*-44* ^'0. 66 Ameriška Domovina /l-fl/l E mc/%!ll— H O OTE AMCRiCAN IN SPIRIT iFORSIGN IN UNGUAGG ONLY SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Ttmiimnpnii«, Florida, Phoenia, Aly, Pueblo. SockSprings CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. MAY 2, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX ZAHOD PREDLOŽIL NOV NAČRT ZA MANJŠANJE SIL V SREDNJI EVROPI Novi grobovi Emma Rochna Letalski napadi v Eritreji priprava za splošni napad? Zahodne države skušajo končati zastoj na konferenci za vzajemno, uravnovešeno zmanjšanje oboroženih si! v Srednji Evropi, ki zboruje brez vidnega napredka že štiri leta in pol. DUNAJ, Avstr. — Zastopniki zahodnih držav so predložili dr-zavam sovjetskega bloka nov načrt za zmanjšanje oboroženih v Srednji Evropi na konfe-renei, ki zaseda tu s prekinitvami že nad štiri leta in pol, ne da ^ se bistveno približala sporazumu. Zastopniki držav NATO so na stališču, naj obe strani zmanjšata svoje oborožene sile vzajem-rj° m sorazmerno, med tem ko sovjetski blok vztraja na zmanj-®anju, ki naj bo številčno ena-v °- Ker so sile Varšavske zveze številnejše, bi tak način zmanj- KARTUM, Sud. — Etiopska V Holy Family Home je umr- ie^aia napadajo položaje eritrej-la 73 let stara Emma Rochna s Up0rnikov, ki imajo dejan-4195 W. 48 St., preje s 1158 E. s^0 y objeti skoraj vso' Eritre-79 St., rojena Koenig v Cleve- j0 z izjemo mest Asmara, Masa-landu, vdova po lani umrlem va jn Opazovalci sodijo, možu Mitchellu, mati Daniela in (ja so ^ napacji priprava za splbš-Rosemary Moody, 3-krat stara n| nas,t(}p proti silam eritrejskih mati, sestra pok. Edwarda, Ma- osvobodilnih organizacij, ki jih deline (Lee) Kolk in Franka podpira arabski svet. Koeniga. Pogreb bo iz Želeto- v Ogadenu naj bi tudi v vega pogrebnega zavoda na E. Eritreji nosile glavno težo boje-152 St. v petek ob 9.15, v cerkev vanje kubanske čete, katerih je sv. Kazimirja ob 10., nato pa pD podatkih zahodnih obveščena pokopališče Vernih duš. Na yginjb virov v Etiopiji okoli mrtvaški oder bo položena jutri, v sredo, ob sedmih zvečer. Rekordna žetev v Indiji na.^u vlade Afganistana Letos pričakujejo skupni' žitni pridelek okoli 125 yodniki vojaškega milijonov ton. ševj večal. 'aihja njihovo premoč še po- Predlogi so se v preteklih le-menjali in dopolnjevali, pa m vedno znova iz različnih vzrokov potiskanima stran. Za-°dne države so sedaj predlo-^e, haj bi Sovjetska zveza u-maknila 69,000 svojih vojakov m 1,700 tankov iz Vzhodne C emčije, Poljske in Češkosova-ske, namesto da bi umaknila eno celotno tankovsko armado iz zhodne Nemčije, kot je Zahod Prvotno predložil. Sest članic NATO je izjavilo, a bodo sprejele posebne, točne obveznosti, ko bodo ZDA in SSR izvedle svoja sprejeta ^ rti an j šanj a oboroženih sil v Pednji Evropi. Zastopniki sov-letskega bloka so izjavili, da bo-0 zahodni predlog podrobno Proučili tekom štiritedenskega premora konference, ki se jo u-t-ležuj e 19 evropskih držav, ■----o------ Podpredsednik ZDA * jugovzhodni Aziji MANILA, Filip. ■— Podpred-Sednik ZDA Walter F. Mondale ^ Priletel včeraj v jugovzhodno 2ii°, kjer bo poleg Filipinov c iskal tudi Tajsko in Indone-^°> Pa nato še Avstralijo in °vo Zelandijo. Vse te države j rade vedele, v koliko lahko I&čunajo na ZDA v snovanju svojih mednarodnih odnosov. Po umiku iz Indokine so ZDA 'azale zelo malo volje za kako Poseganje v južno in jugovzhod-n° Azijo. To z objavo ameriškega Koreje. Nekateri vodniki v jugovzho-i "I 80 začeli misliti, da se 0 o ZDA sploh umaknile iz P§a dela sveta po slabi skušnji W ri^°^inP Podpredsednik ZDA • K Mondale je tu poudaril e riška prisotnost in od-omost ostati v tem delu sveta. a.|vnetejši zagovornik pristo-°sti ZDA v južni Aziji je pred- Yew Singapiur;ia Lee Kuan se je še povečalo postopnega umika vojaštva iz Južne Vremenski prerok Pretežno jasno z naj višjo temperaturo okoli 48 F (9 C). NEW DELHI, Ind. — Vlada je objavila pretekli teden, da bo letošnja žetev večja, kot je bila kdajkoli v preteklosti. Pričaku- prevra-ta so postavili na čelo vlade Mohameda Tarakija, bivšega vodnika moskovsko usmerjene stranke. ISLAMABAD, Pak. — Civilni Zvezna vlada hoče razvili "čisto bombo' jejo 125 milijonov ton žita, 14 politik, splošno znan kot promo-milijonov več kot lani, ko so tu- skovski komunist je bil posta-di imeli rekordni žitni pridelek, vljen na čelo nove afganistan-Okoli 50 milijonov ton so pride-? ske vlade štiri dni po krvavem lali riža, okoli 32 milijonov ton bo pšenice, katere žetev je prav v teku, ostanek so druga žita. Indija ima okoli 630 milijonov prebivalcev, katerim se letno pridruži kakih 13 ali 14 milijonov novih. Povečani pridelek žita,, dosežen v ugodnem vremenu ob večji uporabi umetnih gnojil in umetnega namakanja, krije domače potrebe in je omogočil v zadnjih letih celo ustvaritev malih žitnih rezerv. Težava je v tem, da manjka potrebnih, varnih in suhih skladišč za žito. Kljub stiski zanj v preteklih letih so ga veliko uničile miši in druge živali, precej pa ga je tudi segnilo ali se ga drugače pokvarilo v zasilnih skladiščih. -----—o------ Podpirajmo Božmanovo zavetišče v Argentini Kongresu je poslala predlog za odobritev sredstev nove jedrske bombe, ki naj bi imela veliko rušilno moč, pa malo radiacijo. WASHINGTON, D.C. —Vlada predsednika Carterja, ki je nedavno odložila gradnjo nevtran-ske bombe, katere rušilna moč je omejena na mal prostor, katere radiacija pa je tako močna, da je smrtna v krogu eno miljo daleč, se je odločila sedaj razviti jedrsko bombo, ki bo imela izredno rušilno moč, pa malo radiacijo. Te vrste jedrsko bombo imenujejo “čisto”,/ ker ne zastruplja obsežnejšega področja in je zato uporabna za izredno utrjene in trdne cilje. Med tem ko bi naj nevtronska bomba eksplodirala v zraku ter uničila tankovske kolone z radiacijo, naj bi nova “čista bomba” eksplodirala na tleh ali CARTER: ZDA BODO STALE VEDNO OB STRANI IZRAELA Predsednik ZDA je včeraj v navzočnosti predsednika izraelske vlade in več sto prijateljev Izraela na trati pred Belo hišo izjavil, da so “ZDA stale 30 let ob strani ponosne in neodvisne države Izrael” in nato dodal: “Jaz lahko rečem brez pridržka kot predsednik ZDA, da bomo to delali tudi v bodoče ne le novih ' 30 let, ampak vedno.” WASHINGTON, D.C. — Izra- ^"r'~.......... el slavi te dni 30-letnico svojega ampak vedno.” Predsednik je nastanka in obstoja. Na prosla- nato govoril o judovski pretek-ve v ZDA je prišel sam predsed- losti in trpljenju ter napovedal nik izraelske vlade Menachem imenovanje posebne komisije, ki Begin. Najprej se je ustavil v.naj bi pripravila primeren na-New Yorku, ki je največje ju-j črt za spomenik vsem tem pre-dovsko mesto na svetu, pa pri- skušnjam judov v preteklosti šel včeraj v Washington, kjer se j “kot zagotovilo, da mi v ZDA je več ur razgovarjal z držav- tega ne bomo pozabili nim tajnikom C. R. Vancejem in | Predsednik izraelske vlade nato še privatno tudi s predsed- J Menachem Begin je odgovoril nikom Carterjem. Temu je sledil javni sprejem na trati pred Belo hišo, na katerega je ta povabila 900 vodilnih judovskih predstavnikov v ZDA. Na tem nato: “Moji dragi prijatelji, vam smem ponižno povedati, da je to, kar smo slišali danes od predsednika ZDA, ena naj večjih moralnih- izjav, izrečena kdajkoli.” Proslava 30-letnfce ustanovitve Izraela je pritegnila poleg vojaškem uporu, ki je končal režim Mohameda Daouda. Ta in njegova družina so bili umorjeni, prav tako tudi Daoudov proti številčno močnejšemu nas- brat Mohamed Nairn. protniku, če bi ta kdaj prešel v Prevrat je bil krvay in poleg napad. Obrambni podtajnik, ^ v P ,. sprejemu sta predsednik Carter liko opustošenje. Njena radia- . J . .F ... ..v , < . j m Begin molčala o svojih razlic- ciia mora biti omejena, da ne . ° J , , . , , , , mh pogledih na spor na Sred- o ozem je, jer o e sp o i a njem vzjlotju jn kazaja prija-1 številnih predstavnikov judov oria o ne os opno za o ° me<^sej:)0j11j 0{jnos ^ar je ;tudi večje število sodelavcev a° °' . , , , , . . bilo tudi v skladu s priložnostjo.'predsednika Carterja, ob kate- od nJviWst orožTa ki na^ po-' Slav.1a Pred Belo hišo se je rega strani je bila žena Rosalyn. nUrir-ihi svobodnega sveta udeležilo kakih 800 rabinov in Navzoč je bil Carterjev glavni “Iti mnoneišerrm nas- druSih judovskih vodnikov. Na svetovalec