D 13,6 770 294.757 89.232 33.073 37,1 1.969 E 49 64 70.711 27.105 23.290 85,9 1.467 F: Gradbeništvo 8,7 165 119.116 22.394 21.149 94,4 1.277 G do S: Storitve 4,1 228 172.596 38.360 25.240 65,8 1.578 G 3,4 188 268.994 33.854 21.469 63,4 1.322 H 6,5 92 146.620 33.965 21.239 62,5 1.302 I 2,8 167 59.723 20.680 17.865 86,4 1.097 J 3,7 62 69.833 33.786 28.639 84,8 1.818 K 2,0 6.026 112.874 59.555 31.261 52,5 2.018 L 0,8 1.334 226.702 65.703 22.493 34,2 1.351 M 2,8 282 205.857 40.552 29.282 72,2 1.846 N 3,7 38 45.312 20.484 16.890 82,5 1.012 O 0,0 0 0 0 0 0,0 0 P 1,9 54 67.109 21.139 20.310 96,1 1.154 Q 2,3 131 80.511 41.394 23.796 57,5 1.510 R 34,1 169 105.665 55.360 33.774 61,0 2.159 S 2,7 29 45.361 18.059 14.982 83,0 856 REGIJA SKUPAJ 8,3 183 143.279 34.634 23.190 67,0 1.423 (A do S) SLOVENIJA 7,8 218 170.534 37.512 23.253 62,0 1.416 SKUPAJ (A do S) Legenda: A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; B - Rudarstvo; C - Predelovalne dejavnosti; D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro; E - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja; F - Gradbeništvo; G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil; H - Promet in skladiščenje; I - Gostinstvo; J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti; K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L - Poslovanje z nepremičninami; M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; O - Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti; P - Izobraževanje; Q - Zdravstvo in socialno varstvo; R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; S - Druge dejavnosti. Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). 75 4.4.5 Rezultati poslovanja gospodarskih družb V tem podpoglavju natančneje predstavljamo rezultate poslovanja družbe, in sicer: • čisti poslovni izid oziroma čisti dobiček/izguba, kar pomeni, da gre za poslovni izid po obdavčenju; • poslovni izid iz poslovanja oziroma EBIT (angl. Earnings Before Interest and Taxes), ki kaže rezultate podjetja preden je upoštevan še izid iz financiranja in investiranja, ki lahko pomembno vpliva na poslovni izid podjetja pred obdavčenjem, in preden so upoštevani še davki. Kazalnik je koristen za mednarodne primerjave poslovanja družb znotraj preučevanih panog oziroma področij dejavnosti. • poslovni izid pred davki, obrestmi in amortizacijo oziroma EBITDA (angl. Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization), ki se imenuje tudi kosmati denarni tok in je koristen zlasti za primerjavo poslovanja mlajših in hitro-rastočih gospodarskih družb. Gospodarske družbe s sedežem v obalno-kraški regiji (skupno število: N = 3.915) so leto 2011 zaključile z neto čistim dobičkom v višini 10,101 milijona evrov (skupni čisti dobiček družb je znašal 135,743 milijona evrov, skupna čista izguba pa 124,641 milijona evrov). Povprečna aktivna gospodarska družba iz obalno-kraške regije je leto 2011 zaključila s čistim dobičkom v višini 7.447 evrov (povprečni EBIT je znašal 32.071 evrov, EBITDA pa 95.877 evrov). Porazdelitev čistega poslovnega izida je rahlo asimetrična v desno. Nad 10 milijonov evrov čistega dobička so imele podružnica nemške družbe Glovis Europe GmbH, Istrabenz d. d. in OMV Slovenija, d. o. o., vse s sedežem v Kopru. Podružnica podjetja Glovis Europe se ukvarja s kopensko logistiko, Istrabenz d. d. je finančni holding, ki je v letu 2011 (z dobičkom) odprodal del svojega premoženja, OMV Slovenija d. o. o. pa se ukvarja s trgovino na drobno z lastnimi motornimi gorivi. Nad 10 milijonov evrov čiste izgube sta imeli družba Hoteli Bernardin, d. d. Portorož (12 milijonov izgube) in gradbeno podjetje Kraški zidar d. d., v stečaju (13,6 milijonov izgube). Če omenjenih pet družb izločimo iz analize, se povprečni čisti poslovni izid, EBIT in EBITDA poslabšajo na –646 evrov, 24.327 evrov in 78.798 evrov. Gospodarske družbe v goriški regiji so leto 2011 so zaključile s skupnim neto čistim poslovnim izidom v višini –13,013 milijona evrov (skupni čisti dobiček družb je znašal 106,836 milijonov evrov, skupna čista izguba pa 119,848 milijona evrov). Posamezna aktivna gospodarska družba v goriški regiji je v povprečju leto 2011 zaključila s čistim poslovnim izidom v višini –3.375 evrov (povprečni EBIT je znašal 27.388 evrov, EBITDA pa 109.666 evrov). Vendar ta rezultat ni reprezentativen, saj je porazdelitev družb glede na čisti poslovni izid izrazito asimetrična v levo (tj. v smeri izgube). Skrajne negativne vrednosti v porazdelitvi družb glede na čisti poslovni izid popačijo zgoraj omenjene srednje vrednosti. Nad 10 milijonov evrov čiste izgube so imele družbe Primorje d. d., Primorje holding d. d. (obe v 76 stečaju) ter Vipa holding d. d. (v likvidaciji). Primorje d. d. je bila ena največjih gradbenih družb v Sloveniji, ki je leta 2011 pridelala 36 milijonov izgube. Če te tri družbe izločimo iz analize, se povprečni čisti poslovni izid, EBIT in EBITDA (21.332 evrov, 36.651 evrov in 111.921 evrov) opazno izboljšajo. Preglednica 36: Čisti poslovni izid, EBIT in EBITDA gospodarskih družb v preučevanih regijah, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Skupaj V Skupaj V (vsota po povprečju (vsota po povprečju družbah, EUR) na aktivno na aktivno družbo* družbah, EUR) družbo* Čisti poslovni izid 11.101.251 7.447 –13.012.646 –3.375 - čisti poslovni dobiček 135.742.872 62.581 106.835.960 59.614 - čista poslovna izguba –124.641.621 –106.307 –-119.848.606 –145.203 EBIT - poslovni izid iz poslovanja 32.071 27.388 EBITDA - izid pred davki, obrestmi in amortizacijo 95.877 109.666 Izločene družbe s čisto izgubo ali čistim dobičkom nad 10 milijonov EUR Čisti poslovni izid –646 21.332 - čisti poslovni dobiček 38.752 59.614 - čista poslovna izguba –81.974 –65.204 EBIT 24.327 36.651 EBITDA 78.798 111.921 Opomba: *Povprečni poslovni izid/EBIT/EBITDA je izračunan zgolj za družbe, ki so v letu 2011 izkazale prihodke od prodaje ali stroške dela (torej, zgolj za aktivne družbe). Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Čisti poslovni izid in EBIT po področjih dejavnosti za vsako od regij posebej prikazujemo v spodnji preglednici. Pojasnila so na voljo v poglavju 5 v okviru analize poslovanja družb za posamezno področje dejavnosti. 77 Preglednica 37: Čisti poslovni izid in EBIT aktivnih gospodarskih družb po področjih dejavnosti, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Področje dejavnosti po SKD 2008 (slovenska različica dopolnjene Čisti poslovni EBIT na aktivno Čisti poslovni EBIT na NACE Rev. 2) izid na aktivno družbo v EUR izid na aktivno aktivno družbo družbo v EUR družbo v EUR v EUR A − Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo –2.418 –12.909 15.429 14.651 B - Rudarstvo 66.827 88.339 –157.958 –121.468 C - Predelovalne dejavnosti 19.598 86.734 46.839 83.158 D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro 25.924 61.714 175.293 441.305 E - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje –73.072 –74.996 –1.807 6.105 okolja F - Gradbeništvo –41.346 –13.738 –120.236 –70.674 G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 26.334 29.782 12.073 23.596 H - Promet in skladiščenje 54.564 186.500 22.184 28.000 I - Gostinstvo –143.800 –7.987 –24.079 –18.871 J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti 10.176 11.842 7.450 7.078 K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti 567.318 –106.801 –805.326 71.426 L - Poslovanje z nepremičninami –20.195 –9.714 4.272 13.873 M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 9.927 13.845 16.026 14.044 N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti –14.452 –5.074 –1.042 1.608 P - Izobraževanje 3.170 5.251 –5.184 –5.865 Q - Zdravstvo in socialno varstvo 8.525 18.695 20.522 28.001 R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti –123.831 –70.224 112.555 340.343 S - Druge dejavnosti –1.793 2.057 3.821 5.815 Opomba: *Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Spodnja preglednica za obe preučevani regiji prikazuje razmerje med čistim poslovni izidom in celotnimi prihodki aktivnih družb v preučevanih regijah. 78 Preglednica 38: Delež čistega poslovnega izida v celotnih prihodkih aktivnih gospodarskih družb, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Čisti Celotni Delež čistega Čisti Celotni Delež čistega poslovni izid prihodki poslovnega poslovni izid prihodki na poslovnega na aktivno na aktivno izida v na aktivno aktivno izida v družbo družbo celotnih družbo družbo celotnih (v EUR) (v EUR) prihodkih (v EUR) (v EUR) prihodkih Vse družbe 7.447 1.304.713 0,57% –3.375 1.404.490 (–)0,24% Družbe s čistim poslovnim 62.581 1.501.937 4,17% 59.614 1.593.279 3,74% dobičkom Družbe s čisto poslovno izgubo –105.198 889.012 –11,83% –142.236 959.879 (–)14,82% Izločene družbe s čisto izgubo ali čistim dobičkom nad 10 milijonov EUR Vse družbe –646 963.492 –0,07% 21.332 1.339.677 1,59% Družbe s čistim poslovnim 38.752 1.047.567 3,70% 59.614 1.593.279 3,74% dobičkom Družbe s čisto poslovno izgubo –81.974 789.936 –10,38% –65.204 766.418 –8,51% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. V nadaljevanju najprej prikazujemo dva osnovna kazalnika donosnosti oziroma dobičkonosnosti: • čista donosnost/dobičkonosnost sredstev oziroma ROA (angl. Return on Assets), ki izraža delež čistega poslovnega izida v povprečni vrednosti sredstev družbe (rezultat je izražen v %, kar pomeni, da je koeficient pomnožen s 100); 21 • čista donosnost/dobičkonosnost (lastniškega) kapitala oziroma ROE (angl. Return on Equity), ki izraža delež čistega poslovnega izida v vrednosti lastniškega kapitala (rezultat je izražen v %, kar pomeni, da je koeficient pomnožen s 100). Za tem prikazujemo še vrednosti koeficienta gospodarnosti poslovanja (angl. Operating Efficiency Ratio), ki izraža razmerje med poslovnimi prihodki (oziroma prihodki iz poslovanja) in poslovnimi odhodki (oziroma odhodki iz poslovanja). Ta kazalnik kaže na uspešnost samega poslovanja, ki je lahko pri prej omenjenih kazalnikih in pri koeficientu celotne gospodarnosti zamegljena, saj upoštevajo tudi prihodke in odhodke iz financiranja in izrednih poslovnih dogodkov. 21 Pogosto se namesto čistega poslovnega izida upošteva zgolj EBIT. 79 Čista donosnost sredstev aktivnih družb v obalno-kraški regiji je bila leta 2011 v povprečju 0,44-odstotna. Družbe s pozitivnim poslovnim izidom so v povprečju izkazale 3,95-odstotno donosnost sredstev, družbe z negativnim poslovnim izidom pa –5,41-odstotno donosnost sredstev. Glede na donosnost lastniškega kapitala so družbe obalno-kraške regije še bolj heterogene (glejte preglednico 37). Čista donosnost sredstev aktivnih družb v goriški regiji je bila leta 2011 v povprečju rahlo negativna (–0,2-odstotna). Družbe s pozitivnim poslovnim izidom so v povprečju izkazale 3,36- odstotno donosnost sredstev, družbe z negativnim poslovnim izidom pa –10,22-odstotno donosnost sredstev. Glede na donosnost lastniškega kapitala so družbe goriške regije še bolj heterogene (glejte preglednico 37). Čista donosnost sredstev in čista donosnost kapitala aktivnih družb po področjih dejavnosti za vsako od preučevanih regij posebej kaže preglednica 38. Interpretacija in podrobnejša analiza je na voljo v poglavju 5 v okviru analize poslovanja družb za posamezno področje dejavnosti. Preglednica 39: Donosnost sredstev in lastniškega kapitala aktivnih gospodarskih družb v letu 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Čisti poslovni Sredstva na (Čista) Čisti poslovni Sredstva (Čista) izid na aktivno aktivno donosnost izid na aktivno na aktivno donosnost družbo v evrih družbo v sredstev družbo v evrih družbo v sredstev (a) evrih (b) (a/b, v %) (a) evrih (b) (a/b, v %) Družbe skupaj* 7.447 1.707.827 0,44% –3.375 1.663.773 –0,20% Družbe s čistim poslovnim 62.581 1.583.980 3,95% 59.614 1.772.238 3,36% dobičkom Družbe s čisto poslovno –105.198 1.944.111 –5,41% –142.236 1.392.107 –10,22% izgubo Čisti poslovni Kapital na (Čista) Čisti poslovni Kapital na Čista) izid na aktivno aktivno donosnost izid na aktivno aktivno donosnost družbo v evrih družbo v lastniškega družbo v evrih družbo v lastniškega (a) evrih (c) kapitala kapitala (a/c, v %) (a) evrih (c) (a/c, v %) Družbe skupaj** 7.447 604.659 1,23% -3.375 676.326 –0,50% Družbe s čistim poslovnim 62.581 573.522 10,91% 59.614 802.185 7,43% dobičkom Družbe s čisto poslovno –105.198 661.839 –15,89% –142.236 385.057 –36,94% izgubo Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Spodnja preglednica prikazuje ocene gospodarnosti poslovanja gospodarskih družb v goriški regiji (v povprečju za aktivne družbe 1,018) in v obalno-kraški regiji (v povprečju za aktivne 80 družbe 1,027) v letu 2011. Vrednosti kazalnika višji od ena kažeta, da so aktivne družbe (v povprečju) dosegale dobiček iz poslovanja. Spodnja preglednica posebej kaže še: i) gospodarnost poslovanja družb, ki so ustvarile dobiček iz poslovanja, in ii) gospodarnost poslovanja družb, ki so izkazale izgubo iz poslovanja. Preglednica 40: Gospodarnost poslovanja aktivnih gospodarskih družb v letu 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Poslovni Poslovni Gospodar- Poslovni Poslovni Gospodar- prihodki odhodki na nost prihodki odhodki na nost na aktivno aktivno poslovanja na aktivno aktivno poslovanja družbo v družbo v (a/b, v %) družbo v družbo v (a/b, v %) evrih evrih evrih evrih (a) (b) (a) (b) Družbe skupaj 1.261.907 1.229.014 1,027 1.365.991 1.341.790 1,018 Družbe z dobičkom 1.450.030 1.383.337 1,048 1.552.285 1.486.058 1,045 iz poslovanja Družbe z izgubo iz 865.228 901.662 0,960 927.691 996.637 0,931 poslovanja Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Gospodarnost poslovanja aktivnih družb po področjih dejavnosti za vsako od preučevanih regij posebej kaže preglednica 39. Več o tem v poglavju 5, kjer poslovanje gospodarskih družb preučujemo ločeno po področjih dejavnostih. 81 Preglednica 41: Kazalniki uspešnosti poslovanja aktivnih gospodarskih družb po področjih dejavnosti, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija (Čista) (Čista) Področje dejavnosti po (Čista) Gospodar- (Čista) Gospodar- donosnost donosnost SKD 2008 (slovenska donosnost nost donosnost nost lastniškeg lastniškeg različica dopolnjene sredstev poslovanja sredstev poslovanj a kapitala a kapitala NACE Rev. 2) (v %) (v %) (v %) a (v %) (v %) (v %) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo –0,31% –0,67% 0,781 2,33% 4,11% 1,024 B - Rudarstvo 2,03% 3,61% 1,002 –3,56% –4,28% 0,931 C - Predelovalne dejavnosti 0,59% 1,88% 1,028 1,32% 3,11% 1,017 D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro 0,88% 1,70% 1,064 1,06% 1,71% 1,075 E - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in –1,40% –3,14% 0,981 –0,06% –0,14% 1,002 odpadki, saniranje okolja F - Gradbeništvo –3,36% –18,01% 0,984 –7,99% –44,26% 0,957 G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih 2,59% 5,88% 1,018 1,57% 5,48% 1,016 vozil H - Promet in skladiščenje 1,43% 3,68% 1,069 3,32% 10,38% 1,028 I - Gostinstvo –5,26% –10,32% 0,985 –4,15% –10,49% 0,920 J - Informacijske in komunikacijske 3,42% 9,96% 1,043 2,98% 5,97% 1,026 dejavnosti K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti 3,71% 17,95% 0,835 –6,63% –12,62% 1,260 L - Poslovanje z nepremičninami –2,07% –7,79% 1,010 0,36% 1,38% 1,166 M - Strokovne, znanstvene in tehnične 2,05% 5,62% 1,101 1,97% 4,57% 1,023 dejavnosti N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti –4,46% –40,67% 0,988 –0,66% –2,92% 1,007 P - Izobraževanje 2,21% 5,37% 1,052 –4,91% –9,72% 0,959 Q - Zdravstvo in socialno varstvo 1,74% 5,46% 1,098 8,72% 13,40% 1,176 R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti –2,94% –6,25% 0,952 1,79% 4,54% 1,092 S - Druge dejavnosti –0,38% –1,52% 1,007 3,75% 12,11% 1,038 Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 82 4.4.6 Financiranje in vodoravni finančni ustroj gospodarskih družb V tem podpoglavju obravnavamo dva izbrana kazalnika financiranja družb, in sicer: • delež dolga v virih sredstev (imenovan tudi stopnja dolžniškosti financiranja), ki kaže, kolikšen del sredstev oziroma premoženja družbe je družba financirala z dolgovi (torej z nelastniškimi viri); • delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev (imenovan tudi stopnja kratkoročnosti financiranja), ki nam pove, kolikšen delež premoženja družbe se pokriva s kratkoročnimi viri (tj. s kratkoročnimi dolgovi in s kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami). Poleg tega prikazujemo še podatke/izračune za sledeča kazalnika vodoravnega finančnega ustroja družb: • koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev, ki pove, kolikšen del dolgoročnih/stalnih sredstev je financiran z lastniškimi viri (tj. s kapitalom); • koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog, ki pove, kolikšen del dolgoročnih/stalnih sredstev in zalog je financiran z dolgoročnimi viri (tj. s kapitalom in z dolgoročnimi dolgovi skupaj z rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami). Podatki v spodnji preglednici kažejo, da so aktivne družbe na Goriškem imele v povprečju 59,4 % dolga med vsemi viri sredstev, medtem ko je bil ta delež za družbe na Obalno-kraškem nekoliko višji, in sicer 64,6 %. Aktivne gospodarske družbe na Goriškem so imele med vsemi viri sredstev v povprečju 37,3 % kratkoročnih sredstev. Ta delež (tj. stopnja kratkoročnosti financiranja) je na Obalno-kraškem znašal 36,9 %. Ostale podatke in izračunane kazalnike vodoravnega finančnega ustroja prikazuje spodnja preglednica. 83 Preglednica 42: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Bilančna kategorija ali Skupaj (vsota po V povprečju na Skupaj (vsota po V povprečju na kazalnik aktivnih aktivno družbo, aktivnih aktivno družbo, družbah, EUR) v EUR družbah, EUR) v EUR a) Sredstva [001] 5.708.067.718 1.707.827 4.325.653.096 1.663.773 b) Dolgoročna sredstva 3.475.285.263 1.030.892 2.569.543.291 970.675 c) Kapital [00301] 1.992.087.615 604.659 1.740.885.990 675.739 d) Dolgovi (Sredstva – 3.715.980.103 1.103.168 2.584.767.106 988.034 kapital) e) Kratkoročne obveznosti 2.151.244.735 630.462 1.629.750.512 618.193 (do virov sredstev) Delež dolga v virih sredstev 65,1% 64,6% 59,8% 59,4% (d/(c+d)), v % Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev, 37,7% 36,9% 37,7% 37,2% (e/(c+d)), v % Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev (c/b), v 57,3% 58,7% 67,8% 69,6% % Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in 88,5%* 86,7%* zalog, v % Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni, za podatke označene z »*« je vir UMAR (2013c). Kazalnike financiranja in vodoravnega finančnega ustroja aktivnih družb po področjih dejavnosti za vsako od preučevanih regij posebej kaže preglednica 41. Več o tem v poglavju 5, kjer poslovanje gospodarskih družb preučujemo ločeno po področjih dejavnostih. 84 Preglednica 43: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja po področjih dejavnostih, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Delež Delež Kapital-ska Področje dejavnosti po Delež kratko- Kapital-ska Delež kratko- pokritost SKD 2008 (slovenska dolga v ročnih pokritost dolga v ročnih dolgoročni različica dopolnjene virih obvezno- dolgoročni virih obvezno- h NACE Rev. 2) sredstev, sti v virih h sredstev, sredstev, sti v virih v % sredstev, v % v % sredstev, sredstev, v v % v % % A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 53,4% 44,9% 150,4% 43,3% 27,1% 99,3% B - Rudarstvo 43,8% 23,0% 74,5% 16,9% 11,2% 106,1% C - Predelovalne dejavnosti 68,7% 43,5% 61,9% 57,7% 34,3% 79,8% D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro 48,1% 12,1% 62,3% 38,2% 15,2% 69,7% E - Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje 55,3% 36,2% 83,5% 57,7% 41,6% 82,1% okolja F - Gradbeništvo 81,4% 54,4% 58,8% 82,0% 59,1% 45,4% G - Trgovina, vzdrževanje in popravila 56,0% 43,5% 115,8% 71,4% 55,5% 77,8% motornih vozil H - Promet in skladiščenje 61,1% 35,0% 51,2% 68,0% 47,0% 68,4% I - Gostinstvo 49,0% 26,7% 55,0% 60,4% 30,0% 44,3% J - Informacijske in komunikacijske 65,7% 41,6% 66,4% 50,2% 32,8% 114,5% dejavnosti K - Finančne in zavarovalniške 79,3% 17,5% 27,1% 47,5% 36,9% 75,5% dejavnosti L - Poslovanje z nepremičninami 73,4% 37,2% 42,8% 73,8% 29,7% 35,5% M - Strokovne, znanstvene in tehnične 63,5% 40,7% 79,8% 56,9% 37,0% 77,7% dejavnosti N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 89,0% 56,4% 23,4% 77,5% 52,1% 45,1% P - Izobraževanje 58,8% 37,3% 66,3% 49,5% 38,1% 117,3% Q - Zdravstvo in socialno varstvo 68,2% 14,6% 38,2% 34,9% 13,8% 101,8% R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske 53,0% 30,0% 64,0% 60,6% 27,3% 47,7% dejavnosti S - Druge dejavnosti 74,9% 46,5% 52,2% 69,0% 47,9% 72,6% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 85 4.4.7 Izvozna usmerjenost gospodarskih družb Gospodarske družbe s sedežem v goriški regiji so leta 2011 na tujih trgih (torej z izvozom) ustvarile 37,8 % celotnih čistih prihodkov od prodaje, gospodarske družbe s sedežem v obalno- kraški regiji pa 39,9 % V povprečju je izvozna usmerjenost v obeh regijah višja kot to velja za območje celotne Slovenije (33,3 %). Preglednica 44: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb na Goriškem in na Obalno-kraškem, 2011 Obalno-kraška Goriška regija Slovenija regija Delež prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih čistih 39,9% 37,8% 33,3% prihodkih od prodaje, v % Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013 c). Najbolj izvozno naravnana področja dejavnosti v obalno-kraški regiji so (preglednica 43): • predelovalne dejavnosti (C, 66,5 %), • promet in skladiščenje (H, 63,0 %) in • finančne in zavarovalniške dejavnosti (K, 34,3) Najbolj izvozno naravnana področja dejavnosti v goriški regiji so (preglednica 43): • strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M, 62,6 %), • predelovalne dejavnosti (C, 58,5 %), • kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A, 54,4 %), in • promet in skladiščenje (H, 35,2 %). Natančnejše informacije so na voljo v poglavju 5, ki natančneje obravnava posamezna področja dejavnosti. Podatki o izvozni usmerjenosti po dejavnostih so zbrani tudi v prilogi 7. 86 Preglednica 45: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb po področjih dejavnosti, 2011 Obalno-kraška Področje dejavnosti po SKD 2008 (slovenska različica regija Goriška regija dopolnjene NACE Rev. 2) Prihodki od prodaje na tujem trgu (% čistih prihodkov od prodaje) Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A) 24,5 54,4 Industrija (B,C,D,E): 62,2 50,8 Rudarstvo (B) 13,6 0,1 Predelovalne dejavnosti (C) 66,5 58,5 Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D) 0,0 4,1 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, 14,2 3,4 saniranje (E) Gradbeništvo (F) 4,8 10,6 Storitve (G … S): 35,5 29,4 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) 28,5 25,1 Promet in skladiščenje (H) 63,0 35,2 Gostinstvo (I) 18,4 1,7 Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J) 11,3 21,6 Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K) 34,3 0,4 Poslovanje z nepremičninami (L) 1,3 9,9 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) 27,5 62,6 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) 28,2 7,3 Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne 0,0 0,0 socialne varnosti (O) Izobraževanje (P) 8,0 2,3 Zdravstvo in socialno varstvo (Q) 0,2 0,7 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) 1,0 1,4 Druge dejavnosti (S) 23,1 13,2 Gospodarstvo regije SKUPAJ (A do S) 39,9 37,8 Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). 4.5 Analiza značilnosti in poslovanja gospodarskih družb po področjih dejavnostih Slovenska klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov (SKD) 2008, ki je slovenska različica dopolnjene evropske klasifikacije poslovnih dejavnosti NACE Rev. 2, razdeli poslovne dejavnosti na 14 področij na enoštevilčni ravni (od A do S) in nato na večje število 87 (pod)področij na nižjih ravneh. 22 V tem poglavju za vsako od področij dejavnosti na eno in na dvoštevilčni ravni prikazujemo: • število aktivnih družb, • vrednost in strukturo sredstev aktivnih podjetij, • izbrane vrste prihodkov aktivnih podjetij, • izvozno naravnanost družb (zaradi pomanjkanja podatkov zgolj na enoštevilčni ravni), • stopnjo tržne koncentracije po področjih dejavnosti (razen za dejavnosti od G do S, saj za mnoge od njih na eno- ali dvoštevilčni ravni to ni smiselno), • kazalnike, povezane s proizvodnim dejavnikom delom (zaradi pomanjkanja podatkov zgolj na enoštevilčni ravni), • poslovni izid, EBIT, EBITDA in kazalnike dobičkonosnosti ter • izbrane kazalnike financiranja in vodoravnega finančnega ustroja. 4.5.1 Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo V kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu je v letu 2011 poslovalo skupaj 22 družb na Goriškem in 24 družb na Obalno-kraškem. Na Goriškem je bilo največ aktivnih družb (16 od 22) skoncentriranih v dejavnostih kmetijstva in lova, medtem ko večina aktivnih družb na Obalno- kraškem (15 od 24) sodi v dejavnost ribištva in gojenja vodnih organizmov (preglednica 44) Družbe je mogoče poimensko najdi (med drugim tudi) preko spletnega portala Bizi.si. 23 22 Klasifikacija je dostopna preko povezave: http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=4943. 23 Portal Bizi.si (www.bizi.si) nudi brezplačno brskanje po osnovnih informacijah o podjetjih. S klikom na napredno iskanje se je mogoče omejiti zgolj na gospodarske družbe (tj. z izborom možnosti d. o. o., d. n. o., k. d. in d. d. pri pravnem statusu), na določeno statistično regijo in na posamezno dejavnost ter tako poiskati osnovne informacije o gospodarskih družbah, ki v izbrani regiji delujejo znotraj posameznega področja dejavnosti. Ker številke v preglednicah v tem poročilu vsebujejo zgolj v letu 2011 aktivne gospodarske družbe, lahko poizvedba na omenjenem portalu vodi do večjega števila zadetkov kot je v preglednici navedenih gospodarskih družb. 88 Preglednica 46: Število aktivnih gospodarskih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 Obalno-kraška Goriška regija regija Področje dejavnosti po SKD 2008 Število aktivnih družb Skupaj A01-A03 24 22 A01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane 7 16 storitve A02 Gozdarstvo 2 5 A03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov 15 1 Opomba: Upoštevane so družbe, ki so v letu 2011 ustvarile prihodke od prodaje ali izkazale stroške dela. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni prikaz. Na Obalno-kraškem so leta 2011 po vrednosti sredstev največje družbe prevladovale v kmetijski proizvodnji in lovu (s povprečno vrednostjo sredstev v višini 900 tisoč evrov) ter v ribištvu in gojenju vodnih organizmov (s povprečno vrednostjo sredstev v višini 793 tisoč evrov). Povprečna vrednost sredstev aktivnih družb v gozdarstvu (209 tisoč) je znatno manjša. Na Goriškem so po vrednosti sredstev največje družbe prevladovale v gozdarstvu, kjer je leta 2011 vrednost sredstev na aktivno družbo v povprečju znašala skoraj 2,3 milijona evrov. Povprečna vrednost sredstev aktivnih družb v kmetijski dejavnosti in lovu (slabih 195 tisoč evrov) ter v ribištvu in gojenju vodnih organizmov (154 tisoč evrov) je znatno manjša. 