Zoran Polič: ImfoBit mili felesie vzgBje! V zadnjem času vedno češče ugotavljamo, da pri nas v pogledih na telesno vzgojo, v pojmovanju družbene funkcije telovadbe in športa ni popolne jasnosti. Nasprotno, trdimo lahko celo, da je vedno več nejasnosti. Nejasnost izvira predvsem iz površnega obravnavanja problematike, često pa tudi iz premalega poznavanja samega problema. Zato je razumljivo, da se večkrat pojavlja vprašanje ocenjevanja vrednosti enega in drugega, telovadbe in športa, kot dveh popolnoma nasprotnih tendenc, pri čemer se kličejo na pomoč celo stari argumenti iz dobe »šport zoper sokolstvo«, kakor da bj bilo danes mogoče z istimi merili in z istih pozicij ocenjevati te odnose, kakor je bilo to mogoče pred vojno; zametujejo se stvarni argumenti in kličejo na pomoč administrativne mere, ki naj rešijo vsem jasne pomanjkljivosti in nepravilnosti, z nezaupanjem se sprejema odkrita beseda, loer za njo vidimo strahove, ki groze prioriteti te ali one organizacije. Takšna razprava in zaključki iz nje seveda ne morejo voditi k posebnim uspehom.. Predvsem se je zato treba odločiti, da ocenimo vlogo telesne vzgoje pri nas z današnjih pozicij, povem k0 upoštevamo, da merila izpred vojne niso več primerna, ker se je situacija z narodnoosvobodilno vojno bistveno spremenila za vsa področja družbene dejavno- sti —- torej tudi za organizirano dejavnost v telesni vzgoji in da to oceno izvršimo z vidika družbene potrebnosti in koristnosti telovadbe in športa. Za tako oceno in pa za neposredno ukrepanje je vsekakor potrebno, da ugotovimo, pod kakšnimi pogoji se je razvijala telesna vzgoja pri nas, kaj smo od nje pričakovali in kaj danes dejansko imamo ter kaj predvsem želimo v bodoče. Razpravo o tem je seveda mogoče voditi lle brez neke osebne prizadetosti, s ciljem, da bi si ustvarili čim objektivnejšo resnico in da bi iz te resnice izvajali čim pravilnejše zaključke — ne samo za razmah te ali one športne panoge, temveč predvsem za pravilno uveljavljanje telesne vzgoje kot element vzgoje, kot element oblikovanja človekove osebnosti, kot sodelavca v socialistični preobrazbi našega človeka. Morda ne bo odveč, vendar pa je zaradi jasnosti prav gotovo potrebno, da si samo v kratkih obrisih ogledamo, kako je prišlo do današnje podvojenosti naših organizacij. To še predvsem zaradi tega, ker mnogi mislijo in celo pišejo, da formiranje v bistvu dveh organizacij — telovadne in športne — ni bil logični razvoj z ozirom na osnovne postavke v povojnem delu, temveč le posledica različnih interesov nekaterih vodilnih ljudi v prvotno enotni organizaciji. (Nadaljevanje na 3. strani) Poštnina plačana r gotovini CENA IZVODU 10 DTN F lili LETO XL — ŠTEV. 44 V Ljubljani, 30. oktobra 1955 !=== izdaja časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 371 — Čekovni račun uprave št. 602-.T.-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-634 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-2781 - Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. Na Dunaju? Jugoslovanski napad popol noma odpovedal — Avstr! j ska zmaga zaslužena Klasičen primer, kako se n ogomet ne sme igrati Sama tekma med nogometnima reprezentancama Avstrije in Jugoslavije na Dunaju nam je pokazala, kako prav so imeli oni, ki so svarili pred prevelikim optimizmom zaradi nekaj zaporednih slabih iger Avstrijcev in zadnjih uspehov jugoslovanskih nogometašev. Avstrijci so tokrat zaiigralj kot prerojeni m bili absolutno boljši, tako da so zmago, ki je bila se dokaj skromno izražena, vsekakor zasluzili. Jugoslovanska reprezentanca je samo potrdila že nekakšno pravilo, da m sposobna odigrati nekaj tekem zaporedoma v isti formi. Današnji poraz bo samo dober pouk z našo športno javnost, ki je s tekme na Dunaju pričakovala zmago z nekaj goli razlike. zvezda), Boškov (Vojvodina), Crnkovič (Dinamo), Krstič II (Vojvodina), Rajkov (Vojvodina), . Milutinovič (Partizan), Vultos (Hajduk — kapetan), Veselinovič (Vojvodina), Zebec (Partizan). Že je bila rumena, popolnoma nova žoga na sredini igrišča, Vukas je podal Veselinoviču, torej prvi Plenum veslaške zveze Jugoslavije Maršal TITO pokrovitelj šam&ionata pa Sledu . Zagreb, 30. okt. — Danes je bil v Magrebu plenum Veslaške zveze Jugoslavije, na katerem je bila osrednja točka, da bo maršal lito sprejel pokroviteljstvo nad veslaškim Prvenstvom Evrope, ki bo drugo leto na Bledu. Častni predsednik te Jetike prireditve pa bo komandant Jugoslovanske vojne mornarice Mate Jerkovič. Na plenumu je bil izvoljen novi organizacijski komi.te evropsko prvenstvo v veslanju A.. , i __: •: v; okviru klubov in da se bo treba izogniti logorovanju. Volitev trenerja je precej zadržala delegate. Manjšima delegatov je hotela, da bi bil za nekakega nad-trenerja izvoljen Andra Žezel j iz Beograda, vendar so temu nasprotovali delegati primorskih in dalmatinskih klubov in sita bula kot kompromisna rešitev izvoljena dva zvezna trenerja, in sicer Andra Žezel; in Jaroslav Laštrica iz Zagreba. Oba trenerja bosta odgovorna Avsftrifa: Jugoslavija 2:1 <1:11 Dunaj, 30. okt. — Že okoli poldne so se valile proti naj večjemu dunajskemu stadionu v Fratru dolge kolone pešcev in motornih vozil, talko da je bil pol urie pred začetkom tekme stadion poln do zadnjega kotička. Današnjemu srečanju je prisostvovalo preko 60.000 gledalcev. Imeli so srečo — poleg odlične igre svoje reprezentance je še prekrasno vreme pripomoglo k odličnemu razpoloženju^ Nekaj minut pred tretjo sta prišli na igrišče obe enajstorici. Po uvodnih formalnostih (izmenjava zastavic, igranje himen in pozdrav občinstva) so imeli Jugoslovani nekoliko vec sreče pri žrebu in si priborili začetni udarec. Pod vodstvom 'i to * janskega sodnika Liveranija iz Torina, kateremu sta pomagala dva njegova rojalka, sta moštvi pričeli teikmov naslednjih postavah: Avstrija — Schmied (Vienna), danes nastopil;, v belo-črnih dresih, v 10. minuti. Po kombinaciji avstrijskega napada se je znašel Schleger 3 m pred Bearo, toda tudi iz takšne bližine ni znal zadet; v »polno«, ampak je porinil žogo mimo vratnice v out. V prvih 10 mi- Od našega urednika Igorja Prešerna po telefonu in po radijskih postajali in deset komisi r ki Mo pripravile ba. Oba trenerja bosta odgovorna Avstrya _ Schmied (Vienna), vse potrebno ži’ prvenstvo. Pripra- tehnični komisij,, k, pa je zopet Halla ( Rapid), Swoboda (Austria), vam za prvenstvo na Bledu in pa Podrejena upravnemu odboru Ve- Ocvvirk (Austria) - kapetan), Stotz olimpijado bo treba posvetiti precej pozornosti, saj še ni rešeno vprašanje kvalitete naših veslačev *a ti dve veliiki prireditvi. V zvezi s pripravami za r v < ^ 11 -Stvo Evrope in olimpiado je bilo odločeno, da bodo vse priprave v podrejena upravnemu odboru slaške zveze Jugoslavije. Na ta način bodo odpadle vsaike osebne težnje pri določitvi veslačev reprezentantov. V času največjih priprav bo vsak klub lahko poklical enega od obeh trenerjev. Modne nuna 1 ,' , 7, Y /. Ocvvirk (Austria) — kapetan), »totz (Austria), Kolta- (Vienna), Gr oh s (Vienna), Wagner (Wacker), Ha-nappi (Rapid), Komer II (Rapid), Schleger (Austria). Jugoslavija — Beara (Crv. Zvezda), Belin (Partizan), Zekovic (Crv. Zagrebu: w Kljub premoči neodločen rezultat * - - . . . __NEUČINKOVITOST BREZ PRIMERE Stadion v Maksimira, vreme hladno in oblačno, gledalcev 10000. Mednarodna tekma B-reprezentanc A ust rije iin Jugoslavije. Strelca: ^gnjanov v 43. in Peschl v 62. mi-ttuti. Glavni sodnik Dinmantopolus i* Aten. Jugoslavija B: Avstrija B ut žoge. Pri tem pa sta se avstrijska, igralca Szokol in Barsckand na hitro znašla, izkoristila gnečo in izvedla nekaj protinapadov m pri tem resno ogrozila Kralja, toda naš vratar je imel zanesljivo roko. Ne bi bili neobjektivni, če bi dejali, da bi v avstrijski mreži lahko obsedela žoga kar pet- do šestkrat, saj je naša knilska vrsta podajala napadu zelo uporabne žoge, napad pa ni znal igrati tako kot bi bilo . treba. Bilo je toliko na,pak, neuem-Končno je padel gol S tem pa je koviltih strelov, da ne moremo pobila gostom storjena krivica^. Sodnik; dati. Avstrijska Diamontopulos, ki je ves h,rez .. .. , . STREL IZ OFFSIDEA Auistrija-B: Gilly Pngher, Hasenkopf (Foret), Kand-Kr, Hruschka, Barschand, Serka, “Jayer, Velck (JaTOseh), Szokol, Feschl. Jugoslavija-B: Kralj, Stipič, Heric", Ljubenovič, Juričko, Ferkovic, Dgnjanov, Mujič, Lipošinovie, Vi-doševič, Živkov. Zagreb, 30. okt. — Ob sijajnem 1ČIIIJAAU LVj-f ci J ~ — 7 .. napake vodil ilgro, tokrat m pravil-(Oudreszka), no postopal. Ognjanov je namreč v i rfcn/zini.Tti snreiel visoko po- .. Sod.it itSrii*. *r,.oib, je č=- S“j5Z slo odbij.l. » kot offside poziciji sprejel visoko podano žogo od Mujiča in streljal. Strela ni mogel ubran* avstrijski vratar in žoga je obsedela v mreži — 1:0 za Jugoslavijo. Avstrijca so proti temu protestirala sodnik pa ie vztrajal pri svojem. Na ugriscu je zavladala tišiina. Jugoslovani smo vsi vedeli, da je Jugoslavija neupravičeno prišla v vodstvo. Prvi Zagreb 30 okt — Ob sijajnem neupravičeno pna-iu v Virata, so neK.a*.u za četiku in silnem naletu smo misli- gol bi bil lahko dosežen mnogo pre- staj;_ Kolikor pa U, da bodo gostje odnesli na lepo je, lalilko pa bi mu prišteli se serijo m|k so bili njih modro Donavo kar poln koš golov, dragih. -------1::”: Komaj sta si kapiltana podala roki m komaj je odšla žoga s sredine '"rišča, je že naša enajstonca v Plavi-h dresih izvedla vrsto pravih bravur. Avstrijska obramba se nikakor ni mogla znajti in ni vedela, naj bi čuvala žonglersko ra-zpo-•oženega Mujiča, ali Ognjanova, ah Pa Vidoševiča, ki je imel danes v ('ogah precej dinamita. Zmedo pa ie pripravil tudi prodorni Lipoši- novič. To pa je' na žalost trajalo samo kratek čas. Videli smo niz i-zred- 5'i‘h priložnosti za dosego golov, toda žoga je šla tik mimo vratnice ali nad njo in lahko rečemo, da se •Ie res sreča smehljala avstrijskemu vratarjiu Gillyj.ii in njegovemu na- sledniku, kajti spl-ozka žoga^ jima ustrezala. Nato so na igrišču ju-^T^slov anov mnogo kombinirali in se °dlikovali v netočnem podajanju NESREČNO IZENAČENJE Tudi mi smo dobili gol po nesreči. Ni rečeno, da je padel nepravilno, vendar je bila to ze-lo velika m težka napaka vratarja Kralja, Ici bi moral s svojo izkušenostjo pomagati mladim igralcem. Kot je preje v tekmah včasih reševal neverjetne stvari in tudi danes pokazal izredne sposobnosti, tako da so ga nekateri hoteli nazlvati za nepremagljivega, je v 62. minuti prišlo do gola po njegovi krivdi. Žogo J6v lepo ujel, in ko bi jo m-oiral degazirati, jo je na splošno začudenje izpustili iz rok. Pritekel je Feschl in jo poslal tja kamor treba. Gol! Stanje 1:1. Avstrijci so se med seboj objemali in poljubi jati, naši igralci pa začudeno gledali Kralja. posredoval, žoga je sla mimo vratnice, nikakor pa m naslapoUv mrežo. Često se je žoga odbila od vratnice in to v najbolj napetih trenutkih. Lipošinovie m Mujič sta streljala iiz vseli mogočih položajev, in samo za las je manjkalo, d.a bti se rezultat spremenil. O naših napadalcih lahko rečemo, do so lepo kombinirali, zlasti v polju ko pa bi bilo treba streljati na v-ra-ta so nekako »sramežljivo* od-• pa se je kdo opogumil, so biilii njihovi streli šibki ra nezanesljivi, zato ne bi mogli v napadu nikogar pohvaliti. Ognjanov, ki je v začetku navdušili gledalce s svojo izredno igro, je kasneje odpovedal, prav tako Mujič, _Liposi-novič se je obračal p-ocasi, Vjdose-vič pa precej utrujeno. Le Živkov bi lahko nekaj pokazal, bil pa je popolnoma odrezan na levem krilu. Čudimo se, da naša tehnična komisija pri tem ni vzela v obzir nasiti rezervnih igralcev, ki so sedeli na klopeh, in ki bi lahko vnesli precej življenja v igro. Toda to so samo besede im nič več. Če bi Beare ne bilo... napad Jugoslovanov, ki se^ je končal že takoj v sredini igrišča. Protinapad Avstrijcev ostane brez resnih posledic in Zebec ima'že v drugi minuti prvo ugodnejšo priložnost, da spremen; začetni rezultat, toda kaj ko ostane le pri dobrem namenu. Avstrijci hitro vrnejo milo za drago in le 2 minuti kasneje bi lahko jugoslovanski vratar pobiral žogo iz mreže, če se ne bi pisal Beara. Po igri prvih minut bi lahko rekli, da je bila precej raztrgana. Enemu kot dragemu moštvu je bilo videti, da se ni otreslo začetne nervoze, k; je igralce kar očivi-dno hromila. Naša o-brnmba, ki ni imela ravno najboljšega dneva, ima tudi v naslednjih minutah velike težave z avstrijskim napadom, ki ga izvrstno dirigira Hanappi^in ki ga s pravo serijo uporabnih žog zalaga Ocvvirk. Prvo res veliko, mogoče bi lahko rekli stoodstotno priložnost za dosego gola, so imeli Avstrijci, ki so nutah bi lahko govorili nekako o enakovredni igri, kasneje pa^ prevzamejo Avstrijci pobudo počasi v svoje roke. Več nevarnih napadov zaustavi naša obramba in v enem izmed nekoliko redkejših jugoslovanskih protinapadov izsilijo naši igralci, ki so danes nastopili z-o-pet v tradicionalnih modrih dresih, prvi kot, ki ostane neizkoriščen. »Atomski« strel in 1:0 za Avstrijo Modri napadalci se pojavijo od časa do časa pred avstrijskim »svetiščem«, vendar zaključijo svoje akcije ali s streli mimo in preko gola ali pa pretiravajo v svojih kombinacijah, ki jih hitri in ostri Avstrijci kmalu prekinejo. V 17. minuti je poslal Veselinovič zopet enega takih slabih strelov preko grede in v protinapadu Avstrijcev si naša obramba ne zna pomagati drugače, kot da zruši avstrijsko levo krilo prav na meji kazenskega prostora in sodnik Liverani dosodi prost strel z razdalje 16—17 m. Naši napravijo zid, toda to jim nič ne pomaga, saj najde avstrijsko desno krilo Grohs s svojim strelom, pravo bombo, pot do zgornjega kota vrat na način, ki n j dopustil Beari nobene -možnosti za obrambo. Navdušenje na stadionu je seveda velikansko. Gledalci začenjajo upati na uspeh, na katerega so P red tekmo bolj potiho upali Je največji optimisti. Tudi po doseženem vodstvu nadaljujejo Avstrijci s požrtvovalno ofenzivno igro. V čas pogostih avstrijskih napadov pa spada tudi prvi, in kot smo kasneje moral; na žalost ugotoviti, tudi edini gol Jugoslovanov na današnji tekmi. Kako je prišlo do izenačenja? Strelec