68 Zdrav Vestn 2007; 76
V nadaljevanju je predsednik poročal o sodelovanju
našega združenja z Evropskim združenjem internistov
(EFIM) in o naši udeležbi v Katovicah na Poljskem ob
100-letnici Poljskega združenja internistov, kjer je na-
še združenje prejelo zaradi aktivnega sodelovanja spo-
minsko medaljo in dobilo povabilo na 6. kongres
EFIM v Lizbono maja 2007. Prejelo pa je tudi obvesti-
lo o Evropski diplomi iz interne medicine 2006.
Svoje poročilo je predsednik zaključil s sklepom od-
bora Združenja internistov SZD o razglasitvi novih
častnih članov združenja za njihovo vzorno delo in
plodno sodelovanje v organizaciji in delu Združenja
internistov SZD oziroma predhodne Internistične sek-
cije SZD. Za častne člane so bili imenovani: prof. dr. Pe-
ter Černelč, dr. med., prim. dr. Franc Fazarinc, dr. med.,
prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., prof. dr. Marjan Jer-
še, dr. med., prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med., prof. dr.
Igor Križman, dr. med., Karel Pečovnik, dr. med., prof.
dr. Pavel Poredoš, dr. med. Imenovanim so bile čast-
ne diplome podeljene zvečer prvega dne pred slav-
nostno večerjo, farmacevtski tovarni Krka in Lek pa
sta prejeli priznanji za dolgoletno sodelovanje, spon-
zorstvo in pomoč pri delu združenja.
Združenje internistov SZD tako ostaja s svojim pred-
sednikom in upravnim odborom zvesto svojemu po-
slanstvu, da s strokovnjaki interne medicine skrbi za
vsakoletno prenavljanje in dopolnjevanje medicinske-
ga znanja zdravnikov interne ter splošne in družin-
ske medicine. Dober odziv s prisotnostjo na predava-
njih dokazuje, da so izbrane teme aktualne in zanimi-
ve za širok krog zdravnikov, katere pa na nadaljnji
poklicni poti še spremlja zbornik predavanj. Letošnja
strokovna tema je obravnavala novosti in aktualnosti
v interni medicini. Predavatelji so bili iz zdravstvenih
ustanov Ljubljane, Maribora, Golnika, Šempetra pri
Gorici in Izole. Med odmori, ki so namenjeni osvežit-
vi in ogledu bogate farmacevtske razstave, je še ve-
dno bilo nekaj časa tudi za sproščen klepet in obno-
vo poznanstev.
Zanimivo je vedeti
MEDICINA, ZDRAVSTVO IN
SLOVENSKI JEZIK TER
SLOVENSKA TERMINOLOGIJA
Jože Drinovec
6. novembra 2006 je bila v prostorih Ministrstva za kul-
turo v Ljubljani okrogla miza o nacionalnem progra-
mu za jezikovno politiko. Na ta posvet je bil med uvo-
dničarji vabljen tudi pisec tega prispevka. Posvet je
organiziral in vodil dr. Janez Dular, vodja sektorja za
slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo. Osnutek na-
cionalnega programa za jezikovno politiko je objav-
ljen na spletnih straneh Ministrstva za kulturo
www.kultura.gov.si
Medicinske revije v Sloveniji
V Sloveniji sedaj izhaja 16 medicinskih revij v najšir-
šem smislu, vključujoč tudi Farmacevtski vestnik in
Obzornik zdravstvene nege. 13 od njih izhaja v slo-
venskem jeziku, 3 pa v angleščini (Radiology and on-
cology, Acta stereologica, Acta Dermatovenerologica
Alpina, Panonica et Adriatica).
Angleščina in slovenščina v medicinskih
in zdravstvenih revijah
Akademsko izobraženi v zdravstvu mora uporabljati
angleški jezik pri svojem delu, izobraževanju, spora-
zumevanju s strokovnjaki iz tujine, predvsem pa za-
radi spremljanja dosežkov v stroki. Potrebno je aktiv-
no znanje, ne samo branje slovstva.
Slovenski jezik v zdravstvu in medicini je potreben
predvsem zaradi sporazumevanja z bolnikom, bolni-
ki pa smo prej ali slej vsi. Šele nato zaradi sporazume-
vanja z drugimi, ki delajo v zdravstvu. Slovensko me-
dicinsko izrazje pa morajo poznati vsi v zdravstvu, ne
le zdravniki in farmacevti in inženirji v laboratorijih,
tudi medicinske sestre in tehniki vseh strok.
Zdravniški vestnik, njegova zgodovina
in naloge
Zdravniški vestnik je edina slovenska nacionalna
medicinska revija, namenjena celokupnemu zdrav-
ništvu:
– zadovoljuje strokovne potrebe slovenskih zdrav-
nikov,
– sproti objavlja izsledke medicinske znanosti,
– z objavo prispevkov slovenskih strokovnjakov uve-
ljavlja ugled znanosti doma in v svetu,
– skrbi za strokovno informiranost in izpopolnjeva-
nje slovenskih zdravnikov,
– objavlja kulturne vidike dela, bivanja in umetniške-
ga izražanja slovenskih zdravnikov,
– poroča o delu v Slovenskem zdravniškem društvu.