89 Preglednica 47: Sredstva aktivnih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 Obalno-kraška regija Sredstva na Delež opredmetenih Delež denarnih Področje dejavnosti po aktivno Delež dolgoročnih osnovnih sredstev v sredstev v SKD 2008 družbo, v sredstev v celotnih celotnih sredstvih celotnih sredstvih EUR sredstvih (%) (%) (%) Skupaj A01-A03 775.755 31,0% 25,6% 2,1% A01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z 900.267 50,2% 49,3% 0,9% njima povezane storitve A02 Gozdarstvo 208.906 32,1% 32,0% 21,7% A03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov 793.229 20,8% 12,8% 2,1% Goriška regija Sredstva na Delež opredmetenih Delež denarnih Področje dejavnosti po aktivno Delež dolgoročnih osnovnih sredstev v sredstev v SKD 2008 družbo, v sredstev v celotnih celotnih sredstvih celotnih sredstvih EUR sredstvih (%) (%) (%) Skupaj A01-A03 662.813 57,1% 52,2% 2,9% A01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z 194.686 47,0% 45,7% 6,8% njima povezane storitve A02 Gozdarstvo 2.262.579 60,3% 54,6% 1,9% A03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov 154.022 22,1% 2,0% 1,3% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Na Obalno-kraškem so v letu 2011 največje celotne prihodke v povprečju izkazale družbe v gozdarstvu (kjer je povprečna aktivna družba letno ustvarila dobrih 390 tisoč evrov celotnih prihodkov) ter v ribištvu in gojenju morskih organizmov (kjer je povprečna aktivna družba letno ustvarila slabih 386 tisoč evrov celotnih prihodkov). Celotni prihodki aktivnih družb v kmetijstvu in lovu (slabih 128 tisoč evrov na družbo) so bili v povprečju precej nižji. Na Goriškem so v letu 2011 največje celotne prihodke v povprečju izkazale družbe v gozdarstvu, kjer je povprečna aktivna družba letno ustvarila slabih 2,6 milijona evrov celotnih prihodkov. Celotni prihodki aktivnih družb v kmetijstvu in lovu (slabih 109 tisoč evrov na družbo) ter v ribištvu in gojenju vodnih organizmov (dobrih 127 tisoč evrov na družbo) so bili v povprečju precej nižji. Z izjemo gozdarstva, družbe na Obalno-kraškem v povprečju ustvarjajo višje celotne prihodke kot družbe na Goriškem. 90 Preglednica 48: Prihodki aktivnih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Celotni Poslovni Celotni Poslovni Čisti prihodki Čisti prihodki prihodki na prihodki na prihodki na prihodki na Področje dejavnosti od prodaje na od prodaje na aktivno aktivno aktivno aktivno po SKD 2008 aktivno aktivno družbo, družbo, družbo, družbo, družbo, EUR družbo, EUR EUR EUR EUR EUR Skupaj A01-A03 312.566 244.231 238.892 672.562 663.915 649.742 A01 Kmetijska 133.220 127.971 123.423 108.656 115.941 111.196 proizvodnja in lov A02 Gozdarstvo 390.527 396.309 396.283 2.586.107 2.524.801 2.477.618 A03 Ribištvo in gojenje vodnih 385.866 278.209 271.792 127.335 127.087 127.087 organizmov Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Ena od pogosto uporabljanih mer tržne koncentracije je koeficient koncentracije nekaj največjih podjetij (mi smo izbrali tri), ki prikazuje delež prihodkov od prodaje (v našem primeru treh) največjih podjetij (tj. podjetij, ki dosegajo najvišje prihodke od prodaje v področju dejavnosti) v celotnih prihodkih področja dejavnosti. Spodnja preglednica kaže, da na Goriškem obstaja zelo velika stopnja tržne koncentracije tako v gozdarstvo kot v ribištvu (pri slednjem imamo v regiji enega samega igralca). Na Obalno-kraškem zelo visoki stopnji tržne koncentracije zaznamo v kmetijstvu skupaj z lovom in v gozdarstvu, medtem kot je v ribištvu stopnja koncentracije nižja. Preglednica 49: Prihodki od prodaje največjih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija A03 A03 A01 Ribištvo in A01 Ribištvo in Področje dejavnosti po Kmetijska A02 gojenje Kmetijska A02 gojenje SKD 2008: proizvod- Gozdar- vodnih proizvo- Gozdar- vodnih nja in lov stvo organiz- dnja in lov stvo organiz- mov mov Čisti prihodki od 3 37.735 512.423 319.853 1.526.033 prodaje treh 2 135.302 253.310 647.843 328.813 2.028.652 največjih družb*, 1 EUR 670.459 539.255 2.170.818 370.222 8.391.390 127.087 Skupni čisti prihodki od prodaje v dejavnosti, EUR 863.963 792.565 4.076.876 1.779.142 12.388.090 127.087 Stopnja koncentracije treh največjih družb 97,6 % 100,0 % 53,4 % 57,3 % 96,4 % 100,0 % Opombi: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. *Če so zapisane manj kot 3 številke, obstajajo manj kot 3 aktivne družbe. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 91 Družbe v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu na Goriškem so na tujih trgih ustvarile dobrih 54,4 % prihodkov od prodaje. Ta delež je za družbe na Obalno-kraškem za več kot polovico nižji in znaša 24,5 %. Preglednica 50: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 Obalno-kraška Goriška regija regija Prihodki od prodaje na tujem trgu 54,4 24,5 (% čistih prihodkov od prodaje) Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Gospodarske družbe s sedežem v obalno-kraški regiji, katerih dejavnost sodi v kmetijstvo, lov, gozdarstvo ali ribištvo, so imele leta 2011 v povprečju dva zaposlena; vsak je bil v povprečju opremljen s 304 tisoč evrov sredstev. Te družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile dobrih 128 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in slabih 17 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Njihove letne stroške dela ter izplačano povprečno mesečno bruto plačo kaže preglednica 49. Gospodarske družbe s sedežem v goriški regiji, katerih dejavnost sodi v kmetijstvo, lov, gozdarstvo ali ribištvo, so imele leta 2011 v povprečju šest zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen s 94 tisoč evrov sredstev. Te družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile slabih 95 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in dobrih 33 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Njihove letne stroške dela ter izplačano povprečno mesečno bruto plačo kaže preglednica 49. 92 Preglednica 51: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, za kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, 2011 Povpreč- Poslovni Dodana Delež Število na Stroški sredstva prihodki vrednost dela na stroškov Plače na Regija zapo- na na dela v zapos- slenih na na zaposle- zaposle- zaposle- dodani lenega, v družbo zaposle- nega, v nega, v nega, v nega, v EUR vrednosti EUR tisoč EUR EUR EUR (%) Obalno- kraška regija 2,1 304 128.200 16.987 17.579 103,5 947 Goriška regija 5,9 94 94.656 33.461 24.212 72,4 1.438 Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Leta 2011 so aktivne družbe na Obalno-kraškem tako v ribištvu in gojenju morskih organizmov kot tudi v gozdarstvu v povprečju ustvarile nizke čiste dobičke (4.179 evrov oziroma 1.623 evrov), družbe v kmetijstvu in lovu pa so v povprečju izkazale precejšnjo izgubo (v višini slabih 18 tisoč evrov na družbo). Družbe v ribištvu in gojenju morskih organizmov, ki so na Obalno- kraškem glede na vrednost sredstev in kapitala relativno velike, dosegajo 0,53-odstotno donosnost sredstev in 0,84-odstotno donosnost kapitala. Stopnja donosnosti sredstev in kapitala družb v gozdarstvu je v povprečju nekoliko višja (0,72 % in 2,93 %). Na Goriškem so leta 2011 družbe v gozdarstvu v povprečju ustvarjale precej višje čiste dobičke (slabih 66 tisoč evrov na družbo) kot družbe v ribištvu in gojenju vodnih organizmov (1.218 evrov) ter družbe v kmetijstvu in lovu (591 evrov). Družbe v gozdarstvu, ki so na Goriškem glede na vrednost sredstev relativno velike, dosegajo večjo stopnjo donosnosti sredstev (2,91 %) kot družbe v kmetijstvu in lovu (0,30%) ter ribištvu in gojenju morskih organizmov (0,79%). Po stopnji donosnosti kapitala družbe v ribištvu in gojenju morskih organizmov (13,97 %) prehitevajo družbe v gozdarstvu (4,72 %), kar je posledica zelo skromnega kapitala družb v ribištvu in gojenju morskih organizmov. Družbe v kmetijstvu in lovu so leta 2011 izkazale zgolj 0,73-odstoten donos/čisti dobiček na kapital. 93 Preglednica 52: Uspešnost poslovanja družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Čisti poslovni EBIT na Čisti EBIT na Področje dejavnosti izid na aktivno EBITDA na poslovni izid aktivno EBITDA na po SKD 2008 aktivno družbo, aktivno na aktivno družbo, aktivno družbo, EUR družbo, EUR družbo, EUR EUR družbo, EUR EUR Skupaj A01-A03 –2.418 –12.909 –840 15.429 14.651 67.115 A01 Kmetijska proizvodnja in lov –17.689 –20.784 –5.056 591 503 8.980 A02 Gozdarstvo 1.625 2.214 15.954 65.752 62.599 266.281 A03 Ribištvo in gojenje vodnih 4.170 –11.250 –1.112 1.218 1.293 1.455 organizmov (Čista) (Čista) Koeficient (Čista) Koeficient Področje dejavnosti donosnost donosnost gospodar- (Čista) donosnost gospodar- po SKD 2008 sredstev v lastniškeg nosti donosnost lastniškeg nosti % a kapitala sredstev v % a kapitala v % poslovanja v % poslovanja Skupaj A01-A03 –0,31% –0,67% 0,781 2,33% 4,11% 1,024 A01 Kmetijska proizvodnja in lov –1,96% –11,50% 0,860 0,30% 0,73% 1,081 A02 Gozdarstvo 0,78% 2,93% 1,021 2,91% 4,72% 1,016 A03 Ribištvo in gojenje vodnih 0,53% 0,84% 0,734 0,79% 13,97% 1,010 organizmov Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Leta 2011 so na Obalno-kraškem družbe v kmetijstvu in lovu zabeležile visoke deleže dolga v virih sredstev (82,9 %). Podobno velja za družbe v gozdarstvu (kjer delež dolga v virih sredstev v povprečju znaša 73,4 %), družbe v ribištvu in gojenju vodnih organizmov pa v povprečju izkazujejo precej nižji delež dolga v virih sredstev (37,1 %). Ostale kazalnike prikazuje spodnja preglednica. Leta 2011 so na Goriškem daleč najvišji delež dolga v virih sredstev zabeležile družbe v ribištvu in gojenju morskih organizmov (kar 94,3 %), sledijo družbe kmetijstvu in lovu (58,4 %) in gozdarstvu (38,5 %). Temu vzorcu sledi tudi delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev. Ostale kazalnike prikazuje spodnja preglednica. 94 Preglednica 53: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Delež Delež Delež Delež Področje dolga v kratkoročnih Kapitalska dolga v kratkoročnih Kapitalska dejavnosti po virih obveznosti v pokritost virih obveznosti v pokritost SKD 2008 sredstev virih sredstev dolgoročnih sredstev virih sredstev dolgoročnih (%) (%) sredstev (%) (%) (%) sredstev (%) Skupaj A01-A03 53,4% 44,9% 150,4% 43,3% 27,1% 99,3% A01 Kmetijska proizvodnja in 82,9% 67,1% 41,8% 58,4% 43,0% 88,5% lov A02 Gozdarstvo 73,4% 49,9% 82,6% 38,5% 21,8% 102,0% A03 Ribištvo in gojenje vodnih 37,1% 32,9% 302,7% 94,3% 94,3% 25,6% organizmov Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 4.5.2 Rudarstvo V dejavnosti rudarstva sta bili leta 2011 na Goriškem aktivni dve družbi, na Obalno-kraškem pa pet družb. Z izjemo ene družbe na Obalno-kraškem, vse ostale družbe sodijo v področje dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin. Družbe je mogoče poimensko najti (med drugim tudi) preko spletnega portala Bizi.si. Preglednica 54: Število aktivnih gospodarskih družb v rudarstvu, 2011 Obalno-kraška Goriška regija Področja dejavnosti po SKD 2008 regija Število aktivnih družb B Rudarstvo skupaj 5 2 B08 Pridobivanje rudnin in kamnin 4 2 B09 Storitve za rudarstvo 1 0 Opomba: Upoštevane so družbe, ki so v letu 2011 ustvarile prihodke od prodaje ali izkazale stroške dela. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni prikaz. Na Obalno-kraškem je imela leta 2011 povprečna družba v rudarstvu slabih 3,3 milijona evrov sredstev, pri čemer je bilo 75 % sredstev dolgoročnih, 73 % sredstev so predstavljala opredmetena osnovna sredstva, 0,5% sredstev pa so družbe držale v obliki denarja. 95 Na Goriškem je imela leta 2011 povprečna družba v rudarstvu dobrih 4,4 milijona evrov sredstev, pri čemer je bilo 78 % sredstev dolgoročnih, 60 % sredstev so predstavljala opredmetena osnovna sredstva, 0,2 % sredstev pa so družbe držale v obliki denarja. Preglednica 55: Sredstva aktivnih družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 Obalno-kraška regija Področje Sredstva na Delež dolgoročnih Delež opredmetenih Delež denarnih dejavnosti po aktivno sredstev v celotnih osnovnih sredstev v sredstev v celotnih SKD 2008 družbo, v EUR sredstvih (%) celotnih sredstvih (%) sredstvih (%) B Rudarstvo skupaj 3.291.877 75,4% 73,3% 0,5% B08 Pridobivanje rudnin in 4.012.379 76,1% 74,0% 0,4% kamnin B09 Storitve za rudarstvo 409.872 47,2% 47,2% 3,6% Goriška regija Področje Sredstva na Delež dolgoročnih Delež opredmetenih Delež denarnih dejavnosti po aktivno sredstev v celotnih osnovnih sredstev v sredstev v celotnih SKD 2008 družbo, v EUR sredstvih (%) celotnih sredstvih (%) sredstvih (%) B Rudarstvo skupaj 4.438.022 78,3% 60,1% 0,2% B08 Pridobivanje rudnin in 4.438.022 78,3% 60,1% 0,2% kamnin Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Prihodki družb, ki pridobivajo rudnine in kamnine, so v letu 2011 na Goriškem v povprečju znašali dobrih 2 milijona evrov na aktivno družbo, na Obalno-kraškem pa slabih 2 milijona evrov na aktivno družbo. Obalno-kraška družba, ki izvaja storitve za rudarstvo je zabeležila dobrih 602,5 tisoč evrov prihodkov. Podatki o poslovnih prihodkih in čistih prihodkih od prodaje so v spodnji preglednici. 96 Preglednica 56: Prihodki aktivnih družb v rudarstvu, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Celotni Poslovni Celotni Poslovni Čisti prihodki Čisti prihodki prihodki na prihodki na prihodki na prihodki na Področje dejavnosti od prodaje na od prodaje na aktivno aktivno aktivno aktivno po SKD 2008 aktivno aktivno družbo, družbo, družbo, družbo, družbo, EUR družbo, EUR EUR EUR EUR EUR B Rudarstvo skupaj 1.691.682 1.587.478 1.123.862 2.036.887 2.000.948 1.977.430 B08 Pridobivanje 1.963.982 1.833.793 1.254.319 2.036.887 2.000.948 1.977.430 rudnin in kamnin B09 Storitve za 602.483 602.215 602.036 / / / rudarstvo Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Spodnja preglednica prikazuje koeficient koncentracije treh največjih družb v dejavnosti rudarstva. Ta kazalnik prikazuje delež prihodkov od prodaje treh družb z najvišjimi prihodki od prodaje v skupnih prihodkih od prodaje družb v preučevani dejavnosti (v tem primeru v rudarstvu) v izbrani regiji. Spodnja preglednica kaže, da v rudarstvu tako na Goriškem kot na Obalno-kraškem obstaja zelo visoka stopnja tržne koncentracije. Preglednica 57: Prihodki od prodaje največjih družb v rudarstvu, 2011 Goriška regija Obalno kraška regija B08 Pridobivanje B08 Pridobivanje B09 Storitve za Področje dejavnosti po SKD 2008: rudnin in kamnin rudnin in kamnin rudarstvo 3 227.510 Čisti prihodki od prodaje treh 2 22.428 2.150.372 največjih družb*, EUR 1 3.932.432 2.636.046 602.036 Skupni čisti prihodki od prodaje v 3.954.860 5.017.276 602.036 dejavnosti, EUR Stopnja koncentracije treh največjih 100% 99,93% 100,0% družb Opombi: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. *Če so zapisane manj kot 3 številke, obstajajo manj kot 3 aktivne družbe. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Gospodarske družbe v rudarstvu so izvozno zelo zaprte, ker velja zlasti za družbe na Goriškem, ki na tujem trgu ustvarijo zgolj 0,1 % prihodkov od prodaje. Družbe v rudarstvu na Obalno- kraškem na tujem trgu v povprečju ustvarijo 13,6 % prihodkov od prodaje. 97 Preglednica 58: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb v rudarstvu, 2011 Obalno- Goriška regija kraška regija Prihodki od prodaje na tujem trgu (% 0,1 13,6 čistih prihodkov od prodaje) Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Gospodarske družbe s sedežem v obalno-kraški regiji, katerih dejavnost sodi v področje rudarstva, so imele leta 2011 v povprečju 18 zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen s 155 tisoč evrov sredstev. Te družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile slabih 79 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in 38,5 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Njihove letne stroške dela ter izplačano povprečno mesečno bruto plačo kaže spodnja preglednica. Gospodarski družbi s sedežem v goriški regiji, katerih dejavnost sodi v področje rudarstva, sta imele leta 2011 v povprečju 22 zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen z 205 tisoč evrov sredstev. Družbi sta leta 2011 v povprečju ustvarili dobrih 91 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in dobrih 37 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Povprečje njunih letnih stroškov dela ter izplačano povprečno mesečno bruto plačo kaže spodnja preglednica. Preglednica 59: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, za rudarstvo, 2011 Poslovni Dodana Delež Sredstva Stroški Število prihodki vrednost stroškov Plače na na dela na zapo- na na dela v zapos- Regija zaposle- zaposle- slenih na zaposle- zaposle- dodani lenega nega nega družbo nega nega vrednosti (EUR) (000 EUR) (EUR) (EUR) (EUR) (%) Obalno- 17,7 155 78.943 38.536 25.386 65,9 1.546 kraška regija Goriška regija 22,2 205 91.340 37.276 26.674 71,6 1.569 Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Leta 2011 so aktivne družbe na Obalno-kraškem tako v dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin kot tudi v dejavnosti storitev za rudarstvo v povprečju ustvarile pozitiven poslovni izid. Družbe v dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin so dosegle 1,9-odstotno donosnost sredstev in 3,3-odstotno donosnost kapitala. Stopnji čiste donosnosti sredstev in kapitala družbe, ki izvaja storitve za rudarstvo, pa sta bili znatno višji (8,4 % in 88,5 %). Družba ima namreč skromen obseg lastniškega kapitala (slabih 39 tisoč evrov). Na Goriškem sta leta 2011 družbi v rudarstvu v povprečju ustvarili izgubo v višini 159 tisoč evrov (povprečni EBIT je znašal -121,5 tisoč evrov, EBITDA pa +235,5 tisoč evrov) in tako izkazali negativno čisto donosnosti sredstev in kapitala. 98 Preglednica 60: Uspešnost poslovanja gospodarskih družb v rudarstvu, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Čisti Čisti poslovni EBIT na EBITDA na poslovni EBIT na EBITDA na Področje dejavnosti po izid na aktivno aktivno izid na aktivno aktivno SKD 2008 aktivno družbo, družbo, aktivno družbo, družbo, družbo, EUR EUR družbo, EUR EUR EUR EUR B Rudarstvo skupaj 66.827 88.339 278.850 –-157.958 –121.468 235.485 B08 Pridobivanje rudnin in kamnin 74.931 99.346 325.495 –157.958 –121.468 235.485 B09 Storitve za rudarstvo 34.412 44.311 92.270 (Čista) (Čista) Koeficient (Čista) (Čista) Koeficient Področje dejavnosti po donosnost donosnost gospodar- donosnost donosnost gospodar- SKD 2008 sredstev v lastniškega nosti sredstev v lastniškega nosti % kapitala v kapitala v % poslovanja % % poslovanja B Rudarstvo skupaj 2,0% 3,6% 1,002 –3,6% –4,3% 0,931 B08 Pridobivanje rudnin in kamnin 1,9% 3,3% 0,996 –3,6% –4,3% 0,931 B09 Storitve za rudarstvo 8,4% 88,5% 1,079 Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Leta 2011 so družbe s področja rudarstva na Obalno-kraškem izkazale 43,8 % dolga v vseh virih sredstev. Med viri sredstev je bilo 23 % kratkoročnih obveznosti. Kapital je pokrival tri četrtine dolgoročnih sredstev. Podrobnejši podatki so v spodnji preglednici. Leta 2011 sta družbi s področja rudarstva na Goriškem izkazali 16,9 % dolga v vseh virih sredstev. Med njunimi viri sredstev je bilo 11,2 % kratkoročnih obveznosti. Vrednost njunega kapitala je višja od vrednosti dolgoročnih sredstev. 99 Preglednica 61: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja družb v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Delež Delež Kapitalska Kapitalska Delež dolga v kratkoročnih Delež dolga v kratkoročnih Področje dejavnosti pokritost pokritost virih obveznosti v virih obveznosti v po SKD 2008 dolgoročnih dolgoročnih sredstev (%) virih sredstev (%) virih sredstev (%) sredstev (%) sredstev (%) sredstev (%) B Rudarstvo skupaj 43,8% 23,0% 74,5% 16,9% 11,2% 106,1% B08 Pridobivanje 42,6% 21,3% 75,4% 16,9% 11,2% 106,1% rudnin in kamnin B09 Storitve za 90,5% 90,5% 20,1% rudarstvo Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 4.5.3 Predelovalne dejavnosti V predelovalnih dejavnostih so na Goriškem v letu 2011 poslovale skupaj 403 družbe. Na Obalno-kraškem je bilo v predelovanih dejavnostih 306 aktivnih družb. Družbe je mogoče poimensko najti preko spletnega portala Bizi.si. Na Goriškem je bilo največ aktivnih družb skoncentriranih v dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (104 od 403 družb). Po številu aktivnih družb sledijo sledeče predelovalne dejavnosti: obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva (32 družb), proizvodnja drugih strojev in naprav (31 družb), proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (30 družb) ter proizvodnja živil (28 družb). Tudi na Obalno-kraškem je bilo največ aktivnih družb skoncentriranih v dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (61 od 306 družb). Po številu aktivnih družb sledijo sledeče predelovalne dejavnosti: popravila in montaža strojev in naprav (41 družb), proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (30 družb), proizvodnja živil (28 družb), proizvodnja drugih strojev in naprav (18 družb) ter tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (17 družb). 100 Preglednica 62: Število aktivnih družb po predelovanih dejavnostih, 2011 Obalno-kraška Področje dejavnosti po SKD 2008 regija Goriška regija Število aktivnih družb Predelovalne dejavnosti (C10–C33) 306 403 C10 Proizvodnja živil 28 28 C11 Proizvodnja pijač 3 7 C12 Proizvodnja tobačnih izdelkov 0 0 C13 Proizvodnja tekstilij 12 9 C14 Proizvodnja oblačil 5 6 C15 Proizvodnja usnjenih in sorodnih izdelkov 0 4 C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 12 32 C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 1 5 C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 17 20 C19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 0 0 C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 7 7 C21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov 0 0 C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 30 30 C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 15 21 C24 Proizvodnja kovin 3 7 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 61 104 C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 10 7 C27 Proizvodnja električnih naprav 11 20 C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 18 31 C29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 7 12 C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 9 6 C31 Proizvodnja pohištva 4 24 C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 12 10 C33 Popravila in montaža strojev in naprav 41 13 Opomba: Upoštevane so družbe, ki so v letu 2011 ustvarile prihodke od prodaje ali izkazale stroške dela. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni prikaz. Leta 2011 so na Obalno-kraškem po vrednosti sredstev največje predelovalne družbe prevladovale v dejavnostih proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (67,6 milijona evrov sredstev na družbo), proizvodnje kemikalij in kemičnih izdelkov (14,4 milijona evrov) ter proizvodnje pijač (7,3 milijona evrov). Po vrednosti sredstev na aktivno družbo sledijo: proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (4,2 milijona evrov), druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (4,4 milijona evrov) in proizvodnja živil (3,2 milijona evrov). Ostali podatki so na voljo v preglednici 61. 101 Preglednica 63: Sredstva aktivnih družb po predelovanih dejavnostih na Obalno-kraškem, 2011 Obalno-kraška regija Delež Delež Sredstva na dolgoročnih opredmetenih Delež denarnih Področje dejavnosti po SKD 2008 aktivno sredstev v osnovnih sredstev v družbo, v EUR celotnih sredstev v celotnih sredstvih (%) celotnih sredstvih (%) sredstvih (%) Predelovalne dejavnosti (C10-C33) 3.331.907 50,6% 23,8% 1,2% C10 Proizvodnja živil 3.184.585 48,0% 30,9% 0,8% C11 Proizvodnja pijač 7.292.111 58,3% 57,3% 0,2% C13 Proizvodnja tekstilij 416.259 38,9% 35,9% 1,0% C14 Proizvodnja oblačil 196.563 16,4% 16,2% 7,2% C15 Proizvodnja usnjenih in sorodnih izdelkov / / / / C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen 255.237 40,0% 39,3% 1,9% pohištva C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 1.931.222 59,1% 58,3% 3,7% C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 202.221 66,2% 64,8% 2,7% C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 14.436.926 62,1% 31,0% 0,7% C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 949.497 63,8% 60,5% 3,0% C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 4.246.063 65,7% 49,5% 1,8% C24 Proizvodnja kovin 2.331.523 51,5% 49,8% 2,8% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 1.365.562 46,8% 30,3% 2,8% C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 1.000.655 31,4% 22,9% 4,8% C27 Proizvodnja električnih naprav 588.520 50,1% 36,1% 1,4% C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 1.519.556 39,4% 36,9% 6,7% C29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 67.614.463 51,6% 10,6% 0,0% C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 1.073.281 24,9% 10,5% 1,5% C31 Proizvodnja pohištva 2.342.067 64,3% 56,6% 3,6% C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 4.354.208 28,6% 24,5% 4,5% C33 Popravila in montaža strojev in naprav 540.707 14,8% 13,7% 3,2% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Leta 2011 so na Goriškem po vrednosti sredstev največje predelovalne družbe prevladovale v dejavnostih proizvodnje električnih naprav (dobrih 20 milijonov evrov sredstev na družbo), proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (slabih 17 milijonov evrov) ter proizvodnje 102 nekovinskih mineralnih izdelkov (slabih 13 milijonov evrov). Po vrednosti sredstev na aktivno družbo sledijo: proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov (6,7 milijona evrov), proizvodnja živil (5,2 milijona evrov), proizvodnja tekstilij (3 milijone evrov) ter proizvodnja drugih strojev in naprav (3 milijone evrov). Ostali podatki so na voljo v preglednici 62. 