Politicni ogied. Avstrijske dežele. Besede Nj. veličanatva o vaprejemu delegacij v Budimpešti so nam znamenje, da nam vsaj letoa ni treba strahii pred vojsko. Predaednik avstrijaki delegaciji je dr. Smolka. ogerski pa grof Tieza, brat ministra Tisza. Skupni atroški države so 139.157.324 gld., za blizu 5 mili'. ao višji, kakor lani. — Gosposka zbornica drž. zbora na Dunaji je imela v ponedeljek svojo zadnjo sejo za to apomlad in je vzptejela vse načrte, kakor so jih v drž. zboru vzprejeli. Sedaj je torej drž. zbor do jeaeni odložen. Gg. poslanci pa tudi gg. ministri ai bodo torej za nekaj meaecev lehko oddahnili. — Dež. šolski avet v Gradci pretresuje nčni načrt za alov. paralelke na c. kr. gimnazijah v Celji in v Mariboru, če pride kedaj do njih. Naši bralci naj nam jemljejo za z!o, če ostanemo glede teh vzporednic neverni. — Na Koroškem so veaeli, da bode davek na žgaiie pijače vsled nove poetave znatno višji; nadjajo ae, da pride poslej pravo žganje aopet do viaje cene, ker bode špirit veliko diažji. —- Nemške novine skrbno prežijo na slov. občine, ki na- Za poduk in kratek čas. Zlatomešnik sv. očc Leon XIII. in slov. rimski romarji. (Dalje.) Preimeniten den — celo življenje ga ne pomnim -—je bil 12. april za avstrijske romarje. Ko namreč sv. oče zvedo, da so avetrijaki romarji že vai došli, ao takoj na drugi dan za nas sv. mešo v cerkvi av. Petra napovedali. To pa je celo poaebna miloat, katero ao nam av. oce skazali, to je izvanredno odlikovanje, na katero amo avatrijaki romarji popravici ponosni. Odkar ao namreč Leon XIII. leta 1878 bili za papeža kronani, niso več služili sv. meše na grobu av. Petra, kakor letoa na novega leta den, ko ao obhajali zlato avojo sv. me?o in zdaj tretjokrat dne 12. aprila za avstrijske in franeoake romarje. Ker je laška vlada apoatolaki stolici dedšoino sv. Petra vzela ter Rim osnovala za poglavitno mesto zedinjene Italije, žaluje zdaj preblagi starček Leon XIII. v svoji hiši, kakor jetnik v temnici, casih pa tudi na glas vpije, da po celem svetu ališijo njegovo beaedo, ter odločno ugovarja zoper nasilstvo in avojo pravico nazaj terja.Tilomarji smo ae v Rimu do dobrega prepričali, da je takov položaj za av. očeta neznosen, in da več dolgo trpeti ne more. Laška vlada, pri kateri framazoni zvonec nosijo, je s tem jako zavozila, in še zrairaj ribi okoli 8kale sv. Petra. če bi mogla še kaj papeževih pravic vloviti. Toda na enkrat bode njen čolnič tresnil ob akalo ter se zdrobil. in drzni vealarji bodo vodo pili. Bog daj, da bi se to zgodilo samo na kvar framazonskih glavačev in kričačev, pa ne na kvar sicer veraega laškega ljudstva. Ko se zjutraj prebudim. premišljujem prelepo in jako tolažljivo sanjo, katero sem aanjal, in dobre misli so hitele vstajati v moji duši. Jnterne vesele misli ao kakor zvezde, ki še avetijo na juternem nebu, kedar že okna odpiramo. Sv. meša je bila na deveto uro napovedana. Ko spijemo slabo kavo in se napijemo ae slabae vode, takoj atopiva dva rojaka na ličen koleaelj, in drdrava — že moram reči, da nekoliko ponoano — proti Vatikanu in proti cerkvi av. Petra. Pa to ni šlo tako naglo, kakor si vi mialite. Na koncu vaake ulice smo namreč atali, ker ao nam številni vozovi, ki ao prihajali iz drugih ulic, pot zapirali. Vendar moram tukaj mestnim redarjem dati čast in izreči zahvalo, da so odločno, sicer pa mirno, skrbeli za to. da se ni nikomur krivica godila, in da se ni pripetila nobena neareča. V teku dveh ur je gotovo dve tisoč kočij postalo na velikem trgu pred cerkvo av. Petra. Navadna cerkvena vrata 80 bila danea zaklenjena. Morali snio po poatranskili hodnikih iti v cerkev, in le tisti 80 smeli vstopiti. ki so ae a posebnimi liatki izkazali, da ao avstrijski romarji. Tukaj ae moram obtožiti, da ae zdaj za tako av. kraj, kakor je cerkev sv. Petra, skorej niamo apodobno obnašali. Vsak je vedel toliko povedati ter imel toliko prašati, da amo koniaj zgotovili, daairavno smo celo uro na av. meao čakali. Moliti brž nikogar nisem videl. Med tem čaaom aem se seznanil z imenitnim Srbom, blagim starčkom. Goapodin, ate-li vi Srb? ga vprašam. ^Sem11. Ali ste katoličan ? ,,Hvala Bogu, sem". „0 Bože moj, Bože moj! da bi vendar narod moj prišel aem na skalo av. Petra, ne bil bi več neveren, ampak veren". In debela aolza, kakor vinska jagoda se je vtrnila v njegovem očesu in ae skrila v njegovem krilu. Govoril sem tudi z dvema ruainskima kmetoma, ki sta ruska podložnika, in sem se prepričal, da nobeno slovanako narečje Slovencu ni tako razumljivo, kakor ruainsko. Na aeverni strani cerkve je kapela božjega Teleaa, v katero držijo