za narodno varnost njem je prišlo do obnove trdno- Brzezinski poleg državnega taj- sti ameriško-izraelskih vezi, ki raka Vanceja un drugih. Predsednikov tiskovni tajnik predsednika in njegov«? družine jh je odgovoren za n^zvoi orožja 80 se v z.adniil:i mesecih nekaj ^ : ..... je bilo pomorjenih tudi veliko dr. Donald M. Kerr je pred kon-( zrahDale žaram trdih stahsc iz y •> J ^ število pristašev vlade in vla-jg^h* odborom dejal, daybd^e vlade pn poskusih I5ka- ^ produkcija jedrskega orožja v nia miru na Srednjem vzhodu, hke med p.edseonikom ZDA m dajoče družine. Zmagoviti vojaki so postavili na čelo vlade Mohameda Tarakija, znanega levičarja in revolucionarja, ki je bil nekdaj zaposlen v poslaništvu Afganistana v ZDA. Ko se je umaknil iz diplomatske službe, je bil Ta- prihodnjem proračunskem letu “bistveno povečana”. -----o---- Študentovki izgredi v Iranu TEHERAN, Iran. — Na uni- Begin in Carter sta zavzemala predsednikom izraelske \lade zelo različna stališča na svojem glede iskan|a miru na Srednjem srečanju pred 6 tedni. Tokrat "vzhodu ostale, da pa so to raz-javno nista govorila o razlikah, hhe rned prijatelji, ampak sta priložnosti primerno j Menachem Begin je iz-Wash-te potisnila vstran in poudar- ingtona odletel v Los Angeles, jala tesne vezi med obema drža- raki imenovan za načelnika Ko-j verzi so študentje demonstrirali munistične partije, ko so se lani; štiri dni proti vladi in je vse njene različne skupine združile, delo na univerzi obstalo. Uni-Mož naj bi bil star okoli 61 let verzitetne oblasti so napovedale vama. od tam pa se bo preko Chicaga vrnil v četrtek v New York. in “revolucionarna osebnost”. Afganistanski radio je še včeraj objavil, da je Sovjetska zveza že priznala novo vlado. preiskavo in kaznovanje odgo- žave vornih, nakar se je učno osobje'brez Predsednik Carter je dejal: “Skozi 36 let smo stali mi 9b Dolgost Življenja V ZDA strani ponosne in neodvisne dr-j NEW YORK, N.Y. — Statis- vrnilo v predavalnice, seminarje in laboratorije. Izrael. Jaz lahko rečem tični urad Metropolitan Life In-pridržka kot predsednik surance Company je objavil po- Iz Clevelanda in okolice Kucinich se brani— Uradnica mestnega sveta M. Cotner je včeraj odločila, da so veljavni za odpoklic župana podpisi vseh v volivni imenik vpisanih votivnih upravičencev, čemur pa se je uprl župan D. J, Kucinich in vložil tudi priziv pri okrajnem sodniku Johnu L. Angelotti. Ta je odločitev odložil do prihodnjega ponedeljka, dotlej pa računajo, da bo preverjanje podpisov končano. Če bo" obveljalo stališče Mrs. Cot-ner, potem bo podpisov verjetno dovolj, če bo sodnik odločil proti njej, bo nemara potrebno novo preverjanje podpisov. Če bo teh premalo, bodo njihovi zbiratelji dobili dodatnih 20 dni za nabiranje manjkajočega števila. Skupno je bilo predloženih 47,537 podpisov, ko je potrebnih le 37,000. V četrtek Vnebohod— V četrtek, 4. maja, je Vnebohod, za katoličane) zapovedan praznik. Pomoč invalidu— DSPB Tabor je z velikodušnim darom pomagalo Antonu Abolnarju, nekdanjemu sobor-i, ki je že 15 let prikovan na posteljo. On in njegova žena Angela se vsem prav toplo zahvaljujeta. Visoka starost— Rojakinja Karolina Krnc bo četrtek dopolnila 89 let. Preje je živela na Addison Road, sedaj pa je v Slovenskem starostnem domu na Neff Road. Združenih držav, da bomo mi to nadaljevali ne le novih 30 let, 0 OZADJU IN RAZVIJANJU TRETJE VIETNAMSKE VOJNE Pred tremi leti so Severni Vietnamci zasedli Južni Vietnam in s tem dosegli cilj, ki so si ga postavili, ko so začeli svoj “osvobodilni boj” proti Franciji leta 1946. Že tedaj so si verjetno napravili tudi načrt p indokitajski federaciji, ki bi naj povezala z Vietnamom, Laos in Kambodžo, o-stali državi, ki sta postali neodvisni ob propadu francoske vlade v Indokini. Vietnamci so zmagali v prvi vietnamski vojni nad Francozi, v drugi so upehali ZDA, da so se umaknile iz Južnega Vietnama in ga prepustile njegovi usodi. Še predno je bil Južni Vietnam v celoti pod oblastjo Hanoia, je prišlo do trenj in spopadov med Vietnamci in Kambodžanci — “Rdečim Kmerom” — sedanjo Kampučijo. To je tretja vietnamska vojna, ki postaja vedno zagrizenejša in prehaja v sovjetsko-kitajsko merjenje moči in volje, kot je bila prva merjenje moči med Francijo in njenimi podaniki, druga merjenje med vitenam-skimi komunisti in njihovima podpornikoma Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko na eni ter vietnamskimi protikomunisti in ZDA na drugi. Omejena poročila iz Hanoia in Phnom Penha otežujejo razumevanje vojne, ki se je po izjavah Hanoia začela že nekaj mesecev pred zmago “Rdečega Kmera” v Kambodži nad Lon Nolovim režimom med obema komunističnima državama, pa sta jo obe skrivali pred svetom vse do lanske jeseni. To vojno je mogoča razumeti le ob upoštevanju mednarodnega ozadja. Spor med Vietnamom in Kampučijo se namreč odvija v senci sovjetsko-kitajskega globalnega merjenja sil in je objektivno predvsem njegova žgoča projekcija na azijskem jugovzhodu. Za vsaj delno razumevanje tega procesa je treba osvetliti nekaj dogodkov iz tega prostora. Šef vietnamske komunistične partije Le Duan je novembra lani obiskal Peking: naslednji mesec je prišlo v Parizu do novega poskusa, da bi Hanoi normaliziral odnose z ZDA. Le Duanov obisk v kitajski prestolnici je na zunaj potekal poslovno in v redu, v resnici pa je bil tak, da bi ga lahko opredelili kot neuspešnega. Gostitelj in gost sta govorila v različnem jeziku. Ki- tajci so odkrito napadali tisto, kar imenujejo “sovjetski hegemonizem”, Vietnamci pa so kovali v zvezde “enotnost in monolitnost tabora socialističnih držav”. Med enimi in drugimi torej ni samo spor glede strateško važnih otokov v Kitajskem morju, marveč tudi različna ocena vloge ZSSR v svetu in v Aziji posebej, pa seveda tudi ocena vloge Kitajske v Aziji. Slednje je prišlo do izraza februarja letofe, ko je vietnamski predsednik Pham Van Dong obiskal Delhi, kjer je dobil naj večjo pomoč, kar je je Indija kdaj dodelila kaki deželi (50 milijonov dolarjev), sam pa je med vrsticami dal vedeti gostitelju, da “ne ve, kakšno vlogo naj bi v jugovzhodni Aziji imela Kitajska ...” če upoštevamo, da je dobra dva tedna pred tem podpredsednik kitajske partije Teng Hsiao-ping obiskal Katmandu, prestolnico Nepala, države med Indijo in Kitajsko, ter da sta v kratkih presledkih to himalajsko deželo obiskala tudi .indijski predsednik Desai ter pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Firjubin, so silnice, ki delujejo v tem prostoru, bolj ostro začrtane. Nedvomno sodi v ta širši o-kvir tudi vietnamsko-khmer-ski spor. Vietnam, ki se je iz stroge nevtralnosti v kitaj sko-sovjetskem sporu opazno približal sovjetskim stališčem, se je v svoji neposredni soseščini znašel v dvojnem precepu: na eni strani v jugovzhodni Aziji izredno aktivna Kitajska, na drugi pa Kampučija, ki kljub svojim neodvisnim stališčem uživa podporo Pekinga, in Tajska, ki preko Laosa pritiska na Vietnam, hkrati pa izboljšuje odnose s Kampučijo in Kitajsko. Ni namreč naključje, da je bil Peking pred Le Duanovim prihodom že ljubezniv in pozoren gostitelj predsedniku Pol Potu iz Phnom Penha, in nekdanjemu predsedniku vlade Kukritu Pramodžu, ki je sicer prišel na Kitajsko kot zasebnik, pa hkrati kot začetnik tajskega odpiranja do Kitajske, kar je tudi namera sedanjega režima v Bangkoku. Okoliščina, da so v Pekingu neopazno sneli Hočiminhove slike, je samo zunanje znamenje, da so zdrknili odnosi med Kitajsko in Vietnamom na doslej najnižjo točko. datke, ki kažejo, da more sedanji novorojenček v ZDA pričakovati, da bo dočakal 73 let. Zadnje vesti Nixon za Connallyja NEW YORK, N.Y. — Bivši predsednik ZDA Richard Nixon je svojim prijateljem dejal, da daje Johnu Connallyju, svoje-nekdanjemu zakladnemu tajniku in svetovalcu, prednost za predsedniškega kandidata republikanske stranke leta 1980. Sen. Howard Baker iz države Tennessee je svoje izglede na pridobitev predsedniške kandidature republikanske stranke po besedah sen. B. Goldwaterja iz Arizone, vodnika konservativnega krila republikanske stran-oslabil, ko je glasoval za pogodbo ZDA s Panamo. Sovjetska zveza izpustila južnokorejska letalca KOPENHAGEN, Dan. —Glavni pilot, in navigator južnoko-rejskega potniškega letala, ki je RIM, It. — Nekdo je včeraj v ze^0 imenu Rdečih brigad klical