tudi tokrat Milutinovič Avstrijska obramba je »razčistila« enega jugoslovanskih napadov nekoliko netočno, namreč s tem, da so poslali žogo preko meje igrišča globoko na svoji strani. Out je metal Krstič, do žoge je prišel Milu-(Nadaljevanje na 6. strani) V Seogrsdu: Jugoslovani ves čas v premoči,toSa... Jugoslavija : Avstrija 0:0 "Beograd, 30. okt. Tudi na tretji fronti, v Beogradu, Jugoslovani niso zadovoljiti. Hladno jesensko vreme je privabilo na igrišče JLA le okrog 10.000 gledalcev, ki so razočarani zapuščali stadion Partizana. Naši nogometaši niso sicer poznali sposobnosti mladih Avstrijcev, prepričan pa so bili, da bodo na domačem terenu morda le rešili v slučaju »nesrečnih« rezultatov na Dunaju ali v Zagrebu čast jugoslovanskega nogometa. Toda tudi v Beogradu so ostali Avstrijci nejioraženi. Avstrija: Gartner, Nemetz, kalo-petzky, Stenb, Hormath, Wolf, Kol-hauser, Hoffmanu, Hoff, Koslitscliek, Hauberger. Jugoslavija: Vereš, Cokic, Iiadovic I Popovič, Banoiič, Borozan, Kurto-vič, Ferhatovič, Ognjanovič, Prim- NAJBOLJŠI IGRALCI Mislimo, da so bili vsi soglasni —, v tem, da sta bila jugoslovanska čeoič, Rudinski. “5"* teze so obetale, da bodo Jugoslovani pregazili Avstrijce, toda napadi Jugoslovanov so se zaustavljali pred vrati gostov. Jugoslova-snko moštvo je igralo znatno boljše, vendar gola ni in ni hotelo biti. Naši napadalci so imeli vrsto izrednih priložnosti za realizacijo, toda vse izglede so upropastili. Neučinkovitost napadalnega kvinteta je bila osnovna slabost našega moštva. Vse preveč so zadrževali žogo, pri tem pa dovolili nasprotniku, da je v kali zatrl sicer smiselne kombinacije naših mladih nogometašev. Samo nekoliko nevarnih predorov Prlnčeviča in Ferha-toviča je sem in tj a pripravilo zmedo v avstrijski obrambi. Obramba domačega moštva je bila slabši del, toda tudi napadi gostov niso bili nevarni za našega vratarja. Do zadnje minute je visel v zraku zmag<> nosni gol, vendar Avstrijcem^ se je posrečilo obdržati svojo mrežo ne-~ * " ' zadovoljivo SLOVENSKO BOKSARSKO PRVENSTVO Mednarodni mladinski nogometni turnir Odred zmagal, toda... zagreb zmagovalec Mariborčani prav nič ne zaostajajo — Oba kluba vložila protest pOl točke: Podpeč : Črnuče 2.168 : 1-60*. mladinke — 60 m: Pristavec (P) 82» daljina: Pristavec (P) 3.90. krog*8 (3kg): Tunk (P) 12.20, točke Pod-peč : Črnuče 3.290 : 2.101. * V zadnjih dneh so imeli dolenjski študentje, ki študirajo v Lju ljani, vrsto tekmovanj v streljanj8; namiznem tenisu, odbojki, atleti ' in šahu. ‘V skupnem plasmaju s, bili najboljši Novomeščan; 77 PrL' Ribničani 63, študenti Stične 62 b Črnomaljci 38. Nekaj najvažnejši*, atletskih rezultatov: 100 m Cib® 11.9, 1000 m: Groznik 2:51.4, vi®10./ Koncilija 165, krogla: Penko 14A*’ disk: Penko 39.95, kopje: Penk 43.31. zoran polic (Nadaljevanje s 1. strani) V ocenjevanju tega razvoja ne smemo pozabiti, da so korenine telesnovzgojne dejavnosti pri nas Sloboko pognale že pred vojno in Se celo daleč pred prvo svetovno Vojii3. Organizacija' se je razvijala, :,ixi|K>| n jeva,La, pa tud j stalno spreminjala, dokler se precej pred dru-f° svetovno vojno nista jasno izkristalizirali dve smeri, čisto telo-vadna z zahtevo po vsestranosti, z dokaj ostro tendenco zoper tekmovanja ali vsaj zoper tekmovanja, k' so sama po sebi namen in druga, siX>rtna smer, z odločno usmerjenostjo v tekmovanja in rekorde ter ^ vadbo samo posameznih panog telovadbe, da bi se tako zagotovil ?ajvečji uspeh v njih. Že takrat se 1® začela pravda, kaj je boljše, kaj Pametnejše, kaj človeku koristnej-Se- Eden izmed dokumentov te Pravde je tudi prevod razprave ‘Šport zoper telesno vzgojo«. Pravda ni bila končana, toda dala je že ?,voje rezultate. Začeli so se uve-tjavljati dogovori med telovadnimi 'n športnim; organizacijami o sodelovanju na tekmah, v telovadnih °rganizacijah so se vse češ če pridale tekme in vsaj v vodstvih *e bilo vedno manj razprave o medvojni nestrpnosti in nemožnosti nredsetbojnega dopolnjevanja. Toda razvoj v tej smer; je bil z vojno Vstavljen, Pri tem je za razumevanje povojnega stanja nujno po-rebno poudariti, da so se na predpiši pogledi o delu telovadnih in ^r.rtnih društev uveljavili le v sila majhnem številu obstoječih društev, m*so torej še bili obče priznano Pravilo. Po vojni smo hiteli z obnovo ne a®o gospodarstva, temveč tudi na /eh ostalih področjih družbenega lvljenja. Ker je bila osnova ob-50vp revolucionarna preobrazba pužbenih odnosov pri nas, je bilo IVo, da bodo tudi na področju Organizacije telesne vzgoje nujni i®volucionarni ukrepi. Toda krvavo ?°rho za preobrazbo družbenih odnosov so vodili najzavednejši poli-kadri z jasno perspektivo, z "rečnim poznavanjem potreb detov-i 'n ljudi in zato z jasno oceno si-Vcije, kadri, ki so se v dolgoleten borbah, ki jih je vodila Komu-llst|ična partija pred vojno zoper j.apUaljstične izkoriščevalce, preka-i'] in usposobili za vodstvene na-Tlfe’ Uspeh zato ni mogel izostati, '"krepe za obnovo družbenih dejav-, °sti na vseh področjih so vodili aflri, ki so izšli iz vojne in k; so želeli vnesti v vse svoje ukre-f6 revolucionarnega duha, ki ga je Prožila in razvila narodn-oosvobo-!!na vojna. Na področju organiza-l'te telesne vzgoje je bil rezultat .'■pa duha proglas o novih nalogah 'adine na tem področju in o novi sehin; same dejavnosti ter v usta-,°yitvj enotne organizacije. Toda * tem ni bila dana dovolj jasna s®erjenost v delu. Povsod kjer so Pred vojno delala telovadna in ,Portna društva, se jte kmalu pri-:eia nova dejavnost pod vodstvom arih kadrov, in sicer takih, ki so j deloma vrnili iz partizanov, v stavnem pa so se rekrutirali iz akti-istov, ki so bili na terenu ali pa 1 ljudi, ki tudi političnega aktivi-T1 eneg,a dela niso opravljali, so se ™ mogl; z delom v taki organiza-V.t.1 vendarle uveljaviti. Sestav vo-h kadrov po društvih je zato .''‘Puščal uveljavljanje raznih ten-;,CQci torej tudi mnogih negativnih 'Pred vojne. ,SU>ka zasedba vodilnih mest v rustvih, skoraj petletna prekinitev -6La -in še takrat ne povsem razči- 0 mUSHKKUMja | Iz bazenov po sveiu ta zaostritev je vodila do razcepa organizacije. Razcep torej ni posledica prizadevanj poedincev, temveč logična posledica dveh prevladujočih različnih tendenc v administrativno sicer enotni organizaciji. Posebno ostro se je razvijala v negativno plat športna smer,_ ki je hotela s skromnim številom športnikov čim preje uveljaviti primat jugoslovanskega športa v svetu. Toda to je bila tragična zmota. Ne more namreč biti v športu tipično za socialistično družbo, da ima najboljše igralce, najboljše atlete, plavalce itd., temveč je tipično zanjo, da množice goje šport, nie kot atrakcijo, temveč sebi v korist in zabavo. Razumljivo je, da talko množično delo lažje, hitreje' in v večjem obsegu ustvarja pogoje za posebne športne uspehe, za tako imenovane vrhunske rezultate. Napačno bi bilo seveda žigosati samo eno plat, to je športno, kj je z borbo, da doseže rezultate za vsako ceno, široko odprla pot kluba-štvu, profesionalizmu, trgovini s športnimi