vrata iz papeževe palaie. Od teh vrat do sred cerkve. in odtod do groba av. Petra je bila pot, po kateri ao imeli sv. Očeta noaiti, zagrajena, in kraj zagraje je stala gosta častna atraža, aatni fino in piaano oblečeni vojaki. Ob desetih nastane aum: vaeh oči so proti omenjeni kapelici obrnjene, vai 8e na prate spenjajo. H krati atrežniki odprejo vrata ter razgrnejo zagrinjala, a papeževi pevci pa zapojejo prekraano peaen. Peli ao aami fantiči od 10 do 15 let atari, katerih vsak deaet slovenskih deklet premaga a svojim glasom. (Dalje prih.) Smešnica 24. BKako je to", vpraša mesar peka, ,,povejte mi. aosed, kako je to. da je pri vas hlebček vaelej manjši, kakor pri drugih ?" ,,No", odgovori pek, ,,to vam povem pa že celo lehko. Drugi peki pač dejo več teata v hleb, kakor ae izgodi pri meni.1* pravijo kako zab.valn.ico nemškima kričačema dr. WeitloŁu in Ghonu. Doslrj ao to storile le tri občine a ravno nje imajo za to skoraj v vaacem liatu, češ, da alov. občine na Koroškem ne marajo za slov. ljudske šole. — V Ljubljani se snuje novo politično društvo, ,,8lov. društvo". Namen mu je enak, kakor ga ima naše ^slov. društvo". — Društvo ,,Narodni donr' ima v aoboto, dne 23. junija izreden občni zbor, na redni občni zbor je prišlo prcmalo udov, znamenje velike malomarnosti. — ,,Soča". alov. list, ki izbaja v Gorici, dosega poslednji čaa rada areča, da jo bere samo drž. pravduik. Tudi zadnji številki je bila ta areča. — Mestni zastop v Tratu ima sopet preveč denarja, kajti namerava dati gledališču podpore 25.000 gold. Potrata! — Nj. ces. visokoati, cesarjevič Rudolf ia cesaričinja Stefanija sta bila v nedeljo, dne 10. junija v Zagrebu. Meato ju je vzprejelo z velicim navdušenjem, večer je bila njima na čaat razsvetljava. Iz Zagreba ata se peljala v Bosno, najprej v Banjaluko, od ondot pa dalje v Gradiško. V Hercegovino pojde aanio cesarjevič, cesaričinja pa se vrne na ravnoat v Laxenburg pri Dunaji. Prejšaji minister zunanjih zadev, grof Andrassy ae letoa ne vdeležuje delegacije ter se kuja, kar uima upanja, da pride sopet na vrh. Vnanje države Sv. Oče so imeli le prcveč prav, kedar so ae pritoževali zoper novo kazensko postavo ital. vlade. Iz cele obravnave v drž. zboru o njej se lehko prepriča vsak, kdor le hoče, da je ta postava v prvi vrsti zoper katol. duhovništvo, ena veriga več na roke katol. cerkve. — V Bologni vrši se SOOletnica vaeučilišča z veliko slavnostjo, uavzoča sta tudi kralj in kraljica. Veaelje pa je dijaško, torej prav živahno, več poniena pa menimo, da ta aloveanost nima. — Na Francoskem biva sedaj že drugo leto poaebno društvo, ki se vojskuje zoper brezbožtvo. To je žalostno, da je ondi to društvo resna potreba. — Zoper generala Boulangerja ruje sedaj tudi freimaureratvo, znamenje, da mož ui — freimaurer. — V Briisselji je velika razatava, kralj jo je odprl ter ai je posebno reči, ki ao iz Avstrije na razstavi, ogledal. Pravi se, da jili je tako hvalil. — Na nemaki meji v Alzaciji je nova rabuka, ker jo kacih 20 nemških vojakov bilo stopilo na francoaka tla, a niao se jim vdrla. To je rea sreča! — Nemški minister notranjib zadev, pl. Puttkamer, je odatopil in sedaj raate liberalcem, tudi našim, greben, čea, da je nemški ceaar liberalec ter ne mara več za sedanjo, nekam že precej konservativno vlado. — Z Rusijo živi poslej Nemčija v prijaznišib razmerah, nadeja se pač, da Rusija ne priskoči Francozom, ako pride do vojske. Verjetno. — Ruaki general, Gurko, ogleduje si vojaške naprave ob avatrijskih in nemškib mejah. čemu ravno sedaj ? — Turčija ima strab, da zaaede Rusija Erzerum, ako ji ne izplača kmalu vojne odškodnine. To bi torej ona rada, ali nima že dolgo v drž. blagajnicah druga, kakor temo. Sedaj išče aicer na poaodo denarja, toda nibče se je prav ne uamili. — Princ Koburški ima sedaj svoj križ z ministri, najrajši bi dal vaem slovo a ne zna, bodo-li drugi bolji, taki, da se lebko zaneae na-nje. —• Srbija žaluje za avojo kraljico, ker ta ne mara priti nazaj v Beligrad. Bolje pa se godi liberalni in radikalni atranki, kajti prišli ste do izpoznanja, da ,,sloga jači, nesloga tlači". — Crna gora trdi, da ona ni kriva, če so razbojniki vdrli v Hercegovino. Nam ae dozdeva, da ji sme človek v tem verjeti. — V Afriki, v okraji Conatantine imajo hudo nadlogo — kobilice. Le-te ao vdrle v deželo zdržema 10 km. na dolgo in 30 km. na široko. Ntsnaga požre vae, kar ji pride pod zobe. — Sultan v Zanzibaru ni posebno lepo vzprejel piama ital. kralja in to je uzrok, da tirja ital. vlada od njega zadoščenja. No mož bode ji brž ko ne uetregel, da si ni prijatelj ital. pohlepu.