družino Alda Moro in jo pozval, naj naglo stori, kar more za rešitev tega, ker da bo sicer izvršena nad njim sodba. Sodijo, da je bil telefonski klic, ki ga je dobil Aldov sin Giovanni, resnično sporočilo ječarjev njegovega očeta. zaal° pretekli mesec nad Sov-BONN, ZRN. - V četrtek pride ietsko zvezo in bil° Prisiljeno k sem na uradni obisk vodnik pristanku, sta bila po zasliševa-Sovjetske zveze Leonid I. nidl preteklo nedeljo izpuščena Brežnjev. Program njegovega W s^a priletela na Dansko, obiska so precej skrčili ver-! Iziavi1^ sta> da 80 Sovieti z jetno zaradi negotovega zdra-!nlima dobro Postopali. Letalo v ja Brežnjeva. inai bi zašl° nad Sovjetsko zve- BERLIN, Nem. - Tu so včeraj'20’ ker 80 mu odpovedale navi-vrnili Vzhodni Nemčijo sov-(§acBske naprave, jetskega vohuna Roberta 0 Thompsona in dobili v zameno Deteilta ni V nevarnosti ameriškega visokošolca Alana WASHINGTON, D.C. — Pred-Van Normana, ki je bil prijet sednik Carter baje v privatnih lani v Vzhodni Nemčiji, ko je razgovorih s tujimi državnimi hotel od tam pomagati na za- vodniki zanika, da bi bila deten-hod neki nemški družini in ta v resni nevarnosti. Kljub jav-bil za to obsojen na 2 leti in nim opombam, svarilom in opo-pol zapora. V zvezi s to me- zorilom naj bi bili odnosi med njavo je bil izpuščen tudi iz- Moskvo in Washingtonom pre-raelski pilot Miron Marcus iz cej boljši, kot sodi javnost, zapora v Mozambiku. Izme- Kljub takim pomirljivim izja-njavo jetnikov je organiziral vam predsednika Carterja je Be-vzhodnonemški odvetnik la hiša odpovedala obisk trgo-Wolfgang Vogel, ki je leta vinske tajnice Juanite Kreps v 1962 pripravil tudi zamenjavo Sovjetski zvezi in ponovno teh-za pilota U-2 letala Garyja ta tudi obiska dveh drugih čla- Powersa. 'nov vlade, ki sta v načrtu. Ameriška Domovina —./i a r4 »j MHMMMMMMSNf 6117 CliAlK AVK — 431-0628 — Clevelaua, Uiiio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher i-ublished daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: §23.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition —'$10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 66 Tuesday, May 2, 1978 Za zaščito koroškega slovenstva Novi dokumenti o jugopartijskem nezanimanju. IZP00 ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Moj zadnji “izlet” je bil v maju 1943 v Dolenjo vas. Tam je bil za župnika bivši poslanec, sedaj že pokojni duhovni svetnik Karel Škulj. Mislil sem takoj odpotovati, pa me je dobričina Škulj zadržal: "Boste pri men na večerji. Lahko jutri zjutraj odpotujete.” Videl sem kapelo, katero so onečastili Lahoni. Ko sva bila pri večerji, sta nenadno vstopia dva moža s puškama in eden je imel celo bombo za pasom. Bila sta partizana. “Gospod župnik, Vi pa oznanjate čudne nauke,” sta ga nagovorila. “Oznanjam resnico in medsebojno ljubezen,” je župnik mirno odgovoril, “sta kaj lačna?” ju je vprašal. Zaiskrile so je jima oči. “Pa še'kako!” sta je bilo drugo vprašanje. 'Natočil jima je vsakemu velik kozarec jabolčnika. !Moža sta pri tem pozabila na namen, zaradi katerega sta prišla. Župnik mi je re-' kel: “Sta moja farana, pa sta se zapila in sedaj sta pri “osvoboditeljih” v gozdu. Drugi dan sem odpotoval nazaj v Ljubljano, ki je bila vedno bolj in bolj rdeča in kmalu za menoj je prišel kot begunec tudi dobričina, duhovni svetnik Karel Škulj. V zgodnji pomladi je pričel OF teror v Ljubljani. Bil je ubit akademik Franček Župec, doma iz okolice Slovenske Bistrice, ! kosilo v Ljudski dom. Takrat sem bil zaradi strank zadržan. dne v Ljudski dom, so mi povedali, da je bi Jaroš Kikelj ubit nedaleč od Ljudskega doma. | Kaj bi bilo z menoj, če bi takrat šla skupaj na kosilo? Ubili bi tu-j di mene. Nikdar nisem bil tako Kakor bo objektivni zgodovinar zapisal, da reševanje koroškega slovenstva ni bilo vključeno v slovensko in jugoslovansko komunistično partijsko lestvico vrednot j krati odgovorila. Poklical je ku-in je zato njuna propaganda in materialna podpora stre- i-x mela le za partijskimi cilji, ne koristmi koroških Slovencev, tako bo isti zgodovinar zapisal, da je slovenska petična emigracija storila vse, kar je bilo v njenem obsegu in moči, da bi koroško slovenstvo obstalo navziic povečanemu nemškemu pritisku in narodni brezbrižnosti Titovega režima. V ta sklop prizadevanj za obrambo koroškega slovenstva spada poleg drugih nastopov slovenske politične emigracije tudi delo Narodnega odbora za Slovenilo odnosno njegovih posameznih članov in slovenskih rojakov, ki jim je koroško slovenstvo pri srcu. Osebne interven cije in pismene vloge na pristojnih mestih, predvsem v ZDA, imajo tudi tisto plat zvona, ki je sicer zainteresirane sile iz Ljubljane in Beograda ne bi cule. Med take intervencije spadajo vloge dr. Vladislava Bevca iz Kalifornije, Li jih preko znanih kongresnikov pošilja državnemu tajništvu ZDA in o katerih smo ^e ponovno poročali. Ker na eno svojih takih vlog v prid koroškemu slovenstvu dr. Bevc ni dobil od zahtevanih od-govorov, se je na zadevni urad ponovno obrnil preko i ^va ^ nato akademik, medici-kongresnika Georga Millerja, kateremu , je državno taj- "ec Jaroš Kikelj, moj dobri pri-. ništvo pismeno odgovorilo '23. feb. 1.1. med drugim na- Jateb 12 Maribora. Srečala sva riedr^e' 'Se s^orai vslak dan ha Tromo- ‘Tolitika State Departmenta do te pogodbe (avstrij- ^ sk™fln° ska državna pogodba iz leta 1955 — op. ur.), ki jo še vedno priznava naša vlada, je najbolje označena s citiranjem proglasa predsednika Eisenhowerja 5. avgusta 1955, v katerem je med drugim dejal: “... da bodo ZDA od 27. julija 1955 naprej upoštevale in izpolnjevale v dobri veri vse in vsak člen in določilo te pogodbe, prav tako ameriški državljani in vse osebe, ki spadajo pod ameriško ju-risdikcijo.” Zunanje ministrstvo nadaljuje: “Razlaga in izpolnje-, . ,. . vanje člena 7 je zadeva sporov v Avstriji sami m med J;.* vladama Avstrije in Jugoslavije že dolga leta. Člen 35 ‘r^' pogodbe določa, da bo sleherni spor glede razlage ali iz-! va dni. P° Binkostih je bil polnjevanja pogodbe, ki ne bo rešen po redni diplomat- j “ 3 T 1S,te2? me,stu ,v0" ski poti, predložen diplomatskim misijam Anglije. ZSSR. i I1 ed 3 °^e"s *e a adenaske stra-ZDA in Francije na Dunaju. ZDA bodo tako prisiljene "arstk^la^e’. Pro dr' Lam' posvetovati se s ZSSR, Anglijo in Francijo o avstrijskem L Enrllt;h- »>“* izpolnjevanju člena 7, če bo spor predložen njim po členu - , j1 niem. 01 je v o o-35. Do danes niso niti Avstrija niti Jugoslavija, ki sta P GV3 oma priznali pogodbo, niti katera koli druga državS, predlo- fort™at 50 ** žile te zadeve štirim velesilam. Ameriška vlada tega ni i naIodm osvc,b°dlei^, -storila, ker meni, da bi to bolj kompliciralo kakor pa po- ,, , ' magaio sedanjim razmeram. Ameriška vlada je seveda L., J*0.0 °’ , ; af Je Pnre-jasno povedala avstrijskim oblastem, da smo zainteresi-j / /ekmurski družabni klub rani na slovenski manjšini v Avstriji in da želimo pod-'aruzab”0 Fr,rad;tev v «■* preti napore v Avstriji in med Avstrijo in Jugoslavijo za 'Jj . '70ranI' 1 a Je .?ra-' Fpa rešitev tega problema. Kot primer tega zanimanja ame- j e T a' ’“‘-'j :j' pnsb od da’ riškega zunanjega ministrstva prilagamo dokument gle- a v omaa s ovenski di-uz- de človekovih pravic v Avstriji z dne 3, februarja 11. b,,';rez,vlJ0 "ekaJ pnjetmh “• V informacijo našim bralcem, kakšne vsebine je Or men.,em,dokument, ki.ga je poleg drugih dobila ZDA od 'naBtudj J svoje misije na Dunaju, pa objavljamo v prevodu v ce- rdečo zvezdo... Nastalo ie raz- a • j. i - it • o j burjenje, če ne bi nekateri miri- Avstrija, nevtralna m zahodno onentnana druf-:il, bi bila kcmmlistič„a cunja ba, pripisuje življenjsko važnost clovekov.m pravicam. razt a v-do „osi krivd'. Je parlamentarna ustavna demokracija.. Avstrijska ustava in avstrijska državna pogodba iž leta 1955 določata in zagotavljata osnovne človekove pravice glede integritete osebe in civilnih in političnih svoboščin. Avstrijsko zadržanje v tem pogledu, odkar je dobila država leta 1955 suverenost, je bilo vzglednp. Avstrija je dobro znana po ^igraniov" Ti so bili šolani v svoji vazni vlogi omogočanja prehoda judovskih emi- komunističnih šolah in se navze. granfoviz Sovjetske zveze. , lli komunističnega strupa in vi- 1. Spoštovanje integritete oseoe, vključno svobode : dy0 rešitev ie. pod rdečo zvezdo. , j V sosednji Kanadi se godi prav a; mučenja ^ . . i tako. Ti “gospodarski emigran- ovoooda od mučenja je zagotovljena po zakonu in v Ti” so'verjetno poslani od rdečih praksi izvrševana ; ... j oblastnikov, da bi razbili str- p! ki dtega, nečloveškega ali ponižujočega postopa- .