talenti, podkupovanjem in drugi nemorali, pribiti je treba tudi dejstvo, da je telovadna smer preveč krčevito zaprla vrata novim dognanjem, ki so jih zadnja leta pred vojno že jasno očrtala. Toda to ni bilo neprijazno ponavljanje prostih vaj in orodja, s tem so telovadci obračunali že v prvem desetletju tega stoletja, to je bilo predvsem podcenjevanje in celo zanikanje vrednost; športnih uspehov, pridobljenih s pravilno vadbo in daleč od negativnih pojavov v športni politiki. Manjkalo je razil-kovanje med zdravim športom, ki ljudstvu koristi in tako imenovanim »športom«, ki je kmalu po vojni prevladoval, ki pa je bil v bistvu antisocicdističen pojav, s katerim je pismo CK sicer teoretično obračunalo, ki pa še dandanes, ponekod celo v potencirani obliki zavira prelom s starim in pohod na nove pozicije pravega ljudskega športa. Zaostritev v negativno smer v športnih društvih je verjetno dajala svoj pečat tudi zaostritvi odnosov v telovadnih društvih do Športa. Celoten tak razvoj je predvsem dokaz, da nikdar ne morejo administrativni ukrepi odrejati poti in dela in pa da same organizacijske forme še niso odločilne, temveč le vsebina dela in rezultati, ki ga delo pokaže v praksi. Ti rezultati pa so za nas po desetih letih dela gotovo da porazni. Pri vseh pogojih, k; smo jih imeli za razvoj, s sredstvi, ki so bila daleko višja kakor pa jih je pred vojno prejemala organizirana dejavnost telesne vzgoje, smo po številu komaj dosegli predvojno stanje, po športnih rezultatih smo sicer presegli, po športni morali pa smo v mnogih panogah celo zaostali. O zadnji trditvi pričajo vse bo-lj česti nezdravi pojavi na naših športnih igriščih, netovariški in neiskren način razpravljanja v športnih organih in cesto tudi netočno poročanje v našem tisku. Zato je razumljivo, da je tako stanje povzročilo odpor. Ni zrasla v glavah poedincev želja, da se na področju telesne vzgoje neka j spremeni. To je zraslo v samih ljudeh, ki aktivno sodelujejo in v tistih, ki so dajali in še dajejo sredstva v te namene, to je v vseh delovnih ljudeh, ki žele v borbi za izgradnjo socializma tudi to področje vključit; med aktivne faktorje pri oblikovanju naše mladine v zdravega, vedrega, delovno sposobnega in moralno razvitega novega človeka. Po-edinci so morija le konkretneje izoblikoval; te nove težnje in jim usmerili pot s principi, ki mnogo jasneje odrejajo funkcijo telesne vzgoje v vzgoji naše mladine sploh. V tlom pogledu lahko najlažje govorimo o pojavih v naši republiki, ker so se tu najprej e zaostrila nasprotja in tudi najpreje iskale nove poti. Zgodovinar, ki bo objektivno ocenjeval razvoj telesnovzgoj-nih organizacij pri nas, bo moral brez dvoma priznati, da sta se Partizan, Zve.za za telesno vzgojo in Zveza športov Slovenije pogumno lotili svoje naloge. Sklepi s posveta Partizana iz leta 1954 in 1955 pričajo o naporih partizanske organizacije, razne izjave in siklepi Zveze Športov pa o delu športnikov, ki so vsi želeli nekaj novega. (Dalje prihodnjič) Od 100 metrov — 90 metrov pod vodo Nenavaden podvig je napravil bivši svetovni rekorder v prsnem plavanju Danec Glede. Na nekem večjem mednarodnem tekmovanju v Kop e n ha gen u je izboljšal na 100 metrov prsno svoj državni rekord v času 1:10.9, kar predstavlja tretji najboljši čas v Evropi in šesti na svetu. Pri tem njegovem rekordnem Startu pa je bilo najbolj zanimivo to, da je preplaval 90 m (!) pod vodo. Ta njegov podvig pa le potrjuje dejstvo, da je plavanje pod vodo — zaradi vzgona — hitrejše kot prsni slog. Toda pri vsem tem je treba upoštevati orjaško vzdržljivost njegovih pljuč, saj je moral vzdržati celo minuto pod vodo, pri najbolj intenzivnem delu. Japonske »tovarne« plavalcev Japonskim plavalcem se res ni treba bati, kje bodo črpali kader za svojo državno reprezentanco. Verjetno bodo v večjih skrbeh, kako bodo v ogromni množici odličnih tekmovalcev izbrali res najboljše za državno reprezentanco, ki jih bo prihodnje leto zastopala na otirnpiadi. Samo majhen primer nam potrdi to našo ugotovitev. Pred nekaj tedni so imeli na Japonskem univerzitetno prvenstvo. Na tem tekmovanju je pet univerzitetnih štafet 4 krat 200 metrov prosto zabeležilo rezultate pod 9 minut. (V celotni Evropi so letos le štiri državne reprezentance dosegle čase pod 9:00.0!). To so bile: 8:44.4 Wa-seda povpreček (2:11.1), 8:46.2 Nihon (2:11.6), 8:53.5 Meiji (2:13.4), 8:58.0 Chon-Chon (2:14.5), 8:58.8 Rikkyo (2:14.7). Japonci imajo torej 20 plavalcev, ki so na enem samem tekmovanju zabeležili povprečen čas 2:12.8. Poleg tega maramo še upoštevati, da j'e bilo tekmovanje v 50 m bazenu. Mislimo, da se s tako bilanco ne morejo pohvaliti niti Amerikanci in da je bila nedavna zmaga japonske državne reprezentance nad Američani popolnoma zaslužena. Topla voda — rekordi! Plavalni strokovnjaki vse bolj opažajo, da razmeroma topla voda i '’™ka zasedba vodilnih mest v tostvih, skoraj petletna prekinitev eta-in še takrat ne povsem razči-1 e°i pojmi, ob ustanovitvi enotne ,Ionizacije j»a ne povsem razčisti11*, vsebinska plat dela, so po-da je bilo samo formiranje ,, .n« organizacije več ali manj ,'m mislrati vrli akt, simbolična de-‘Oacija, ki pa ni mogla dati po-lvmh rezultatov v obnovljenih “tostvih, pa tudi lam ne, kjer je mlina popolnoma na novo pričela l dom, ker niso imeli v svojih /dal, ljudi, ki bi bili strokovno »hijeni, da razvijejo pravilno , - Pako sta se, ,posebno še zaradi Posebnih razlogov, o katerih e treh- '-J' -:-v„„•=,(n. . ' i [udi, ki l>i mil sitohvtuu 1‘Posobljeni, da razvijejo pravilno ‘ ,?• Pako sta se, ,posebno še zaradi e«h posebnih razlogov, o katerih i?' ,“a ''idi spregovoriti, izkrista- ■ 1 ra'j kmalu ponovno dve povsem 5/n°, oddvojeni tendenci — na eni ;. a"' taiko imenovana telovadna |; ®r- ki je nadaljevala z obče vele in,° tendenco izpred vojne, kj se p- kazala v od,poru zoper tekmova-Sfll 1n tako imenovana športna ki je hotela zmage ju rekorde. te “?hni razlogi so bili pa v obči Sv , enoi, da bi čimprejle pokazali ni U’, kako co spremenjeni družbe-»sn <>( nosi ustvarili najugodnejše lendZa rekorde in zmage. Obe va]- ' '.'d sta se vedno bolj zaostre-fev/’ cet»di predvsem druga, to je ipm-nna, p0 Svojih rezultatih nika-Kf,„ I1’ bila v skladu s splošnimi hOj; življenja pri nas. Toda prav Tudi streljanje z malokalibrsko puško z odprtim vezirjem nam ni prineslo toliko zaželenega uspeha. Mnogo več upanja smo polagali na vojaško puško, ti je za nas ena glavnih disciplin. Imeli smo odlično sestavljeno eltipo — toda Švicarji so imeli še boljšo, kar jim je prineslo odločilne kroge. Na prvem mestu dominira državni reprezentant Gruning s 523 krogi. Le en krog slabši od njega je Vrbinc, ki je postavil s tem rezultatom^ nov republiški ter neoficielni državni rekord. Plasma naših najmlajših tekmovalcev Mikoliča in Štrajherja pa opozarja, da bomo morali prihodnje leto resno računati z njima v prvi garnituri najboljsiiih strelcev. Nedelja 3. oktobra — zadnji dan tekmovanja. Kot prvi je na sporedu tako imlenovani angleški match z malokalibrsko precizno puško n.a 50 in 