103 Preglednica 64: Sredstva aktivnih družb po predelovanih dejavnostih na Goriškem, 2011 Goriška regija Delež Delež Sredstva na dolgoročnih opredmetenih Delež denarnih Področje dejavnosti po SKD 2008 aktivno sredstev v osnovnih sredstev v družbo, v EUR celotnih sredstev v celotnih sredstvih (%) celotnih sredstvih (%) sredstvih (%) Predelovalne dejavnosti (C10-C33) 3.557.221 53,0% 37,4% 2,8% C10 Proizvodnja živil 5.230.833 55,2% 38,2% 1,4% C11 Proizvodnja pijač 2.785.204 56,3% 55,8% 0,1% C13 Proizvodnja tekstilij 3.029.203 60,2% 31,6% 1,6% C14 Proizvodnja oblačil 261.631 42,9% 42,4% 0,2% C15 Proizvodnja usnjenih in sorodnih izdelkov 2.707.698 22,0% 14,8% 8,2% C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen 577.358 51,1% 46,8% 2,2% pohištva C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 573.239 47,8% 45,8% 4,9% C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 377.110 57,1% 53,2% 2,5% C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 6.672.472 54,1% 45,9% 2,9% C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 1.104.171 53,0% 45,9% 2,5% C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 12.962.510 73,9% 51,3% 0,4% C24 Proizvodnja kovin 1.371.598 33,5% 29,1% 3,3% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 645.421 38,6% 37,1% 7,2% C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 264.267 43,3% 40,8% 4,6% C27 Proizvodnja električnih naprav 20.019.875 48,5% 31,0% 5,4% C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 3.009.155 47,0% 30,5% 3,4% C29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 16.914.565 43,1% 29,5% 0,2% C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 1.534.191 64,3% 54,8% 1,1% C31 Proizvodnja pohištva 1.626.515 46,4% 39,1% 2,1% C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 1.741.877 46,2% 36,7% 3,8% C33 Popravila in montaža strojev in naprav 470.518 21,6% 17,7% 7,6% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Na Obalno-kraškem največje (aktivne) družbe glede na celotne prihodke v letu 2011 poslujejo v dejavnostih proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (59,6 milijona evrov celotnih prihodkov na družbo) ter proizvodnje kemikalij in kemičnih izdelkov (11,1 milijona evrov 104 celotnih prihodkov na družbo). Po celotnih letnih prihodkih na aktivno družbo sledijo sledeče dejavnosti: proizvodnja živil (3,6 milijona evrov), proizvodnja kovin (3,3 milijona evrov) in proizvodnja pijač (3,1 milijona evrov). Ostali podatki so na voljo v spodnji preglednici. Na Goriškem največje (aktivne) družbe glede na celotne prihodke v letu 2011 poslujejo v dejavnostih proizvodnje električnih naprav (24,1 milijona evrov celotnih prihodkov na družbo) in v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (21,6 milijona evrov celotnih prihodkov na družbo). Po celotnih letnih prihodkih na aktivno družbo sledijo sledeče dejavnosti: proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov (slabih 7 milijonov evrov), proizvodnja živil (dobrih 6 milijonov evrov) in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (dobrih 5 milijona evrov). Ostali podatki so na voljo v spodnji preglednici. Preglednica 65: Prihodki družb po predelovanih dejavnostih, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Celotni Poslovni Čisti Celotni Poslovni Čisti Področje dejavnosti prihodki prihodki prihodki od prihodki na prihodki prihodki od po SKD 2008 na aktivno na aktivno prodaje na na aktivno prodaje na družbo, družbo, aktivno aktivno družbo, aktivno EUR EUR družbo, EUR družbo, EUR EUR družbo, EUR Predelovalne dejavnosti (C10-C33) 2.915.271 2.882.288 2.830.852 3.576.052 3.469.762 3.413.323 C10 Proizvodnja živil 3.628.897 3.539.986 3.492.565 6.054.314 5.868.977 5.833.527 C11 Proizvodnja pijač 3.131.995 3.065.469 2.819.391 1.530.033 1.580.531 1.476.038 C13 Proizvodnja tekstilij 386.509 381.595 379.287 3.051.981 2.980.402 2.967.605 C14 Proizvodnja oblačil 232.603 222.763 222.763 102.258 99.924 98.479 C15 Proizvodnja usnjenih in sorodnih / / / 3.049.908 3.006.482 2.995.041 izdelkov C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov 283.684 281.813 281.604 378.728 366.697 365.348 iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz 2.995.661 2.993.940 2.987.106 463.523 460.398 458.440 papirja C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev 173.244 171.062 164.141 332.958 325.768 321.419 zapisa C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih 11.110.02 izdelkov 6 11.026.629 10.939.043 6.971.425 6.690.398 6.622.845 C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in 669.012 653.234 646.316 1.363.355 1.374.492 1.352.984 plastičnih mas 105 C23 Proizvodnja nekovinskih 2.943.345 2.889.042 2.876.839 5.107.745 4.295.839 4.060.583 mineralnih izdelkov C24 Proizvodnja kovin 3.262.578 3.234.782 3.210.385 1.858.218 1.868.327 1.863.949 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in 1.436.054 1.426.207 1.417.023 698.827 687.615 679.366 naprav C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in 1.570.978 1.513.837 1.481.755 177.887 176.807 175.475 optičnih izdelkov C27 Proizvodnja električnih naprav 513.959 508.022 499.038 24.058.281 23.785.778 23.413.994 C28 Proizvodnja drugih strojev in 2.062.631 2.061.172 2.054.639 3.116.936 3.030.848 2.986.744 naprav C29 Proizvodnja motornih vozil, 59.645.958 59.318.401 58.653.442 21.624.231 20.969.922 20.736.339 prikolic in polprikolic C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 1.038.087 1.070.260 995.997 1.584.875 1.524.335 1.319.550 C31 Proizvodnja pohištva 1.155.907 1.113.007 1.080.037 1.909.498 1.906.176 1.880.355 C32 Druge raznovrstne predelovalne 1.969.456 1.851.648 1.631.196 1.432.043 1.398.882 1.373.678 dejavnosti C33 Popravila in montaža strojev in 315.404 304.996 225.875 669.822 662.794 659.036 naprav Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Spodnji preglednici prikazujeta koeficient koncentracije treh največjih družb v različnih predelovalnih dejavnostih. Ta kazalnik prikazuje delež prihodkov od prodaje treh družb z najvišjimi prihodki od prodaje v skupnih prihodkih od prodaje družb v preučevani dejavnosti v izbrani regiji. Na Obalno-kraškem je bila v letu 2011 v proizvodnji pijač, v proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja ter v proizvodnji kovin dosežena 100 % koncentracija treh družb, z zelo visokimi stopnjami koncentracije (od slabih 97 do skoraj 100 %) pa sledijo: proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, proizvodnja pohištva, proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov ter druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (glejte preglednico 64). Na Goriškem je najvišja stopnja koncentracije dosežena v sledečih predelovalnih dejavnostih (glejte preglednico 65): proizvodnji usnjenih in sorodnih izdelkov (99,9 %), proizvodnji drugih vozil in plovil (99,1 %), proizvodnji pijač (97,8 %), proizvodnji motornih vozil, prikolic in 106 polprikolic (96,3 %), proizvodnji tekstilij (96,1 %) ter proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (96 %). 107 Preglednica 66: Prihodki od prodaje največjih igralcev po predelovalnih dejavnostih na Obalno- kraškem, 2011 Skupni čisti Stopnja Čisti prihodki od prodaje treh največjih prihodki od tržne Področje dejavnosti po SKD Število družb, EUR prodaje v koncen- 2008 družb dejavnosti, tracije EUR (1+2+3) 3 2 1 (e) /e, % C10 Proizvodnja živil 28 11.115.526 21.659.168 40.888.030 97.791.824 75,3% C11 Proizvodnja pijač 3 79.561 306.671 8.071.942 8.458.174 100,0% C13 Proizvodnja tekstilij 12 385.858 1.258.569 1.549.292 4.551.445 70,2% C14 Proizvodnja oblačil 5 64.004 66.357 922.487 1.113.817 94,5% C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in 12 817.317 1.067.065 1.135.320 3.379.242 89,4% protja, razen pohištva C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 1 2.987.106 2.987.106 100,0% C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih 17 232.191 290.535 1.605.665 2.790.403 76,3% nosilcev zapisa C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 7 8.042.707 18.173.923 49.979.981 76.573.303 99,5% C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 30 2.870.069 2.920.231 4.003.414 19.389.473 50,5% C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih 15 5.855.119 8.512.636 14.895.918 43.152.586 67,8% izdelkov C24 Proizvodnja kovin 3 1.479.552 1.826.598 6.325.006 9.631.156 100,0% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in 61 4.616.693 5.091.168 42.254.163 86.438.395 60,1% naprav C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih 10 993.867 5.506.273 6.630.063 14.817.549 88,6% in optičnih izdelkov C27 Proizvodnja električnih naprav 11 854.940 1.288.985 1.668.919 5.489.417 69,5% C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 18 4.777.900 6.946.808 16.733.881 36.983.497 76,9% C29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 7 132.527 823.639 409.350.225 410.574.096 99,9% C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 9 328.210 1.826.045 6.147.901 8.963.969 92,6% C31 Proizvodnja pohištva 4 178.448 889.889 3.244.910 4.320.147 99,8% C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 12 326.100 9.184.503 9.446.800 19.574.353 96,8% C33 Popravila in montaža strojev in naprav 41 773.251 1.495.311 2.642.056 9.260.858 53,0% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 108 Preglednica 67: Prihodki od prodaje največjih igralcev po predelovalnih dejavnostih na Goriškem, 2011 Čisti prihodki od prodaje treh največjih Skupni čisti Stopnja družb, EUR prihodki od tržne Področje dejavnosti po SKD Število prodaje v koncen- 2008 družb dejavnosti, tracije 3 2 1 EUR (1+2+3) (e) /e, % C10 Proizvodnja živil 28 18.093.164 48.221.124 53.551.034 163.338.754 73,4% C11 Proizvodnja pijač 7 88.958 140.537 9.879.864 10.332.264 97,8% C13 Proizvodnja tekstilij 9 1.817.469 2.827.871 21.026.597 26.708.448 96,1% C14 Proizvodnja oblačil 6 37.735 121.159 362.831 590.876 88,3% C15 Proizvodnja usnjenih in sorodnih izdelkov 4 15.837 147.387 11.805.824 11.980.164 99,9% C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in 32 1.049.971 1.708.775 3.563.864 11.691.131 54,1% protja, razen pohištva C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 5 400.158 535.314 946.259 2.292.199 82,1% C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih 20 315.957 526.348 3.704.077 6.428.379 70,7% nosilcev zapisa C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 7 1.879.647 4.039.627 38.589.008 46.359.918 96,0% C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 30 3.482.222 7.388.856 10.047.980 40.589.523 51,5% C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih 21 6.911.213 8.456.610 46.418.561 85.272.238 72,5% izdelkov C24 Proizvodnja kovin 7 893.315 2.844.748 7.449.466 13.047.646 85,7% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in 104 2.578.350 8.392.607 16.663.125 70.654.036 39,1% naprav C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih 7 166.714 222.856 680.734 1.228.327 87,1% in optičnih izdelkov C27 Proizvodnja električnih naprav 20 70.614.586 122.295.555 151.526.208 468.279.882 73,6% C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 31 7.296.471 16.038.880 32.464.218 92.589.055 60,3% C29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 12 15.031.301 30.184.052 194.411.499 248.836.072 96,3% C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 6 60.065 61.385 7.722.775 7.917.300 99,1% C31 Proizvodnja pohištva 24 5.167.296 9.937.636 11.864.198 45.128.528 59,8% C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 10 2.527.910 3.548.389 5.523.060 13.736.777 84,4% C33 Popravila in montaža strojev in naprav 13 488.515 1.577.195 5.081.749 8.567.466 83,4% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 109 Družbe v predelovanih dejavnostih na Obalno-kraškem so leta 2011 na tujih trgih ustvarile dobrih 66,5 % prihodkov od prodaje. Najbolj izvozno naravnana področja predelovalnih dejavnosti v obalno-kraški regiji so: proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (97,3 %), druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (80,9 %), proizvodnja drugih vozil in plovil (73,8 %), proizvodnja oblačil (71,8 %) ter proizvodnja drugih strojev in naprav (68,6 %). Družbe v predelovanih dejavnostih na Goriškem so leta 2011 na tujih trgih ustvarile 58,5 % prihodkov od prodaje. Najbolj izvozno naravnana področja predelovalnih dejavnosti v goriški regiji so: proizvodnja drugih vozil in plovil (91,1 %), proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (90,2 %), proizvodnja tekstilij (81,2 %), proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov (76,2 %), druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (68,8 %), proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (68,2 %), proizvodnja drugih strojev in naprav (68,0 %) ter proizvodnja pohištva (66,8 %). Preglednica 68: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb po predelovanih dejavnostih, 2011 Obalno-kraška Goriška regija regija Področje dejavnosti po SKD 2008 Prihodki od prodaje na tujem trgu (% čistih prihodkov od prodaje) Predelovalne dejavnosti (C10-C33) 66,5 58,5 Proizvodnja živil (10) 16,3 26,3 Proizvodnja pijač (11) 1,4 11,8 Proizvodnja tobačnih izdelkov (12) 0,0 0,0 Proizvodnja tekstilij (13) 34,2 81,2 Proizvodnja oblačil (14) 71,8 14,2 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (15) 0,0 68,2 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva (16) 39,8 58,4 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 3,0 41,0 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (18) 13,3 5,6 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov (19) 0,0 0,0 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 23,5 76,2 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov (21) 0,0 0,0 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 61,2 32,6 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 51,8 33,1 Proizvodnja kovin (24) 31,5 57,4 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (25) 49,9 17,3 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (26) 24,1 55,5 Proizvodnja električnih naprav (27) 24,7 62,2 Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 68,6 68,0 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 97,3 90,2 Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) 73,8 91,1 Proizvodnja pohištva (31) 54,2 66,8 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (32) 80,9 68,8 Popravila in montaža strojev in naprav (33) 28,9 6,3 Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). 110 Gospodarske družbe v predelovalnih dejavnostih s sedežem v obalno-kraški regiji so imele leta 2011 v povprečju 12 zaposlenih (kar je precej manj kot v goriški regiji). Povprečen zaposleni je bil opremljen z 240 tisoč evrov sredstev (kar je precej več kot v goriški regiji). Te družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile dobrih 206 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in dobrih 37 evrov dodane vrednosti na zaposlenega (kar je več kot na Goriškem). V povprečju je mesečna bruto plača zaposlenega v predelovalni dejavnosti na Obalno kraškem znašala 1.328 evrov, stroški dela na zaposlenega pa so na letni ravni v povprečju znašali slabih 22 tisoč evrov (podobno kot na Goriškem). Največje povprečno število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih na Obalno kraškem so imele družbe v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (137 zaposlenih na aktivno družbo), proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (35), proizvodnji kovin (34) ter proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (23). Največjo dodano vrednost na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih na Obalno kraškem so v povprečju ustvarile družbe v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (30.717 evrov), proizvodnji drugih strojev in naprav (25.962 evrov), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (24.336 evrov), proizvodnji pijač (24.316 evrov) in proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (23.921 evrov). Družbe v teh predelovalnih dejavnostih so tudi izplačevale najvišje povprečne mesečne bruto plače. 111 Preglednica 69: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, po predelovanih dejavnostih na Obalno-kraškem, 2011 Obalno-kraška regija Sredstva Poslovni Dodana Stroški Delež Področje dejavnosti po SKD Število na prihodki vrednost dela na stroškov Plače na 2008 zaposle- zaposle- na na dela v zapo- nih na nega zaposle- zaposle- zapo- dodani slenega podjetje (tisoč nega nega slenega vrednosti, (EUR) EUR) (EUR) (EUR) (EUR) (%) Predelovalne dejavnosti (C10-C33) 12,1 240 206.115 37.370 21.999 58,9 1.328 Proizvodnja živil (10) 15,7 173 201.495 33.583 18.401 54,8 1.114 Proizvodnja pijač (11) 18,0 209 86.080 31.933 24.316 76,1 1.493 Proizvodnja tekstilij (13) 5,0 84 78.180 23.551 17.216 73,1 981 Proizvodnja oblačil (14) 2,8 60 65.541 20.346 17.974 88,3 1.118 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, 1,9 251 92.879 19.509 17.657 90,5 1.075 razen pohištva (16) Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 23,4 84 127.551 32.921 22.184 67,4 1.376 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih 2,6 79 61.533 25.465 18.885 74,2 1.103 nosilcev zapisa (18) Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 35,2 420 312.221 59.057 30.717 52,0 1.927 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 4,8 177 120.844 34.268 21.364 62,3 1.309 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 13,4 268 181.069 41.625 23.921 57,5 1.437 Proizvodnja kovin (24) 34,3 66 94.960 30.212 20.700 68,5 1.208 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in 14,1 87 90.722 28.430 21.203 74,6 1.233 naprav (25) Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih 13,8 73 113.197 30.173 22.146 73,4 1.202 izdelkov (26) Proizvodnja električnih naprav (27) 5,0 101 86.224 29.293 20.997 71,7 1.306 Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 9,3 166 208.901 38.083 25.962 68,2 1.632 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 137,4 490 430.388 50.771 22.024 43,4 1.360 Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) 6,6 119 94.262 12.035 23.279 193,4 1.429 Proizvodnja pohištva (31) 10,3 131 61.606 17.748 14.463 81,5 882 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 8,3 340 146.005 42.684 24.336 57,0 1.505 (32) Popravila in montaža strojev in naprav (33) 2,5 207 116.977 36.711 21.766 59,3 1.282 Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). 112 Gospodarske družbe v predelovalnih dejavnostih s sedežem v goriški regiji so imele leta 2011 v povprečju 27 zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen s 126 tisoč evrov sredstev. Te družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile dobrih 123 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in dobrih 32 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. V povprečju je mesečna bruto plača zaposlenega v predelovalni dejavnosti na Goriškem znašala 1.316 evrov, stroški dela na zaposlenega pa so na letni ravni v povprečju znašali slabih 22 tisoč evrov. Največje povprečno število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih na Goriškem so zabeležile družbe v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (171 zaposlenih na aktivno družbo), proizvodnji električnih naprav (163), proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (53), proizvodnji živil (47) ter proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (40). Največjo dodano vrednost na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih na Goriškem so v povprečju ustvarile družbe v proizvodnji drugih vozil in plovil (58.769 evrov), proizvodnji tekstilij (38.465 evrov), proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (38.411 evrov), popravilu in montaži strojev in naprav (36.629 evrov), proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (36.317 evrov) in proizvodnji električnih naprav (36.038). Družbe v teh predelovalnih dejavnostih so pretežno izplačevale najvišje povprečne mesečne bruto plače. 113 Preglednica 70: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, po predelovanih dejavnostih na Goriškem, 2011 Goriška regija Sredstva Poslovni Dodana Stroški Delež Plače Področje dejavnosti po SKD Število na prihodki vrednost dela na stroškov na 2008 zaposle- zaposle- na na dela v nih na nega zaposle- zaposle- zaposle- dodani zaposl podjetje (tisoč nega nega nega vrednosti, enega EUR) (EUR) (EUR) (EUR) (%) (EUR) Predelovalne dejavnosti (C10-C33) 26,7 126 123.135 32.182 21.628 67,2 1.316 Proizvodnja živil (10) 46,7 105 123.743 27.935 19.630 70,3 1.209 Proizvodnja pijač (11) 12,6 176 93.523 14.236 17.585 123,5 1.069 Proizvodnja tekstilij (13) 13,8 174 178.911 38.465 22.945 59,7 1.420 Proizvodnja oblačil (14) 0,7 270 92.923 25.976 22.575 86,9 1.371 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (15) 40,2 67 75.554 23.567 19.789 84,0 1.184 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, 3,5 147 102.170 21.547 18.704 86,8 1.148 razen pohištva (16) Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 3,1 157 121.927 33.651 20.501 60,9 1.232 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih 5,0 72 63.056 23.460 20.197 86,1 1.286 nosilcev zapisa (18) Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 52,7 160 202.190 38.411 23.942 62,3 1.538 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 10,1 105 128.923 29.130 21.539 73,9 1.336 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 34,3 382 118.331 36.317 25.223 69,5 1.513 Proizvodnja kovin (24) 14,7 88 126.005 31.883 20.538 64,4 1.250 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in 7,5 89 86.975 31.506 22.196 70,4 1.377 naprav (25) Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih 2,2 115 80.576 24.679 19.056 77,2 1.075 izdelkov (26) Proizvodnja električnih naprav (27) 162,9 117 139.744 36.038 21.508 59,7 1.295 Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 25,5 112 116.654 30.038 24.581 81,8 1.491 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 171,3 96 124.351 32.439 22.089 68,1 1.346 Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) 8,0 134 147.189 58.769 30.004 51,1 1.906 Proizvodnja pohištva (31) 18,8 85 100.337 23.479 17.412 74,2 1.033 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 22,6 71 48.388 24.278 17.039 70,2 1.007 (32) Popravila in montaža strojev in naprav (33) 3,9 112 160.280 36.629 22.627 61,8 1.408 Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). 114 Leta 2011 so na Obalno-kraškem največje čiste dobičke v predelovalnih dejavnostih v povprečju ustvarjale družbe v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (dobrih 520 tisoč evrov na aktivno družbo) in v proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (slabih 83 tisoč evrov na aktivno družbo). Po čistem dobičku na aktivno družbo sledijo: proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov (slabih 78 tisoč prihodkov na družbo), proizvodnja živil (dobrih 74 tisoč evrov na družbo) in proizvodnja kovin (dobrih 63 tisoč evrov na družbo). Največje izgube v tej regiji so v letu 2011 beležile družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo drugih vozil in plovil (z izgubo v višini slabih 188 tisoč evrov na družbo), proizvodnjo pijač (s 77,5 tisoč evrov izgube na družbo) in proizvodnjo pohištva (s 33 tisoč evrov izgube na družbo). Ostali podatki so na voljo v spodnji preglednici. Leta 2011 so na Goriškem največje čiste dobičke v predelovalnih dejavnostih v povprečju ustvarjale družbe v proizvodnji električnih naprav (dober milijon evrov na aktivno družbo) in proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (405 tisoč evrov na aktivno družbo). Po čistem dobičku na aktivno družbo sledijo: proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov (slabih 174 tisoč evrov), proizvodnja drugih vozil in plovil (dobrih 127 tisoč evrov), proizvodnja tekstilij (95,5 tisoč evrov) ter druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (90,7 tisoč evrov). Največje izgube v letu 2011 v tej regiji so v povprečju zabeležile družbe v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (izguba v višini dobrih 404 tisoč evrov na aktivno družbo), v proizvodnji pijač (z 284 tisoč evri izgube na družbo) in v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (s 97 tisoč evri izgube na družbo). Ostali podatki so na voljo v spodnji preglednici. Preglednica 71: Poslovni izidi družb po predelovanih dejavnostih, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Čisti Čisti poslovni EBIT na EBITDA na poslovni EBIT na EBITDA na Področje dejavnosti po izid na aktivno aktivno izid na aktivno aktivno SKD 2008 aktivno družbo družbo aktivno družbo družbo družbo (EUR) (EUR) družbo (EUR) (EUR) (EUR) (EUR) Predelovalne dejavnosti (C10-C33) 19.598 86.734 215.206 46.839 83.158 294.761 C10 Proizvodnja živil 74.220 134.044 271.934 56.696 113.699 405.598 C11 Proizvodnja pijač –77.496 –101.189 275.436 –283.752 –216.141 –54.324 C13 Proizvodnja tekstilij 2.078 9.107 30.563 95.533 153.249 261.458 C14 Proizvodnja oblačil 6.092 1.236 8.063 –3.500 795 5.608 C15 Proizvodnja usnjenih in sorodnih / / / 39.686 71.064 152.047 izdelkov C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz –6.290 –4.016 8.569 –31.531 –25.030 10.392 lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 115 C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 82.867 121.570 251.455 15.967 23.751 51.262 C18 Tiskarstvo in razmnoževanje –852 –349 18.295 –13.180 –11.036 16.711 posnetih nosilcev zapisa C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih 77.881 343.141 949.843 173.666 80.348 459.017 izdelkov C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in 14.614 26.429 74.714 –97.270 –61.375 84.886 plastičnih mas C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih 3.098 95.989 286.395 –404.122 –606.149 398.813 izdelkov C24 Proizvodnja kovin 63.414 86.963 326.387 54.503 79.712 166.834 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, –8.214 20.228 116.118 14.118 25.647 73.883 razen strojev in naprav C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih 35.590 45.756 110.829 1.658 3.287 12.339 izdelkov C27 Proizvodnja električnih naprav 15.580 26.414 48.870 1.053.194 1.405.557 2.485.338 C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 23.453 45.517 111.180 –5.859 32.504 143.467 C29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic 520.301 2.264.560 3.953.728 404.900 806.445 1.598.694 in polprikolic C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil –187.672 –149.185 –98.348 127.341 171.413 305.666 C31 Proizvodnja pohištva –32.957 –4.379 60.563 1.139 19.326 115.461 C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 14.511 23.103 241.877 90.701 113.561 212.842 C33 Popravila in montaža strojev in 10.709 10.784 36.799 27.552 31.739 57.627 naprav Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Leta 2011 so na Obalno-kraškem v povprečju najvišje stopnje čiste donosnosti sredstev dosegale družbe v sledečih predelovalnih dejavnostih: proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (4,3 %), proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (3,6 %), proizvodnji oblačil (3,1 %), proizvodnji kovin (2,7 %) in proizvodnji električnih naprav (2,6 %). Čista donosnost kapitala je bila v povprečju najvišja v dejavnostih proizvodnje drugih vozil in plovil (20,3 %), proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja (17,4 %), proizvodnje oblačil (14,6 %), proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas (10,2 %) in proizvodnje električnih naprav (9,8 %). Najvišje koeficiente gospodarnosti iz poslovanja so obalno-kraške družbe v povprečju dosegale v dejavnostih proizvodnje električnih naprav (1,056), proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja 116 (1,045), proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (1,042) ter popravila in montaže strojev in naprav (1,040). Leta 2011 so na Goriškem v povprečju najvišje stopnje čiste donosnosti sredstev dosegale družbe v sledečih predelovalnih dejavnostih: proizvodnji drugih vozil in plovil (8,3 %), popravilu in montaži strojev in naprav (5,9 %), proizvodnji električnih naprav (5,3 %), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (5,2 %), proizvodnji kovin (4,0 %) in proizvodnji tekstilij (3,2 %). Čista donosnost kapitala je bila v povprečju najvišja v dejavnostih proizvodnje drugih vozil in plovil (24,3 %), popravila in montaže strojev in naprav (11,6 %), proizvodnje kovin (11,3 %), proizvodnje tekstilij (10,3 %), proizvodnje električnih naprav (10,3 %) in proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (9,8 %). Najvišje koeficiente gospodarnosti iz poslovanja (tj. razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki) so goriške družbe v povprečju dosegale v dejavnostih proizvodnje drugih vozil in plovil (1,096), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnosti (1,072), proizvodnje električnih naprav (1,058), proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja (1,054), proizvodnje kovin (1,054) ter popravila in montaže strojev in naprav (1,051). Preglednica 72: Uspešnost poslovanja družb po predelovanih dejavnostih, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija (Čista) (Čista) Koeficient (Čista) Koeficient Področje dejavnosti donosnost (Čista) donosnost gospodar- donosnost gospodar- po SKD 2008 sredstev v lastniškega nosti donosnost lastniškega nosti % kapitala v % poslovanja sredstev v % kapitala v % poslovanja Predelovalne dejavnosti 0,59% 1,88% 1,028 1,32% 3,11% 1,017 (C10-C33) C10 Proizvodnja živil 2,3% 7,0% 1,018 1,1% 2,7% 0,999 C11 Proizvodnja pijač –1,1% –1,3% 0,957 –10,2% –64,1% 0,912 C13 Proizvodnja tekstilij 0,5% 3,1% 1,026 3,2% 10,3% 1,044 C14 Proizvodnja oblačil 3,1% 14,6% 1,005 –1,3% –3,9% 0,996 C15 Proizvodnja usnjenih in sorodnih / / / 1,5% 3,3% 1,012 izdelkov