-njeno protikomunistično emigra-nja an kaznovanja je zagotovljena po zakonu in izvr-.cijo. Tam in morda še kje druse v a u a vr piaksi, igod vodijo takozvane' slovenske C) nezakonite aretacije ali zapora — ' išole, kjer vtepajo mladini' na- d! odpdonifcve jiravičnega javnega procesa — uke, ki so proti slovenskim ver- ^Piavičm javni proces je zagotovljen po zakonu in iškim in narodnimNžročilom! V .-pošto can J praksi. . “Slovanski državi” sem oral, da e) vdora.V dom , je nekdo vprašal otroka, ki hodi Mraza.” Odprimo oči, dokler ni prepozno. Nič nimamo proti prekmurskim slovenskim rojakom, rad,i bomo prišli na te prireditve, če bomo vabljeni, toda ne bomo dopustili, dd bi še kdaj kje visela zastava z rdečo zvezdo. Ni slovenska zastava, ampak komunistična. Odborniki tega kluba naj si to zapomnijo! Zdi se, da je v ozadju tudi “jugoslovanski” konzul... * Najvažnejša kulturna prireditev, ki je pred nami, bo koncert cerkvenega pevskega zbora v soboto, 3. junija, v veliki farni dvorani. Pevci že marljivo vadijo in žrtvujejo mnogo ur, da bi kar naj lepše prikazali slovensko pesem, narodno in umetno. Dolžnost vseh slovenskih rojakov v harico in ji rekel: “Moža sta lač- Chicagu in izven njega je, da dopustili. V tem je naša politika. Za načela gre! Pozdravlja vse “Toti Štajerc” ------o ... Slovenska šola vabi na materinsko proslavo CLEVELAND, O. • — Dragi slovenski prijatelj! Pojdi z ma-Jezni pravi jarški Matevž, vsega kriva ta nova, moderna pošta in da bi lahko bilo s pošto še zmerom vse v redu, če bi bili ljudje kot so bili enkrat: pridni in vestni! No ja, pa prav v teh dneh je pošta dokazala s primerom, ki Ti ga navajam, da je tako. Kadar poštarji bolehajo, kadar jih ne prime “lenoritis”, kot tej bo- saj na. Daj vsakemu klobaso in ve-j napolnimo dvorano in pokažemo lik kos kruha.” “Sta kaj žejna?” hvaležnost pevcem, ki ohranjajo slovensko pesem. In še tp: Pevski zbor ima sedaj mnogo več članov, kakor jih je kdajkoli imel. ❖ Slovenski šoli Chicago in Joliet bosta priredili Materinsko proslavo drugo nedeljo v maju v Lemontu. Proslava bo takoj po šmarnični pobožnosti. O inflaciji se mnogo piše in govori. Predsednik poziva, naj Amerikanci bolj štedimo in naj manj uvažamo. Vzrok inflacije je v tem, da mnogo preveč uvažamo. Uvažamo nafto, ki je draga, uvažamo iz Japonske posebno železo, uvažamo obleko, obutev, televizorje, radijske a-parate. Araerikanski magnati zapirajo tudi tovarne in gradijo manjše tovarne v Mehiki. Tam plačujejo delavstvo od 35c do $1, Ko sem prišel okrog ene popol- naši delavci pa izgubijo delo. Nihče drugi kot prireditelji in j odborniki tega Prekmurskega ! kluba. V zadnjih letih je prišlo ' v Chicago in tudi drugam precej takozvanih “gospodarskih e- S v oboda orl vdova v do tv' je zagotovljena po zakonu jv tako šolo: “kaj ti bo prinesel m spoštovana v praksi. (Dedje jjrihocftyAp ! Božiček?” Otrok .je odgovoril: Oljna industrija že od Nixona dalje dobiva popuste pri davkih, da bi se posvetila iskanju novih oljnih vrelcev. Niso storile prav nič. Denar je šel v kovčke oljnih magnatov. Japonci so iznašli poseben postopek pri proizvajanju železa, katerega uvažamo. Kje je pa ameriška toliko hvaljena tehnika? Cene skokoma rastejo. Ker se je premog podražil, so železarne dvignile cene. Farmarji hočejo večji dobiček. Ni čudno, če rastejo zahteve po višjih plačah pri policiji, gasilcih, javnih in privatnih uradnikih, delavcih itd. — Komunizem je hudič, nič boljši ni kapitalizem. * Pevski zbor Gallus, katerega smo pred leti slišali na raznih koncertih v Ameriki, med njimi tudi pri šolskih sestrah v Lemontu, je izdal novo ploščo pesmi pod naslovom “Lipa zelenela je”. Plošča ima na vsaki strani po sedem pesmi. Je lep pri-, spevek k slovenski glasbeni kulturi. Plošče lahko bodite pri ge. Ani Gaber, 2215 S. Wood St., Chicago, lil. Stane $5. če boste kdaj ob nedeljah popoldne srečali go. Gaber ali pa g. Toneta Gaber st., vam bosta gotovo lahko ustregla s ploščami. Ljubitelji slovenskih pesmi, sezite po tej plošči. V vsako, hišo mora. Prav, da jo nabavijo oni, katerih otroci bodo šli na letovanje na Koroško. ♦ Sama politika, tako večkrat slišim. “Zakaj naj bi tudi mi ne hodili na razne “napredne prireditve? Zakaj vedno zabavljate čez druge, ki so , bolj na oni strani?” Moj odgovor: no na obisk po hodnikih sobotne slovenske šole pri Sv. Vidu. Po-stoj pred vrati naj mlajših in prisluhni prisrčni pesmi in voščilu mamicam! Slišiš, kako ponosno zvene iz prve razrednice načrti za bodočnost :— “Ko bom velik?” Prvoobhajanci pridno vadijo voščila, zopet veseli, da bodo tudi oni lahko sodelovali. Tudi Marija, Mati vseh mater, bo počaščena v kratkem prizoru igrice in petja tretjega razreda. ga poznaš. To je tisti visoki in sloki fant iz Srednjih Jarš. Ker sem že pri Jaršah, v katerih si Ti gor rastel in v’ katere ali skozi nje naprej hodil, bi Ti rad povedal, da je dolgoetna naročnica AD Marija Urbanija, saj se spomniš tiste male Mici, doma ob grobeljski cerkvici, ki je zdaj koncertna dvorana za klasično glasbo, močno bolna. Že skoraj dva meseca leži v bolnici Wyckoff v Ridgewoodu. Gre že Kakšen šum pa prihaja iz dalj- v 82. leto, pa je čisto oslabela, a nega kota prvega nadstropja. Joj, čudo — živali se drenjajo okoli Tetke Vsevedke. Le kaj jim pripoveduje? Domača glasba nas vabi v bližino razrednice petega letnika. Skozi motno okno v vratih se vidijo premikajoče sence, složne besedam in ritmu slovenske pesmi. Pa nas vleče še drugo petje. Prisluhnimo zborčku mladih fantov in deklet, ko se trudijo, da bi čim boljše predstavili slovensko pesem. Tudi govorjena pesem ima učinek. Le s čim se trudi sedmi razred “od štirih do ene, ... od osmih od treh?” Osmemu razredu bo menda treba iti na pomoč. Kar grozni vzkliki uhajajo skozi zaprta vrata. Nekaj o Turkih je slišati. Kar pester vzorec prizaveda-nja učencev kajne? Ali ne bi bilo lepo, če bi se odzval vabilu teh slovenskih otrok in prišel na njhovo materinsko proslavo v nedeljo, 14. maja? Ni samo v čast materam, ampak tudi pisari šopek, pripravljen za razvedrilo vsem. Kako vnesel bo otrok, če bo poleg svoje družine videl tudi veliko drugih Slovencev, ki se jim zdi, da je njegova sobotna žrtev vredna moralne podpore. Spomni se mladina/kako si vesela o-biska svojih prizadevanj. Vračaj kar je še hujše skoraj čisto je oslepela. Na eno oko popolnoma, na drugo pa vidi že vse čisto megleno, tako da ljudi in stvar težko prepoznava. Včasih je veliko brala. Naročena je bila na skoraj vse zdomske verske in znarulo slovenskega Sv. Cirila, ki ga dobiva po pošti, mi je pripovedovala: O Tonček, da bi Ti poznal patra Benigena Snoja, kako je revež v strganih opankah hodil od hiše do hiše in zbiral denar za cerkev, ki smo jo hoteli imeti. On je bil revež, mi smo bili reveži, pa smo kljub temu dajali, kolikor je kdo zmogel, ker zaslužki so bili slabi. Danes pa toliko denarja skup pride in se nikjer nič ne pozna. Pa sem se iz srca zasmejal in dejal: Danes ga inflacija kar sproti požre! Upam, da ste začeli pošiljati AD Mary Gerjevic. Naslov sem vam poslal, ko sem se razgovar-ja! o tem z njeno hčerko Doro-thejo ob priliki lepe pomladanske slovenske zabave v Ridgewoodu, organizirane po članicah Jednotinega društva Marija Pomagaj. Upam, da ste jo poslali tudi Frances Perz, ki je moja sestra in živi na Long Islandu kot gospa Gerjevic in njena hčerka. O, tam je zdaj veliko naših ljudi. In kar prav je, da smo z letošnjim farnim dnem, ki bo 13. maja v Ridgewoodu, na- narodne liste in kupovala je vse pravili nov poskus lažjega zbi-knjige, ki so jih izdali zdomci, jranja naših faranov in srenjča-Ob gubitvi vida je postajala ne- j nov. mirna in nervozna, tako se je zgodilo, da je pred meseci padla, ko je šla v trgovino na vogal. Tam so jo pobrali in odpeljali v bolnico, kjer čaka na odrešenje. Trenutno je v takem stanju, da jo ne morejo poslati niti domov niti ne v dom za onemogle. Obiskujem jo redno, skoraj vsak dan, pa tudi Klezinova Helena jo dostikrat pride pogledat, drugače pa naša srenja ne pokaže preveč