100 m. Naša zadnja rešilna bilka, katere smo se krčevito oprijemali. Na 30 m smo sicer res vodili, toda dobro smo vedeli, da bodo Švicarji na 100 m precej pred nami. In prav smo imeli. Brez treninga seveda nismo mogli dati iz sebe to, kar smo lahko na 50 m, dočim so Švicarji tu celo bolje streljali, tako da i'e tudi naše zadnje upanje odšlo po vodi. S težko precizno puško seveda nismo mogli konkurirati Švicarjem. Od naših je zadovoljil edino Planinc, saj je njegovo 3. mesto v tako močni konkurenci lep uspeh. Za nas povsem nepričakovano se je končalo tekmovanja z olimpijsko pištolo: Mejavšek 3, 7. in 8 Planinc in Vrbinc. In če tu še dodam, da sta Planinc in 'Vrbinc streljala to disciplino med opoldanskim odmorom medtem ko so drugi jedli »kalorije«, je njun uspeh v bistvu mnogo večji, saj sta oba prebila »mojstrski zid« 500 krogov. Tekma je končana. In stanje? Ne preveč rožnato za nas, čeprav je sijalo sonce: 7:0 — kot v filmu. IN KOMENTARJI? Precej jih je bilo. Predvsem so Švicarji kritizirali to, da so bili nekateri naši tekmovalci preobremenjeni s streljanjem. Vseeno pa so nam čestitali, saj smo se kot izredno mlada ekipa junaško postavili nasproti starim rutiniranim svetovnim mojstrom. Tudi z naše strani (,Nadaljevanje in konec) je bilo precej pomanjkljivosti. Iz neznanih vzrokov so sestavo ekip večkrat menjali tako, da se je dogodilo tudi to, da pred samim začetkom nismo vedeli, kdo strelja v ekipi. Kdaj začnemo, kje imamo mesta, tudi to je bil primer. Tehnični vodja Šubarevič se je sicer trudil po najboljših močeh, toda sam ni vsega zmogel. Organizacija tekme je bila zadovoljiva, rezultate Piše Rems Fedor so objavljali sproti, čeprav se niso vozili po tarče v rov z avtomobili, kot so se za to navduševali nekateri naši kolegi, ki so gostovali na Švedskem. S streljanjem je bilo torej konec. Toda z našim obiskom v Švici še ne. Z AVTOMOBILOM 2000 METROV VISOKO V 5 urah po pokrajini, ki nas je v mnogočem spominjala na našo Gorenjsko, razen seveda na ceste, smo dospeli do ene najtepših turističnih točk Griimsel, ki je le 20 m nižja od 2 km. Ogled jezera in elektrarne, ki daje tretjino vse švicarske proizvodnje elektrike, ledeniki in še toliko drugih stvari, da so se nam številni vtisi kar mešali. Tudi naslednji dan izlet po Luzernškem šport na Vrhniki Med tednom so odbojkarji vrhniškega Partizana odigrali zadnjo tekmo v republiški igri proti Elektri iz Ljubljane. Tekmo so izgubili z 1:3, kljub temu pa zasedli 3. mesto, kar je njihov največji dosedanji uspeh. Nogometaši drugega moštva Usnjarja so v prijateljski tekmi premagali Partizana iz Horjula z 10:1 (6:0). Prvo moštvo bi moralo igrati z enajsterico vrhniške garnizije, toda vodstvo garnizije ni dovolilo nastopiti v moštvu Usnjarja svojim oficirjem, Vzrok je neznan. jezeru s posebno ladjo, vzpon z vzpenjačo — res Švica je lepa, toda to lahko vidiš le, če imaš denar. V torek zvečer pri tekmovalcu Huber Joštu banket. Lepe nagrade, morje govorov, vesele točke z obeh strani, slivovka, nesreča z lestencem in prisrčno tovarištvo, ki ga Švicarji ne pomnijo po njihovih lastnih izjavah z nobenimi drugimi strelci. Na vsak način so nas hoteli zadržati še nekaj dni, toda mi smo -morali odpotovati že naslednji dan. NAZAJ V LJUBLJANSKI RAJ Naš odhod iz Luzerna je izglodal nekako tako, kot slovo kakšne večje delegacije. En sam vzklik »nasvidenje v Jugoslaviji« ob slovesu nas je ločil od prijateljev. Marsikomu se je zdelo, da je preživel lepe dneve v Švici, kot v filmu. Toda sopihajoči vlak skozi Karavanke, dež in megla zunaj nas je hiitro prepričalo, da je zopet vse normalno. Še zadnji pozdravi na ljubljanski postaji, še precizne puške na kup — im nasvidenje, tovariši, drugo leto! pozitivno vpliva pri rekordnih poizkusih. Japonci so imeli nedavno svoje državno prvenstvo, kjer sta Išiimoto im Furukava postavila štiri nove svetovne rekorde. Na tem tekmovanju je znašala temperatura vode 26°. Letos poleti je eden najboljših evropskih cravvlistov Italijan Romani postavil nov državni rekord na 200 m s časom 2:06.5 pri temperaturi vode 27°! Sličnih primerov zasledimo po svetu še -mnogo. In prav podobno se je letos pripetite tudi slovenskim plavalcem na republiškem prvenstvu. Ko so organizatorji pripravili za prvenstvo v bazenu vodo 25*, so nekateri gledalci gledali precej skeptično na tako »mlakužo«, saj v naših bazenih težko zasledimo temperaturo vode nad 22°. Večina tekmovalcev pa je navajena na temperaturo okoli 20°. Toda rezu Mati na tem tekmovanju so samo potrdili dejstvo, da je topla v-o-da 25* alli pa še več pogoj za dober rezultat. Velika večina tekmovalcev je namreč v Vidmu dosegla svoje osebne rekorde. Nobenega »spoštovanja« več pred minuto Nekoč toliko spoštovana meja najboljših svetovnih sprinterjev na 100 m — i minuta — danes ne predstavlja nobene ovire za boljše plavalce. V časih Weissmiilierja, pa še tudi pozneje je bil pomemben svetovni dogodek v plavalnem športu, če je kakšnemu plavalcu uspelo premagati to »magično minuto«. Letošnja bilanca najboljših plavalcev na svetu najbolj potrjuje to »nespoštovanje« današnjih sprinterjev do te meje. V letošnjem pregledu beležimo 30 plavalcev, ki so plavali pod 59.0 v sladki vodi in v 50 m bazenu! Pet najboljših pa je doseglo celo rezultate pod 57.0. To so: 55.8 Henrichs (Avstralija), 56.4 Toni (Japonska), 56.7 Nydki (Madžarska), 56.8 Patterson (ZDA) in 56.9 Baladi n (SZ). Slična zapreka, kot je pri moških minuta, je pri ženskah rezultat 1:10.0. Tudi tu je bilanca nadvse ugodna. 32 plavalk je zabeležite letos rezultate pod 1:09.0 v bazenih olimpijskih dimenzij. Če s'e ozremo k nam, vidimo, da pri moških še nekako gre, saj imamo letos 3 rezultate pod 59.0 (58.0 Jager, 58.2 Njeguš, 58.6 Skanata), medtem ko je najboljša Jugoslovanka Varga dosegla le rezultat 1:10.4. Lenič de Nijs — ženski Furuhaši Komaj 16-1 etna nizozemska plavalka Lenie de Nijs je pravzaprav bolj mate znana plavalka. Vendar je nedavno postavila svetovni rekord na 1500 m prosto, ki predstavlja eno največjih storitev za tekmovalke. Progo je preplavala v času 20:37.9, s čemer je za celih 20 sekund izboljšala 15 tet nedosegljiv rekord Hvegrove. Lenie bi s tem rezultatom zasedla 3. mesto na našem državnem prvenstvu med moškimi! Vseh 1500 m je plavala v izredno enakomernem tempu in si je progo celo bolje razdelila kot svetovni rekorder med moškimi Fu-rukaši. V posameznih tretjinah-proge (500 m) je dosegla take čase: I. 6:48.0 — H. 7:01.0 — IH. 6:57.5, medtem ko je Furukaši plaval 3:58.6 — 6:08.3 — 6:12.1. Njen po; v preče k na 100 m je znašal okoli 1:22.0, proti koncu pa je tempo še pojačala. [1aM>ča-ttc se ha POLET - Zakaj Jeseničani mso nastopili? Pod tem naslovom je bila^ izrečena graja na račun Jeseničanov, ker se njihovi namiznoteniški igralci "niso udeležili tekmovanja druge zvezne lige v Tetovu. Treba je k temu dodati še pojasnilo, ki ga je poslal NTK Jesenice: »Tud; naša članska ekipa bi morala nastopil: na tekmovanju v Tetovu, pa se ga žal ni udeležila, čeprav je bila najresnejši kandidat za osvojite" prvega