C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov –2,5% –7,9% 0,989 –5,5% –28,2% 0,920 iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz 4,3% 17,4% 1,045 2,8% 8,8% 1,054 papirja C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev –0,4% –1,3% 0,998 –3,5% –10,3% 0,963 zapisa 117 C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih 0,5% 1,2% 1,035 2,6% 5,4% 1,002 izdelkov C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in 1,5% 10,2% 1,031 –8,8% –35,2% 0,969 plastičnih mas C23 Proizvodnja nekovinskih 0,1% 0,2% 1,023 –3,1% –5,9% 0,884 mineralnih izdelkov C24 Proizvodnja kovin 2,7% 5,0% 1,020 4,0% 11,3% 1,054 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in –0,6% –2,0% 1,014 2,2% 4,6% 1,033 naprav C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in 3,6% 8,4% 0,998 0,6% 1,2% 1,019 optičnih izdelkov C27 Proizvodnja električnih naprav 2,6% 9,8% 1,056 5,3% 10,3% 1,058 C28 Proizvodnja drugih strojev in 1,5% 7,8% 1,028 –0,2% –0,6% 0,998 naprav C29 Proizvodnja motornih vozil, 0,8% 3,1% 1,042 2,4% 9,8% 1,023 prikolic in polprikolic C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil –17,5% 20,3% 0,906 8,3% 24,3% 1,096 C31 Proizvodnja pohištva –1,4% –6,5% 0,994 0,1% 0,2% 1,017 C32 Druge raznovrstne predelovalne 0,3% 0,5% 0,985 5,2% 7,9% 1,072 dejavnosti C33 Popravila in montaža strojev in 2,0% 3,5% 1,040 5,9% 11,6% 1,051 naprav Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Leta 2011 so v predelovalnih dejavnostih na Obalno-kraškem najvišje deleže dolga v virih sredstev zabeležile družbe v proizvodnji drugih vozil in plovil (186,2 %). Sledijo družbe v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (85,0 %), v proizvodnji tekstilij (84,0 %), v proizvodnji drugih strojev in naprav (80,1 %), v proizvodnji oblačil (78,8 %), v proizvodnji pohištva (78,5 %), v proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (75,3 %) in v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (75,3 %). Najnižje deleže dolga v virih sredstev so izkazale družbe v proizvodnji pijač (19,4 %), v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (31,1 %), v popravilu in montaži strojev in naprav (44,2 %) in v proizvodnji kovin (46,1 %). Leta 2011 so v predelovalnih dejavnostih na Goriškem najvišje deleže dolga v virih sredstev zabeležile družbe v proizvodnji pijač (84,1 %), v obdelavi in predelavi lesa, proizvodnji izdelkov 118 iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva (80,6 %), v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (75,5 %) ter v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (75,0 %). Najnižje deleže dolga v virih sredstev so izkazale družbe v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnosti (34,3 %), v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (47,6 %), v proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (48,7 %), v proizvodnji električnih naprav (48,9 %) ter v popravilu in montaži strojev in naprav (49,4 %). Vrednosti ostalih dveh kazalnikov financiranja in finančnega ustroja (tj. deleža kratkoročnih obveznosti v virih sredstev in kapitalsko pokritost dolgoročnih sredstev) po predelovalnih dejavnostih prikazuje spodnja preglednica. Preglednica 73: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja po predelovanih dejavnostih, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Delež Delež Kapitalska Delež Delež Kapitalska Področje dejavnosti dolga v kratkoročnih pokritost dolga v kratkoročnih pokritost po SKD 2008 virih obveznosti v virih obveznosti v sredstev virih sredstev dolgoročnih sredstev virih sredstev dolgoročnih (%) (%) sredstev (%) (%) (%) sredstev (%) Predelovalne dejavnosti 68,7% 43,5% 61,9% 57,7% 34,3% 79,8% (C10-C33) C10 Proizvodnja živil 66,6% 43,5% 69,6% 59,5% 36,7% 73,4% C11 Proizvodnja pijač 19,4% 12,2% 138,2% 84,1% 56,8% 28,2% C13 Proizvodnja tekstilij 84,0% 54,0% 41,2% 69,3% 41,3% 51,0% C14 Proizvodnja oblačil 78,8% 49,3% 129,5% 65,5% 26,2% 80,4% C15 Proizvodnja usnjenih in sorodnih / / / 56,1% 29,0% 199,3% izdelkov C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov 68,9% 54,6% 77,6% 80,6% 47,1% 37,9% iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz 75,3% 71,6% 41,8% 68,3% 29,9% 66,3% papirja C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev 66,8% 34,5% 50,2% 66,0% 41,4% 59,6% zapisa C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih 55,4% 41,5% 71,8% 51,4% 33,6% 89,9% izdelkov C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in 85,0% 65,0% 23,6% 75,0% 40,6% 47,2% plastičnih mas C23 Proizvodnja 69,3% 42,9% 46,7% 47,6% 28,7% 70,9% 119 nekovinskih mineralnih izdelkov C24 Proizvodnja kovin 46,1% 34,3% 104,7% 64,7% 50,3% 105,5% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in 69,7% 47,2% 64,7% 52,7% 39,8% 122,5% naprav C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in 57,7% 43,6% 134,7% 48,7% 38,5% 118,6% optičnih izdelkov C27 Proizvodnja električnih naprav 73,1% 32,8% 53,8% 48,9% 26,2% 105,4% C28 Proizvodnja drugih strojev in 80,1% 63,8% 50,4% 69,9% 54,8% 64,0% naprav C29 Proizvodnja motornih vozil, 75,3% 42,8% 47,8% 75,5% 38,2% 56,8% prikolic in polprikolic C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 186,2% 176,9% -346,7% 65,8% 29,4% 53,2% C31 Proizvodnja pohištva 78,5% 41,9% 33,4% 66,3% 46,4% 72,6% C32 Druge raznovrstne predelovalne 31,1% 22,2% 241,0% 34,3% 18,1% 142,3% dejavnosti C33 Popravila in montaža strojev in 44,2% 25,2% 377,9% 49,4% 40,3% 234,0% naprav Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 4.5.4 Oskrba z električno energijo, plinom in paro Na Goriškem se je z dejavnostjo oskrbe z električno energijo, plinom in paro leta 2011 ukvarjalo 32 gospodarskih družb, na Obalno-kraškem pa 12 gospodarskih družb. Družbe je mogoče poimensko najdi (med drugim tudi) preko spletnega portala Bizi.si. 120 Preglednica 74: Število aktivnih gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Področje dejavnosti po SKD 2008 Število aktivnih družb D = D35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro 12 32 Opomba: Upoštevane so družbe, ki so v letu 2011 ustvarile prihodke od prodaje ali izkazale stroške dela. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni prikaz. Na Obalno-kraškem je imela leta 2011 povprečna družba v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro slabih 3 milijone evrov sredstev, pri čemer je bilo 83 % sredstev dolgoročnih, 82 % sredstev so predstavljala opredmetena osnovna sredstva, 5,3 % sredstev pa so družbe držale v obliki denarja. Na Goriškem je imela leta 2011 povprečna družba v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro 16,6 milijona evrov sredstev, pri čemer je bilo 89 % sredstev dolgoročnih, 83 % sredstev so predstavljala opredmetena osnovna sredstva, 0,7 % sredstev pa so družbe držale v obliki denarja. Preglednica 75: Sredstva aktivnih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 Obalno-kraška regija Delež opredmetenih Delež denarnih Sredstva na Delež dolgoročnih Področje dejavnosti po osnovnih sredstev v sredstev v aktivno sredstev v celotnih SKD 2008 celotnih sredstvih celotnih družbo, v EUR sredstvih (%) (%) sredstvih (%) D = D35 Oskrba z električno energijo, 2.942.344 83,3% 82,3% 5,3% plinom in paro Goriška regija Delež opredmetenih Delež denarnih Sredstva na Delež dolgoročnih Področje dejavnosti po osnovnih sredstev v sredstev v aktivno sredstev v celotnih SKD 2008 celotnih sredstvih celotnih družbo, v EUR sredstvih (%) (%) sredstvih (%) D = D35 Oskrba z električno energijo, 16.615.144 88,7% 83,1% 0,7% plinom in paro Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 121 Prihodki družb, ki izvajajo oskrbo z električno energijo, plinom in paro, so v letu 2011 na Goriškem v povprečju znašali 6,2 milijona evrov na aktivno družbo, na Obalno-kraškem pa dober milijon evrov na aktivno družbo. V obeh regijah so čisti prihodki od prodaje predstavljali levji delež celotnih prihodkov družb. Preglednica 76: Prihodki aktivnih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Celotni Poslovni Čisti prihodki Celotni Poslovni Čisti prihodki prihodki na prihodki na od prodaje na prihodki na prihodki na od prodaje na Področje dejavnosti aktivno aktivno aktivno aktivno aktivno aktivno po SKD 2008 družbo, družbo, družbo, EUR družbo, družbo, družbo, EUR EUR EUR EUR EUR D = D35 Oskrba z električno energijo, 1.030.689 1.023.743 1.019.634 6.234.682 6.179.686 5.895.629 plinom in paro Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Spodnja preglednica prikazuje koeficient koncentracije treh največjih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Ta kazalnik prikazuje delež prihodkov od prodaje treh družb z najvišjimi prihodki od prodaje v skupnih prihodkih od prodaje družb v preučevani dejavnosti v izbrani regiji. Spodnja preglednica kaže, da na Goriškem in še posebej na Obalno- kraškem obstaja visoka stopnja tržne koncentracije v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Tri največje družbe so leta 2011 na Goriškem dosegle 88 %, na Obalno-kraškem pa 99 % skupnih prihodkov od prodaje vseh družb v tej dejavnosti v regiji. Preglednica 77: Prihodki od prodaje največjih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 Obalno kraška regija Goriška regija D35 Oskrba z električno D35 Oskrba z električno Področje dejavnosti po SKD 2008: energijo, plinom in paro energijo, plinom in paro 3 96.213 39.186.192 Čisti prihodki od prodaje treh 2 114.395 40.163.213 največjih družb, EUR 1 11.886.307 87.035.977 Skupni čisti prihodki od prodaje v 12.235.605 188.660.115 dejavnosti, EUR Stopnja koncentracije treh 98,87% 88,19% največjih družb Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 122 Gospodarske družbe, ki na Goriškem delujejo v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, na tujem trgu ustvarijo le 4,1 % prihodkov od prodaje, medtem ko obalno-kraške družbe v tej dejavnosti na tuje trge ne prodajajo. Preglednica 78: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 Obalno-kraška Goriška regija regija Prihodki od prodaje na tujem trgu (% čistih prihodkov od prodaje) 0 4,1 Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Gospodarske družbe s sedežem v obalno-kraški regiji, ki opravljajo dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro, so imele leta 2011 v povprečju (manj kot) 1 zaposlenega; vsak je bil v povprečju opremljen s 3,1 milijona sredstev. Družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile dober milijon evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in slabih 234 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Povprečje letnih stroškov dela ter izplačano povprečno mesečno bruto plačo kaže spodnja preglednica. Gospodarske družbe s sedežem v goriški regiji, ki opravljajo dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro, so imele leta 2011 v povprečju 14 zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen z 770 tisoč evrov sredstev. Družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile slabih 295 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in dobrih 89 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Povprečje letnih stroškov dela ter izplačano povprečno mesečno bruto plačo kaže spodnja preglednica. Preglednica 79: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, za dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 Dodana Delež Sredstva Stroški Število Poslovni vrednost stroškov Plače na na dela na zapo- prihodki na na dela v zapos- zaposle- zaposle- slenih na zaposleneg zaposle- dodani lenega nega (000 nega družbo a (EUR) nega vrednosti (EUR) EUR) (EUR) (EUR) (%) Obalno-kraška 0,7* 3.096 1.045.220* 233.624* 34.164 14,6 2.249 regija Goriška regija 13,6 770 294.757 89.232 33.073 37,1 1.969 Opomba: *Večina družb ima 0 zaposlenih. Družba Mestni Plinovodi d.o.o., ki na Obalno-kraškem ustvari dobrih 97 % prihodkov od prodaje v tej dejavnosti, je v lasti drugega podjetja in beleži majhno število zaposlenih. Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Leta 2011 so aktivne družbe na Obalno-kraškem v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro v povprečju ustvarile 26 tisoč evrov čistega dobička (povprečni EBIT je znašal slabih 62 tisoč evrov, EBITDA pa slabih 197 tisoč evrov) in izkazale 0,9-odstotno čisto 123 donosnosti sredstev in 1,7-odstotno čisto donosnost kapitala. Poslovni prihodki so za 6,4 % presegali poslovne odhodke. Na Goriškem so leta 2011 družbe v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro v povprečju ustvarile dobrih 175 tisoč evrov dobička (povprečni EBIT je znašal 441 tisoč evrov, EBITDA pa 1,2 milijona evrov) in izkazale 1,1-odstotno čisto donosnost sredstev in 1,7- odstotno čisto donosnost kapitala. Poslovni prihodki so za 7,5 % presegali poslovne odhodke. Preglednica 80: Uspešnost poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Čisti Čisti poslovni EBIT na EBITDA na poslovni EBIT na EBITDA na Področje dejavnosti po izid na aktivno aktivno izid na aktivno aktivno SKD 2008 aktivno družbo, družbo, aktivno družbo, družbo, družbo, EUR EUR družbo, EUR EUR EUR EUR D = D35 Oskrba z električno energijo, 25.924 61.714 196.865 175.293 441.305 1.213.075 plinom in paro (Čista) (Čista) (Čista) Koeficient (Čista) Koeficient donosnost donosnost Področje dejavnosti po donosnost gospodar- donosnost gospodar- lastniškega lastniškega SKD 2008 sredstev v nosti sredstev v nosti kapitala v kapitala v % poslovanja % poslovanja % % D = D35 Oskrba z električno energijo, 0,9% 1,7% 1,064 1,1% 1,7% 1,075 plinom in paro Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Leta 2011 so družbe v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro na Obalno- kraškem izkazale 48,1 % dolga v vseh virih sredstev. Med njihovimi viri sredstev je bilo v povprečju 12,1 % kratkoročnih obveznosti. Njihov lastniški kapital v povprečju pokriva dobrih 62 % dolgoročnih sredstev. Leta 2011 so družbe v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro na Goriškem izkazale 38,2 % dolga v vseh virih sredstev. Med njihovimi viri sredstev je bilo v povprečju 15,2 % kratkoročnih obveznosti. Njihov lastniški kapital v povprečju pokriva slabih 70 % dolgoročnih sredstev. 124 Preglednica 81: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Delež Delež Delež Delež Področje dolga v kratkoročnih Kapitalska dolga v kratkoročnih Kapitalska dejavnosti po SKD virih obveznosti v pokritost virih obveznosti v pokritost 2008 sredstev virih sredstev dolgoročnih sredstev virih sredstev dolgoročnih (%) (%) sredstev (%) (%) (%) sredstev (%) D = D35 Oskrba z električno 48,1% 12,1% 62,3% 38,2% 15,2% 69,7% energijo, plinom in paro Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 4.5.5 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje V dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja je v letu 2011 poslovalo skupaj 9 družb na Goriškem in 14 družb na Obalno-kraškem. Tako na Goriškem kot na Obalno-kraškem je največ aktivnih družb (6 od 9 oziroma 9 od 14) poslovalo v dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov, ravnanja z njimi in pridobivanja sekundarnih surovin. Ostale podatke kaže spodnja preglednica. Družbe je mogoče poimensko najdi (med drugim tudi) preko spletnega portala Bizi.si. Preglednica 82: Število aktivnih gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 Obalno-kraška Goriška regija regija Področje dejavnosti po SKD 2008 Število aktivnih družb E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje 14 9 okolja (skupaj) E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 3 3 E37 Ravnanje z odplakami 0 0 E38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, pridobivanje 9 6 sekundarnih surovin E39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki 2 0 Opomba: Upoštevane so družbe, ki so v letu 2011 ustvarile prihodke od prodaje ali izkazale stroške dela. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni prikaz. Sredstva na aktivno družbo v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja so leta 2011 na Obalno-kraškem v povprečju znašala 5,2 milijona evrov. Družbe, ki opravljajo dejavnost zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, so bile glede na 125 vrednost sredstev v povprečju precej večje od družb, ki izvajajo dejavnosti zbiranja in odvažanja odpadkov, ravnanja z njimi in pridobivanja sekundarnih surovin. Najmanjša sredstva na družbo so bila v zabeležena v dejavnosti saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki. Podatke glede strukture sredstev kaže spodnja preglednica. Sredstva na aktivno družbo v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja so leta 2011 na Goriškem v povprečju znašala 3,1 milijona evrov. Družbe, ki opravljajo dejavnost zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, so bile glede na vrednost sredstev v povprečju precej večje od družb, ki izvajajo dejavnosti zbiranja in odvažanja odpadkov, ravnanja z njimi in pridobivanja sekundarnih surovin. Podatke glede strukture sredstev kaže spodnja preglednica. Preglednica 83: Sredstva aktivnih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 Obalno-kraška regija Delež Delež opredmetenih Delež denarnih Področje dejavnosti po SKD Sredstva na dolgoročnih osnovnih sredstev v sredstev v 2008 aktivno sredstev v družbo, v EUR celotnih celotnih sredstvih celotnih sredstvih (%) (%) sredstvih (%) E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, 5.202.013 53,5% 47,1% 1,9% saniranje okolja (skupaj) E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 7.847.591 47,2% 44,7% 1,3% E38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, pridobivanje 5.168.398 59,3% 50,5% 1,9% sekundarnih surovin E39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki 1.384.916 11,2% 11,1% 7,7% Goriška regija Delež Delež opredmetenih Delež denarnih Področje dejavnosti po SKD Sredstva na dolgoročnih osnovnih sredstev v sredstev v 2008 aktivno sredstev v družbo, v EUR celotnih celotnih sredstvih celotnih sredstvih (%) (%) sredstvih (%) E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, 3.074.426 51,5% 31,9% 6,5% saniranje okolja (skupaj) E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 5.402.799 63,3% 35,4% 2,6% E38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, pridobivanje 1.910.240 35,0% 26,9% 12,0% sekundarnih surovin Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. 126 Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Na Obalno-kraškem so v letu 2011 družbe v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja v povprečju izkazale 4,5 milijona evrov celotnih prihodkov. Prihodki od prodaje so predstavljali zgolj 28 % celotnih prihodkov. Družbe za zbiranje, prečiščevanje in distribucijo vode ter družbe, ki izvajajo dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov, ravnanja z njimi ter pridobivanja sekundarnih surovin, so v povprečju izkazale znatno višje prihodke od družb, ki izvajajo dejavnost saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki. Na Goriškem so v letu 2011 družbe v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja v povprečju izkazale 3,7 milijona evrov celotnih prihodkov. Levji delež celotnih prihodkov (97 %) predstavljajo prihodki od prodaje. Družbe za zbiranje, prečiščevanje in distribucijo vode so v povprečju izkazale precej višje prihodke od družb, ki izvajajo dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov, ravnanja z njimi ter pridobivanja sekundarnih surovin. Preglednica 84: Prihodki aktivnih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Celotni Poslovni Celotni Poslovni Čisti prihodki Čisti prihodki prihodki na prihodki na prihodki na prihodki na Področje dejavnosti od prodaje na od prodaje na aktivno aktivno aktivno aktivno po SKD 2008 aktivno aktivno družbo, družbo, družbo, družbo, družbo, EUR družbo, EUR EUR EUR EUR EUR E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami 4.534.476 4.471.559 1.261.442 3.682.103 3.644.408 3.562.055 in odpadki, saniranje okolja (skupaj) E36 Zbiranje, prečiščevanje in 5.065.612 4.903.169 4.875.983 5.988.383 5.964.417 5.781.122 distribucija vode E38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, 4.909.665 4.851.085 4.258.898 2.528.963 2.484.403 2.452.521 pridobivanje sekundarnih surovin E39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z 1.544.057 1.531.943 1.531.943 odpadki Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 127 Spodnja preglednica prikazuje koeficient koncentracije treh največjih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja. Ta kazalnik prikazuje delež prihodkov od prodaje treh družb z najvišjimi prihodki od prodaje v skupnih prihodkih od prodaje družb v preučevani dejavnosti v izbrani regiji. Tako na Obalno-kraškem kot na Goriškem tri družbe v dejavnosti zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode 100 % pokrivajo trg. Dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov, ravnanja z njimi in pridobivanja sekundarnih virov na Goriškem kaže 95-odstotno na Obalno-kraškem pa 69-odstotno koncentracijo treh podjetij v regiji. V dejavnosti saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki na Obalno-kraškem sta aktivni zgolj dve družbi in je tržna koncentracija dveh družb torej 100 %. Preglednica 85: Prihodki od prodaje največjih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 Goriška regija Obalno-kraška regija E38 Zbiranje in E38 Zbiranje odvoz E36 in odvoz E39 Saniranje E36 Zbiranje, odpadkov, Zbiranje, odpadkov, okolja in Področje dejavnosti prečiščevanje ravnanje z prečiščevanj ravnanje z drugo po SKD 2008: in distribucija njimi, e in njimi, ravnanje z vode pridobivanje distribucija pridobivanje odpadki sekundarnih vode sekundarnih surovin surovin Čisti prihodki od 3 3.848.043 1.599.048 368.169 5.857.701 1.007.905 prodaje treh 2 6.132.893 5.122.939 3.955.034 7.429.290 2.055.981 največjih družb* 1 7.362.429 7.193.754 10.304.746 13.334.878 Skupni čisti prihodki od prodaje v 17.343.365 14.715.126 14.627.949 38.330.079 3.063.886 dejavnosti Stopnja koncentracije 100% 94,57% 100% 69,45% 100% treh največjih družb Opombi: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. *Če so zapisane manj kot 3 številke, obstajajo manj kot 3 aktivne družbe. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Družbe v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja na Goriškem so na tujih trgih ustvarile 3,4 % prihodkov od prodaje. Ta delež je za družbe na Obalno-kraškem opazno višji in znaša 14,2 %. 128 Preglednica 86: Izvozna naravnanost družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 Obalno- Goriška regija kraška regija Prihodki od prodaje na tujem trgu 14,2 3,4 (% čistih prihodkov od prodaje) Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Gospodarske družbe s sedežem v obalno-kraški regiji v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja so imele leta 2011 v povprečju 31 zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen s 114 tisoč evrov sredstev. Te družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile dobrih 87 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in slabih 28 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Njihove letne stroške dela ter izplačano povprečno mesečno bruto plačo kaže preglednica 85. Gospodarske družbe s sedežem v goriški regiji v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja so imele leta 2011 v povprečju 49 zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen s 64 tisoč evrov sredstev. Te družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile slabih 71 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in dobrih 27 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Njihove letne stroške dela ter izplačano povprečno mesečno bruto plačo kaže preglednica 85. Preglednica 87: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 Povprečna Poslovni Dodana Delež Stroški Število sredstva prihodki vrednost stroškov Plače na dela na zapo- na na na dela v zapos- Regija zaposle- slenih na zaposle- zaposle- zaposle- dodani lenega, v nega, v družbo nega, v nega, v nega, v vrednosti EUR EUR tisoč EUR EUR EUR (%) Obalno- 30,7 114 87.164 27.843 25.080 90,1 1.517 kraška regija Goriška regija 49,0 64 70.711 27.105 23.290 85,9 1.467 Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Na Obalno-kraškem so leta 2011 družbe v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja v povprečju izkazale poslovno izgubo, ki je znašala 73 tisoč evrov. Izguba je bila najvišja (dobrih 142 tisoč evrov) v dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov, ravnanja z njimi in pridobivanja sekundarnih surovin, povprečni poslovni izid družb v dejavnosti saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki pa je bil pozitiven (čisti dobiček na družbo je v letu 2011 znašal 160 tisoč evrov, kar predstavlja 11,6 % vrednosti sredstev in 17,7 % vrednosti kapitala). Podrobnejše podatke prikazuje preglednica 86. 129 Na Goriškem so leta 2011 družbe v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja v povprečju izkazale poslovno izgubo. Le-ta je znašala 1.835 evrov na družbo v dejavnosti zbiranja, prečiščevanja in distribuciji vode (EBIT je bil pozitiven in je znašal 36 tisoč evrov) ter 1.793 evrov izgube v dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov, ravnanja z njimi in pridobivanje sekundarnih surovin (kjer je EBIT bil še manj ugoden kot čisti poslovni izid, in sicer je znašal -8.788 evrov). Podrobnejše podatke prikazuje preglednica 86. 130 Preglednica 88: Uspešnost poslovanja družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Čisti EBIT na EBITDA na Čisti EBIT na EBITDA na poslovni aktivno aktivno poslovni izid aktivno aktivno Področje dejavnosti izid na družbo, družbo, EUR na aktivno družbo, družbo, EUR po SKD 2008 aktivno EUR družbo, EUR EUR družbo, EUR E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje –73.072 –74.996 152.028 –1.807 6.105 195.427 okolja (skupaj) E36 Zbiranje, prečiščevanje in –20.936 –169.989 37.224 –1.835 35.891 333.243 distribucija vode E38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, –142.275 –106.479 170.434 –1.793 –8.788 126.518 pridobivanje sekundarnih surovin E39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z 160.134 209.169 241.406 odpadki (Čista) (Čista) Koeficient (Čista) Koeficient Področje dejavnosti donosnost (Čista) donosnost gospodar- donosnost gospodar- po SKD 2008 sredstev v lastniškega nosti donosnost lastniškega nosti % kapitala v % poslovanja sredstev v % kapitala v % poslovanja E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje –0,06% –0,14% 1,002 –1,40% –3,14% 0,981 okolja (skupaj) E36 Zbiranje, prečiščevanje in 0,0% –0,1% 1,006 –0,3% –0,3% 0,966 distribucija vode E38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, –0,1% –0,2% 0,996 –2,8% –10,4% 0,976 pridobivanje sekundarnih surovin E39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z 11,6% 17,7% 1,158 odpadki Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Leta 2011 so obalno-kraške družbe v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja izkazale 55 % dolga v virih sredstev. Njihove kratkoročne obveznosti so predstavljale 36 % vseh virov sredstev. Njihov lastniški kapital je pokrival 83,5 % dolgoročnih sredstev. Podrobnejše podatke po področjih te dejavnosti kaže preglednica 87. 