Nacionalnih medicinskih revij je vse manj. Večina njih
se je preimenovala v znanstvene revije, čeprav so za-
držale prejšnje nacionalno poimenovanje, kot npr.
British Medical Journal, Deutsche medizinische
Wochenschrift itd.
Kot nacionalna medicinska revija si je Zdravniški vest-
nik zadal naslednje naloge:
– spremljati zdravstveni sistem,
– zakonodajo in predpise na področju zdravstva,
– spremljanje nacionalne patologije,
– objavljati splošne demografske in epidemiološke
podatke,
– razvijati slovensko medicinsko terminologijo.
Te naloge, vključno z razvijanjem strokovne termino-
logije, smo si zadali sami, nismo jih dobili od države.
Od leta 1909 do 1928 je bil Liječnički vjesnik, ki je
izhajal v Zagrebu, tudi uradno glasilo Društva zdrav-
nikov na Kranjskem. Zdravniški vestnik je začel izha-
jati leta 1929, prvi urednik pa je bil dr. Franc Derganc
starejši. Od leta 1946 do 1991 se je glasilo imenovalo
Zdravstveni vestnik, od leta 1991 dalje pa ponovno
69
Zdravniški vestnik. Ustanovitelj in lastnik je Sloven-
sko zdravniško društvo kot prostovoljno strokovno
združenje slovenskih zdravnikov. Naklada znaša 4100
izvodov, letno izide povprečno 13 številk. Od leta 2001
dalje je celotna vsebina Zdravniškega vestnika dosto-
pna na spletni strani www.vestnik.szd.si
Jezik in terminologija v Zdravniškem vestniku
Vsi prispevki v Zdravniškem vestniku (uvodniki, stro-
kovni prispevki, pregledni prispevki, kakovost v
zdravstvu, pisma uredništvu, razgledi) so objavljeni v
slovenskem jeziku. Samo raziskovalni prispevki so ob-
javljeni v angleščini s slovenskimi razpredelnicami in
podpisi k slikam ter razširjenim slovenskim izvlečkom.
Nad jezikom bedi uredništvo s strokovno pomočjo
lektorja, zdaj prof. Jožeta Faganela. Od leta 1998 dalje
dela ožja skupina zdravnikov, farmacevt in slavist na
področju tekoče nove medicinske terminologije. Iz-
delali smo lastni terminološki slovarček, ki je pred-
stavljen na medmrežju. Nova poimenovanja smo uvr-
stili v tri skupine, takšno, ki je obvezna za uporabo v
Zdravniškem vestniku, takšno, ki je le predlog, ki se
bo morda prijel, in zadnja možnost, ko nismo našli
dobre rešitve. Knjiga Slovenski medicinski termino-
loški slovar, ki jo je uredil Miroslav Kališnik, je sicer
solidna osnova, ne vključuje in ne more vključevati
pa poimenovanj, ki z veliko hitrostjo vstopajo tudi
med slovenske zdravnike predvsem z angleškega go-
vornega področja.
Slovenski jezik med zdravniki
Znanje slovenskega jezika in pismenost med zdrav-
niki ni na občudovanja vredni višini. Nekaj med njimi
ima odlične osnove iz srednje šole, še verjetneje pa iz
družinskega zaledja. Predmet »medicinska termino-
logija« poučujejo tako na Medicinski fakulteti v Ljub-
ljani kot v Mariboru. Velika škoda je, da ni na koncu
študija medicine potrebno diplomsko delo – dobra
priložnost za samostojni strokovni izdelek in učenje
pismenosti bodočega diplomanta. Tako pa si mora
zdravnik večji del znanja in tudi spretnost pridobiti
kasneje z delom, prakso, izkušnjami, pa čeprav nepri-
jetnimi. Uredništva slovenskih medicinskih revij so
pri tem najpogostejši učitelji. Prav tako uredniki ob-
jav različnih strokovnih srečanj in kongresov, če ti po-
tekajo v slovenščini. Ne gre zanemariti koristnega pri-
spevka k lepi medicinski slovenščini tudi s strani far-
macevtskih družb, predvsem domačih. Številne pu-
blikacije za zdravnike, farmacevte, medicinske sestre
in bolnike so celo vzorne.
Med medicinskimi strokami že po tradiciji, v pozitiv-
nem smislu glede kakovosti slovenskega jezika, izsto-
pajo psihiatrija ter predklinične stroke: anatomija, hi-
stologija, fiziologija, farmakologija, patologija in far-
macija.
Poiskal sem predvsem posnemanja vredne vzore.
Večina zdravnikov se bolj posveča svojemu strokov-
nemu delu in se ne trudi za lepoto, izvirnost, natanč-
nost in ustreznost izražanja in sporazumevanja. Du-
hovna lenoba oz. bližnjica je zatekanje k latinskim
poimenovanjem, v zadnjem času zelo pogosto an-
gleškim.