krščanskega srca in je v glavnem pozabila, da smo se včasih že v ljudski šoli učili, katera so dejanja usmiljenja! Včeraj sem se podal v Hollis-wood Care Center in obiskal Josephine Kukovič, ki je doma z Rodice, vasice ob Grobljah med Jaršami in Domžalami. Oba vse to okolje dobro poznava. Prav na ta dan leta 1941 je bila Bela nedelja, ko sem moral zbežati od doma, da me ob petih popoldne ni našla GESTAPO, ki me je hotela aretirati kot prvega v tudi ti in ne bodi prezaposlena Domžalah. Žandarmerijski na-in pretrudna, da bi dala vzpod- Tednik, ki so ga Nemci postavili budo tej novi skupnosti. obliki slovenske Milena 'Stropnik Srenjsko-fariso pismo uredniku Mi NEW YORK, N.Y. — 20. aprila 1978. Dragi! Z vsakim srenj skim poročilom napišem tudi kratko pisemce, koliko dobim odgovo- za “hilfsrpolicaja”, me je prišel obvestit ob štirih zjutraj. Po družinskem posvetu in očetovi želji sem pobegnil, kar sprva sam nisem nameraval. Pa po vseh homatijah skozi okupacijo in državljansko vojno ter po Upam, da bomo napolniii lepo dvorano Tadmor templja na Summerfield in Forest Aveniji v Ridgewoodu. Še gospa Pepa bi rada bila tamkaj, pa skušaj m0 dobiti čim več naših res “ta starih” med nas na ta farni dan. Ce naša 88-letna Žnidar jeva PO' pa ne bo med nami, sem gotov, da mi bo znala ob mojem obisku vse povedati, kako pa je bilo na letošnjem farnem dnevu slovenskega Sv. Cirila, kateremu sledi že skozi vse njegovo življenje. Saj ona žiyi v naši slovenski srenji že 65 let. Če se naši takšni zanimajo za naše skupnostno življenje, zakaj se mi ne bi, ko smo, hvala Bogu, še zdravi in polni življenja? Tone Osovnik Zlato v Vogezih Dvajset ton čistega zlata letno hoče francoski znanstvenik Er-hart pridobiti v Vogezih. V intervjuju za neki list je bivši di' rektor francoskega raziskovalnega centra CNRS napovedal po 26 gramov zlata iz vsake tone vogeške zemlje. Znanstvenik, ki je deset lot proučeval to francosko hribovje, je navedel za primerjavo, da pridobijo v Južni Afriki iz tone skoraj enoletnem komunistič- zemlje samo 5-10 gramov zlata-nem zaporu, sem jo ubral v A- V Vogezih so drobci zlata v ka-meriko, kjer sem se rodil. i meninah in v pesku, po kemiu' Ustavil sem se v Ridgewoodu, 'nem postopku bi to kovino pri' koder je živela moja sestra, in dobivali v čisti obliki. sem tudi spoznal gospo Ku- rov na to moje pisanje, sam kovic, po domače Žnidar j eVo Pe- najbolje veš. Čeprav bi si včasih le želel kak odgovor, Ti mol- po z Rodice. Gospa Pepa je še zmeraj živo ka ne zamerim, ker s: lahko farno-srenjsko ustno izročilo, predstavljam. Tvojo zaposlenost 2e tri leta je v preje imenova-pri listu, ko manjka ljudi-delav- nem lepem domu za onemogle cev, pa čeprav naš list Ameriška Domovina izhaja v ameriški Lj ubljani. Zadnji svoj srenj ski zapis sem Ti prvič poslal po navadni pošti, Pred Božičem je zbolela in mnogi so mislili, da bo po njej. Poslali so jo v bolnico in zdaj sama pravi: dobro so me izonega-vili in me iz onega sveta nazaj j ne s posebno dostavo, ker sem spravili. ga napisal v petek popoldne in | Včeraj sem jo obiskal, ko je-tudi, kotf zmeraj, takoj oddal. V bil njen rojstni dan in je stopila spremnem pismu pa sem Te že v 3.9. leto. Sicer je skoraj prosil, da mi odgovoriš, kdaj si ^ mrtvpuijna v nogah, na vozičku, ta dopis prejel z mojim pismom, ^stolu in postelji prebije dneve Včeraj, v sredo sem dobil po- in se po telefonskih žicah razgo-nedeljkovo AD od 17. aprila in v^irja z našimi srenjčahi. svoji- Poročal je o podobnih najdbah v Bretagni in v Pirenejih' Pravi, da bi Francija lahko P° njegovem postopku pridobila 200 ton zlata na leto, sedanja proizvodnja (v Pirenejih) pa znaša le dve toni. Sol in pritisk Po ugotovitvah zdravnikov z univerze Iowa povzroča solua raztopina v organizmu nekaterih ljudi spremembe krvnega pritiska, pri drugih pa ne. Izbrali so dve skupini mladT-Ijudi, ki so bili tisti z normah nim, v drugi pa z zvišanim ali 1 s prenizkim pritiskom. Dr. Allyn Mark je različen učinek, diete . z zasledil dve dodatni od prejšnjih, za ka-.mi prijatelji. Spomin ji je še * različen učinek diete, z velik0 teri sem Te prosil v pismu. Kak- /živ, Ve .vso našo preteklost, živ- .soli .na paciente z normalni® sno presečen je! V petih dneh Ijen jske dogodivščine. skoraj od J pritiskom. Več soli v krvi zvišU' sem že imel Tvoj odgovor! Ali yseh faranov, in .srenjčanov. Je/je pritisk in zožuje žile pri lju' ni. naša posta, na katero se toli- na tekočem o. vsem življenju, jdeh, ki.sp po naravi nagnjeni k ko jezimo, čudovito v. redu? Če Tudi AD Ipere in 'razpravlja o | zvišanemu ' pritisku, nikakršnih bi zmerom hotela biti, kot je bi-, tem, .kar je v lisju zvedela. Za- ' la v dneh od 14. aprila, do ~ v dneh od 14. aprila do 19., to v tem pismu prilagam denar-aprila med New Yorkom in Cie-j no nakaznico za $14 in plačam velandom. ^njeno. polletno naročnino, ki ji To moram še danes povedati preteče'30'. aprila. Ker ima tudi To ni politika, j našemu.srenjskemu očaku Jože- Rihki primer, sladkorne,'ji bpn-ampak zgolj doslednost. Ne sme-j tu, ko je tolikokrat mene dra-[ bonov nisem prinesel v darilo, mo m ne moremo dopustiti, da,žil, rekoč, kakšen list pa je ta'ampak to denarno nakaznico, bi se med nami širile tuje, ir do- AD, enkrat pride v redu, drugič ki jo danes namesto nje poši-movme izvožene ideje. Nosilci'pa ne. kar po cel teden je 'ni. liam vaši iinravi. Pa jo oddaj vidnih sprememb pa ne pbvzto ča pri tistih z noripalnim prit*' skom. Po tem sklepajo, da so nekateri ljudje podvrženi spremem bam količine soli v organizmu-to pa bo zelo pomembno pri na daljnih raziskavah zvišaneg3 pritiska. Sporočajte novice ... . . . ...... je ni. Ijam vaši upravi. teh idej so šolani doma ali pa se | Jaz pa sem skušal, ker je že v naprej. rikfinKan^df d^bTratdrifSo' f nav^n i Gospa p®pa’ ker/e ravno Pred i Araeriško"J Domovino, P K« BoSiefc mi Uww> i‘j/ !£, PolnL'Jia **G Slovo od Marjana Jakopiča v TORONTO, Ont. — Vrste na-se ideološke emigracije se vidno redčijo. Smrt je iztrgala iz naše srede veliko narodnih in kulturnih delavcev, ki so v svoji nese-ičnosti in ljubezni do,slovenstva posvetili vse svoje sile, ta-ente in zmožnosti za dobrobit naše zdomske skupnosti, dajali tei skupnosti smernice, smoter cdje. Bili so nekakšni svetil-n*ki, katerih žar je ogreval srca vseh slovenskih beguncev, ki so Se Po drugi svetovni vojni v sili dZrner raztepli po svobodnem SVetu. Med take narodno-kultur-ne delavce in svetilnike je spa-^ tudi Marjan Jakopič, kate-rega prerana in nepričakovana smrt 3e zarezala novo, veliko Vrzel v naših vrstah. : ^arjan je bil blaga, pesniška uša. Grenkobe otroških in mla-°stnih let, težke življenjske Preizkušnje in begunstvo so brez v°ma močno vplivale na razvoj hi ego ve pesniške narave. Potre-a po izlivu čustev in notranjih oživeti j, upanja in sanj, Ijubez-io religioznosti je bila v njem Premočna, da bi mogla ostati v nJem zajezena in ne našla izraza v obliki poezije. Bogkov kot, mo-ek, preorana dišeča zemlja in Oirip vaškega življenja so bili Motivi h katerim se je spet in ®Pet povrašal v svojih pesmih. O’3! pravi v eni od svojih pesni-■ tev: Spominov prgišče kot prst domačo, zavezano v culo, zdaj devljem na svoje bolno srce. drugo med prsti se je razsulo, zaklad ta so le zadržale roke. I V vseh svojih pesmih je bil Marjan lahko razumljiv, pre-Pr°st, iskren. V tem je sila nje-gove pesmi, ker je ostal pri o-soovi, ki mu je bila najbolj zna-na> oajdovzetnejša in najbolj ži~ Va- Ostal je priklenjen na domačo zemjo, z njo živel, o njej Sanjal in z njo trpel. Bil je pravi sin podeželja, kjer se je vsa slovenska simbolika rodila in ohra-hiala iz roda v rod. Marjan ni bil samo pesnik. °Mg pesnikovanja se je trudil 113 vseh področjih slovenskega ^domskega udejstvovanja, da bi teološka emigracija ohranila Sv°j pravi obraz in v svetu po-paala nove in zdrave korenine, jj2 katerih naj bi naši otroci sr-ah potrebnih moči, da bodo zmožni nadaljevati započeto de-0 svojih očetov in mater in ta- 0 ohranjati ne le slovensko na-jodno dediščino, temveč tudi j eale slovenskih svobodnjakov, 1 so v množicah umirali za svo-zemljo, vero ter za pravico in pesnico. Marjan je bil glasnik te ' e3e. Z vsem srcem je verjel v končno zmago te ideje, za katero - .le boril in zaradi katere se je 2na^el z drugimi' begunci v tu-svetu. ^ čast si