131 Leta 2011 so goriške družbe v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja izkazale 58 % dolga v virih sredstev. Njihove kratkoročne obveznosti so predstavljale 42 % vseh virov sredstev. Njihov lastniški kapital je pokrival 82 % dolgoročnih sredstev. Podrobnejše podatke po področjih te dejavnosti kaže preglednica 87. Preglednica 89: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Delež Delež Delež Delež dolga v kratkoročnih Kapitalska dolga v kratkoročnih Kapitalska Področje dejavnosti virih obveznosti v pokritost virih obveznosti v pokritost po SKD 2008 sredstev virih sredstev dolgoročnih sredstev virih sredstev dolgoročnih (%) (%) sredstev (%) (%) (%) sredstev (%) E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami 55,3% 36,2% 83,5% 57,7% 41,6% 82,1% in odpadki, saniranje okolja (skupaj) E36 Zbiranje, prečiščevanje in 21,8% 16,5% 165,6% 63,3% 40,8% 58,0% distribucija vode E38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, 73,5% 46,2% 44,8% 49,8% 42,8% 143,6% pridobivanje sekundarnih surovin E39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z 34,6% 34,6% 585,1% odpadki Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 4.5.6 Gradbeništvo Na Obalno-kraškem je v gradbeništvu leta 2011 poslovalo 379 gospodarskih družb, od tega 193 v specializiranih gradbenih delih, 166 v gradnji stavb, 20 družb pa je izvajalo gradnjo inženirskih objektov. Na Goriškem je v gradbeništvu leta 2011 poslovalo 299 gospodarskih družb, od tega 179 v specializiranih gradbenih delih, 110 v gradnji stavb, 10 družb pa je izvajalo gradnjo inženirskih objektov. Družbe je mogoče poimensko najdi (med drugim tudi) preko spletnega portala Bizi.si. 132 Preglednica 90: Število aktivnih gospodarskih družb v gradbeništvu, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Področje dejavnosti po SKD 2008 Število aktivnih družb F Gradbeništvo (F41-F43) 379 299 F41 Gradnja stavb 166 110 F42 Gradnja inženirskih objektov 20 10 F43 Specializirana gradbena dela 193 179 Opomba: Upoštevane so družbe, ki so v letu 2011 ustvarile prihodke od prodaje ali izkazale stroške dela. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni prikaz. Sredstva na aktivno družbo v dejavnosti gradnje stavb na Obalno-kraškem so leta 2011 v povprečju znašala 2 milijona evrov, v dejavnosti specializiranih gradbenih del pa 230 tisoč evrov. Sredstva na aktivno podjetje v dejavnosti gradnje inženirskih projektov so leta 2011 znašala 4,1 milijona evrov. Podatke o strukturi sredstev kaže spodnja preglednica. Sredstva na aktivno družbo v dejavnosti gradnje stavb na Goriškem so leta 2011 v povprečju znašala 788 tisoč evrov, v dejavnosti specializiranih gradbenih del pa 371 tisoč evrov. Sredstva na aktivno podjetje v dejavnosti gradnje inženirskih projektov znašajo kar 29,7 milijona evrov, a je ta ocena povprečja zelo pristranska, saj vrednost vleče navzgor družba Primorje d. d. (z 256 milijoni evrov sredstev), ki je v stečaju in katere sredstva so po vrednosti več kot 5-krat tolikšna kot sredstva druge največje družbe v dejavnosti). Podatke o strukturi sredstev kaže spodnja preglednica. 133 Preglednica 91: Sredstva aktivnih družb v gradbeništvu, 2011 Obalno-kraška regija Področje Sredstva na Delež dolgoročnih Delež opredmetenih Delež denarnih dejavnosti po aktivno sredstev v celotnih osnovnih sredstev v sredstev v celotnih SKD 2008 družbo, v EUR sredstvih (%) celotnih sredstvih (%) sredstvih (%) Gradbeništvo (F41-F43) 1.231.688 31,7% 16,3% 2,1% F41 Gradnja stavb 2.044.534 25,8% 9,8% 1,8% F42 Gradnja inženirskih 4.149.156 56,4% 40,1% 1,0% objektov F43 Specializirana 230.228 30,4% 21,2% 5,6% gradbena dela Goriška regija Področje Sredstva na Delež dolgoročnih Delež opredmetenih Delež denarnih dejavnosti po aktivno sredstev v celotnih osnovnih sredstev v sredstev v celotnih SKD 2008 družbo, v EUR sredstvih (%) celotnih sredstvih (%) sredstvih (%) Gradbeništvo (F41-F43) 1.505.668 39,7% 25,1% 2,8% F41 Gradnja stavb 788.165 66,5% 56,8% 2,5% F42 Gradnja inženirskih 29.712.687 34,3% 16,3% 2,2% objektov F43 Specializirana 370.781 29,1% 23,1% 5,6% gradbena dela Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Na Obalno-kraškem so družbe v dejavnosti gradnje stavb v letu 2011 v povprečju ustvarile 1,1 milijona celotnih prihodkov, družbe v dejavnosti specializiranih gradbenih del pa 219 tisoč evrov celotnih prihodkov na aktivno družbo. Celotni prihodki na aktivno družbo v dejavnosti gradnje inženirskih projektov so znašali slabih 2,8 milijona evrov. Na Goriškem so družbe v dejavnosti gradnje stavb v letu 2011 v povprečju ustvarile 381 tisoč evrov celotnih prihodkov, družbe v dejavnosti specializiranih gradbenih del pa 597 tisoč evrov celotnih prihodkov. Celotni prihodki na aktivno družbo v dejavnosti gradnje inženirskih projektov so znašali dobrih 20 milijonov evrov oziroma – če izključimo družbo Primorje d.d. v stečaju, ki je imela 6,3-krat večje prihodke kot po prihodkih druga največja družba v tej dejavnosti – slabe 4 milijone evrov. 134 V obeh regijah so družbe v vseh treh področjih dejavnosti levji delež celotnih prihodkov dosegle iz naslova poslovanja. Preglednica 92: Prihodki aktivnih družb v gradbeništvu, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Celotni Poslovni Celotni Poslovni Čisti prihodki Čisti prihodki prihodki na prihodki na prihodki na prihodki na Področje dejavnosti od prodaje na od prodaje na aktivno aktivno aktivno aktivno po SKD 2008 aktivno aktivno družbo, družbo, družbo, družbo, družbo, EUR družbo, EUR EUR EUR EUR EUR Gradbeništvo (F41- 741.493 730.203 704.731 1.170.779 1.150.160 1.115.308 F43) F41 Gradnja stavb 1.106.329 1.087.495 1.050.589 380.650 379.013 367.878 F42 Gradnja 2.759.595 2.732.530 2.597.059 20.134.610 19.657.795 18.876.841 inženirskih objektov F43 Specializirana 218.566 215.400 211.161 596.901 590.103 582.359 gradbena dela Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Na Obalno-kraškem so v letu 2011 tri družbe v dejavnosti gradnje stavb ustvarile 63 % skupnih prihodkov od prodaje vseh obalno-kraških družb v tej dejavnosti. Precej nižjo stopnjo koncentracije (21 %) v gradbeništvu na Obalno-kraškem izkazuje dejavnost specializiranih gradbenih del. Tri največje družbe v gradnji inženirskih objektov v tej regiji pa so leta 2011 ustvarile 88 % prihodkov od prodaje vseh družb v tej dejavnosti na Obalno-kraškem. Spodnja preglednica kaže, da na Goriškem tri družbe v dejavnosti gradnje stavb ustvarijo 32 % skupnih prihodkov od prodaje vseh goriških družb v tej dejavnosti. Nekoliko višjo stopnjo koncentracije (54 %) v gradbeništvu na Goriškem izkazuje dejavnost specializiranih gradbenih del. Tri največje družbe v gradnji inženirskih objektov v tej regiji pa ustvarijo kar 97 % prihodkov od prodaje vseh družb v tej dejavnosti na Goriškem. 135 Preglednica 93: Prihodki od prodaje največjih družb v gradbeništvu, 2011 Goriška regija Obalno-kraška regija F43 F43 Področje dejavnosti F41 F42 Gradnja Specializi- F41 Gradnja F42 Gradnja Specializi- po SKD 2008: Gradnja inženirskih rana inženirskih rana stavb objektov gradbena stavb objektov gradbena dela dela Čisti prihodki 3 3.294.433 7.698.770 6.815.969 18.805.706 7.528.981 2.003.202 od prodaje treh 2 3.853.422 23.689.725 10.044.541 23.226.438 18.566.658 2.130.833 največjih 1 družb* (EUR) 5.663.813 153.004.529 39.807.036 67.516.504 19.631.876 4.275.953 Skupni čisti prihodki od prodaje v 40.466.551 188.768.413 104.242.186 174.397.733 51.941.173 40.754.039 dejavnosti (EUR) Stopnja koncentracije treh 31,66% 97,68% 54,36% 62,82% 88,04% 20,64% največjih družb Opombi: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. *Če so zapisane manj kot 3 številke, obstajajo manj kot 3 aktivne družbe. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Družbe v gradbeništvu na Goriškem so na tujih trgih leta 2011 ustvarile 10,6 % prihodkov od prodaje. Ta delež je za gradbene družbe na Obalno-kraškem za več kot polovico nižji in znaša 4,8 %. Preglednica 94: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb v gradbeništvu, 2011 Obalno-kraška Goriška regija regija Prihodki od prodaje na tujem trgu (% čistih prihodkov od 4,8 10,6 prodaje) Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Gospodarske družbe v gradbeništvu s sedežem v obalno-kraški regiji so imele leta 2011 v povprečju 5 zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen s 211 tisoč evrov sredstev. Te družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile dobrih 109 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in dobrih 28 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Njihovi letni stroški dela na zaposlenega so znašali 19,5 tisoč evrov, v povprečju pa so izplačali mesečno bruto plačo v višini 1.192 evrov. Gospodarske družbe v gradbeništvu s sedežem v goriški regiji so imele leta 2011 v povprečju 9 zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen s 165 tisoč evrov sredstev. Te družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile dobrih 119 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in dobrih 22 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Njihovi letni stroški dela na zaposlenega so znašali dobrih 21 tisoč evrov, v povprečju pa so izplačali mesečno bruto plačo v višini 1.277 evrov. 136 Preglednica 95: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, v gradbeništvu, 2011 Povprečna Poslovni Dodana Delež Stroški Število sredstva prihodki vrednost stroškov Plače na dela na zapo- na na na dela v zapos- zaposle- slenih na zaposle- zaposle- zaposle- dodani lenega, v nega, v družbo nega, v nega, v nega, v vrednosti EUR EUR tisoč EUR EUR EUR (%) Obalno- 5,1 211 109.121 28.265 19.503 69,0 1.192 kraška regija Goriška regija 8,7 165 119.116 22.394 21.149 94,4 1.277 Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Na Obalno-kraškem so leto 2011 družbe v dejavnosti gradnje stavb v povprečju zaključile s 93 tisoč evrov čiste izgube. Izguba obalno-kraških družb, ki se ukvarjajo s specializiranimi gradbenimi deli, je v povprečju znašala 2.642 evrov. Obalno-kraške družbe, ki izvajajo gradnjo inženirskih objektov, pa so za leto 2011 v povprečju izkazale 56.580 evrov čistega dobička, kar predstavlja 1,4 % vrednosti njihovih povprečnih sredstev in 5,5 % lastniškega kapitala. Na Goriškem so leto 2011 družbe v dejavnosti gradnje stavb v povprečju zaključile s 13 tisoč evrov čiste izgube. Goriške družbe, ki se ukvarjajo s specializiranimi gradbenimi deli, so leto 2011 v povprečju zaključile s 3.321 evrov čistega dobička, kar predstavlja 0,9 % vrednosti njihovih povprečnih sredstev in 3,4 % lastniškega kapitala. Goriške družbe, ki izvajajo gradnjo inženirskih objektov, so leta 2011 v povprečju izkazale 3,5 milijona evrov izgube, a če izločimo družbo Primorje d.d. v stečaju (s 36 milijoni izgube), pa se čisti poslovni izid obrne na pozitivno in znaša 950 tisoč evrov na aktivno družbo. 137 Preglednica 96: Uspešnost poslovanja družb v gradbeništvu, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Čisti poslovni EBIT na Čisti EBIT na Področje dejavnosti izid na aktivno EBITDA na poslovni izid aktivno EBITDA na po SKD 2008 aktivno družbo, aktivno na aktivno družbo, aktivno družbo, EUR družbo, EUR družbo, EUR EUR družbo, EUR EUR Gradbeništvo (F41- F43) –41.346 –13.738 53.095 –120.236 –70.674 11.364 F41 Gradnja stavb –98.144 –52.008 64.539 –13.153 –5.585 5.971 F42 Gradnja inženirskih objektov 56.580 177.502 396.459 –3.509.838 –2.214.857 –288.341 F43 Specializirana gradbena dela –2.642 –639 7.669 3.321 9.114 31.421 (Čista) (Čista) Koeficient (Čista) Koeficient Področje dejavnosti donosnost (Čista) donosnost gospodar- donosnost gospodar- po SKD 2008 sredstev v lastniškega nosti donosnost lastniškega nosti % kapitala v % poslovanja sredstev v % kapitala v % poslovanja Gradbeništvo (F41- F43) –3,36% –18,01% 0,984 –7,99% –44,26% 0,957 F41 Gradnja stavb –4,8% –31,3% 0,958 –1,7% –7,8% 0,997 F42 Gradnja inženirskih objektov 1,4% 5,5% 1,069 –11,8% –77,8% 0,922 F43 Specializirana gradbena dela –1,1% –3,6% 0,997 0,9% 3,4% 1,012 Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Leta 2011 so obalno-kraške družbe v gradbeništvu izkazale 81 % dolga v virih sredstev. Njihove kratkoročne obveznosti so predstavljale 54 % vseh virov sredstev. Njihovi lastniški kapital je pokrival 59 % dolgoročnih sredstev. Podrobnejše podatke po področjih gradbene dejavnosti kaže preglednica 95. Leta 2011 so goriške družbe v gradbeništvu v povprečju izkazale 82 % dolga v virih sredstev. Njihove kratkoročne obveznosti so predstavljale 59 % vseh virov sredstev. Njihov lastniški kapital je pokrival 45 % dolgoročnih sredstev. Podrobnejše podatke po področjih gradbene dejavnosti kaže preglednica 95. 138 Preglednica 97: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja družb v gradbeništvu, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Delež Delež Delež Kapitalska Kapitalska Področje Delež dolga kratkoročnih dolga v kratkoročnih pokritost pokritost dejavnosti po v virih obveznosti v virih obveznosti v dolgoročnih dolgoročnih SKD 2008 sredstev (%) virih sredstev sredstev virih sredstev sredstev (%) sredstev (%) (%) (%) (%) Gradbeništvo 81,4% 54,4% 58,8% 82,0% 59,1% 45,4% (F41-F43) F41 Gradnja 84,6% 56,0% 59,5% 78,5% 36,2% 32,3% stavb F42 Gradnja inženirskih 75,1% 48,4% 44,2% 84,8% 65,0% 44,3% objektov F43 Specializi- rana gradbena 68,0% 53,9% 105,2% 73,7% 62,3% 90,7% dela Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 4.5.7 Storitvene dejavnosti V storitveni dejavnosti je v letu 2011 poslovalo skupaj 1.727 družb na Goriškem in 2.458 družb na Obalno-kraškem. Na Goriškem je bilo največ storitvenih družb skoncentriranih v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (650 od 1.727 storitvenih družb). Po številu aktivnih družb sledijo sledeče storitvene dejavnosti: strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (414 družb), gostinstvo (151 družb), promet in skladiščenje (147 družb) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (98 družb). Tudi na Obalno-kraškem je bilo največ storitvenih družb skoncentriranih v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (843 od 2.458 storitvenih družb). Po številu aktivnih družb sledijo: strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (591 družb), promet in skladiščenje (299 družb), gostinstvo (192 družb), informacijske in komunikacijske dejavnosti (121 družb), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (105) in poslovanje z nepremičninami (103 družbe). Podrobnejše podatke prikazuje spodnja preglednica, natančnejši podatki za posamezna (pod)področja storitvenih dejavnosti pa so na voljo v prilogah 8-11. Družbe je mogoče poimensko najdi preko spletnega portala Bizi.si. 139 Preglednica 98: Število aktivnih družb v posameznih storitvenih dejavnosti, 2011 Obalno- Goriška Področje dejavnosti po SKD 2008 (slovenska različica dopolnjene NACE kraška regija Rev.2) regija Število aktivnih družb STORITVE SKUPAJ (od G do S) 2.458 1.727 G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 843 655 H - Promet in skladiščenje 299 147 I - Gostinstvo 192 151 J -Informacijske in komunikacijske dejavnosti 121 98 K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti 42 22 L - Poslovanje z nepremičninami 103 55 M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 591 414 N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (dajanje v najem in zakup, zaposlovalne dejavnosti, dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, varovanje in poizvedovalne dejavnosti, 105 56 dejavnost oskrbe stavb in okolice, pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti) O - Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0 0 P - Izobraževanje 23 16 Q - Zdravstvo in socialno varstvo 49 33 R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 38 44 S - Druge dejavnosti (dejavnost članskih organizacij, popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, druge storitvene dejavnosti) 52 36 Opomba: Upoštevane so družbe, ki so v letu 2011 ustvarile prihodke od prodaje ali izkazale stroške dela. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni prikaz. Leta 2011 so na Obalno-kraškem po vrednosti sredstev največje storitvene družbe prevladovale v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (15,3 milijona evrov sredstev na aktivno družbo), kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (4,2 milijona na aktivno družbo), v prometu in skladiščenju (3,8 milijona na aktivno družbo), v gostinstvu (2,7 milijona na aktivno družbo), v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (1 milijon evrov) ter v poslovanju z nepremičninami (974 tisoč evrov). Preglednica 97 prikazuje nekaj kazalnikov strukture sredstev storitvenih družb na Obalno-kraškem. Natančnejši podatki za posamezna (pod)področja storitvenih dejavnosti so na voljo v prilogah 8 in 9. 140 Preglednica 99: Sredstva aktivnih družb po storitvenih dejavnostih na Obalno-kraškem, 2011 Obalno-kraška regija Delež Delež denarnih Področje dejavnosti Sredstva na Delež dolgoročnih opredmetenih sredstev v po SKD 2008 aktivno družbo, v sredstev v celotnih osnovnih sredstev EUR sredstvih (%) v celotnih sredstvih celotnih (%) sredstvih (%) G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih 1.017.998 38,0% 28,0% 3,8% vozil H - Promet in skladiščenje 3.805.022 76,1% 54,8% 4,9% I - Gostinstvo 2.734.367 92,7% 75,8% 1,4% J -Informacijske in komunikacijske 297.739 51,6% 26,1% 10,0% dejavnosti K - Finančne in zavarovalniške 15.303.945 76,1% 9,4% 1,3% dejavnosti L - Poslovanje z nepremičninami 973.962 62,1% 18,0% 3,1% M - Strokovne, znanstvene in 484.041 45,7% 19,2% 5,3% tehnične dejavnosti N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 324.095 46,8% 39,1% 4,9% P - Izobraževanje 143.360 62,2% 43,3% 4,6% Q - Zdravstvo in socialno varstvo 490.752 83,2% 79,3% 6,4% R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske 4.215.473 73,4% 54,6% 2,3% dejavnosti S - Druge dejavnosti* 469.842 48,0% 36,2% 1,2% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. * Glejte preglednico 96. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Leta 2011 so na Goriškem po vrednosti sredstev največje storitvene družbe prevladovale v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (12,1 milijona evrov sredstev na aktivno družbo), kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (6,3 milijona na aktivno družbo), poslovanju z nepremičninami (1,2 milijona evrov na aktivno družbo) in v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (813 tisoč evrov na aktivno družbo). Preglednica 98 prikazuje nekaj kazalnikov strukture sredstev storitvenih družb na Goriškem. Natančnejši podatki za posamezna (pod)področja storitvenih dejavnosti so na voljo v prilogah 10 in 11. 141 Preglednica 100: Sredstva aktivnih družb po storitvenih dejavnostih na Goriškem, 2011 Goriška regija Delež Delež Delež denarnih Področje dejavnosti Sredstva na aktivno dolgoročnih opredmetenih sredstev v po SKD 2008 družbo, v EUR sredstev v osnovnih sredstev celotnih v celotnih celotnih sredstvih sredstvih (%) sredstvih (%) (%) G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih 770.581 36,7% 25,5% 4,4% vozil H - Promet in skladiščenje 667.330 46,9% 42,4% 4,5% I - Gostinstvo 580.277 89,3% 84,3% 2,3% J -Informacijske in komunikacijske 250.294 43,5% 30,2% 8,9% dejavnosti K - Finančne in zavarovalniške 12.149.273 69,6% 2,8% 3,1% dejavnosti L - Poslovanje z nepremičninami 1.188.059 73,7% 52,9% 3,1% M - Strokovne, znanstvene in 812.542 55,5% 19,2% 6,3% tehnične dejavnosti N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 158.494 49,9% 42,8% 6,3% P - Izobraževanje 105.525 43,1% 41,9% 7,6% Q - Zdravstvo in socialno varstvo 235.340 63,9% 58,5% 8,0% R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske 6.292.879 82,6% 51,0% 7,1% dejavnosti S - Druge dejavnosti* 101.891 42,7% 40,9% 11,5% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. * Glejte preglednico 96. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Na Obalno-kraškem so leta 2011 največje storitvene družbe glede na celotne prihodke poslovale v prometu in skladiščenju (slabe 3 milijone evrov celotnih prihodkov na aktivno družbo), v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2,3 milijona evrov), v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (1,7 milijona evrov) in v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (1,5 milijona evrov prihodkov na aktivno družbo). Z izjemo družb v zavarovalniških in finančnih dejavnostih so levji delež celotnih prihodkov storitvenih družb predstavljali čisti prihodki od prodaje (preglednica 99). Natančnejši podatki za posamezna (pod)področja storitvenih dejavnosti so na voljo v prilogah 8 in 9. 142 Preglednica 101: Prihodki aktivnih družb po storitvenih dejavnostih, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Celotni Poslovni Celotni Poslovni Področje prihodki na prihodki na Čisti prihodki prihodki na prihodki na Čisti prihodki dejavnosti po aktivno aktivno od prodaje na aktivno aktivno od prodaje na SKD 2008 družbo, družbo, aktivno družbo, družbo, aktivno EUR EUR družbo, EUR EUR EUR družbo, EUR G - Trgovina, vzdrževanje in popravila 1.718.343 1.699.258 1.689.500 1.091.132 1.073.235 1.066.711 motornih vozil H - Promet in skladiščenje 2.974.208 2.904.546 2.839.959 1.057.256 1.045.174 1.017.745 I - Gostinstvo 718.119 692.299 677.187 209.616 206.918 202.347 J -Informacijske in komunikacijs 337.432 330.508 325.419 277.737 270.654 259.950 ke dejavnosti K - Finančne in zavarovalnišk 2.320.886 540.521 500.097 1.016.991 345.777 277.186 e dejavnosti L - Poslovanje z nepremičnina 202.819 200.316 191.276 215.968 224.167 215.424 mi M - Strokovne, znanstvene in tehnične 250.480 253.231 240.478 700.559 669.106 651.968 dejavnosti N - Druge raznovrstne poslovne 421.626 417.450 411.356 232.075 230.265 229.090 dejavnosti P - Izobraževanje 108.864 106.903 98.821 140.683 138.722 83.536 Q - Zdravstvo in socialno 211.583 208.722 205.190 188.855 186.647 185.596 varstvo R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske 1.459.682 1.403.033 1.385.435 4.079.733 4.023.609 3.940.853 dejavnosti S - Druge dejavnosti* 250.075 243.473 230.184 161.646 160.414 158.863 Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. * Glejte preglednico 96. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Na Goriškem so leta 2011 največje storitvene družbe glede na celotne prihodke poslovale v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (4,1 milijona celotnih prihodkov na aktivno družbo), v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (1,1 milijona evrov), v prometu in skladiščenju (1,1 milijona evrov) in v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (dober milijon 143 evrov). Z izjemo družb v zavarovalniških in finančnih dejavnostih ter izobraževanju so levji delež celotnih prihodkov storitvenih družb predstavljali čisti prihodki od prodaje (preglednica 99). Natančnejši podatki za posamezna (pod)področja storitvenih dejavnosti so na voljo v prilogah 8 in 9. Družbe v storitvenih dejavnostih na Obalno-kraškem so leta 2011 na tujih trgih ustvarile 35,5 % prihodkov od prodaje. Najbolj izvozno naravnana področja storitvenih dejavnosti so: promet in skladiščenje (kjer izvoz predstavlja 63 % prihodkov od prodaje), druge dejavnosti (40 %) ter finančne in zavarovalniške dejavnosti (34 %). Med najbolj izvozno zaprta področja storitvenih dejavnosti sodijo: zdravstvo in socialno varstvo (0,2 %), kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1 %) ter poslovanje z nepremičninami (1,3 %). Družbe v storitvenih dejavnostih na Goriškem so leta 2011 na tujih trgih ustvarile 29,4 % prihodkov od prodaje. Najbolj izvozno naravnana področja storitvenih dejavnosti so: strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (katere na tujem trgu ustvarijo 63 % prihodkov od prodaje), druge dejavnosti (38 %) ter promet in skladiščenje (35 %). Med najbolj izvozno zaprta področja storitvenih dejavnosti sodijo: finančne in zavarovalniške dejavnosti (0,4 %), zdravstvo in socialno varstvo (0,7 %), kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1,4 %) ter gostinstvo (1,7 %). Preglednica 102: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb po storitvenih dejavnostih, 2011 Obalno-kraška Goriška regija regija Področje dejavnosti po SKD 2008 Prihodki od prodaje na tujem trgu (% čistih prihodkov od prodaje) STORITVE SKUPAJ (od G do S) 35,5 29,4 G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 28,5 25,1 H - Promet in skladiščenje 63 35,2 I - Gostinstvo 18,4 1,7 J -Informacijske in komunikacijske dejavnosti 11,3 21,6 K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti 34,3 0,4 L - Poslovanje z nepremičninami 1,3 9,9 M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 27,5 62,6 N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 28,2 7,3 P - Izobraževanje 8 2,3 Q - Zdravstvo in socialno varstvo 0,2 0,7 R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1 1,4 S - Druge dejavnosti* 39,9 37,8 Opomba: * Glejte preglednico 96. Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Gospodarske družbe v storitvenih dejavnostih s sedežem v obalno-kraški regiji so imele leta 2011 v povprečju štiri zaposlene; vsak je bil v povprečju opremljen s 307 tisoč evrov sredstev. Te družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile slabih 214 tisoč evrov poslovnih prihodkov na 144 zaposlenega in dobrih 40 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. V povprečju je na Obalno-kraškem mesečna bruto plača zaposlenega v storitvenih dejavnostih znašala 1.479 evrov, stroški dela na zaposlenega pa so na letni ravni v povprečju znašali dobrih 24 tisoč evrov. Največje povprečno število zaposlenih v storitvenih dejavnostih na Obalno-kraškem so zabeležile družbe v prometu in skladiščenju (12), kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (med 11 in 12), gostinstvu (9) ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (6). Preglednica 103: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, po storitvenih dejavnostih na Obalno-kraškem, 2011 Obalno-kraška regija Sredstva Poslovni Dodana Stroški Delež Področje dejavnosti po Število na prihodki vrednost dela na stroškov Plače na SKD 2008 zaposle- zaposle- na na dela v zapo- nih na nega zaposle- zaposle- zaposle- dodani slenega podjetje (tisoč nega nega nega vrednosti, (EUR) EUR) (EUR) (EUR) (EUR) (%) STORITVE SKUPAJ (od G do S) 4,3 307 213.722 40.280 24.121 59,9 1.479 G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih 2,8 308 556.101 43.486 23.059 53,0 1.422 vozil H - Promet in skladiščenje 12,1 269 165.472 50.666 27.118 53,5 1.650 I - Gostinstvo 9,0 249 63.959 29.097 20.271 69,7 1.255 J -Informacijske in komunikacijske 3,1 84 91.587 39.993 31.019 77,6 1.951 dejavnosti K - Finančne in zavarovalniške 4,0 2.675 111.580 23.457 31.798 135,6 1.963 dejavnosti L - Poslovanje z nepremičninami 0,9 919 151.379 44.714 20.322 45,4 1.232 M - Strokovne, znanstvene in tehnične 1,8 282 112.207 36.500 23.365 64,0 1.413 dejavnosti N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 6,1 55 54.311 18.970 15.546 82,0 926 P - Izobraževanje 1,1 106 65.533 23.884 15.841 66,3 926 Q - Zdravstvo in socialno varstvo 2,7 164 69.559 35.742 22.746 63,6 1.385 R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske 11,5 294 92.642 39.490 29.847 75,6 1.898 dejavnosti S - Druge dejavnosti* 3,2 116 63.775 27.688 19.317 69,8 1.161 Opomba: * Glejte preglednico 96. Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Največjo dodano vrednost na zaposlenega v storitvenih dejavnostih na Obalno-kraškem so v letu 2011 v povprečju ustvarile družbe v prometu in skladiščenju (slabih 51 tisoč evrov), v 145 poslovanju z nepremičninami (slabih 45 tisoč evrov) ter v trgovini, vzdrževanju in popravilo motornih vozil (dobrih 43 tisoč evrov). Vendar obalno-kraške družbe v teh dejavnostih niso hkrati izplačevale najvišjih mesečnih bruto plač, temveč so bile le-te izplačane v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1.963 evrov), informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (1.951 evrov) ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (1.898 evrov). Gospodarske družbe v storitvenih dejavnostih s sedežem v goriški regiji so imele leta 2011 v povprečju štiri zaposlene; vsak je bil v povprečju opremljen z 228 tisoč evrov sredstev. Te družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile slabih 173 tisoč evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in dobrih 38 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. V povprečju je na Goriškem mesečna bruto plača zaposlenega v storitvenih dejavnostih znašala 1.578 evrov, stroški dela na zaposlenega pa so na letni ravni v povprečju znašali dobrih 25 tisoč evrov. Največje povprečno število zaposlenih v storitvenih dejavnostih na Goriškem so zabeležile družbe v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (34), prometu in skladiščenju (6 do 7), informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (4) ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (4). Največjo dodano vrednost na zaposlenega v storitvenih dejavnostih na Goriškem so leta 2011 v povprečju ustvarile družbe v poslovanju z nepremičninami (66 tisoč evrov), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (slabih 60 tisoč evrov) ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (dobrih 55 tisoč evrov). Družbe v teh dejavnostih so – z izjemo družb, ki poslujejo z nepremičninami – hkrati izplačevale najvišje povprečne mesečne bruto plače. Nadpovprečno visoke plače so v tej regiji izplačevale še strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter informacijske in komunikacijske dejavnosti. 146 Preglednica 104: Kazalniki, povezani s proizvodnim dejavnikom delo, po storitvenih dejavnostih na Goriškem, 2011 Goriška regija Sredstva Poslovni Dodana Stroški Delež Področje dejavnosti Število na prihodki vrednost dela na stroškov Plače na po SKD 2008 zaposle- zaposle- na na dela v zapo- nih na nega zaposle- zaposle- zaposle- dodani slenega podjetje (tisoč nega nega nega vrednosti, (EUR) EUR) (EUR) (EUR) (EUR) (%) STORITVE SKUPAJ (od G do S) 4,1 228 172.596 38.360 25.240 65,8 1.578 G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih 3,4 188 268.994 33.854 21.469 63,4 1.322 vozil H - Promet in skladiščenje 6,5 92 146.620 33.965 21.239 62,5 1.302 I - Gostinstvo 2,8 167 59.723 20.680 17.865 86,4 1.097 J -Informacijske in komunikacijske 3,7 62 69.833 33.786 28.639 84,8 1.818 dejavnosti K - Finančne in zavarovalniške 2,0 6.026 112.874 59.555 31.261 52,5 2.018 dejavnosti L - Poslovanje z nepremičninami 0,8 1.334 226.702 65.703 22.493 34,2 1.351 M - Strokovne, znanstvene in 2,8 282 205.857 40.552 29.282 72,2 1.846 tehnične dejavnosti N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,7 38 45.312 20.484 16.890 82,5 1.012 P - Izobraževanje 1,9 54 67.109 21.139 20.310 96,1 1.154 Q - Zdravstvo in socialno varstvo 2,3 131 80.511 41.394 23.796 57,5 1.510 R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske 34,1 169 105.665 55.360 33.774 61,0 2.159 dejavnosti S - Druge dejavnosti* 2,7 29 45.361 18.059 14.982 83,0 856 Opomba: * Glejte preglednico 96. Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR (2013c). Leta 2011 so na Goriškem največje čiste dobičke v povprečju ustvarjale storitvene družbe v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (112,5 tisoč evrov na aktivno podjetje), v prometu in skladiščenju (dobrih 22 tisoč evrov na družbo) in v zdravstvu in socialnem varstvu (20,5 tisoč evrov). Največje izgube v tej regiji so v letu 2011 v povprečju zabeležile storitvene družbe v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (dobrih 805 tisoč evrov izgube na aktivno podjetje) in v gostinstvu (24 tisoč evrov izgube na aktivno družbo). Čisti poslovni izid, EBIT in EBITDA po storitvenih dejavnostih za leto 2011 prikazuje preglednica 103. Natančnejši podatki za posamezna (pod)področja storitvenih dejavnosti so na voljo v prilogi 11. 147 Slika čistih poslovnih izidov po storitvenih dejavnostih na Obalno-kraškem je precej drugačna. Leta 2011 so na Obalno-kraškem največje čiste dobičke v povprečju ustvarjale storitvene družbe v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (dobrih 657 tisoč evrov čistega dobička na aktivno podjetje), v prometu in skladiščenju (slabih 54,6 tisoč evrov na družbo) ter v trgovini, vzdrževanji in popravilu motornih vozil (dobrih 26 tisoč evrov na aktivno družbo). Največje izgube v tej regiji so v letu 2011 v povprečju zabeležile storitvene družbe v gostinstvu (slabih 124 tisoč evrov izgube na aktivno družbo) ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (slabih 144 tisoč evrov izgube na aktivno podjetje). Čisti poslovni izid, EBIT in EBITDA po storitvenih dejavnostih za leto 2011 prikazuje Preglednica 103. Natančnejši podatki za posamezna (pod)področja storitvenih dejavnosti so na voljo v prilogah 8 in 9. 148 Preglednica 105: Poslovni izidi družb po storitvenih dejavnosti, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Čisti Čisti poslovni EBIT na EBITDA na poslovni EBIT na EBITDA na Področje dejavnosti izid na aktivno aktivno izid na aktivno aktivno po SKD 2008 aktivno družbo družbo aktivno družbo družbo družbo (EUR) (EUR) družbo (EUR) (EUR) (EUR) (EUR) G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih 26.334 29.782 59.642 12.073 23.596 50.094 vozil H - Promet in skladiščenje 54.564 186.500 368.965 22.184 28.000 90.092 I - Gostinstvo –143.800 –7.987 95.637 –24.079 –18.871 9.337 J -Informacijske in komunikacijske 10.176 11.842 32.492 7.450 7.078 20.555 dejavnosti K - Finančne in zavarovalniške 567.318 –106.801 –10.336 –805.326 71.426 106.970 dejavnosti L - Poslovanje z nepremičninami –20.195 –9.714 32.630 4.272 13.873 45.791 M - Strokovne, znanstvene in 9.927 13.845 28.430 16.026 14.044 37.237 tehnične dejavnosti N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti –14.452 –5.074 24.711 –1.042 1.608 15.681 P - Izobraževanje 3.170 5.251 12.004 –5.184 –5.865 1.313 Q - Zdravstvo in socialno varstvo 8.525 18.695 38.597 20.522 28.001 46.037 R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske –123.831 –70.224 149.929 112.555 340.343 823.673 dejavnosti S - Druge dejavnosti* –1.793 2.057 32.541 3.821 5.815 10.216 Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. * Glejte preglednico 96. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Leta 2011 so med storitvenimi družbami na Obalno-kraškem najvišje stopnje čiste donosnosti sredstev v povprečju dosegale družbe v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3,71 %), v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (3,42 %) ter v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (2,59 %). Te iste storitvene dejavnosti so izkazovale tudi najvišje stopnje čiste donosnosti kapitala. Najvišje koeficiente gospodarnosti iz poslovanja (tj. razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki) so obalno-kraške storitvene družbe v povprečju dosegale v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (1,10), v zdravstvu in socialnem varstvu (1,10) ter v prometu in skladiščenju (1,07). Natančnejši podatki za posamezna (pod)področja storitvenih dejavnosti so na voljo v prilogah 10 in 11. 149 Leta 2011 so med storitvenimi družbami na Goriškem najvišje stopnje čiste donosnosti sredstev v povprečju dosegale družbe v zdravstvu in socialnem varstvu (8,72 %), v dejavnostih članskih organizacij in drugih storitvenih dejavnostih (3,75 %) ter v prometu in skladiščenju (3,32 %). Te iste storitvene dejavnosti so izkazovale tudi najvišje stopnje čiste donosnosti kapitala. Najvišje koeficiente gospodarnosti iz poslovanja (tj. razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki) so goriške storitvene družbe v povprečju dosegale v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1,26), v zdravstvu in socialnem varstvu (1,18) ter v poslovanju z nepremičninami (1,17). Ostali podatki so na voljo v Preglednici 104. Natančnejši podatki za posamezna (pod)področja storitvenih dejavnosti so na voljo v prilogi 11. 150 Preglednica 106: Uspešnost poslovanja družb po storitvenih dejavnosti, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija (Čista) (Čista) Koeficient (Čista) Koeficient Področje dejavnosti donosnost donosnost gospodar- (Čista) donosnost gospodar- po SKD 2008 sredstev v lastniškeg nosti donosnost lastniškeg nosti % a kapitala sredstev v % a kapitala v % poslovanja v % poslovanja G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih 2,59% 5,88% 1,018 1,57% 5,48% 1,016 vozil H - Promet in skladiščenje 1,43% 3,68% 1,069 3,32% 10,38% 1,028 I - Gostinstvo –5,26% –10,32% 0,985 –4,15% –10,49% 0,920 J -Informacijske in komunikacijske 3,42% 9,96% 1,043 2,98% 5,97% 1,026 dejavnosti K - Finančne in zavarovalniške 3,71% 17,95% 0,835 –6,63% –12,62% 1,260 dejavnosti L - Poslovanje z nepremičninami –2,07% –7,79% 1,010 0,36% 1,38% 1,166 M - Strokovne, znanstvene in 2,05% 5,62% 1,101 1,97% 4,57% 1,023 tehnične dejavnosti N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti –4,46% –40,67% 0,988 –0,66% –2,92% 1,007 P - Izobraževanje 2,21% 5,37% 1,052 –4,91% –9,72% 0,959 Q - Zdravstvo in socialno varstvo 1,74% 5,46% 1,098 8,72% 13,40% 1,176 R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske –2,94% –6,25% 0,952 1,79% 4,54% 1,092 dejavnosti S - Druge dejavnosti* –0,38% –1,52% 1,007 3,75% 12,11% 1,038 Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. * Glejte preglednico 96. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. Leta 2011 so v storitvenih dejavnostih na Obalno-kraškem najvišje deleže dolga v virih sredstev v povprečju zabeležile družbe v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (89 %), v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (79,3 %), v dejavnostih članskih organizacij in drugih storitvenih dejavnostih (74,9 %) ter v poslovanju z nepremičninami (73,4 %). Največje deleže kratkoročnih obveznosti v (vseh) virih sredstev so obalno-kraške družbe v povprečju izkazovale v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (56,4 %) in v dejavnostih članskih organizacij in drugih storitvenih dejavnostih (46,5 %). Najnižjo stopnjo kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev so obalno-kraške storitvene družbe dosegale v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (23,4 %), v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (27,1 %), v zdravstvu in socialnem varstvu (38,2 %) ter v poslovanju z nepremičninami (42,8 %). 151 Natančnejši podatki za posamezna (pod)področja storitvenih dejavnosti na Obalno-kraškem so na voljo v prilogi 9. Leta 2011 so v storitvenih dejavnostih na Goriškem najvišje deleže dolga v virih sredstev v povprečju zabeležile družbe v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (77,5 %), v poslovanju z nepremičninami (73,8 %) ter v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (71,4 %). Največje deleže kratkoročnih obveznosti v (vseh) virih sredstev so goriške družbe v povprečju izkazovale v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (55,5 %), v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (52,1 %), v dejavnostih članskih organizacij in drugih storitvenih dejavnostih (47,9 %) ter v prometu in skladiščenju (47 %). Najnižjo stopnjo kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev so goriške storitvene družbe dosegale v dejavnostih poslovanja z nepremičninami (35,5 %) in gostinstva (44,3 %), v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (45,1 %) ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (47,7 %). Natančnejši podatki za posamezna (pod)področja storitvenih dejavnosti na Goriškem so na voljo v prilogah 10 in 11. 152 Preglednica 107: Kazalniki financiranja in vodoravnega finančnega ustroja po področjih predelovalne dejavnosti, 2011 Obalno-kraška regija Goriška regija Delež Delež Delež Delež Področje dolga v kratkoročnih Kapitalska dolga v kratkoročnih Kapitalska dejavnosti po virih obveznosti v pokritost virih obveznosti v pokritost SKD 2008 sredstev virih sredstev dolgoročnih sredstev virih sredstev dolgoročnih (%) (%) sredstev (%) (%) (%) sredstev (%) G - Trgovina, vzdrževanje in popravila 56,0% 43,5% 115,8% 71,4% 55,5% 77,8% motornih vozil H - Promet in skladiščenje 61,1% 35,0% 51,2% 68,0% 47,0% 68,4% I - Gostinstvo 49,0% 26,7% 55,0% 60,4% 30,0% 44,3% J -Informacijske in komunikacijsk 65,7% 41,6% 66,4% 50,2% 32,8% 114,5% e dejavnosti K - Finančne in zavarovalnišk 79,3% 17,5% 27,1% 47,5% 36,9% 75,5% e dejavnosti L - Poslovanje z nepremičnina 73,4% 37,2% 42,8% 73,8% 29,7% 35,5% mi M - Strokovne, znanstvene in tehnične 63,5% 40,7% 79,8% 56,9% 37,0% 77,7% dejavnosti N - Druge raznovrstne poslovne 89,0% 56,4% 23,4% 77,5% 52,1% 45,1% dejavnosti P - Izobraževanje 58,8% 37,3% 66,3% 49,5% 38,1% 117,3% Q - Zdravstvo in socialno 68,2% 14,6% 38,2% 34,9% 13,8% 101,8% varstvo R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske 53,0% 30,0% 64,0% 60,6% 27,3% 47,7% dejavnosti S - Druge dejavnosti* 74,9% 46,5% 52,2% 69,0% 47,9% 72,6% Opomba: Družbe, ki v letu 2011 niso izkazale prihodkov od prodaje ali stroškov dela, so iz analize izločene. * Glejte preglednico 96. Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 153 5 ZAKLJUČEK Obalno-kraška in goriška regija sodita med razvitejše slovenske regije. Gonilo gospodarskega in družbenega razvoja ter strateška prednost obalno-kraške regije izhaja iz njene obmorske in obmejne lege, prisotnosti pristanišča in umeščenosti v pan-evropsko prometno omrežje. Lega ob evropskem prometnem koridorju skupaj z intenzivnim razvojem podjetniške infrastrukture predstavlja pomemben dejavnik gospodarskega razvoja tudi v južnem delu goriške regije. Na drugi strani, naravne geografske razmere in težja prometna dostopnost hromijo razvoj severnega dela goriške regije (predvsem na podeželskih in v visokogorskih in hribovitih območjih), ki močno zaostaja za gospodarsko razvitim jugom regije. Razvitost regije se kaže tudi v demografskih trendih. Medtem ko število prebivalcev v gospodarsko razvitejših predelih obalno-kraške regije in goriške regije vztrajno narašča, se v severnih predelih goriške regije povečuje izseljevanje v preostale statistične regije in subregije. Temu ustrezno se v teh predelih izrazito povečuje delež starega prebivalstva, kažejo se tudi negativni učinki na trgu dela. Regionalne razlike se odražajo tudi v višini plač in neto razpoložljivega dohodka za potrošnjo. Čeprav se regiji po višini povprečne plače uvrščata takoj za osrednjeslovensko regijo, so razlike znotraj regije precejšnje. Plače presegajo državno povprečje le v gospodarsko bolj razvitih območjih, v manj razvitih predelih, pretežno goriške regije, pa so od 10 do 20 % nižje od letnega povprečja v Sloveniji. Podobno velja za kupno moč, ki je višja v obmorskih občinah in občinah na območju Zgornje Vipavske doline in Goriške subregije. Gospodarska gibanja v Sloveniji od leta 2008 naprej so šibka ne zgolj zaradi splošne gospodarske krize, ampak tudi zaradi strukturnih izzivov in težav gospodarstva. Nominalni BDP na prebivalca v Sloveniji in v posameznih regijah se je od leta 1995 postopoma vzpenjal vse do konca leta 2008. Rast glede na ostale države EU je bila posebej intenzivna med letoma 2006 in 2008, nato pa je Slovenija zabeležila večji padec gospodarske aktivnosti kot območje EU-27, kar je Slovenijo in preučevani regiji po BDP na prebivalca oddaljilo od povprečja EU-27 (s 74 na 71 % BDP na prebivalca v EU-27). Leta 2011 je 10.526 podjetij v goriški regiji ustvarilo 5,4 % slovenskega BDP; ta delež od leta 1999 (ko je znašal 6,1 %) naprej postopoma pada. Istega leta je 11. 613 podjetij v obalno- kraški regiji ustvarilo 5,8 % slovenskega BDP, kar je rahlo več kot v obdobju 1995-2006 (5,6 %). V obeh regijah je med podjetji več kot polovica samostojnih podjetnikov, dobrih 95 % podjetij pa zaposluje do vključno 9 ljudi. V obalno-kraški regiji so podjetja leta 2011 najvišji delež dodane vrednosti ustvarila v trgovini, gostinstvu in prometu. Sledijo predelovalna dejavnost, rudarstvo in druga industrija ter dejavnosti, ki se v veliki meri izvajajo znotraj javnega sektorja. Tudi gradbeništvo z 7,9 % dodane vrednosti regije ostaja pomembno področje. 154 V goriški regiji so podjetja leta 2011 najvišji delež dodane vrednosti ustvarila v predelovalni dejavnosti, rudarstvu in drugi industriji, od tega kar 28,3 % v predelovalni dejavnosti. Po deležu v dodani vrednosti regije sledijo trgovina, gostinstvo in promet ter dejavnosti, ki se v veliki meri izvajajo znotraj javnega sektorja (dejavnosti uprave in obrambe, socialnih zavarovanj, varnosti, izobraževanja in zdravstva). Relativno visok delež dodane vrednosti je bil dosežen še v gradbeništvu, ki pa ga je kriza hudo prizadela. Osnovne ugotovitve analize za gospodarske družbe s sedežem na Obalno-kraškem so sledeče: • Aktivne družbe so imele leta 2011 v povprečju za 1.707.827 evrov sredstev; 50 % aktivnih družb je imelo sredstva v višini do 111.821 evrov. Najvišje povprečne vrednosti sredstev na družbo so dosegale finančne in zavarovalniške dejavnosti, dejavnost oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter promet in skladiščenje. Družbe v predelovalnih dejavnostih so v povprečju imele za 3,3 milijona evrov sredstev. • Družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile 1.304.713 evrov prihodkov; 50 % aktivnih družb v tej regiji je ustvarilo letne prihodke do 100.101 evrov. • Med najbolj izvozno usmerjene dejavnosti sodijo predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje ter finančne in zavarovalniške dejavnosti. • Družbe so imele leta 2011 v povprečju 5 zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen s 275.956 evrov sredstev. • Leta 2011 so v povprečju ustvarile 195.230 evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in 37.894 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega so v povprečju ustvarile družbe v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, v prometu in skladiščenju, v poslovanju z nepremičninami ter v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil. • Družbe so v letu 2011 v povprečju izplačale mesečno bruto plačo v višini 1.415 evrov, letni stroški dela pa so v povprečju znašali 23.172 evrov na zaposlenega. Najvišje letne stroške dela so beležile družbe v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, finančnih in zavarovalniških dejavnostih, informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. • Čista donosnost sredstev aktivnih družb je bila leta 2011 v povprečju 0,44-odstotna. Najvišje stopnje donosa sredstev in kapitala so v povprečju dosegale družbe v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3,7 %; 18,0 %), informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (3,4 %; 10,0 %), trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (2,6 %; 5,9 %), izobraževanju (2,2 %; 5,4 %) ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (2,1 %; 5,6 %). • Aktivne družbe so leta 2011 imele v povprečju 64,6 % dolga med vsemi viri sredstev. V povprečju najbolj zadolžene družbe najdemo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, gradbeništvu, finančnih in zavarovalniških dejavnostih, v dejavnostih 155 članskih organizacij in drugih storitvenih dejavnostih ter v poslovanju z nepremičninami. Podrobnejša analiza poslovanja je bila izvedena zgolj za gospodarske družbe (ne za podjetja vseh pravnih oblik), ki ustvarijo približno polovico dodane vrednosti preučevanih regij. Najbolj osnovne ugotovitve analize za gospodarske družbe s sedežem na Goriškem so sledeče: • Aktivne družbe so imele leta 2011 v povprečju za 1.663.773 evrov sredstev; 50 % aktivnih družb je imelo sredstva v višini do 123.282 evrov. Najvišjo povprečno vrednost sredstev so izkazovale družbe v oskrbi z električno energijo, finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ter v rudarstvu. Družbe v predelovalnih dejavnostih so imele v povprečju za 3,6 milijona evrov sredstev. • Družbe so leta 2011 v povprečju ustvarile 1.404.490 evrov prihodkov; 50 % aktivnih družb v tej regiji je ustvarilo letne celotne prihodke do 127.573 evrov. • Med najbolj izvozno naravnana področja dejavnosti sodijo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, predelovalne dejavnosti, kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ter promet in skladiščenje. • Družbe so imele leta 2011 v povprečju 8 zaposlenih; vsak je bil v povprečju opremljen s 182.651 evrov sredstev. • Družbe v tej regiji so leta 2011 v povprečju ustvarile 143.279 evrov poslovnih prihodkov na zaposlenega in 34.634 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega so v povprečju ustvarile družbe v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, v poslovanju z nepremičninami, v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. • Družbe so v letu 2011 v povprečju izplačale mesečno bruto plačo v višini 1.423 evrov, letni stroški dela pa so v povprečju znašali 23.190 evrov na zaposlenega. Najvišje letne stroške dela so v povprečju beležile družbe v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. • Čista donosnost sredstev aktivnih družb je bila leta 2011 v povprečju rahlo negativna, in sicer –0,2-odstotna. Najvišje stopnje donosa sredstev in kapitala so v povprečju dosegale družbe v zdravstvu in socialnem varstvu (8,7 %; 13,4 %), v dejavnostih članskih organizacij in drugih storitvenih dejavnostih (3,8 %; 12,1 %), v prometu in skladiščenju (3,3 %; 10,4 %) ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (3,0 %, 6,0 %). • Aktivne družbe so leta 2011 imele v povprečju 59 % dolga med vsemi viri sredstev. V povprečju najbolj zadolžene družbe najdemo v gradbeništvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v poslovanju z nepremičninami ter v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil. 156 157 6 VIRI IN LITERATURA Ambrožič, K. 2009. Geografski vidiki partnerstva v pristopu Leader na primeru goriške statistične regije: diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Asheim, Bjørn T. 2009. Next Generation Regional Innovation Policy: How to Combine Science and User Driven Approaches in Regional Innovation Systems. V: Economiaz, 70 (1): 26-43. Center for Community and Economic Development in University of Wisconsin. 2007. Milwaukee Downtown Market Analysis. Business Improvement District #21. Dostopno na: http://www.uwex.edu/ces/cced/downtowns/bid21.cfm (10. april 2013). DARS. 2013. O avtocestah. Dostopno na: http://www.dars.si (30. junij 2013). Eurostat. 2013. Statistics Database. Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/ (30. maj 2013). Gfk. 2013. Kupna moč. Dostopno na: http://www.gfk.si/marketing_solutions/purchasingpowerindex/index.si.html (30. maj 2013). Hollanders, H. in Arundel, A. 2007. Differences in socio-economic conditions and regulatory environment: explaining variations in national innovation performance and policy implications. INNO-Metrics Thematic Paper. IMD. 2013. IMD World Competitiveness Yearbook. Dostopno na: http://www.imd.org/wcc (20. junij 2013). Inštitut za ekonomska raziskovanja. 2008. Študija dobrih praks partnerskega vzpostavljanja gospodarsko razvojne infrastrukture in možnost prenosa le teh v okvir izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji. Dostopno na: http://www.eu-skladi.si/ostalo/studije-in- vrednotenja-za-programsko-obdobje-2007-2013/jzp-gospodarsko-razvojna-infrastruktura.pdf InvestSlovenia. 2013. Locations. Dostopno na: http://www.investslovenia.org/si/locations/ (1. julij 2013). IUS. 2013. Innovation Union Scoreboard 2013. Brussels: EC, IUS. Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/files/ius-2013_en.pdf (20. junij 2013). Kontić, B., Gosar, L., Gulič, A., Kavaš, D., Praper, S., Kontić, D., Osterc, A., Zupanc, V., Pintar, M., Pavliha, M., Golobič, M., Steinman, F., Plazar Mlakar, M. 2008 . Umestitev Luke Koper v trajnostni okvir razvoja Obalno-kraške regije, (CRP Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Projekt V5-037). Dostopno na: http://www.arhiv.mop.gov.si/ (15. maj 2013). Kures, Matt in Bil Ryan. 2007. Downtown Madison Market Analysis. Wisconsin State Journal. Dostopno na: http://www.uwex.edu/ces/cced/downtowns/Madison/ (10. april 2013). 158 Luka Koper. 2013. Terminali in tovor. Dostopno na: http://www.luka-kp.si/slo/terminali-in-tovor (30. junij 2013). Luthar, O., Dobrovoljc, H., Fridl, J., Mulec, J., Pavšek, M. 2008. Kras: trajnostni razvoj kraške regije. Ljubljana: ZRC. Dostopno na: http://sir.zrc-sazu.si/sl/publikacije/kras-trajnostni-razvoj-kraske- pokrajine#v (15. maj 2013). Medved, R., Brežan, U., Mokorel, S. 2005. Študija izvedljivosti poslovnih con v Goriški statistični regiji: povzetek. Tolmin: Posoški razvojni center. MGRT. 2013. Slovenska industrijska politika 2014-2020. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/ (15. maj 2013). Nared, J., Perko, D., Ravbar, M., Horvat, A., Hren, M., Juvančič, L., Piry, I. in Rončević, B. 2007. Regionalni razvoj: Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Novak, J. M. 2013. Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2011. Delovni zvezek št. 1/2013, letnik XXI . Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pečar, J. 2011. Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2011. Delovni zvezek št. 1/2011, letnik XX. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Rebernik, M., Tominc, P., Crnogaj, K, Širec, K., Bradač Hojnik, B. 2013. Nezaznane priložnosti: GEM Slovenija 2012. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Dostopno na: http://www.gemconsortium.org/docs/download/2799 (20. junij 2013). Slovenske železnice. 2013. Infrastruktura. Dostopno na: http://www.slo-zeleznice.si/ (30. junij 2013). SURS. 2010. Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija. Dostopno na: https://www.stat.si/doc/statinf/23-si-086-1001.pdf SURS. 2010. Računi gospodinjstev po regijah, Slovenija 2010. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5058 (20. april 2013). SURS. 2013a. Slovenske regije v številkah. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/REGIJE-2013.pdf (10. april 2013) SURS. 2013b . SI-STAT Podatkovni portal. Dostopno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp (15. april 2013). SURS. 2013c. Interaktivni statistični atlas. Dostopno na: http://stat.monolit.si/?lang=sl (15. april 2013). SURS. 2013d. Ljudje, družine, stanovanja. Ljubljana: SURS. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/Ljudje_druzine_stanovanja.pdf (20. april 2013). 159 SURS. 2013e. Podjetja po kohezijskih in statističnih regijah. SI-Stat. Dostopno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Regije/Regije.asp (3. 5. 2013). SURS. 2013f. Regionalni računi. Dostopno na: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdpreg.asp (24. 5. 2013). SURS. 2013g. Število in velikostna struktura podjetij po statističnih regijah. Interni podatki, pridobljeni na zahtevo pri Statističnem uradu Republike Slovenije (24. 5. 2013). UMAR. 2013a. Poročilo o razvoju 2013. Ljubljana: UMAR. UMAR. 2013b. Ekonomski izzivi 2013: Spremembe stanja in reforme na trgu dela. Ljubljana: UMAR. UMAR. 2013c. Podatki o poslovanju gospodarskih družb v letu 2011. Interno gradivo v obliki Excelovih tabel. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. United Nations Development Programme. 2006. Human Development reports. http://hdr.undp.org/en/content/human-development-report-2006 WEF. 2013. The Global Competitivness Report 2012–2013. Geneva: WEF. Dostopno na: www3.weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2012-13.pdf (20. junij 2013). Wintjes, R. in H. Hol anders. 2011. Innovation Pathways and Policy Challenges at the Regional Level: Smart Specialisation. UNU-MERIT Working Paper series no. 2011-027. Maastricht: UNU- MERIT. Zavod RS za zaposlovanje. 