mesta. Vzroki za to so pa predvsem v nerazumevanju nekaterih predstavnikov podjetij, k; so mnenja, da so tekmovanja lulksus, da je proizvodnja važnejša in bi zaradi večdnevne odsotnosti enega človeka trpela. Ekipa NTK Jesenice je zaradi odhoda nekaterih igralcev že itak okrnjena, zato se n; mogla podati na pot brez najboljšega igralca, ki ga podjetje ni moglo pogrešiti. Vodstvo NTK Jesenice je zatorej sklenilo, da se nobena ekipa ne bo udeleževala takšnih tekmovanj, ti bodo zahtevala večdnevno odsotnost, dokler se odnos; vodilnih predstavnikov podjetij do športa ne bodo spremenili. — NTK Jesenice«. Op. ur. Gornji primer nam jasno kaže, da odnosi med podjetji in športnima organizacijami še vedno niso tako pozitivni, kot bi bilo pričakovati posebno sedaj, ko se naši športni forum; dosledno in jasno borijo za te da hi telesna vzgoja dobila v naši družbi tisto mesto, ki ji pripada. Upajmo, da se bo v zvezi z ustanavljanjem Svetov za telesno vzgojo na komunah in pa okrajnih športnih zvez ta odnos do športa v kratkem tako lizpremenil, da ne bo treba našim klubom zaradi takšnih vzrokov odpovedovati nastopov. LETO XI Štev. 44 Kako bo s smučarsko opremo v prihodnji sezoni Pri podjetju »PLANICA ŠPORT11: ElEJiimiTI! morskih gleblB Planica-šport je podjetje, ki nas že pol desietletja zalaga z najrazličnejšimi športnimi pripravami. Zastran smuči in tudi drugega orodja je to podjetje na drugem mestu takoj za »Elanom«. Vsa leta doslej so delali dobre smuči in tudi izvrstne palice, sicer pa stopimo kar v njihove obrate in poglejmo... V leseni zgradbi v Likozarjev! ulic; sem po trika 1 na vrata tehničnega direktorja tov. Toneta Ermana. Kakor nalašč je bil tu tudi »komercialni« tov. Balon in hitro smo bili v živahnem pogovoru. Prvi je razvijal svoje načrte, drugi pa je pojasnjeval, kako je s cenami končnih proizvodov in kako z nabavo raznih surovin. No, nazadnje, ko smo »opremili« vsaj pol Slovenije z na j- ne imelo preveč težav pri uvozu te, razmeroma poceni surovine. V skladišču sem se prepričal, da so za zimo dobro oskrbljeni, zlasti s krpljicami za navadne leskovke. Tu so mi pokazali tudi smuči, ki imajo na drsni ploskvi prilepljene »pse« tako, da je žlebič prost. S takšnimi smučmi se je moč naglo vzpenjati, medtem ko drse navzdol nekoliko slabše. Primerne bodo predvsem za tiste smučarje, kii ljubijo turno smučanje. Ne bilo pa bi napak, če bi podobno opremili tudi lovske smuči. Piše Jeločnik Marjan boljšimi smučmi, palicami, vetrovkami in oprtniki, je vstopil še direktor tov. Kumar an nam prisebno svetoval, naj bi se podali kar v posamezne obrate, tam da bo še največ takega, kar bi zanimalo čitatelje. »Lesenjača«, ki je v njej to podjetje je na zunaj dokaj skromna, po-d njeno streho se slkriva marsikaj. Tu je obsežen kovinski oddelek, za tem sedlarski, kjer so ta čas v delu izvrstni in ceneni oprtniki, obsežna šivalnica za šotore in vetrovke najrazličnejših modelov in prostor, kjer izdelujejo ribiške palice. Trenutno naše najboljše smučarske palice V kovinskem oddelku pripravljajo vse potrebno za proizvodnjo kovinskih ščitnikov za repe in krivine smuči. Vneto se borijo, da bi takšne ščitnike kmalu vrgli na trg, vendar imajo različne težave, predvsem zastran ustreznega materiala. No, smučarji moramo reči, da že dolgo pogrešamo takšne ščitnike, katerih izdelave pa se žal pri nas še ni nihče lotil. Ščitniki so zlasti za krivine močno potrebni in je zadnji čas. da jih dobimo na domačem trgu. Smuči so nazadnje le draga reč. takšen ščitnik pa jim občutno podaljša življenjsko dobo. V kovinskem oddelku so obljubili, da bodo vzeli stvar zares. V tem oddelku izdelujejo tudi .palice, razen ročajev seveda, ki jih šivajo v sedlarn.ici. To so ton ki n palice, kj so opremljene s krplji-cami z obročki iz polivinila. Seveda imajo na vrhu tudi ročaj in usnjeno zanko, kar končni izdelek zaradi lepe in solidne izdelave še posebej povzdigne. Podjetje tonkin kajpak uvaža iz Indije in prav te dni pričakujejo pošiljko, i katere nameravajo izdelati še do zime vsaj 1500 parov palic. Zadnja leta so v zamejstvu tudi med tekmovalci tonkin palice še Smučarji samo želimo, da bi palice ne bile predrage in da bi podjetje Za pionirje smuči »Ciciban« Odpraviti se je bilo treba še v lesni obrat, ki je v Vižmarjih. Gredoč sem si mimogrede ogledal še montažo znanih Avčinovih derez »Universal«, ki jih podjetje prav ' tako izdeluje, in že sva se peljala s Tonetom na kolesih proti Šentvidu. Kot nekdanji tekmovalec in izvrsten smučar je Tone posebno -zavzet za izdelavo dobrih smuči. Toliko mi je imel povedati, pa se zaradi vestnega izpolnjevanja prometnih predpisov (ali še bolje iz strahu za 100 dinarjev) nisva mogla bolj čislane, kalkor jeklene. Njihova prednost je v tem, ker so poceni, razen tega pa so zelo lahke in neverjetno trpežne. Tekaoi-tekmoval-ci pa so že itak vselej uporabljali le takšne palice. Podjetje je upravičeno ponosno na svoj izdelek, pogovarjati. Bila sva naglo na mestu. Lesni obrat »Planice-športa« je prava tovarna, čeprav bo treba še veliko izpopolniti. Pravzaprav je bilo doslej malo storjenega. Največji uspeh pomeni zgraditev novega posebnega prostora, kjer obratuje žaga — pol-nojarmenik za rezanje hlodovine. Za žaganje je pripravljeno nad 400 kubičnih metrov jesenovine, medtem ko se v veliki zračni sušilnici naravno suši že rezan les. V starih obratih smo si z obrato-vodjo, tov. Štrukljem vred ogledali izdelavo smuči. Te najprej na strojih grobo obdelajo, za tem pa krivijo v posebni pripravi, ki je ogrevana s paro. Tako pripravljene smuči delavci zvežejo po posameznih parih, jih napnejo in vse gre znova za pol leta na zračno sušenje. Od tod gredo smuči v končno obdelavo, ki je vsa strojna. Ker ,, je vsa strojna, Ker vse opravijo stroji, je izdelek lepši in, kar je najbolj važno, cenejši. Kljub podražitvi surovin bodo letošnje smuči enakih cen, kakor pred tremi leti. Sto in sto smuči je v delu. V parih stoje oštevilčene, povsod kamor pogledaš. Vse sama izbrana in bela jesenovina. Nazadnje pride vsak par še v lakirnico in od tod v skladišče. Določen odstotek jih tudi robni«!jo. V lakirnici je bilo nekaj malih smuči, kii so pritegnile pozornost zaradj prikupnih in živih barv. »To so naše nove »Ciciban« smuči, ki pomenijo gotovo lep napredek v proizvodnji opreme za naše najin,lajše smučarje«, mi tolmači tov. Tone. Povabil me je v upravne prostore, kjer ima nekaj prototipov. To so male smuči, ki so izdelane iz Ired se brani in napada Nov člen v verigi člankov, pisem in drugega materiala v »aferi Odred«: Od AK Odred smo prejeli pismo, k,i ga je klub poslal Atletski zvezi Jugoslavije po plenumu, o katerem smo že poročali. Pismo je predolgo, da bi ga lahko objavili v celoti, zato samo nekaj najvažnejših odstavkov. 