štejem, da sem bil ^ed nosilci, ki so Marjana od-^ ojegovemu zadnjemu po-Cl - u. Spoštoval in cenil sem ga zaradi njegove velike ljubezni, 1° je imel do domače zemlje s'°venskih ljudi, četudi sva i6 ^dko srečala, sva se razumela, ker *e> iste sva imela v srcih iste že-upe, isto bol: namreč, da 1 se mi v zdomstvu dokopali do ^Poznanja, da smo sinovi iste emlje, da so naše težnje iste, da ^ °mo domovini koristili le, če k°mo v vzajemnosti in medse-nem razumevanju in Ijubez-rih G^i 2a Meale, zaradi kate-in i°ln- zaPus^di svoje domove, ' '°nčn°. da se bo vsem nam ^ °č steklo življenje in bomo orali za svoja dejanja tako e Bogom kot pred zgodovi-dajati odgovore. Slovensko zdomstvo je osirotelo z izgubo mož, katere nam je smrt iztrgala iz nase srede. Na nas je, da strnemo te vrste, ki so še preostale in z duhom, ki sta ga Marjan in ostali gojili, nadaljujemo njihovo delo s podvojeno energijo, ker le na ta način lahko upamo na uspeh, ki bo nam v tujini in rojakom v domovini v čast in končno odrešenje. Ob Marjanovem svežem grobu si obljubimo, da bomo zastavili vse svoje sile in s skupnimi močmi delali za stvari, za katere je Marjan gorel z vsem srcem do svojega zadnjega diha. Njegova duhovna oporoka naj nam bo vodilo, da . si bomo znali odpuščati in drug z drugim potrpeti, da bomo med seboj iskali le dobre stvari, na njih gradili in v medsebojni ljubezni z Marjanom ponavljali: Stražite, bedite, stražarji —-baklje na gori smrti, da beli mrtvaški prti ne bodo nam zagrnili sonca, ki se igra v kupoli neba, porajajoč naš dan! Stražite, bedite, stražarji! Marjanovi družini, gospej Jožici, hčerki Bernardki in , sinu Gregoriju tem potom v imenu kanadske ideološke emigracije izrekam naše iskreno sožalje z željo, da bi jim dobri Bog, ki je Marjana prerano poklical k sebi, delil tolažbo in moč, da bodo veliko izgubo vdano sprejeli in preboleli. Otmar Mauser RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU “Tabor” vabi TORONTO, Ont. — Dragi prijatelji! Radi bi Vas spomnili in povabili na prireditve naše organizacije: 1. iSPOMINSKA SV. MAŠA za padle borce v New Toronto župniji na Brown’s Line dne 3. junija ob 18.30 (6.30 zv.). 2. IZLET z avtobusom v Cleveland na Pristavo (Orlov vrij) 17. in 18. junija na vsakoletno vsedruštveno proslavo. To je zelo lepo organizirana proslava in zopetna prilika, da se srečamo s prijatelji in znanci z onih težkih usode-polnih časov. 3. Že sedaj vas vabimo na pro-slayo v Midland pri spominskem križu organizirano po DSPB in TABOR, ki se bo vršila v prvi polovici septembra. Proslava je povezana s prireditvijo pri križu in cerkvenimi obredi (romanje). Priporočamo se za čimvečji obisk in ponovno vabimo vse zavedne Slovence, člane DSPB in TABOR in družine. Tabor Toronto ------o----- Kadilska bolezen BOSTON, Mass. — Ameriški raziskovalci so ugotovili, da kajenje povzroča bolezen, zaradi katere se zmanjšuje količina kisika v krvi, med posledicami pa so utrujenost nezavest in verjetnost srčnega napada. Polisitemija povečuje količino ogljikovega monoksida in zmanjšuje količino kisika v krvi, ki kroži po organizmu, db določene mere se pojavlja pri vsakem kadilcu, pravi dr. Stephen Landow, vodja raziskovalne skupine v medicinskem centru Syracuse (New York). Polisitemija je naj novejša na naraščajočem spisku kadilskih bolezni, med katerimi so^pljučni rak, srčni napadi in sploh razne pljučne bolezni. Lanow sodi, da je ta bolezen eden izmed vzrokov ža pogostnost srčnih napa-!dov pri kadilcih. Letošnje poletje bodo v Edmontonu v Alberti športne tekme Skupnosti narodov. Odprla jih bo kraljica Elizabeta II., ki bo prišla nekaj pred njihovim začetkom s možem Filipom v Kanado in obiskala več krajev v severnem delu Alberte. Igre se bodo začele 3. avgusta. • Španska komunistična partija je opustila iz svojega naslova “leninistična” in ostala samo “marksistična, demokratična in revolucionarna”. .Sprememba je bila odobrena z veliko večino, toda nasprotniki spremembe, ki se še vedno vnemajo za “leninizem”, očitajo vodstvu partije, da je kongres pripravilo z izbiro delegatov za sprejem švojega predloga. Santiago Carrillo je bil ponovno izbran za glavnega tajnika Španske KP, četudi v Moskvi ni v milost zaradi vztrajnega poudarjanja neodvisnosti in enakosti komunističnih partij v raznih državah in zlasti odklanjanja vsake vodilne vloge Moskve. Sovjetska zveza ima v gradnji najmanj 10 letalonosilk in več jedrskih podmornic kot ZDA in Velika Britanija skupaj, je nedavno dejal predsednik britanske vlade James Callaghan. “Gradbeni načrti in razmestitev sovjetske vojne mornarice kažejo, da smatrajo Rusi svojo vojno mornarico kot globalno sredstvo sovjetske politike,” je trdil predsednik britanske vlade, ko je odprl novo oporišče za vzdrževanje britanskega vojnega ladjevja v Davenportu. Po Callagihanovih virih bodo sovjetske letalonosilke Slične Kijevu, največji ladji v sovjetski vojni mornarici, ki je bila vključena v aktivno službo pred par leti. Kijevu se je že pridružila enaka letalonosilka Minsk. Ladji obsegata po 54,000 ton in imata vsaka na krovu po 20 letal s kratkim vzletom. Tretja ladja te vrste bo vključena v vojno mornarico prihodnje leto, kot poroča znano delo Jane’s Fighting Ships. * The Union Nationale, nekdaj mogočna politična stranka v Kvibeku, o kateri o nekateri napovedovali, da bo izginila v korist Liberalne stranke pod njenim novim vodnikom Claudem Ryanom, noče umreti. Njen vodnik Biron je v nagovoru na 2000 podpornikov Union Nationale o-značil Liberalno stranko v Kvibeku “za otavsko kliko” in dodal, da bo glasovanje za Ryana prihodnjič pomenilo “naravnost glasovanje za Ottawo proti Que-becu”. Biron je napovedoval, da bo njegova stranka uspela pridobiti glasove “vseh onih, ki se hočejo boriti proti dvema glavnima sovražnikoma Quebeca — proti Parti Quebecois in proti Liberalni stranki”. Parti Quebecois je po Birpnp-vi sodbi postala sovražnik št. 1 Quebeca, ker ne dela le za odcepitev od Kanade, ampak je v gospodarskem pogledu postala ‘’tovarna za brezposelnost”. Odkar je ta stranka prevzela vlado v Kvibeku, je to pokrajino zapustilo že nad 4 bilijone dolarjev kapitala, brezposelnost pa je po- rastla za 80,000 oseb. * Letenje je bilo lani varnejše kot leto preje, sporoča Mednarodna zveza za letalski potniški promet. Lani je izgubilo življenje v rednih poletih 630_ ljudi, leta 1976 pa 1.187. Slabši je bil položaj pri izrednih poletih,-kjer je lani našlo smrt 884 oseb pri skupno 38 letalskih nesrečah napram 300 mrtvim v 29 letalskih nesrečah leta 1976. Največja nesreča je bila na Kanarskih otokih 27. marca 1977, ko je bilo pri trčenju dveh jumbo letal mrtvih 555 ljudi. * Na multikulturni konferenci v Torontu pretekli mesec je skušal zastopnik Canada party in Canadian National Association Bill Busby deliti letake proti multikulturnosti za čim hitrejšo asimilacijo v “kanadsko skupnost”. Predsednik konference, ki je zborovala dva dni v Sheraton Centru in za katere stroške je bilo iz javnih sredstev odobrenih $50,000, je delitev teh letakov na konferenci odklonil, ker da pomeni to motenje njenega dela. Na konferenci sta govorila zastopnika liberalne in konservativne stranke. Udeležilo se jo je okoli 450 delegatov, ki so zastopali skupno 40 narodnostnih skupin. Pri volitvah na Prince Ed-, ward Islandu so liberali ohranili 'sicer večino v pokrajinski zbornici, toda ta je bila zmanjšana od 16 na le 2 glasova. * Zvezna vlada bo imela težave prepričati Kvibečane, da njihov francoski jezik in njihova kulturna dediščina nista v Kanadi v nevarnosti, če bodo pokrajinske vlade kazale za dvojezičnost (tako malo razumevanja in vneme, je dejal zvezni tajnik John Roberts. Pri tem je posebej o-menil opuščanje francoščine na univerzah v Ontariu, sosedu Kvibeka. Vedno manj slušateljev se odloča za študij francoščine kot drugega jezika, kar bi naj postala splošna obveznost za Kanadčane z visokošolsko izobrazbo. Delničarji The Sun Life Assurance Co. so na svojem zasedanju pretekli teden sprejeli predlog uprave, da naj se glavni stan preseli iz Montreala v Toronto. Nekateri so družbo pozivali, naj počaka na ljudsko glasovanje v Kvibeku, predno se odloči za selitev od tam, pa je bila večina proti čakanju. V Zvezne oblasti so poslale na Ellesmere Island skupino policije, da pregleda, če morda tam ne lovijp bele medvede, ki