i
i
“1376-Prosen-Opazovanje” — 2010/7/30 — 10:07 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 26 (1998/1999)
Številka 4
Strani 202–203
Marijan Prosen:
OPAZOVANJE VZHAJALIŠČA IN ZAHAJALIŠČA
SONCA
Ključne besede: astronomija, opazovanje Sonca.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/26/1376-Prosen.pdf
c© 1999 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
Astronomija I
OPAZOVANJE VZHAJALIŠČA IN
ZAHAJALIŠČA SONCA
Slika 1. Navidezne dnevn e poti Sonca nad našim obzorjem v
začetku poletja, ob enakonočj ih in v začetku zime - p ogled
proti jugu (S) .
<- Slika 2. Zgled , kako la hko uresnič ite opazovanje Sončevega
vzhajališča . O pazujete ved no iz istega opazoval i š ča,
To, da pride Sonce pri svojem navideznem dnevn em
gibanju vsako opoldne naj višje nad južnim delom ob-
zorja, veste. Najbrž ste t udi opazili, da Sonce ne
vzhaj a vse let o v isti točki obzorja in pr av tako tudi
ne zahaja (slika 1). Točki na vzhodnem delu obzorja,
kjer Sonce vzhaj a , rečemo vzhajališče, točki na za-
hodnem delu ob zorja , kjer zahaja, pa zahajališče.
Zanimiva naloga , ki si jo lahko zadate, je opa-
zovanje vzhajališča in zahajališča Sonca med letom.
Ne vzam e vam veliko časa, čeprav je dolgoročna. Če
imate doma proti vzhodu obrnjeno okno , lahko spre-
mlj ate vzhaj anj e Sonca , če imate primerno, na zahod
obrnjeno okno, pa njegovo zah aj anj e.
Najpreprosteje je, da si na večji list narišete del
obzorj a, ki ga vidite skozi okno. Nato vse leto, kadar
se pač spomnite in je lepo vrem e, več dni zapored
ali enkrat na teden, vendar vsaj enkrat na mesec,
pričakate vzid Sonca in na pripravljeno skico dela
obzorja narišet e točko - vzhajališče, kjer je t istega
jutra vzšlo Sonce. Zraven zapišete še datum in čas
(ur o in minuto ) .
NVIwswsSEENE
PreeeneCsni bwh, kdco hitro BE premifEa vahajdiiih pa o&wrju. Po- 
sebej p o h h j t a  zdA&ti ahaj&Ek ob enahoCjih, tj. 21. 3. in 23. 9., 
actj ob teh datumih %me &ja povsod na Zemlji (mm ria polih) na- 
t s n b  na d a d u  (slika 2). 
Na mak n& lahko spmdjate pr&je mhajdSb Sonca rned 
letom. Ob tznahnoEjih Some aabjja rmhnbm na z&odu. (Vaid di 
d d  Sonm s h r  Irrhln, tudi fotogdkate, vendar m m t e  biti & padjivi, 
najboIje pa je, da se o tern pmetnjete s fotografskim ~ o ~ j a k o m . )  
Ob teb opaaavarqiih si ja zmimivo ogledgti tad barve neba. Ni pa 
nujno, da opamjete 1% jutraqja di mEerno nebo, saj se vE&h pojavijo 
M t o  Iepe barve tudi podnevi, nar primer ob ~p~emembi ymmaa 
- 
h e  11.8. lsSB olsoli pofdpenra ne paatbite opaamti Sonikwega mh, 
ki Im s skrajmp mmmga dela Sl- 14th dmaj ppolni. 
P&ka a qjem najdete v dm&vd p&&c@ A&mma&e d b s i d e  
NA$E NEBO 1W & pa nrr Inhrndn.