'V uvodnem delu pravi Odred, da »sekretariat AS A J s citiranjem netočnih podatkov in njih neobjektivnim tolmačenjem skuša čimbolj obremeniti postopke Odreda in mu na ta način naprtiti glavno odgovornost za nastalo situacijo. Sekretariat ASA J načrtno zmanjšuje storjene napake tekmovalne komisije in s tem skuša te napake prikazati kot nebistvene in nepomembne. Svoje dokaze za krivdo Odreda skuša podkrepiti in potencirati z dema goski mi frazami. .. V zaključnem delu pa stoji v bistvu tole: »1. Sekretariat AK Odred je pripravljen z dokazi ovreči sleherno točko iz referata na gornje imenovanem plenumu. 2. AK Odred ponovno protestira proti taki metodi reševanja »slučaja Odred«. Ponovno obtožuje tekmovalno komisijo ASA J neobjektivnosti, nekorektnosti v poslovanju in pristranosti v odnosih do posa- , -ETO XI Štev. 44 Sirar, 4 meznih klubov, kar je razvidno iz nekaterih trditev v referatu. 3. AK Odred ugotavlja, da je pri obravnavanju tega slučaja vodila sekretariat samo želja, da zaščiti AS A J, ne pa da razčisti slučaj. Ugotavljamo, da je ASA J popolnoma izgubil stik s terenom, to je z osnovnimi organizacijami. ASA J ne pozna razmer, niti ne kaže interesa, da bi jih spoznal. Drugače ne bi bilo mogoče, da upošteva poročilo tov. Rema, ki je v celotni aferi prizadeta stranka in eden izmed odgovornih za nešportno gonjo proti našemu društvu. Interesantno in žalostno je, da ASA J bolj verjame takšnim osebam, kot pa uradni izjavi AZS, ne da bi istočasno v omenjeni zadevi zaslišal tudi predstavnike Odreda. 4. AK Odred razmišlja o tem, ali je pri ASAJ sploh še kakšen organ, ki bi lahko še užival naše zaupanje. Zato predlaga sekretariatu kot nujno potrebno, da se čimprej seznani z razmerami v atletskem športu v Ljubljani. Predlagamo sekretariatu ASAJ sestanek z zastopniki našega kluba. Smatramo, da je to edina in najenostavnejša pot do rešitve, ne samo »slučaja Odred«, temveč tudi za ureditev odnosov in nenormalnih razmer, ki vladajo v atletskem športu v Sloveniji in ki so glavni vzrok za nastanek »slučaja Odred«. Kot smo obveščeni, bo do takšnega sestanka v'erjetno v kratkem tudi prišlo in takrat borno, tako vsaj upamo, lahko spregovorili zaključno besedo o vseh »slučajih« in »aferah« Odreda! odpadnega lesa. Toda, da ne bo nesporazuma: les, čeprav odpaden, je najboljše kakovosti, saj so to le odrezki od najboljših dolgih smuči. Ker so te deščice nekoliko tanjše, bo imela vsaka smučka na sredini pritrjeno še eno deščico druge barve. Leseni del je torej podoben smučem znanega modela »Liliput«, toda vez pomeni odlično novost. Izumil jo je tov. Erman sam. Odlikuje se zaradi cenenosti, enostavnosti in predvsem zastran preprostega pritrjevanja na čevelj. Mislim, da res nima nobenega pomena natančneje opisat; celotno smučko, saj bo model »Ciciban« kmalu na trgu. Če se bo podjetju posrečilo doseči predvideno ceno sedemsto ali osemsto dinarjev za par s palicami, potem bo to za naše male največja pridobitev letošnje zime. Veliki načrti Pokazali so mi tudi nove modele smuči, ki pa bodo na trgu šele drugo leto. Sedaj se trudijo, da bi smuči dobro lakirali. V ta namen jim je izdelala tovarna »Color« posebne brezbarvne lake, ki se bodo kot domač proizvod gotovo dobro obnesli. Lakiranju posvečajo veliko pozornost, kar dokazujejo številne jesenove deščice pobarvane in lakirane z najrzličnejšmti proizvodi. Ko smo se pogovarjali o načrtih za v bodoče, je bilo očitno, da nameravajo v tem podjetju še povečati proizvodnjo smuči. Posebno se trudijo, da bi dali na trg izdelke, ki bodo po kvaliteti docela enakovredni inozemskim proizvodom. Prihodnjo jesen bodo začeli delati tudi lepljene smuči, kar je njihov poglavitni načrt. V ta namen so poslali enega svojih mojstrov na prakso v Avstrijo. Tudi v tem podjetju se torej trudijo, da bi spravili na trg čim več dobrega in cenenega zimskošportnega orodja. Seveda, ob tem ni malo težav, ki jih je treba premostiti. To vedo vsi in so zmerom pripravljeni zavihati rokave... Drugo jutro sva ob 9. uri zapustila Port-au-Prince i,n se odpeljala v njegovo kraljestvo. Morje je bilo izredno mirno. Sicer pa to ni nič čudnega, kajti zaliv Goinava, ki ga marsikdo zamenja z Neapeljskim, je varen pred vetrom; nikdar ni tam viharjev. S kopenske strani ga varujejo gore, z morske pa ga od oceana loči velik otok Gonave. To je za Gustava dragocena prednost, kajti njegov čoln tako stalno pljuje sem in tja po mirni vod; in nikomu ne povzroča nevšečnosti. Kilometer pred prihodom k pečinam se je razločil veliki zeleni madež vode, izredno blede, skoraj bele, obdane z turmalinsko zeleno. To soquaške pečine. Gustav je zaklical povelje posadki in vrgel sidro v morje. Potem me je pogledal in mi pokazal prozorno čisto vodo: »Sedaj si doma!« je proglasil kot kralj. Preden sem se potopil v vodo, priznam, me je nekoliko stisnilo pri srcu. Slednjič se bodo uresničile moje sanje: plavati nekega dne v vedno topi; vodi, v kristalno čistem Karibskem morju. Po Gustavovi zaslugi je to še presegalo, ker sem si najbolj nenavadnega predstavljal. Cim sem bil v vodi, nisem mogel verjeti svojim očem. Res, pričakoval sem lep prizor, a kaj takega ne. »Ne boš videl mnogo rib,« me je opozoril, »samo nekaj malih. V teh letih, kar sem tu, sem jih vse pobil.« Bilo je točno, a podvodni vrt, ki je bil iznenada pred seboj, je bil že sam dovolj. Rože, alge, morski klobuki so med skalovjem odpirali ta podvodni rastlinjak. Prava simfonija barv: rumena, vijoličasta in zelena. Brcam s plavuti: evo me sedaj v gozdu. Stezica, obrobljena s kamni, pisanimi kot dragulji, se izgublja v grmičju. Dejal bi, da plešejo po njej škrati ji: to so ribe — papige. Malo dlje se razteza džungla. Veje belih koral, vijoličaste gorgoni-je, rumene školjke bisernice in Neptunovi možgani se zde kot /4 jih je razmestil vritnar. Pokonci6 modre morske gohe se dvigal6 vzporedno s sončnimi žarki. Tan«4 ovratnica rožnatih koral obdaj4 zeleni vrat skale. Kot vrbe žaluj)/ se grmičje z dolgimi zlatim; lasti' priklanja, ko grem mimo. Na vsak korak se pokrajina sp/’ min j a in preseneča s svojimi sij1' jem. Izreden občutek je plavati/ topli vodi sredi rastlinskega raj1:, A evo Gustava, ki plava za me®0! in vleče s seboj za vrv privezati čoln s steklenim dnom. SprenRf ga Antond, njegov tovariš. Km3'11 se ustavi s svojim dolarskim brč"; menom. Gustav se potopi, ut rž4 morskega ježa, ga z nožem raz,P6-! lovi in se postavi pod steklena o»' na na čolnu. Splavam k nje®1! dvignem glavo in opazim dvajsč j odprtih uslt: turisti. ,j Tedaj pa prihiti cel oblak rib, jih je privabi; tek vzbujajoči v0-°! svežega ježka, itn se drenja ok da pelje zadnji del proge vl ri°'ižno 4 km) ves čas navzdol, kar ni Jbdslu mednarodnih določil. diri'3 skupina finskih smučarjev, kan-v atov za olimpijske igre se je zbrala PriPortnem centru v Vuokattiju na prve tla pf?ve- Ta prvi trening imenujejo gim-t abtbo-atlctskl, udeležuje pa se ga 72 kbiovalcev in 35 tekmovalk pod vod-lnVom trenerjev Saarinena, Silvennoinena Johanssona. ggbdobno pregledno tekmovanje, kot so Pi1«v611 jugoslovanski smučarji — olim-h . kandidati, so imeli nedavno tudi re 13ani v Brenu. Objavljamo najboljše kat i v Posameznih disciplinah, iz Itamlh razvidno predvsem to, da tudi pri 'ard atletsko niso ravno najboljše prsrvijeni. 100 m Mich 12.2, 400m:Mich F).’ 