so zavarovani pred prostim lovom. Te naj bi baje prihajali lovit z Grenlandije, ki je pod oblastjo Danske. Kanada izda dovoljenje za ulov določenega števila belih medvedov in ne mara, da bi jih hodili na njeno ozemlje lovit tujci brez dovoljenja. * Neki raziskovalci v Montrealu so prišli do zaključka, da v nekaterih slučajih penicilin uspešno pomaga duševnim bolnikom s shizorenijo. Dr. D. F. Horro-bon, direktor laboratorija Clinical Research Institute of Montreal in profesor medicine na University of Montreal, je poročal, da so nehali dajati pomirjevalna sredstva in penicilin 10 težko bolnim, kroničnim shizofrenikom. Penicilin naj bi pospeševal v shizofrenikih nastajanje hormonom podobne snovi “prostaglandin El”, katere pomanjkanje naj bi bilo krivo bolezni. ' • Sovjetska zveza in njeni sate-ti so obljubili Kubi povečano pomoč in podporo kot odškodni-! no in nagrado za nj en poseg v j Afriko, trdijo zahodni cbvešče-, valni viri. To naj bi bilo stvarno plačilo Kubi za delo, ki ga o-jpravlja v Afriki za ZSSR ! in njen blok. Satelitske države bodo kupile kubanski sladkor po ceni, dvakrat večji od one na svetovnem trgu, in tako dejansko podprle Kubo z 150 milijoni rom Senata, ki se ukvarja s proučevanjem vzgoje, pa tudi zlorabe otrok. Načelnik tega pododbora sen. Frederic Mc-Grand je izjavil, da je vzgoja mladih ljudi taka, da bodo dobri starši veliko več vredna kot sterilizacija onih, ki niso zadovoljivi starši. Proti predlogu Mary Van Stoik je močan odpor in zavra- MAIJ OGLASI House For Sale Double — 5-5, double garage on E. 78 St. Call after 4 p.m. 942-3173. (65-68) dolarjev. Sovjetska zveza bo pa Čanje splosno, ker je v nasprot-Kubi dobavljala olje po $7.25 za j P1 s človekvimi pravicami, sod, kar je nekako po polovični ceni na svetovnem trgu. * Glavni poveljnik oboroženih sil NATO v Evropi ameriški general A. Haig je baje hotel odstopiti, ko je predsednik Carter odložil gradnjo nevtronske bombe, pa je po razgovoru z obrambnim tajnikom ZDA H. Brow- s Cristoforom Pianconejem, članom sklenil, da ostane na svo- nom Rdečih brigad, ki je bil u- jet, ko je sodeloval pri umoru na nekega stražarja zapora v Turinu pred par tedni. Trdil je, da imajo Rdeče brigade 1,500 ak- Torontski nadškof Philip Po-cock, ki bo dopolnil julija 72 let, je odstopil in je bil na njegovo mesto imenovan škof iz Londona G. Emmet Carter. m Milanski II Giorno in rimski II Tempo sta prinesla 'razgovor jem položaju, ker bi njegov odstop povzročil škodo NATO, * Kancler katoliške nadškofije Torontu rev. Brian Clough je tivnih članov, razdeljenih v šti- pozval k obveznemu pouku in ri “kolone”, ki nastopajo samo- preskusu parov, ki se priprav-! s^°3no v Genevi, Milanu, Turinu in Rimu. Vsi aktivisti so se vež-bali vsaj eno leto, večji del tega v tujini. Vodstvo jim plačuje za potrebe $300 na mesec, skrbi pa tudi za stanovanje, prevoz, obleko in orožje. Oblasti trdijo, da ni mogoče, da bi se Piancone razgovarjal s sodelavcem omenjenih listov, ki sta “razgovor” objavila. * Kanada je imela v zunanji trgovini v letošnjem marcu 840 mili-jonvo dolarjev presežka napram 252 milijonom v februarju. To je pomagalo kanadskemu dolar- Ijajo na zakon, v pogledu njihove sposobnosti kot bodočih staršev. Tisti, ki bi preskusa ne prestali uspešno, naj bi tega ponovili, predno bi se jim izdalo dovoljenje za poroko. Poučevali naj bi kandidate za zakon duhovniki ali strokovnjaki socialnih ustanov. Ko je rev. B. Clough sprejel predlog za obvezen pouk in pre-skušnjo znanja za zakon in o-pravljanje dolžnosti staršev, se je izjavil načelno proti - sterilizaciji “nesposobnih” staršev, kot jo je predožila Mary Van Stoik, predsednica The Tree Founda- ju do izboljšanja tečaja na 88.5 tion of Canada pred pododbo- ameriškega. Komisija po sledovih večale varnost v železniškem / bogatenja prometu, so morali opustiti mi- V občini Celje so doslej ob- sel na uvoz iz vzhodnih držav, ravnavali le 71 predlogov za u- hi bi jim olajšal vprašanje de-vedbo postopka za raziskavo iz- viz, ker vzhodne države same te vora premoženja. Poročilo ko- naprave uvažajo z Zahoda. misije, ki opravja to delo, trdi, ---- da je to delo zelo težavno, ugo- Za boljši promet tavlja tudi, da postajajo izvori ! Na obalni cesti so začeli gra-premoženja vedno bolj zakoniti, biti tako imenovano škocjansko Tekom petih let je komisija deteljico, končana bo do turistič-sprejela 71 predlogov za uvedbo ne sezone 1979. Stala bo 160 mi-postopka in je v 6 ugotovila, da lijonov novih dinarjev, ni razloga za to, ker je bilo pre- moženje zakonito 3 predloge je odstopila pristojnim komisijam Nova tovarna Na severnem obronku Ljub- v drugih občinah. Od 38 postop- Ijane, na Brodu, so sezidali novo kov, ki jih je uvedla sama, jih lesno tovarno Mobilia, ki je zdaj je zaključila1 15; od tega je v sestavni del gradbenega podjet-treh slučajih ugotovila zakoniti, ja Megrad. Prej se je imenovala v dveh pa nezakoniti izvoz pre- Oprema in je delovala v več kot moženja. Prizadetemu obrtniku skomnih prostorih v Šentvidu. Hiša naprodaj v Euclidu Nova, zidana, za 2 družini, v vsakem stanovanju 3 spalnice, dnevna soba in jedilnica, klet razdeljena. Preproge in okras po izbiri. Kličite 946-5149, prodaja graditelj. (66-68) Hiša naprodaj Enostanovanjska hiša s 3 spalnicami v pritličju, 2 zgoraj, vsa podkletena, velik, lep vrt, je ugodno naprodaj na E. 67 St. južno od St. Clair Avenue. Kličite po 5. pop. tel. 431-4792. -(65-68) Dvostanovanjska hiša naprodaj na Bonna Avenue Ugodno je naprodaj dvostanovanjska hiša z garažo za 2 avta in ogrevom na plin na 6805 Bonna Avenue. Kličite tel. 391-9174. (60-67) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA <91 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. Iščem samsko Slovenko, izpod 39 let staro, v svrho resnega poznanstva. Pišite s sliko na naslov: “Doktor”, P.O. Box 443, Tyler, Texas 75710. (57-71) Hiša naprodaj Na 6211 Carl Avenue je naprodaj enodružinska hiša, vsa podkletena in z garažo. (63-67) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo mirnemu paru brez otrok in živali. Kličite 432-1450. (64-67) Help Wanted Help Wanted Retiree wanted. Opening for part time help. Must be mechanically inclined to hang electric fixtures, and handy man work in Lighting Showroom. Call 431-8090 for appointment. (63-66) v Žalcu so odmerili dodatni davek. Od 10 postopkov so se štirje končali z izdajo odločbe o odmeri davka. Po mnenju komisije se primeri nezakonitega prilaščanja dohodka kažejo zlasti v vedno širšem pojavu šušmarstva ali nedovoljenega trgovanja, ki ga o-mogoča neučinkovitost družbenih in državnih organov . .. V glavnem je bil postopek u-veden proti privatnim obrtnikom, ki so jih obdolžili prenizke prijave, dohodkov in jim zato 'nato določili dodatne davke. Težave z modernizacijo železnic Železnice v SR Sloveniji potrebujejo , modernizacije, za katero je potreben denar. Tega so zbrali manj, kot so načrtovali, zato se modernizacija zavlačuje. Lani je bilo nekaj boljše kot leta 1976, za letos pa so pričakovali nov napredek, pa so v skrbeh, če bodo načrti izvedeni. Prvotno so računali na večjo pomoč mednarodnih posojil, ki pa je bila tekom zadnjih dveh let uresničena le 8-odstotno. kot pravi poročilo v ljubljanskem listu Delo. Pri uyozu modernih, sodobnih telekomunikacijskih insignalno- varnostnih naprav, ki bi naj po- Kraji Šentvid, Vižmarje, Brod in Tacen, ki so že od nekdaj sloveli po številnih odličnih mizarskih delavnicah, so tako končno le dobili moderno pohištveno tovarno. Mobilia se je takoj specializirala za stanovanjsko opremo in gradbeno pohištvo po naročilu. Med drugim so sodelovali pri o-premljanju kongresnega centra Sava v Beogradu. Družabnico za starejšo žensko Življenje v hiši, lahko gospodinjsko delo, stanovanje, hrana in plača. Kličite B. Rowe 481-6500 od 8. zj. do 5. pop. Po 6. zv. pa 732-8198. (64-70) Čistilka Zanesljiva čistilka za en dan v tednu, z lastnim prevoznim sredstvom in priporočilom. Kličite 461-4247 (64-67) Citateljem na področju Vel' kega Clevelanda priporočamo z'-novice iz Slovenija poslušani' slovenske radijske oddaje “Pe smi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaj WCSB 89.3 FM usak dan od po nedeljka do četrtka ob 6'. zvečer in ob nedeljah cd 12. ch I. popoldne, ki jo vodita dr. lan in ga. Barbara Pavlovčič Novi naslov postaje j-e: 1990 L 221 St., Euclid, Ohio 44117.' TOOL AND DIE MAKERS Good hourly rti te. 55 hours per week. Fully paid Blue Cross, Insurance * 10 paid holidays — musv havje job shop experience. Call 661-5750 7 a.m. to 5:30 p.pi. Capital Tool Co. 1110 Brookpark Kcj-Cleveband, Ohio (65-63) J.vovaci Kovači s,/ skušnjo v ročnem kovanju in •obratovanju velikih kladiv pri kovanju raznih delov in kovin čj obijh zaposlitev pri starem, vipeljanem podjetju. Podnevi, stalno delo, mnogo ugodnosti.' Rose Metal Industries, Inc. ■1536 E. 43 St. 881-335/5 ali zvečer 371-2025 — (55-68) Rojaki pazor I _______________________________■ Izvršujem zidarska in mizarska j Zaposlitev dobe dela, pleskam hiše zunaj in zno-j Možn/ost priučit ve na avto-traj, izvršujem električno in! matskilj. vrtalnih strojih. Zače-vodno napeljavo, popravljam tek s ) 2.69 na uro. Interesenti strehe. Kličite po 5. popoldne naj se'javijo osebno, tel. 831-5-139. ! 