Dileme in perspektive
Stran od ustvarjalne rabe slovenskega jezika v medi-
cini usmerjajo predvsem v akademsko kariero orien-
tiranega zdravnika kriteriji za akademsko napredo-
vanje in kriteriji za pridobitev sredstev za raziskoval-
ne projekte. Ti kriteriji so skoraj izključno objavljanje
v tujem slovstvu, ki je mednarodno odmevno.
V okolju zdravega profesionalizma ne vidim resnične
dileme: uporaba angleščine ali slovenščine. Nujna je
uporaba obeh, angleščine zaradi nuje in uporabnosti,
slovenščine pa ustvarjalno kot edinega orodja, ki ga
imamo pri sporazumevanju z bolniki in med sabo.
Nove knjige
RECENZIJE
Prva pomoč
Prva pomoč – Priročnik s praktičnimi primeri. Glavni
urednik doc. dr. sc. Uroš G. Ahčan, dr. med. Rdeči križ
Slovenije, 2006. Cena 45,28 EUR pri RK.
Nova Prva pomoč je zelo zajetna knjiga s 735 stranmi,
velikega formata, zato je ne moremo več šteti med
priročnike. Pač pa sodi obsežna knjiga samo v doma-
čo knjižnico.
Knjiga je bogato opremljena s pretežno barvnimi sli-
kami in praktičnimi primeri, kar daje knjigi posebno
značilnost. Seveda so v knjigi tudi slike, ki so slabše
kakovosti, gledano s fotografskega stališča: npr. na str.
533 in še nekaj je podobnih.
Knjigi se pozna, da jo je napisalo 42 avtorjev, zato ji
ne manjkajo občasna krajša ponavljanja, kar pa ji ne
jemlje ugleda. Bralca presenečajo nekatera poglavja,
ki niso običajna v priročnikih prve pomoči. Naj ome-
nimo samo nekatere: pravni in etični vidiki prve po-
moči, epidemiološki podatki o poškodbah, zastrupit-
vah in drugih nujnih stanjih, sporočanje slabe novice
in pomoč svojcem poškodovanih, temeljna načela
mednarodnega humanitarnega prava. Skoraj so od-
več navodila, kako klicati pomoč z avtoceste. Sedaj si
večina lahko pomaga z mobitelom.
Splošna ocena knjige je odlično, čeprav bomo v na-
daljevanju našteli tudi nekaj pomanjkljivosti. Odliku-
je jo izrazita posodobljenost, bogata vsebina, mnogo
lepih slik, opisi primerov iz prakse, dovolj pregleden
tisk tudi za slabovidne, slovarček medicinskih izrazov,
kvaliteten papir, nasveti za vpogled v internet in niz-
ka cena. Iz knjige izžareva sodoben, napreden pogled
na prvo pomoč, kar bo občutil zlasti poznavalec sta-
rejših izdaj prve pomoči. Knjigo zelo popestri prilo-
ženi interaktivni DVD, s katerim je možno opazovati
nekatere slike tudi v gibanju. Res pa je, da bi bili lahko
nekateri posnetki boljši. Presenetljivo malo je v knjigi
tiskovnih napak.
Pomanjkljivosti so čisto subjektivna ocena zdravnika,
ki je v travmatologiji laik, čeprav je nekoč sam preda-
val prvo pomoč.
Zanimivo je vedeti
70 Zdrav Vestn 2007; 76
Dolgo sem iskal zlom reber. Ni ga med zlomi in ne
med poškodbami prsnega koša. Končno sem ga na-
šel med poškodbami pri športu na str. 536.
Zanimivo je, da med obvezili nisem našel Desaulto-
vega povoja, ki je bil nekoč obvezen pri poškodbah
zgornjega uda. Avtorji navajajo sodobnejšo rešitev.
Poglavje o zastrupitvah mi ni všeč. Napisano je po ne-
običajni shemi in celo na dveh mestih od istega avtor-
ja. Na str.154–175 je splošni del in pogostejše zastru-
pitve, kjer je ogljikov monoksid samo v razpredelnici
na str. 168. Na straneh 652–662 pa so kemični in splo-
šni strupi. Skratka, najpogostejše zastrupitve pri nas
niso prikazane skupaj, na enem mestu. Bralec verjet-
no pričakuje naslednji vrstni red zastrupitev: z alko-
holom, hrano, gobami, uspavali, ogljikovim monoksi-
dom, drogami, rastlinskimi škropivi in piki kač ter žu-
želk. V Dergančevi prvi pomoči iz leta 1994 so neka-
tere od omenjenih zastrupitev bolje prikazane.
Malo preseneča sicer zelo razčlenjen opis epilepsije
na str. 191–192, a je simptom, ki ga poznajo domala
vsi laiki, nehoteno uriniranje med napadom, omenjen
šele v primeru 12 na str. 192.
Zelo moteče pa je, da je izpuščeno abecedno (imen-
sko) kazalo, čeprav je precej skrbno izdelano vsebin-
sko kazalo. Prav zato bi od ocene odlično lahko od-
šteli kakšno točko.
Marjan Jerše