2013. Trg dela v številkah. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/ (15. april 2013). 160 7 PRILOGE Priloga 1: Pregled podjetniške infrastrukture v občinah obalno-kraške regije Podjetniška infrastruktura Lokacija Velikost Opis Kontaktni podatki Podjetniški centri (agencije) Regionalni razvojni Koper n.p. RRC Koper je regionalna institucija za spodbujanje podjetniškega in RRA Južna Primorska center Koper gospodarskega razvoja regije. Deluje na področju občin Divača, Hrpelje- Ulica 15 maja 19, Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana. 6000 Koper +386 5 66 37 580 Kot nosilec regionalnega razvoja Južne Primorske sodeluje s tremi info@rrc-kp.si lokalnimi organizacijami: Centrom za pospeševanje podjetništva Piran, www.rrc-kp.si Območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov iz Sežane in Razvojnim centrom Ilirska Bistrica. Območna razvojna Sežana n.p. Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov je bila ustanovljena Območna razvojna agencija agencija Krasa in namenom priprave in izvajanja skupnega razvojnega programa ter drugih Krasa in Brkinov Brkinov dogovorjenih nalog s področja strukturne politike, zlasti pri pospeševanju Partizanska 82 gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega razvoja ter 6210 Sežana pospeševanje podjetništva. +386 5 734 43 62 info@ora.si www.ora.si 161 Podjetniška infrastruktura Lokacija Velikost Opis Kontaktni podatki Univerzitetni inkubatorji Univerzitetni razvojni Koper n.p. UIP spodbuja in promovira podjetniško kulturo ter ustvarjanje novih na UIP center in inkubator znanju temelječih podjetij, predvsem med mladimi, študenti, pedagoškimi Ferrarska ulica 8 Primorske (UIP) delavci, raziskovalci in drugimi prebivalci. Med številnimi podjetniškimi 6000 Koper idejami izbira inovativne, na znanju temelječe in tržno usmerjene ideje, ki +386 5 611 79 50 jim skozi proces predinkubacije in inkubacije zagotavlja celovito podporo info@uip.si za razvoj ideje in ustanovitev novih podjetij. www.uip.si Prostorske kapacitete: v celoti opremeljene inkubacijske pisarne, sejna soba, soba za razvoj idej, predavalnica, uporaba pisarniških pripomočkov Podjetniški inkubatorji Inkubator d.o.o., Sežana 7.000 m2 Namen Inkubatorja d.o.o. je pomagati novim podjetjem v začetni fazi Inkubator d.o.o. Sežana Sežana razvoja podjetja s storitvami kot so finančno svetovanje, poslovno Kraška ulica 2 planiranje in povezovanje ter trženje in zagotavljanjem modularnih 6210 Sežana poslopij, skupne tehnične infrastrukture in managerske podpore. +386 5 7313 500 info@inkubator.si Prostorske zmogljivosti: 24 podjetij, 18 storitveno-pisarniških enot, 21 www.inkubator.si proizvodnih enot Poslovno inovacijski Sežana 3.000 m2 PIC je podporna organizacija za inovativna mala in srednja podjetja; Inkubator d.o.o. Sežana center (PIC) inkubator posvečen inovacijam. Poleg prostorov PIC nudi tudi storitve za Kraška ulica 2 razvijanje podjetniškega strokovnega znanja, mreženje in prenos inovacij. 6210 Sežana Prostorske zmogljivosti: 12 podjetij, 23 pisarn-laboratorijev, 6 proizvodnih +386 5 7313 500 enot, 5 učilnic, seminarska soba, konferečna pisarna, 7 skladiščnih info@inkubator.si prostorov. www.inkubator.si 162 Podjetniška infrastruktura Lokacija Velikost Opis Kontaktni podatki Gospodarske cone: industrijske in obrtno-razvojne cone Divača Obrtno-poslovna Divača n.p. Nova obrtno-poslovna cona, ki leži ob avtocesti Ljubljana-Koper, v Občina Divača cona Risnik neposredni bližini izvoza Divača. Kolodvorska ulica 3a 6215 Divača +386 5 731 09 30 obcina@divaca.si Obrtno-industrijska Divača n.p. V izgradnji, ob avtocesti. Krumpak, d.o.o., cona Divača Dantejeva 1, 6310 Izola, +386 5 677 82 36 Hrpelje - Kozina Obrtno-industrijska Hrpelje 15 ha V letu 2013: 25 podjetij iz različnih dejavnosti Občina Hrpelje-Kozina cona Hrpelje (OIC Reška cesta 14 Hrpelje) OIC leži vzhodno od železniške postaje Hrpelje – Kozina, v neposredni 6240 Kozina bližini avtoceste. +386 5 680 01 50 obcina.hrpelje- kozina@hrpelje.si www.hrpelje-kozina.si Izola Industrijska cona Izola n.p. Starejša industrijska cona pred vstopom v Izolo. Izola Koper Obrtna cona Olmo Koper n.p. Starejša obrtna cona ob hitri cesti Koper–Izola. (Olmo) Obrtna cona Šalara Koper n.p. Starejša obrtna cona – proizvodne dejavnosti, storitve in trgovina. (Šalara) Zahodna gospodarska Koper 27 ha V izgradnji. Mestna občina Koper obrtna in razvojna (Srmin) Verdijeva ulica 10, 6000 Koper cona Srmin Cona se nahaja v neposredni bližini avtoceste (izvoz Bertoki), v bližini sta +386 5 664 61 00 Luka Koper in železnica. obcina@koper.si www.koper.si 163 Podjetniška infrastruktura Lokacija Velikost Opis Kontaktni podatki Komen 2 obrtni coni Komen Komen n.p. V izgradnji: obrtna cona Aluminij (predvideno odprtje 2013) in obrtna Občina Komen cona ob nekdanjem mejnem prehodu Gorjansko (predvidena v občinskem Komen 86 prostorskem načrtu) 6223 Komen +386 5 731 04 50 obcina@komen.si www.komen.si Piran Obrtna cona Lucija Piran, Lucija 18 ha V bližini magistralne ceste Koper-Sečovlje. Sežana Poslovna cona Sežana 2,5 ha V letu 2013: 60 podjetij Inkubator d.o.o. Podjetniški center Kraška ulica 2, 6210 Sežana Inkubator Sežana Pretežno proizvodna dejavnost, v bližini avtoceste (200 m) +386 5 7313 500 info@inkubator.si w www.inkubator.si Suhozemni terminal Sežana 31 ha V letu 2013: 77 podjetij Suhozemni terminal Sežana, Sežana (zahodni deli ob Glavne dejavnosti: skladiščenje, transport, logistika, proizvodnja igralnih d.o.o., meji z Italijo) avtomatov, organizacija prevozov, računalniške storitve, servisne storitve, Partizanska cesta 109,Sežana prodaja, telemedicina. Terminal leži ob glavni prometnici avtoceste E70 in +386 5 7390100 ob železniški progi, železniški tir je v sami coni. Predvidena širitev cone v sts@st-sezana.si območje ob avtocesti, ter do meje z Italijo. Vir: podatki pridobljeni s strani občinskih služb in spletnih strani organizacij; Medved et al., 2005; InvestSlovenia, 2013. 164 Priloga 2: Pregled podjetniške infrastrukture v občinah goriške regije Podjetniška infrastruktura Lokacija Velikost Opis Kontaktni podatki Podjetniški centri (agencije) RRA Severne Primorske je regionalna institucija za spodbujanje regionalnega razvoja in podjetništva Severne Primorska. RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica Regionalna razvojna Trg Edvarda Kardelja 3, agencija (RRA) Nova Gorica RRA Severne Primorske vodi mrežo štirih lokalnih razvojnih agencij: 5000 Nova Gorica Severne Primorske Razvojna agencija ROD iz Ajdovščine (www.ra-rod.si), RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica (www.rra-sp.si), PRC Kobarid – Posoški +386 5 330 66 90 razvojni center Kobarid (www.prc.si) in ICRA d.o.o. Idrija – Idrijsko- rra.sp@rra-sp.si Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. Idrija (www.icra.si). www.rra-sp.si Univerzitetni inkubatorji Univerza v Novi Gorici Inkubator Univerze v Vipavska 13 Novi Gorici Nova Gorica V ustanavljanju 5000 Nova Gorica info@ung.si Podjetniški inkubatorji Posoški razvojni center Podjetniški inkubator Ulica padlih borcev 1b, 1c Tolmin Tolmin V ustanavljanju 5220 Tolmin +386 5 384 15 00 info@prc.si Tehnološki parki Primorski tehnolođki park PTP izvaja naslednje programe: 1) programi celovite poslovne podpore za d.o.o. Primorski tehnološki Šempeter pri uspešno ustanovitev in zagon start-up podjetij; 2) programi za podporo Mednarodni prehod 6, Vrtojba park d.o.o. (PTP) Gorici start-up podjetjem pri njihovem razvoju, rasti in prodoru na globalni trg; 5290 Šempeter pri Gorici 3) programi za krepitev podjetniške kulture in spodbujanje inovativnosti +386 5393 24 50 ptp@primorski-tp.si 165 Podjetniška infrastruktura Opis Kontaktni podatki Gospodarske cone: industrijske in obrtno-razvojne cone Ajdovščina Večina con se nahaja ob hitri cesto Razdrto – Nova Gorica: Občina Ajdovščina • Obrtna cona Ajdovščina: skupna površina 7,6 ha; proizvodne, obrtne in storitvene dejavnosti; Cesta 5. maja 6a • Proizvodno in industrijsko območje: skupna površina 45,6 ha; proizvodne dejavnosti; 5270 Ajdovščina • Industrijska in poslovna cona Lipa: skupna površina 12,2 ha; proizvodne dejavnosti; +386 5 365 91 10 • Obrtno-proizvodna cona pod letališčem: skupna površina 4,7 ha; različne dejavnosti; obcina@ajdovscina.si • Poslovna cona Gmajna: skupna površina 3,9 ha; različne dejavnosti; www.ajdovscina.si Gospodarske cone: • Obrtno-trgovska cona Gojače: skupna površina 10 ha; različne dejavnosti; • Obrtna cona Mirce: skupna površina 9,1 ha; različne dejavnosti; • Poslovna cona pod železnico: skupna površina 9,1 ha; različne dejavnosti; • Poslovna cona pod obvoznico: skupna površina 5,7 ha; različne dejavnosti; • Poslovna cona pod obvoznico 2: skupna površina 2,5 ha; različne dejavnosti; • Poslovna cona v Talih: skupna površina 4,6 ha; različne dejavnosti; • Poslovna cona Sturje: skupna površina 5 ha; različne dejavnosti Brda Občina Brda • Trg 25. maja 2, Poslovno obrtna cona Štaloni: skupna površina 0,7 ha; trgovske in storitvene dejavnosti; Gospodarske cone: • 5212 Dobrovo Obrtna cona pri ZD Hum: skupna površina 2 ha; trgovske, storitvene in proizvodne dejavnosti; v +386 5 335 10 30 prostorskem planu info@obcina-brda.si www.obcina-brda.si 166 Podjetniška infrastruktura Opis Kontaktni podatki Bovec Občina Bovec Trg golobarskih žrtev 8 • Gospodarske cone: Obrtna cona Bovec: skupna površina 7,9 ha; proizvodne in poslovne dejavnosti; v centru Bovca 5230 Bovec • TKK Srpenica: skupna površina 4,7 ha; proizvodne dejavnosti; ob regionalni cesti Žaga-Kobarid +386 5 384 19 00 obcina.tajnik@bovec.si www.obcina.bovec.si Cerkno Občina Cerkno • Bevkova ulica 9 ETA (stara in nova): skupna površina 9,9 ha; proizvodne dejavnosti Gospodarske cone: • 5282 Cerkno CELES: skupna površina 0,2 ha; proizvodne in trgovske dejavnosti; +386 5 373 46 40 • Obrtna cona Trebenče: v nastajanju obcina@cerkno.si www.cerkno.si Idrija • Industrijska cona Godovič: skupna površina 30 ha; proizvodne dejavnosti Občina Idrija • Poslovno-obrtna cona Trebče-Črni vrh: skupna površina 3,1 ha; poslovne in obrtne dejavnosti; v Mestni trg 1 nastajanju 5280 Idrija • +385 5 373 45 00 Gospodarske cone: Industrijska cona Halda: skupna površina 13,2 ha; proizvodne dejavnosti; v nastajanju • Likarca Cegovnica: skupna površina 4,3 ha; storitvene in obrtne dejavnosti; obcina.idrija@idrija.si • Spodnja Idrija: skupna površina 8,1 ha; proizvodne in storitvene dejavnosti; www.idrija.si • Obrtno-poslovna cona Idrija: v nastajanju • Industrijska cona Idrija: v nastajanju Kanal ob Soči • Poslovno-obrtna cona Ankara (Anhovo): skupna površina 3,5 ha; proizvodne, trgovske in storitvene Občina Kanal ob Soči dejavnosti; Trg svobode 23, p.p. 50 • Industrijsko-poslovna cona Salonit Anhovo – Esal: skupna površina 3,5 ha; proizvodne, trgovske in 5213 Kanal Gospodarske cone: prometne dejavnosti; +386 5 5 398 12 00 • Proizvodno-poslovna cona Stara cementarna Anhovo: skupna površina 3,5 ha; proizvodne, poslovne obcina.kanal@obcina-kanal.si in storitvene dejavnosti; www.obcina-kanal.si • Industrijsko-poslovna cona Kolodvorska Kanal: skupna površina 2 ha; proizvodne in storitvene dejavnosti 167 Podjetniška infrastruktura Opis Kontaktni podatki Kobarid Občina Kobarid Trg svobode 2 • Gospodarske cone: Obrtna cona Kobarid: skupna površina 7,9 ha; proizvodne in druge dejavnosti; v središču Kobarida; 5222 Kobarid • Obrtna cona Frnaža: skupna površina 7 ha; proizvodne in prometne dejavnosti +386 5 389 92 00 obcina@kobarid.si www.kobarid.si Miren-Kostanjevica Občina Miren-Kostanjevica • Obrtna cona Bilje 1: skupna površina 2,8 ha; proizvodne in trgovske dejavnosti; Miren 137 • Obrtna cona Bilje 2: skupna površina 6,7 ha; proizvodne, storitvene in prometne dejavnosti; 5291 Miren Gospodarske cone: • Obrtna cona Orehovlje: skupna površina 2,9 ha; proizvodne, trgovske in storitvene dejavnosti; +386 5 330 46 70 • Industrijska cona Miren: skupna površina 2,9 ha; proizvodne, trgovske in storitvene dejavnosti; tajnistvo@miren- • Obrtna cona Opatje Selo: skupna površina 7,5 ha; proizvodne dejavnosti; kostanjevica.si www.miren-kostanjevica.si Nova Gorica • Gospodarska (industrijsko-poslovna) cona ob železnici (Nova Gorica): skupna površina 7,5 ha; Mestna občina Nova Gorica proizvodne, trgovske in storitvene dejavnosti; Trg Edvarda Kardelja 1 • Gospodarska (industrijsko-poslovna) cona Solkan (Solkan): skupna površina 2,4 ha; proizvodne in 5000 Nova Gorica storitvene dejavnosti in promet; +386 5 335 01 11 • Trgovska in industrijsko-poslovna cona Kromberk: skupna površina 13,2 + 3,3 ha; proizvodne, trgovske, mestna.obcina@nova-gorica.si storitvene dejavnosti (poslovne in obrtne dejavnosti); www.nova-gorica.si • Gospodarsko-poslovna (industrijsko-poslovna) cona Meblo Z: skupna površina 38 ha; proizvodne, Gospodarske cone: trgovske in storitvene dejavnosti; • Gospodarsko poslovna (trgovsko-poslovna) cona Kromberk, Palude: skupna površina 8 ha; proizvodne, trgovske in storitvene dejavnosti; • Gospodarsko poslovna cona Kromberk, MIP: skupna površina 7 ha; proizvodne in storitvene dejavnosti; • Gospodarsko poslovna cona Rožna dolina (poslovno-trgovska, stanovanja cona) – Vipavska cesta: skupna površina 7,2 ha; trgovske in storitvene dejavnosti; • Gospodarsko poslovna (industrijsko-obrtna) cona Rožna dolina – nad Vrtojbico: skupna površina 1,16 ha; proizvodne dejavnosti; 168 • Gospodarsko-poslovna cona Kromberk, Meblo V (8,4 ha); Gospodarska (industrijsko-obrtna) cona Trnovo (5,2 ha); Gospodarska (industrijsko-poslovna) cona Nova (90 ha) - v nastajanju Podjetniška infrastruktura Opis Kontaktni podatki Renče-Vogrsko Občina Renče-Vogrsko • Gospodarska (industrijsko-obrtna) cona Bukovica (Volčja Draga): skupna površina 34,2 ha; proizvodne Bukovica 43 Gospodarske cone: dejavnosti; 5293 Volčja Draga • Gospodarsko poslovna (industrijsko-obrtna) cona Renče: skupna površina 16,6 ha; proizvodne in +386 5 338 45 00 poslovne dejavnosti; info@rence-vogrsko.si www.rence-vogrsko.si Šempeter-Vrtojba • Obrtna cona »Motoremont« Šempeter” (Šempeter pri Gorici): skupna površina 7,9 ha; poslovne Občina Šempeter-Vrtojba dejavnosti, trgovina, storitve, policijska enota; Trg Ivana Roba 3 a • MMP Vrtojba – severni del (Vrtojba): skupna površina 11 ha; bencinski servis, poslovne dejavnosti, 5290 Šempeter pri Gorici gostinstvo, parkirišča; 50%, razvoj prometnega terminala in nanj vezanih aktivnosti +386 5 335 10 00 • MMP Vrtojba – južni del (Vrtojba): skupna površina 40 ha; bencinski servis, poslovne dejavnosti, info@sempeter-vrtojba.si carina, skladišča, tehnološki park, 30%, dejavnosti gospodarskih con www.sempeter-vrtojba.si • Polje (Šempeter pri Gorici): skupna površina 15,6 ha; skladišča, proizvodnja, vadbeno golf igrišče; 70%, V OPN predvideno prestrukturiranje za potrebe turizma • Letrika (Šempeter pri Gorici): skupna površina 11,9 ha; proizvodnja in stanovanja; Gospodarske cone: • Smete (Šempeter pri Gorici): skupna površina: 5,4 ha; poslovne dejavnosti, avtoprevozništvo, skladišča, bencinski servisi, storitve, gostinstvo; 85%, dejavnosti gospodarskih con, prepovedane nekatere vrste proizvodnje; • Mlake (Šempeter pri Gorici): skupna površina 5,9 ha; parkiranje, stanovanja, trgovina; 60%, centralne dejavnosti, možnost kombinacije s stanovanji • Lavžnik (Šempeter pri Gorici): skupna površina 11 ha; proizvodnja, poslovne dejavnosti, zbirni center, 85%, pri čemer je cca 3,8 ha površin z objekti potrebno prestrukturirati oz. prenoviti • med Cesto goriške fronte in železnico (Šempeter pri Gorici): skupna površina 3.4 ha; prosto - nepozidano • Brežina (Vrtojba): skupna površina 12,7 ha; skladišča, separacija, 5%, poslovne dejavnosti, obrt, proizvodnja, parkiranje tovornih vozil 169 Podjetniška infrastruktura Opis Kontaktni podatki Tolmin • Obrtna cona na Logu: skupna površina 7 ha; proizvodne, servisne in trgovske dejavnosti; v središču Občina Tolmin Tolmina; Ulica padlih borcev 2 • 5220 Tolmin Gospodarske cone: Obrtna cona Poljubinj 1: skupna površina 7 ha; proizvodne, storitvene, trgovsko-gostinske storitve; • Obrtna cona Poljubinj 2: skupna površina 14,8 ha; pretežno industrijsko proizvodne dejavnosti; +386 5 381 95 00 • Obrtna cona Čiginj: skupna površina 2,9 ha; proizvodne in servisne storitve; info@tolmin.si • Poslovno-obrtna cona Dobrave: skupna površina 8 ha; proizvodne, trgovske in servisne storitve; www.tolmin.si Vipava Občina Vipava • Obrtna cona Farma: skupna površina 2,9 ha; proizvodne, trgovske in storitvene dejavnosti; Glavni trg 15 • Gospodarske cone: Obrtna cona Južna vojašnica: skupna površina 4,5 ha; proizvodne, trgovske in storitvene dejavnosti; 5271 Vipava • Obrtna cona Tankovske garaže: skupna površina 1 ha; proizvodne, trgovske in storitvene dejavnosti; +386 5 364 34 10 • Obrtna cona V1, V2 in V3: skupna površina 7 ha; proizvodne, trgovske in storitvene dejavnosti; obcina.vipava@siol.net www.vipava.si Vir: podatki pridobljeni s strani občinskih služb in spletnih strani organizacij; Medved et al., 2005; InvestSlovenia, 2013. 170 Priloga 3: Prihodki vseh gospodarskih družb po področjih dejavnosti v obalno-kraški regiji, 2011 Število vseh Vsota celotnih Struktura Področje dejavnosti po SKD 2008 gospodarskih prihodkov po celotnih družb družbah (EUR) prihodkov (%) A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 28 7.501.581 0,18% B Rudarstvo 6 8.458.410 0,20% C Predelovalne dejavnosti 357 892.172.988 21,34% Oskrba z električno energijo, plinom in D 17 12.368.369 0,30% paro Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in E 22 62.512.846 1,50% odpadki, saniranje okolja F Gradbeništvo 481 282.593.272 6,76% Trgovina, vzdrževanje in popravila G 1.032 1.449.223.152 34,66% motornih vozil H Promet in skladiščenje 359 889.594.102 21,28% I Gostinstvo 228 137.906.096 3,30% Informacijske in komunikacijske J 144 40.879.570 0,98% dejavnosti K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 60 101.362.800 2,42% L Poslovanje z nepremičninami 142 21.099.240 0,50% Strokovne, znanstvene in tehnične M 715 149.362.285 3,57% dejavnosti N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 130 44.449.652 1,06% Dejavnost javne uprave in obrambe, O 0 0 0,00% dejavnost obvezne socialne varnosti P Izobraževanje 28 2.506.292 0,06% Q Zdravstvo in socialno varstvo 53 10.367.590 0,25% Kulturne, razvedrilne in rekreacijske R 49 55.618.479 1,33% dejavnosti S Druge dejavnosti 62 13.003.979 0,31% Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim T hišnim osebjem, proizvodnja za lastno 0 0 0,00% rabo Dejavnost eksteritorialnih organizacij in U 0 0 0,00% teles SKUPAJ 3.913 4.180.980.702 100% Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 171 Priloga 4: Prihodki vseh gospodarskih družb po področjih dejavnosti v obalno-kraški regiji − podrobno, 2011 Celotni prihodki Struktura Šifra Področje dejavnosti po SKD 2008 (vsota po celotnih družbah, v EUR) prihodkov A01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve 932.541 0,02% A02 Gozdarstvo 781.054 0,02% A03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov 5.787.986 0,14% B08 Pridobivanje rudnin in kamnin 7.855.927 0,19% B09 Storitve za rudarstvo 602.483 0,01% C10 Proizvodnja živil 101.609.145 2,43% C11 Proizvodnja pijač 9.396.198 0,22% C13 Proizvodnja tekstilij 4.638.105 0,11% C14 Proizvodnja oblačil 1.163.016 0,03% C15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 1 0,00% Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, C16 3.404.206 0,08% plute, slame in C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 2.995.661 0,07% C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 2.945.142 0,07% C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 77.770.184 1,86% C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 20.071.461 0,48% C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 44.152.585 1,06% C24 Proizvodnja kovin 9.787.735 0,23% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 87.611.711 2,10% C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 15.709.775 0,38% C27 Proizvodnja električnih naprav 5.654.804 0,14% C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 37.127.359 0,89% C29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 417.521.712 9,99% C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 9.344.378 0,22% C31 Proizvodnja pohištva 4.623.734 0,11% C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 23.711.252 0,57% C33 Popravila in montaža strojev in naprav 12.934.969 0,31% D35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro 12.368.369 0,30% E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 15.196.836 0,36% Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, E38 44.227.896 1,06% pridobivanje sekundarnih E39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki 3.088.117 0,07% F41 Gradnja stavb 185.212.468 4,43% F42 Gradnja inženirskih objektov 55.193.367 1,32% F43 Specializirana gradbena dela 42.187.439 1,01% G45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 124.543.290 2,98% Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi G46 544.770.211 13,03% vozili G47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 779.909.868 18,65% H49 Kopenski promet, cevovodni transport 170.198.228 4,07% H50 Vodni promet 35.350.173 0,85% H51 Zračni promet 12.134.640 0,29% 172 H52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 671.717.608 16,07% H53 Poštna in kurirska dejavnost 193.314 0,00% I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti 102.121.599 2,44% I56 Dejavnost strežbe jedi in pijač 35.784.507 0,86% J58 Založništvo 8.432.541 0,20% J59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi 121.767 0,00% J60 Radijska in televizijska dejavnost 2.724.606 0,07% J61 Telekomunikacijske dejavnosti 3.478.157 0,08% Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem J62 23.225.948 0,56% povezane dejavnosti J63 Druge informacijske dejavnosti 2.896.551 0,07% Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in K64 93.673.027 2,24% dejavnosti pokojninskih skladov K66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve 7.689.747 0,18% L68 Poslovanje z nepremičninami 21.099.235 0,50% M69 Pravne in računovodske dejavnosti 19.471.326 0,47% Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno M70 30.439.170 0,73% svetovanje Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično M71 74.028.589 1,77% preizkušanje in analiziranj M72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost 14.273.485 0,34% M73 Oglaševanje in raziskovanje trga 7.147.486 0,17% M74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti 2.609.302 0,06% M75 Veterinarstvo 1.392.944 0,03% N77 Dajanje v najem in zakup 14.445.140 0,35% N78 Zaposlovalne dejavnosti 6.332.574 0,15% Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s N79 9.509.934 0,23% potovanji povezan N80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 7.666.425 0,18% N81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 4.283.279 0,10% N82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti 2.212.300 0,05% Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne O84 0 0,00% socialne varnosti P85 Izobraževanje 2.506.292 0,06% Q86 Zdravstvo 6.723.381 0,16% Q87 Socialno varstvo z nastanitvijo 3.593.296 0,09% Q88 Socialno varstvo brez nastanitve 50.914 0,00% R90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 1.025.378 0,02% Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne R91 9.072 0,00% dejavnosti R92 Prirejanje iger na srečo 40.055.748 0,96% R93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas 14.528.261 0,35% S94 Dejavnost članskih organizacij 691.997 0,02% S95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo 925.394 0,02% S96 Druge storitvene dejavnosti 11.386.587 0,27% SKUPAJ 4.180.980.907 100% Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 173 Priloga 5: Prihodki vseh gospodarskih družb po področjih dejavnosti v goriški regiji, 2011 Število vseh Vstopa celotnih Struktura celotnih Področje dejavnosti po SKD 2008 gospodarskih prihodkov po prihodkov (%) družb družbah (EUR) Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, A ribištvo 26 14.840.946 0,42% B Rudarstvo 2 4.073.774 0,12% C Predelovalne dejavnosti 428 1.441.433.380 41,06% Oskrba z električno energijo, plinom D in paro 51 199.510.470 5,68% Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami E in odpadki, saniranje okolja 10 33.138.930 0,94% F Gradbeništvo 351 350.161.672 9,97% Trgovina, vzdrževanje in popravila G motornih vozil 768 714.982.656 20,37% H Promet in skladiščenje 164 155.422.013 4,43% I Gostinstvo 179 31.652.033 0,90% Informacijske in komunikacijske J dejavnosti 107 27.218.489 0,78% Finančne in zavarovalniške K dejavnosti 33 26.413.632 0,75% L Poslovanje z nepremičninami 74 13.877.901 0,40% Strokovne, znanstvene in tehnične M dejavnosti 491 291.253.688 8,30% Druge raznovrstne poslovne N dejavnosti 63 12.996.314 0,37% Dejavnost javne uprave in obrambe, O dejavnost obvezne socialne varnosti 1 / / P Izobraževanje 18 2.250.925 0,06% Q Zdravstvo in socialno varstvo 37 6.232.521 0,18% Kulturne, razvedrilne in rekreacijske R dejavnosti 51 179.518.470 5,11% S Druge dejavnosti 44 5.820.910 0,17% Dejavnost gospodinjstev z T zaposlenim hišnim osebjem, 0 / / proizvodnja za lastno rabo Dejavnost eksteritorialnih U organizacij in teles 0 / / SKUPAJ 2.898 3.510.798.722 100% Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 174 Priloga 6: Prihodki vseh gospodarskih družb po področjih dejavnosti v goriški regiji − podrobno, 2011 Celotni prihodki Struktura Šifra Področje dejavnosti po SKD 2008 (vsota po celotnih družbah, v EUR) prihodkov A01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve 1.783.033 0,05% A02 Gozdarstvo 12.930.578 0,37% A03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov 127.335 0,00% B08 Pridobivanje rudnin in kamnin 4.073.773 0,12% B09 Storitve za rudarstvo 0 0,00% C10 Proizvodnja živil 169.520.782 4,83% C11 Proizvodnja pijač 10.710.233 0,31% C13 Proizvodnja tekstilij 27.467.832 0,78% C14 Proizvodnja oblačil 613.547 0,02% C15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 12.199.630 0,35% C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, 12.119.280 0,35% plute, slame in C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 2.317.632 0,07% C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 6.659.161 0,19% C20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 48.799.975 1,39% C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 40.900.652 1,16% C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 107.262.654 3,06% C24 Proizvodnja kovin 13.007.526 0,37% C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 72.684.231 2,07% C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih 1.245.212 0,04% izdelkov C27 Proizvodnja električnih naprav 481.165.910 13,71% C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 96.625.627 2,75% C29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 259.490.773 7,39% C30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 9.509.486 0,27% C31 Proizvodnja pohištva 45.827.951 1,31% C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 14.597.610 0,42% C33 Popravila in montaža strojev in naprav 8.707.682 0,25% D35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro 199.510.474 5,68% E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 17.965.149 0,51% E38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, 15.173.776 0,43% pridobivanje sekundarnih E39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki 0 0,00% F41 Gradnja stavb 41.940.946 1,19% F42 Gradnja inženirskih objektov 201.347.535 5,74% F43 Specializirana gradbena dela 