2122 St. Clair Ave. -(maj 2,4,5,12,19) ^ (65-% MALI OGLAS? MSHIŠKA DOMOVINA, MAY 2, 1978 BRil DOMA Hektor Malot 'Srček je mrzel!” ,se je spomnil, zakaj njegove Vitalis se je približal postelji.! družbe ni več. Stekel je naprej “Mrtev je!” je vzkliknil. “To in pogledal Vitalisa, kakor da se je moralo zgoditi. Vidiš, Re-migij, da nisem storil prav, ko bi mu kotel reči, da ni on kriv, da Eerbina in Sladke ni več. sem te vzel gospe Milligan. Za- Njegov pogled je bil tako zgovo-to je prišla kazen nadme, Zezbin ren in tako razumen, da sva bila in Sladka sta zginila za vedno, oba z Vitalisom ganjena. Danes pa je na vrsti Srček. In tega še ni konec,” XVI. Bila sva še precej oddaljena čutil to potrebo, od Pariza. j Povsod okrog nas se je raz- Odpraviti sva se morala na prostirala bela snežna odeja, pot po cestah, pokritih s sne- Sonce se je skrilo in dan je bil gom, in hoditi od jutra do veče-' mračen. Nobenega življenja ni ra proti vetru, ki nama je bril bilo na poljih, nikjer nobenega okrog glave. I človeka. Tudi nobenega konja Kako žalostno je bilo to poto- nisem videl nikjer, niti vola. vanje! Vitalis je korakal, prvi, Samo vrane so krakale na naj-jaz sem šel za njim, za menoj pa višjih vejah golih dreves in zaje capljal Kapi. Z Vitalisom lostno gledale navzdol, kjer ni nisva po cele ure spregovorila bilo nobenega prostorčka, da bi besedice. Najina obraza sta bila mogle najti kakega črva. Vse' modrikasta od mraza, najine hiše po vaseh so bile zaprte; vasi pa se mi. tukaj niso zdele nič lepše cd ^pih, ki smo jih pred nekaj umeri zapustili. Tolikokrat s m. že slišal pripovedovati o krasotah Pariza, da sem si svoji otroški nevednosti domišljal, da bodo te krasote že od daleč oznanjala razna čudesa. Sam nisem vedel, kaj sem pričakoval, in tudi si nisem upal izpraševati; vendar pa sem mislil, da bom videl nenavadne stvari: zlata drevesa, marmorne palače na obeh straneh ceste, prebivalce, oblečene v svilo. Vse to bi se mi zdelo popolnoma naravno. Čeprav sem tako pazljivo iskal zlata drevesa, sem vendarle noge premočene in želodec prazen. Ljudje, ki so nas srečavali, so se ustavljali in gledali za nami. Nedvomno se jim je porajalo vprašanje: Kam neki vodi ta starec dečka in psa? Molk mi je bil silno neprijeten. Rad bi bil! govoril in se raztresel. A vsaki-j staji. Navadno smo bili ves dan krat, ko sem nagovoril Vitalisa, brez hrane. Košček kruha zve-mi je odgovoril le prav na krat- čer je nadomestil zajtrk, kosilo in večerjo. Še sreča, kadar smo mogli prenočiti v kaki staji. Toplota ovac nas je varovala pred mrazom. Včasih so mi pastirji ko in ne da bi se okrenil. K sreči je bil Kapi bolj prijazen. Zdaj pa zdaj sem začutil njegov topli in vlažni jezik na svoji roki. Lizal me je in mi hotel s tem dovolili, da sem pomolzel kako reči: ovco in se napil toplega mleka. “Saj veš, da sem tukaj jaz, Nismo jim sicer povedali, da Kapi, tvoj prijatelj.” j smo lačni, pač pa je Vitalis trdil, Pobožal sem ga, ne da bi zau- da sem bil vajen doma ovčjega stavil korak. Zdelo se je, da je mleka in da me to spominja na prav tako vesel mojega izraza dom. Vedno ni imel uspeha s to nežnosti, kakor jaz njegovega, trditvijo; včasih se mu je pa le Razumela sva se in se ljubila, posrečilo in tedaj smo bili vsi Meni je njegovo prijateljstvo trije zelo veseli. Ovčje mleko bilo .--v oporo in gotovo tudi nje- mi je zelo všeč in, kadar ga pintu moje. Tudi pes dobro ve,- jem, se drugo jutro počutim kdtt,ga ima rad. ; zelo dobro. . Bil je moje nežnosti tako ve-j Pot se je vlekla v neskonč-sel, da je — tako vsaj mislim — post, a polagoma smo se le .pri-včaših celo pozabil na zgubo bližali Parizu. Če bi me ne bili svojih tovarišev. Že kakor iz na- opozorilil na to obrasli robovi vade je kdaj pa kdaj obstajt in .ceste, bi bil sklepal to iz vedno se okrenil, da bi videl svojo Iživahnejšega prometa na cesti družbo, kakor ob času, ko je bil j iti ker je tukaj sneg bil mnogo še njen poveljnik in je mpral bolj umazan kakor v pokrajini, neprenehoma paziti nanjo. Toda ki smo jo pravkar prekoračili, to ni trajalo dolgo. Pray kmalu Vsa pokrajina in posamezne To naše poti gotovo ni naredilo bolj vesele. Vendar pa sva bila z Vitalisom tako potrebna, |°Paz^> da nas ljudje, ki smo jih da bi se raztresla. Vsaj jaz sem srečavali na poti, niso gledali več tako začudeno, kot se je to godilo prejšnje dni. Gotovo se jim je zelo mudilo ali pa so bili navajeni na še mnoge žalost-nejše prizore. To pa ni obetalo nič dobrega. Kaj naj počnemo v Parizu v obupnem, položaju, v kakršnem smo bili? To vprašanje sem si večkrat stavil na dolgem potovanju. Rad bi bil vprašal Vitalisa, toda nisem si upal, kajti bil je videti silno zaskrbljen in le redkokrat me je nagovoril. Končno pa se mi je nekega dne približal in iz načina, kako me je pogledal, sem sklepal, da bom zdaj izvedel, kar sem se že dolgo spraševal. Bilo je to nekega jutra, ko smo prenočili na skromni kmetiji v bližini velike vasi, ki se je imenovala Boissy-Saint-Leger. Odpravili smo se na pot, kakor hitro se je zdanilo. Šli smo ob zidu nekega parka in nato skozi vas. Ob koncu vasi sem z vrha neke vzpetine zagledal velik in temen oblak, ki je plaval nad velikanskim mestom, od katerega pa ni bilo mogoče razločiti drugega kot nekaj 'spomenikov. Široka sem odprl oči, da bi se mogel znajti sredi te zmešnjave streh, zvonikov in stolpov, ki so se zgubljali v megli in dimu. Vitalis pa je medtem zadržal korak in se mi približal. “Naše življenje se je spremenilo,” je dejal, kakor da bi nadaljeval razgovor, ki ga je pravkar pretrgal. “Čez štijj ure dospemo v Pariz.” ’ č “Ali je mesto, ki leži pred na-rtii, Pariz?” , “Gotovo.” (Dalje prihodnjič) povsod je vladala tišina in samota. Ker je bil mraz zelo oster, so ljudje ostajali ob ognjišču ali pa so delali v zaprtih prostorih. Mi pa smo nadaljevali pot po zamrznjeni in zasneženi cesti. Ustavili smo se le zvečer in prenočevali v kakem hlevu ali Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila* s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 s g <& AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, I1L 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio AMERIŠKA DOMOVINA jr ji PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, . ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposUtev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas ▼ AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. r: NOVICE- i w«9a sveta NOVICE- W Jih potrebujete n- ! - • s - J NO VICE- kt jih dobile že sveže --— p-—^^ NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki m lanimlve________________ vam vsak dan prinaža v Mio Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki že ni naročen nanjo CLEVELANDSKA NOVA RESTAVRACIJA NAŠ JEDILNIK VSEBUJE POSEBNOSTI STAREGA KRAJA IN AMERIKE - ZMERNE (ENE - VIENNA GARDEN Žgane pijače, domače in uvožena piva ter vina, UŽIVALI BOSTE KOSILO V PRIJAZNEM VZDUŠJU STAREGA DUNAJA! ZAJTRK - KOSILO - VEČERJA BANKETSKE PROSTORE ZA 150 OSEB | 1385 E. 36 St. telefon: 881-4222 ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND LJUBLJANA od $439.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM MIHELIN TRAVEL 4110 St. Clair Ave_Cleveland, O. 44103 Tel. ‘(216), 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO! GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1#53 East 62 St 17010 Lake Shore 31v