106.873.202 3,04% G45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 74.549.870 2,12% G46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi 481.149.643 13,70% vozili G47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 159.283.125 4,54% H49 Kopenski promet, cevovodni transport 119.925.411 3,42% 175 H50 Vodni promet 114.815 0,00% H51 Zračni promet 14 0,00% H52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 35.381.770 1,01% H53 Poštna in kurirska dejavnost 0 0,00% I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti 13.680.071 0,39% I56 Dejavnost strežbe jedi in pijač 17.971.960 0,51% J58 Založništvo 584.001 0,02% J59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi 372.223 0,01% J60 Radijska in televizijska dejavnost 1.131.101 0,03% J61 Telekomunikacijske dejavnosti 1.139.906 0,03% J62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem 23.686.939 0,67% povezane dejavnosti J63 Druge informacijske dejavnosti 304.320 0,01% K64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in 24.980.250 0,71% dejavnosti pokojninskih skladov K66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške 1.433.382 0,04% storitve L68 Poslovanje z nepremičninami 13.877.903 0,40% M69 Pravne in računovodske dejavnosti 29.793.049 0,85% M70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno 160.300.084 4,57% svetovanje M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično 71.277.838 2,03% preizkušanje in analiziranj M72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost 20.795.598 0,59% M73 Oglaševanje in raziskovanje trga 3.690.713 0,11% M74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti 3.071.191 0,09% M75 Veterinarstvo 2.325.226 0,07% N77 Dajanje v najem in zakup 1.080.006 0,03% N78 Zaposlovalne dejavnosti 4.700.019 0,13% N79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in 3.004.693 0,09% s potovanji povezan N80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 1.522.377 0,04% N81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 1.047.541 0,03% N82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti 1.641.681 0,05% O84 Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne 0 0,00% socialne varnosti P85 Izobraževanje 2.250.926 0,06% Q86 Zdravstvo 6.232.518 0,18% Q87 Socialno varstvo z nastanitvijo 2 0,00% Q88 Socialno varstvo brez nastanitve 0 0,00% R90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 299.741 0,01% R91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne 373.855 0,01% dejavnosti R92 Prirejanje iger na srečo 174.628.401 4,97% R93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas 4.216.462 0,12% S94 Dejavnost članskih organizacij 4.034 0,00% 176 S95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo 940.799 0,03% S96 Druge storitvene dejavnosti 4.876.075 0,14% SKUPAJ 3.510.798.720 100,00% Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 177 Priloga 7: Izvozna usmerjenost gospodarskih družb po področjih dejavnosti, 2011 Goriška Obalno-kraška Področje dejavnosti po SKD 2008 Prihodki od prodaje na tujem trgu (% čistih prihodkov od prodaje) Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A) 54,4 24,5 Industrija (B,C,D,E) 50,8 62,2 Rudarstvo (B) 0,1 13,6 Predelovalne dejavnosti (C) 58,5 66,5 Proizvodnja živil (10) 26,3 16,3 Proizvodnja pijač (11) 11,8 1,4 Proizvodnja tobačnih izdelkov (12) 0,0 0,0 Proizvodnja tekstilij (13) 81,2 34,2 Proizvodnja oblačil (14) 14,2 71,8 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (15) 68,2 0,0 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, 58,4 39,8 slame in protja, razen pohištva (16) Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 41,0 3,0 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (18) 5,6 13,3 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov (19) 0,0 0,0 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 76,2 23,5 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov (21) 0,0 0,0 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 32,6 61,2 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 33,1 51,8 Proizvodnja kovin (24) 57,4 31,5 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (25) 17,3 49,9 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (26) 55,5 24,1 Proizvodnja električnih naprav (27) 62,2 24,7 Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 68,0 68,6 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 90,2 97,3 Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) 91,1 73,8 Proizvodnja pohištva (31) 66,8 54,2 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (32) 68,8 80,9 Popravila in montaža strojev in naprav (33) 6,3 28,9 Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D) 4,1 0,0 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje (E) 3,4 14,2 Gradbeništvo (F) 10,6 4,8 Storitve (od G do S) 29,4 35,5 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) 25,1 28,5 Promet in skladiščenje (H) 35,2 63,0 Gostinstvo (I) 1,7 18,4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J) 21,6 11,3 Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K) 0,4 34,3 Poslovanje z nepremičninami (L) 9,9 1,3 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) 62,6 27,5 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) 7,3 28,2 178 Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne 0,0 0,0 socialne varnosti (O) Izobraževanje (P) 2,3 8,0 Zdravstvo in socialno varstvo (Q) 0,7 0,2 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) 1,4 1,0 Druge dejavnosti (S) 13,2 23,1 Gospodarstvo regije SKUPAJ (od A do S) 37,8 39,9 Vir: AJPES, Letno poročilo o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011, izračuni UMAR. 179 Priloga 8: Število in poslovanje gospodarskih družb v storitvenih dejavnostih na Obalno-kraškem, 2011 Delež Delež Delež Celotni Poslovni Čisti Število Sredstva dolgoročnih opredmetenih denarnih prihodki na prihodki na prihodki od aktivnih na aktivno sredstev v osnovnih sredstev v aktivno aktivno prodaje na družb družbo, v celotnih sredstev v celotnih EUR sredstvih, celotnih sredstvih, družbo, družbo, aktivno % sredstvih, % % EUR EUR družbo, EUR G45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 88 1.134.596 52,6% 36,6% 5,1% 1.414.476 1.392.816 1.381.895 G46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 552 718.056 40,4% 24,0% 5,1% 985.839 962.711 957.132 G47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 203 1.783.061 31,4% 30,0% 2,0% 3.841.901 3.834.926 3.814.311 H49 Kopenski promet, cevovodni transport 137 712.258 53,0% 48,4% 4,4% 1.242.207 1.220.264 1.121.826 H50 Vodni promet 19 3.341.244 75,7% 40,5% 11,0% 1.858.612 1.681.718 1.662.613 H51 Zračni promet 2 1.652.591 23,6% 23,5% 5,5% 6.067.320 6.058.288 6.055.788 H52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 137 7.102.753 78,6% 56,6% 4,5% 4.901.198 4.795.799 4.755.963 H53 Poštna in kurirska dejavnost 4 64.051 7,5% 7,3% 15,7% 48.329 47.358 47.358 I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti 47 9.609.908 94,2% 77,0% 1,2% 2.172.251 2.082.706 2.029.677 I56 Dejavnost strežbe jedi in pijač 145 505.744 83,3% 68,4% 2,9% 246.780 241.615 238.794 J58 Založništvo 10 539.354 44,7% 27,2% 7,5% 843.254 832.651 831.483 J59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi 7 34.268 45,2% 45,2% 1,9% 17.395 17.394 16.863 J60 Radijska in televizijska dejavnost 7 744.328 55,2% 6,5% 8,3% 389.228 300.653 274.353 J61 Telekomunikacijske dejavnosti 10 419.431 62,2% 58,5% 7,9% 347.791 344.801 337.501 J62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti 76 265.476 51,2% 24,0% 11,8% 304.946 303.893 299.664 J63 Druge informacijske dejavnosti 11 73.836 33,7% 26,8% 6,6% 263.322 263.156 261.173 K64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in 35.002.44 dejavnosti pokojninskih skladov 18 8 76,1% 9,5% 1,2% 5.195.276 1.056.164 963.446 K66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve 24 530.067 72,7% 5,8% 4,7% 165.093 153.788 152.585 L68 Poslovanje z nepremičninami 103 973.962 62,1% 18,0% 3,1% 202.819 200.316 191.276 M69 Pravne in računovodske dejavnosti 149 154.668 46,5% 31,9% 7,4% 130.649 128.411 127.981 180 M70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje 179 597.522 66,2% 15,5% 5,3% 163.168 148.962 142.656 M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje 182 678.733 26,9% 20,5% 4,8% 406.247 425.593 396.401 M72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost 21 1.032.124 53,8% 8,6% 1,6% 679.689 730.418 685.236 M73 Oglaševanje in raziskovanje trga 28 304.882 40,0% 33,6% 16,3% 255.258 253.070 250.348 M74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti 28 66.155 43,6% 40,1% 6,6% 93.189 92.525 92.362 M75 Veterinarstvo 4 118.373 41,8% 32,3% 31,2% 348.236 347.194 346.824 N77 Dajanje v najem in zakup 27 724.141 63,8% 53,4% 1,5% 529.430 521.294 512.622 N78 Zaposlovalne dejavnosti 9 336.399 16,5% 8,9% 24,7% 703.619 702.345 699.190 N79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti 22 157.533 23,7% 20,2% 8,1% 431.070 429.697 428.764 N80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 6 538.909 16,2% 15,5% 1,8% 1.277.738 1.274.527 1.262.482 N81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 29 103.138 28,5% 21,2% 5,8% 147.698 145.010 135.578 N82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti 12 146.701 43,3% 42,9% 6,1% 184.196 177.531 176.618 O84 Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti P85 Izobraževanje 23 143.360 62,2% 43,3% 4,6% 108.864 106.903 98.821 Q86 Zdravstvo 45 190.177 62,5% 59,0% 15,8% 149.408 148.327 145.575 Q87 Socialno varstvo z nastanitvijo 2 7.735.553 94,8% 90,7% 1,2% 1.796.648 1.750.880 1.726.262 Q88 Socialno varstvo brez nastanitve 2 8.883 6,4% 6,4% 3,3% 25.457 25.457 25.457 R90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 9 139.489 45,7% 32,4% 17,0% 99.217 97.685 97.204 R91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti 1 386.085 88,5% 47,3% 2,9% 9.072 8.340 8.340 R92 Prirejanje iger na srečo 10 5.831.070 82,3% 73,4% 5,6% 4.004.084 3.924.510 3.870.935 R93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas 18 5.568.655 68,5% 44,0% 0,3% 806.948 732.369 725.222 S94 Dejavnost članskih organizacij 5 17.389 14,6% 13,5% 15,4% 138.399 138.041 32.687 S95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo 7 101.169 28,3% 24,3% 1,4% 132.199 132.065 130.920 S96 Druge storitvene dejavnosti 40 590.917 48,7% 36,6% 1,2% 284.663 276.148 272.242 Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 181 Priloga 9: Število in poslovanje gospodarskih družb v storitvenih dejavnostih na Obalno-kraškem, 2011 (nadaljevanje) Čisti EBIT na EBITDA na Donosnost Donosnost Gospoda- Delež Delež Kapitalska poslovni aktivno aktivno sredstev, kapitala, % rnost dolga v kratko- pokritost izid na družbo, družbo, % poslovanja virih ročnih dolgoro- aktivno EUR EUR sredstev, obveznosti čnih družbo, % v virih sredstev, EUR sredstev, % % G45 Trgovina z motornimi vozili in popravila mot. vozil –34.149 –16.011 12.485 –3,01% –8,98% 0,982 66,5% 43,6% 63,7% Posredništvo in trgovina na debelo, razen z G46 20.619 15.265 33.263 2,87% 8,46% 1,017 66,0% 49,2% 84,1% motornimi vozili G47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 68.094 89.107 151.815 3,82% 6,59% 1,024 42,0% 37,3% 184,6% H49 Kopenski promet, cevovodni transport –130 12.961 108.929 –0,02% –0,14% 1,011 86,5% 52,6% 25,4% H50 Vodni promet –46.205 –108.449 98.422 –1,38% –2,55% 0,939 45,8% 24,4% 71,6% H51 Zračni promet 64.612 88.854 185.686 3,91% 26,70% 1,015 85,4% 84,9% 62,1% H52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 124.730 407.866 679.972 1,76% 4,33% 1,093 59,4% 33,8% 51,6% H53 Poštna in kurirska dejavnost –1.731 –1.716 –79 –2,70% –11,31% 0,965 76,1% 73,7% 317,7% I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti –557.392 –20.469 330.772 –5,80% –10,44% 0,986 44,4% 27,4% 59,0% I56 Dejavnost strežbe jedi in pijač –9.739 –3.942 19.421 –1,93% –8,51% 0,984 77,4% 22,3% 27,2% J58 Založništvo –51.110 –42.815 –15.430 –9,48% –24,65% 0,949 61,6% 46,4% 86,0% J59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video– in zvočnimi zapisi –3.807 –3.433 –69 –11,11% 56,50% 0,835 119,7% 100,2% –43,5% J60 Radijska in televizijska dejavnost 25.035 –47.869 –27.738 3,36% 9,28% 0,863 63,7% 28,2% 65,7% J61 Telekomunikacijske dejavnosti 42.447 58.385 96.751 10,12% 27,39% 1,204 63,1% 38,8% 59,4% Računalniško programiranje, svetovanje in druge s J62 15.747 21.752 43.333 5,93% 17,84% 1,088 66,7% 42,5% 65,0% tem povezane dejavnosti J63 Druge informacijske dejavnosti –2.502 –1.531 1.788 –3,39% –14,96% 0,994 77,4% 69,8% 67,3% Dejavnosti finančnih storitev, razen K64 1.370.232 –243.665 –25.771 3,91% 20,16% 0,813 80,6% 17,6% 25,5% zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške K66 –34.868 –4.154 1.239 –6,58% –8,04% 0,974 18,2% 12,1% 112,5% storitve L68 Poslovanje z nepremičninami –20.195 –9.714 32.630 –2,07% –7,79% 1,010 73,4% 37,2% 42,8% 182 M69 Pravne in računovodske dejavnosti 6.042 8.147 13.686 3,91% 8,44% 1,068 53,7% 27,8% 99,5% Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno M70 9.399 4.905 20.977 1,57% 3,45% 1,030 54,4% 38,7% 68,9% svetovanje Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično M71 9.511 19.784 38.000 1,40% 5,24% 1,115 73,3% 48,8% 99,2% preizkušanje in analiziranje M72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost 49.460 83.260 139.781 4,79% 12,78% 1,238 62,5% 16,7% 69,7% M73 Oglaševanje in raziskovanje trga 20.253 27.320 37.418 6,64% 18,13% 1,121 63,4% 41,0% 91,7% M74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti –2.398 –1.439 2.024 –3,62% –16,04% 0,984 77,4% 53,2% 51,8% M75 Veterinarstvo 3.691 4.099 13.082 3,12% 4,55% 1,012 31,5% 28,5% 163,8% N77 Dajanje v najem in zakup 1.585 14.864 86.762 0,22% 1,65% 1,029 86,7% 39,4% 20,8% N78 Zaposlovalne dejavnosti 25.713 35.643 45.008 7,64% 21,40% 1,053 64,3% 55,6% 216,5% Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev N79 767 3.950 7.954 0,49% 4,47% 1,009 89,1% 74,6% 45,9% potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti N80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti –285.340 –220.272 –132.692 –52,95% 138,22% 0,853 138,3% 134,9% –236,4% N81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 314 279 12.060 0,30% 1,42% 1,002 78,5% 57,7% 75,3% Pisarniške in spremljajoče poslovne stor. N82 –8.804 –2.355 9.866 –6,00% –38,86% 0,987 84,6% 64,9% 35,7% dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost O84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 obvezne socialne varnosti P85 Izobraževanje 3.170 5.251 12.004 2,21% 5,37% 1,052 58,8% 37,3% 66,3% Q86 Zdravstvo 7.882 9.609 19.985 4,14% 6,25% 1,069 33,7% 16,6% 106,1% Q87 Socialno varstvo z nastanitvijo 38.353 248.631 502.751 0,50% 3,89% 1,166 87,3% 13,4% 13,4% Q88 Socialno varstvo brez nastanitve –6.832 –6.791 –6.791 –76,92% 544,60% 0,789 114,1% 114,1% –221,1% R90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 2.581 4.056 13.809 1,85% 4,19% 1,043 55,9% 43,4% 96,7% Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge R91 2.399 2.163 6.410 0,62% 0,63% 1,350 2,0% 2,0% 110,7% kulturne dejavnosti R92 Prirejanje iger na srečo –598.019 –419.920 233.877 –10,26% –55,26% 0,903 81,4% 51,5% 22,5% R93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas 69.387 82.891 179.325 1,25% 1,97% 1,124 36,7% 17,4% 92,4% S94 Dejavnost članskih organizacij –4.724 –3.444 –2.516 –27,17% 11,90% 0,976 328,3% 295,6% –1559,7% S95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo –869 1.405 6.405 –0,86% –3,26% 1,011 73,6% 54,1% 93,1% S96 Druge storitvene dejavnosti –1.589 2.858 41.497 –0,27% –1,03% 1,008 74,0% 45,4% 53,3% 183 Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 184 Priloga 10: Število in poslovanje gospodarskih družb v storitvenih dejavnostih na Goriškem, 2011 Delež Delež Delež Celotni Poslovni Čisti Sredstva dolgoročnih opredmetenih denarnih Število prihodki na prihodki na prihodki od na aktivno sredstev v osnovnih sredstev v aktivnih aktivno aktivno prodaje na družbo, v celotnih sredstev v celotnih družb družbo, družbo, aktivno EUR sredstvih, celotnih sredstvih, EUR EUR družbo, EUR % sredstvih, % % G45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 70 638.721 54,8% 47,5% 2,3% 1.064.996 1.057.146 1.044.778 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi G46 455 793.127 30,6% 18,7% 4,8% 1.056.878 1.037.943 1.032.474 vozili G47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 130 762.670 50,8% 40,4% 3,7% 1.225.094 1.205.422 1.198.351 H49 Kopenski promet, cevovodni transport 120 660.699 54,2% 49,8% 4,5% 999.352 986.806 953.782 H50 Vodni promet 1 66.199 75,4% 75,4% 8,5% 114.815 114.698 111.206 H51 Zračni promet 0 0 0 0 0 0 0 0 H52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 26 721.054 15,8% 11,0% 4,6% 1.360.752 1.350.349 1.347.824 H53 Poštna in kurirska dejavnost 0 0 0 0 0 0 0 0 I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti 40 1.452.273 94,1% 90,7% 1,1% 342.001 336.168 329.472 I56 Dejavnost strežbe jedi in pijač 111 266.044 79,8% 71,7% 4,6% 161.909 160.342 156.536 J58 Založništvo 7 72.650 13,8% 5,0% 6,2% 83.429 83.132 82.723 J59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi 4 121.976 67,2% 59,3% 5,2% 93.056 91.027 81.797 J60 Radijska in televizijska dejavnost 6 222.852 50,7% 44,9% 7,2% 188.517 174.994 159.046 J61 Telekomunikacijske dejavnosti 8 83.964 41,9% 37,9% 4,5% 142.488 141.364 138.816 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem J62 65 325.156 42,8% 28,6% 9,3% 364.410 355.528 342.607 povezane dejavnosti J63 Druge informacijske dejavnosti 8 48.545 69,9% 53,8% 9,0% 38.040 35.983 29.324 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in 24.199.44 K64 11 69,7% 2,7% 3,0% 1.903.705 563.681 426.551 dejavnosti pokojninskih skladov 7 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške K66 11 99.100 34,7% 33,1% 28,5% 130.278 127.873 127.821 storitve L68 Poslovanje z nepremičninami 55 1.188.059 73,7% 52,9% 3,1% 215.968 224.167 215.424 185 M69 Pravne in računovodske dejavnosti 86 210.618 31,1% 16,2% 7,4% 346.219 343.965 342.419 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno M70 87 2.137.659 65,7% 11,5% 4,8% 1.829.842 1.703.100 1.675.789 svetovanje Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično M71 162 571.270 39,5% 22,2% 6,4% 439.589 429.266 417.948 preizkušanje in analiziranje M72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost 28 1.122.954 61,1% 55,6% 13,1% 742.635 744.113 657.950 M73 Oglaševanje in raziskovanje trga 19 105.408 48,1% 38,9% 10,4% 194.248 193.246 191.469 M74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti 28 174.209 26,5% 15,6% 4,6% 108.467 104.526 94.006 M75 Veterinarstvo 4 358.434 60,2% 60,2% 26,9% 581.307 571.118 568.246 N77 Dajanje v najem in zakup 9 275.157 57,8% 57,7% 0,5% 120.001 116.885 112.194 N78 Zaposlovalne dejavnosti 4 268.232 7,6% 6,7% 14,8% 1.175.005 1.172.919 1.170.649 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in N79 16 152.225 60,0% 57,9% 7,7% 187.793 185.191 184.627 s potovanji povezanih dejavnosti N80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 2 309.422 44,5% 24,4% 11,5% 761.189 757.461 757.305 N81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 16 37.310 20,0% 14,1% 4,0% 65.471 65.080 64.947 N82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti 9 186.102 63,3% 39,2% 6,3% 182.399 181.330 180.987 Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne O84 0 0 0 0 0 0 0 0 socialne varnosti P85 Izobraževanje 16 105.525 43,1% 41,9% 7,6% 140.683 138.722 83.536 Q86 Zdravstvo 33 235.340 63,9% 58,5% 8,0% 188.855 186.647 185.596 Q87 Socialno varstvo z nastanitvijo 0 0 0 0 0 0 0 0 Q88 Socialno varstvo brez nastanitve 0 0 0 0 0 0 0 0 R90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 10 21.291 25,1% 25,1% 8,6% 29.974 29.787 29.787 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne R91 2 201.971 30,2% 22,1% 43,7% 186.928 183.120 177.049 dejavnosti 32.858.37 R92 Prirejanje iger na srečo 8 82,4% 49,3% 7,3% 21.827.275 21.524.979 21.097.510 6 R93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas 24 558.451 87,9% 87,6% 2,5% 175.685 173.953 165.229 S94 Dejavnost članskih organizacij 1 2.456 0,0% 0,0% 60,5% 2.599 2.599 2.599 S95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo 7 87.710 27,7% 27,0% 15,4% 134.400 134.056 132.936 S96 Druge storitvene dejavnosti 28 108.988 45,7% 43,8% 10,7% 174.138 172.640 170.925 186 Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 187 Priloga 11: Število in poslovanje gospodarskih družb v storitvenih dejavnostih na Goriškem, 2011 (nadaljevanje) Čisti EBIT na EBITDA na Donosnost Donosnost Gospoda- Delež Delež Kapitalska poslovni aktivno aktivno sredstev, kapitala, % rnost dolga v kratko- pokritost izid na družbo, družbo, % poslovanja virih ročnih dolgoro- aktivno EUR EUR sredstev, obveznosti čnih družbo, % v virih sredstev, EUR sredstev, % % Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih G45 84 14.769 35.054 0,01% 0,05% 1,014 74,7% 44,8% 46,2% vozil Posredništvo in trgovina na debelo, razen z G46 12.620 28.303 52.911 1,59% 5,44% 1,018 70,7% 59,2% 95,5% motornimi vozili G47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 16.611 11.877 48.335 2,18% 7,90% 1,011 72,4% 46,8% 54,2% H49 Kopenski promet, cevovodni transport 19.649 25.672 96.805 2,97% 9,82% 1,027 69,7% 44,5% 55,9% H50 Vodni promet 6.700 7.007 11.147 10,12% 13,14% 1,065 23,0% 23,0% 102,2% H51 Zračni promet H52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 34.481 39.553 62.145 4,78% 12,19% 1,030 60,8% 57,6% 248,5% H53 Poštna in kurirska dejavnost –46.388 –34.579 28.308 –3,19% –6,95% 0,907 54,0% 25,8% 48,9% I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti I56 Dejavnost strežbe jedi in pijač –16.039 –13.211 2.500 –6,03% –22,40% 0,930 73,1% 38,2% 33,7% J58 Založništvo –2.913 –2.133 1.094 –4,01% –10,41% 0,972 61,5% 54,8% 278,2% J59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi –7.538 2.246 7.852 –6,18% –23,28% 1,007 73,5% 42,0% 39,5% J60 Radijska in televizijska dejavnost –39.648 –44.631 –25.735 –17,79% –2350,00% 0,797 99,2% 83,8% 1,5% J61 Telekomunikacijske dejavnosti 3.965 5.819 10.760 4,72% 13,20% 1,043 64,2% 55,6% 85,4% Računalniško programiranje, svetovanje in druge s J62 15.316 14.515 31.512 4,71% 8,58% 1,042 45,1% 27,8% 128,3% tem povezane dejavnosti J63 Druge informacijske dejavnosti –1.096 –2.833 –579 –2,26% –19,92% 0,927 88,7% 49,9% 16,2% Dejavnosti finančnih storitev, razen K64 –1.619.247 132.444 199.525 –6,69% –12,74% 1,307 47,5% 36,9% 75,3% zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške K66 8.596 10.409 14.415 8,67% 15,78% 1,089 45,0% 42,6% 158,6% storitve 188 L68 Poslovanje z nepremičninami 4.272 13.873 45.791 0,36% 1,38% 1,166 73,8% 29,7% 35,5% M69 Pravne in računovodske dejavnosti 6.136 8.511 12.487 2,91% 9,20% 1,025 68,3% 51,7% 101,8% Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno M70 70.348 43.227 84.454 3,29% 6,48% 1,027 49,2% 30,2% 77,3% svetovanje Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično M71 1.182 5.713 25.279 0,21% 0,59% 1,014 65,0% 44,3% 88,5% preizkušanje in analiziranje M72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost –14.615 4.415 81.431 –1,30% –4,89% 1,021 73,4% 47,9% 43,6% M73 Oglaševanje in raziskovanje trga 6.085 8.049 11.173 5,77% 17,49% 1,043 67,0% 59,2% 68,6% M74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti 2.027 3.652 10.423 1,16% 2,14% 1,035 45,7% 27,6% 204,6% M75 Veterinarstvo 7.969 4.313 28.834 2,22% 3,63% 1,008 38,8% 18,8% 101,6% N77 Dajanje v najem in zakup –1.938 608 32.500 –0,70% –3,10% 1,005 77,3% 34,8% 39,3% N78 Zaposlovalne dejavnosti 14.363 18.973 22.133 5,35% 48,81% 1,016 89,0% 87,1% 145,2% Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev N79 –870 2.960 17.338 –0,57% –2,46% 1,016 76,8% 57,5% 38,8% potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti N80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti –14.742 –13.247 –3.018 –4,76% –141,79% 0,983 96,6% 66,5% 7,6% N81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice –7.020 –6.997 741 –18,81% –643,63% 0,903 97,1% 89,8% 14,6% Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene N82 6.371 11.087 23.768 3,42% 8,05% 1,065 57,5% 28,8% 67,2% dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost O84 obvezne socialne varnosti P85 Izobraževanje –5.184 –5.865 1.313 –4,91% –9,72% 0,959 49,5% 38,1% 117,3% Q86 Zdravstvo 20.522 28.001 46.037 8,72% 13,40% 1,176 34,9% 13,8% 101,8% Q87 Socialno varstvo z nastanitvijo Q88 Socialno varstvo brez nastanitve R90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti –1.321 –1.070 144 –6,20% –39,57% 0,960 84,3% 79,9% 62,4% Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge R91 699 –2.673 6.217 0,35% 0,40% 0,986 13,6% 13,6% 286,6% kulturne dejavnosti R92 Prirejanje iger na srečo 658.218 1.865.187 4.433.379 2,00% 4,97% 1,095 59,7% 27,3% 48,9% R93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas –12.563 2.902 31.695 –2,25% –10,83% 1,017 79,2% 27,2% 23,6% S94 Dejavnost članskih organizacij 284 904 904 11,56% 23,30% 1,533 50,4% 50,4% #DEL/0! S95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo –854 4.008 8.272 –0,97% –2,19% 1,031 55,5% 32,9% 160,9% 189 S96 Druge storitvene dejavnosti 5.117 6.442 11.035 4,69% 16,63% 1,039 71,8% 50,9% 61,7% Vir: GVIN (primarni vir mikropodatkov je AJPES), lastni izračuni. 190 Document Outline KAZALO SLIK KAZALO PREGLEDNIC KAZALO PRilog 1 UVOD 1.1 Konceptualna zasnova analize 1.2 Geografsko območje analize 2 Analiza značilnosti okolja 2.1 Makroekonomsko okolje v Sloveniji 2.2 Kazalniki konkurenčnosti, poslovnega okolja in inovativnosti – Slovenija v mednarodnem kontekstu 2.3 Naravne značilnosti obalno-kraške in goriške regije 2.4 Prometna in poslovna infrastruktura 2.4.1 Prometna infrastruktura 2.4.2 Podjetniška infrastruktura 2.5 Usmeritve Slovenske industrijske politike (SIP) za obdobje 2014–2020 2.6 Raziskovalno-razvojna vlaganja 3 Analiza značilnosti povpraševanja – ocena tržnega potenciala 3.1 Demografske značilnosti prebivalcev obalno-kraške in goriške regije 3.1.1 Osnovni podatki o prebivalstvu 3.1.2 Gibanje prebivalstva 3.1.3 Starostna struktura prebivalstva 3.1.4 Izobrazbena struktura prebivalstva 3.1.5 Gospodinjstva 3.1.6 Družine 3.2 Aktivnost prebivalstva 3.2.1 Delovno aktivno prebivalstvo 3.2.2 Zaposlenost po dejavnostih 3.2.3 Brezposelnost 3.2.4 Zaposlitvene možnosti 3.2.5 Delovne migracije 3.3 Plače 3.4 Razpoložljiv dohodek za potrošnjo in struktura potrošnje 3.4.1 Razpoložljiv dohodek za potrošnjo 3.4.2 Struktura povprečne potrošne košarice 4 Ponudbeni vidik analize podjetniških priložnosti 4.1 Ekonomski pomen regij za nacionalno gospodarstvo 4.2 Velikostna in pravnoorganizacijska struktura podjetij po regijah 4.3 Pomen posameznih področij dejavnosti po regijah 4.4 Značilnosti in poslovanje gospodarskih družb v regijah 4.4.1 Število gospodarskih družb in njihova struktura po dejavnostih 4.4.2 Velikost gospodarskih družb glede na zaposlene in sredstva 4.4.3 Velikost gospodarskih družb glede na ustvarjene prihodke 4.4.4 Povprečno število zaposlenih, opremljenost dela s sredstvi ter produktivnost in stroškovnost dela 4.4.5 Rezultati poslovanja gospodarskih družb 4.4.6 Financiranje in vodoravni finančni ustroj gospodarskih družb 4.4.7 Izvozna usmerjenost gospodarskih družb 4.5 Analiza značilnosti in poslovanja gospodarskih družb po področjih dejavnostih 4.5.1 Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo 4.5.2 Rudarstvo 4.5.3 Predelovalne dejavnosti 4.5.4 Oskrba z električno energijo, plinom in paro 4.5.5 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje 4.5.6 Gradbeništvo 4.5.7 Storitvene dejavnosti 5 Zaključek 6 Viri in literatura 7 PRiLOGE