1500 m: Vuerich 4:36.0, 5000 m: De km« l=:30.O, daljina: Ghedina 5.03, Taf?*a: Vuerich 11.27, ženske — 100 m: Ifla®® l4-8- 800 m: Taffra 2:37.9, višina: y bein 125, daljina: Romanin 3.84. Sitin aa^ein sestavku »Mrzlica v Gortini« bo baed drugim opisali tudi tako ime-ski k Ledeni stadion. Ta važni olimpij-etvormekt 80 Pred nekaj dnevi slovesno biie™1- Pole2 običajnih formalnosti so koketUdl tekme v umetnem drsanju in skn-Jl1 na ledu. V to gradnjo sta vloženi ral 3 milijardi lir. Zadnji naslov na svetovnem prvenstvu v sabljanju v Rimu, naslov svetovnega prvaka v borbi s sabljo, je osvojil Madžar Gerevich pred svojim rojakom Kar-patijem in Italijanom Nostinijem. Najuspešnejša država na tem prvenstvu je bila vsekakor Madžarska s 6 osvojenimi naslovi. V Barceloni je bilo svetovno prvenstvo v kotaljkanju. Vse tri naslove so osvojili nemški tekmovalci in s tem potrdili svojo premoč v tem športu. Pri moških je zmagal Ningel s 174.9 pred Amerikan-cem Ferrarom 174.7, pri ženskah Nemka Kienzle pred bivšo prvakinjo Caden-bach, pri parih pa nemška dvojica Kna-ke-Koch. Prva letošnja 6-dnevna kolesarska dirka, ki je bila na sporedu v Berlinu se je končala z zmago dvojice Gillen-Terruzzl (Lux-It) 333 točk. Drugo mesto sta zasedla danska kolesarja Nielsen in Kla-mer 270, drugi pari so zaostali en ali več krogov. Zmagovalca sta skupno prevozila 3560,640 kilometrov. V Londonu je amaterska boksarska reprezentanca Anglije premagala odgovarjajočo ekipo ZDA s 14:6. Naslednje srečanje bodo Imeli Amerikanci z Nemčijo v Hamburgu. Amaterski tenis je izgubil tudi eno svojih najboljših igralk. Ameriška prvakinja Doris Hart se je odločila, da postane teniški učitelj in s tem je seveda njene amaterske teniške kariere konec. Na mednarodnem teniškem turnirju v kolumbijskem mestu Gali so bili v finalnem delu tekmovanja doseženi naslednji rezultati: Davidson (Šved) : Sko-necki 6:3, 3:6, 7:5, Barsen (ZDA) : Merlo (It) 6:2, 7:5, Merlo : Davidson 6:2, 6:3, Larsen : Skonecki 6:1, 3:6, 7:5. Četrti najboljši rezultat vseh časov je dosegla komaj 15-letna nizozemske plavalka Jopie van Alphen, ki je preplavala 100 m hrbtno v času 1:12.8. Ista plavalka je na tekmovanju v Rotterdamu zmagala tudi na 100 m s 1:07.5. Te dni je odpotoval v ZDA eden najboljših avstrijskih alpskih smučarjev, svetovni prvak Christian Pravda. Pravda bo od 1. novembra do 1. maja 1956 zaposlen kot smučarski učitelj v Sun Val-leyu. V bližini Lausanne so se v slalomu pomerili Švicarji in Francozi. Pri moških je zmagal Francoz Bozon v času 70.7 pred Švicarjema Reyem 71.7 in Perretom 71.9. Najboljša tekmovalka je bila Švicarka Berthod z rezultatom 84.0. 3. kolo košarkarskega prvenstva Italije Je dalo naslednje rezultate: Verese : Pa- via 91:56, Gira : Motomorini 65:61, Tri-estina : Roma 76:65, Stella Azzurra : Bor-leti 66:61, Virtus : Gama 54:29, Benelli : Reyer 79:55. Na lestvici vodi Virtus s 6 točkami pred Varese in Gira, ki imata po 5 točk. V 5. kolu košarkarskega prvenstva Francije so bili doleženi naslednji rezultati: skupina A: Villeurbanne : Monaco 65:28, St. Etienne : Montferrand 64:39, Caraman : Racing 63:44, Billancurt : Be-Caraman 11, St. Etienne 11, Biilancourt legarde 58:49. Lestvica: Villeurbanne 15, 11, Racing 11; skupina B: Mezieres : Championnet 59:45, Auboue : Mulhouse 60:50, Marly : Cabourg 80:66, PUC : Roan-ne 65:59. Lestvica: Mezieres 13, Marly 11, PUC 11, Mulhouse 11, Auboue 11. VeČ skrbi naraščaju! 1945 1955 Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov Tovarne športnega orodja »ELAN« Begunje pri Lescah Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 12 t Ljubljana : Branik *• Šibenik : Odred 3* Segesta : Nova Gorica 4‘ Metalac : Reka 5- Split : Trešnjevka L Karlovac : Lokomotiva 9- Ilirija : Postojna Triglav Grafičar : Tabor Slovan Točen iiaslov pošiljatelja: Priimek: Imet Kraj: tJUca in hišna številka: Pretekli teden so tržiški smučarji potegnili črto pod dosedanje dveletno delo ln napravili obračun. Ta je po svoje pester in kaže bogato udejstvovanje trži-ških tekmovalcev ter njihove izredno razveseljive uspehe. Obračun pa je tudi pokazal, da za mladino ni bilo dosti storjenega, zlasti ne za pionirje. Blagajniško poročilo izkazuje največji izdatek za udeležbo na tekmovanjih, medtem ko za tečaje in izlete mladincev ter pionirjev ni nobene postavke. Napak bi bilo trditi, da so tekmovalci za udeležbo na tekmovanjih porabili preveč sredstev (morda bi se tudi dalo prihraniti kak tisočak), toda najmanj enaka sredstva bi morala biti uporabljena za tečaje in podobno. Dosedanje vodstvo se tega zaveda, kar je bilo očitno iz poročil in za v bodoče je bil sprejet sklep posvetiti mladini več skrbi. Menimo, da društvo v bodoče ne bo naletelo na gluha ušesa pri podjetjih in tudi ne pri mestni občini, kadar bo iskalo sredstva v ta namen. Iz poročila tov. Kališnika je bilo razvidno, da so bili doslej teki in skoki le zanikrna postavka v dejavnosti društva. Mi se tej ugotovitvi pridružujemo z mnenjem, da bi morali imeti v Tržiču, če pustimo teke ob strani, dve mali skakalnici za pionirje in eno nekoliko večjo, Žene pozor! Judo in jiu-jitsu je pri nas še mlada športna panoga, toda kljub temu se je že močno razširila in si pridobila širok krog prijateljev. Pri nas se v tem športu udejstvujejo pretežno le moški toda, drugod so žene v tem športu zelo številno zastopane. Zato organizira težkoatletski klub »LJUBLJANA« v mesecu novembru in decembru ženski začetniški tečaj juda in jiu-jitsa, Vse, ki se zanimate za ta dinamični šport se prijavite v petek, 4. novembra ali pa v torek, 8. novembra od 17.—18.30 ure v stekleni dvorani Direkcije železnic, Ljubljana, Pražakova ulica. REŠITEV ODREZKA ST. 10 Med 4980 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja pri odrezku št. 10 imata po 10 pravilnih rešitev Presinger Bernard, Maribor, Kneza Koclja 19 in Zmauc Miro, Ljubljana, Livarska ulica. Vsak prejme 10.000 din. tako pa nimajo dejansko nobene, kajti dosedanja je že v razpadu. Na občnem zboru so nadalje ugotovili, da pionirji nimajo smuči. Ta pojav je vsekakor resen, ker je vsesplošen. Nujno je, da ustanove in gospodarske organizacije obdarujejo pionirje s smučmi, ker se sicer utegne primeriti, da nikoli ne bomo imeli vrednih naslednikov dosedanjih olimpijcev. -nik dalci — Kraus, Waldner, Fritz Walter Biesinger, Schrdder, Rohrig, Nocht Haase, SchSfer. Švicarska nogometna zveza je dovolil: enemu najboljših švicarskih nogometašev članu Grasshoppersa Rogerja Vonlanthe-nu, da igra kot profesionalec v Italij-Odlični Švicar bo že v kratkem nastopi pri Internazionale. Po 6. kolu nogometnega prvenstva Ita lije izgleda vrh lestvice najboljših strelcev takole: Nordahl (Milan) 7, Nyers (Roma) 5, Vinicio (Napoli) 5, Virgili (Fioren-tina) 5, Frizzi (Genoa) 4, Macor (Spal) 4 Murolo (Lanerbssi) 4, Schiaffino (Milan) 4 Preteklo nedeljo je bila v Sofiji prvr kvalifikacijska tekma za sodelovanje nr olimpijskem nogometnem turnirju v Mel-bourneu. Nogometna reprezentanca Bolgarije je premagala angleške amaterje : 2:0 (1:0) z geloma Stefanova in Panajo tova. NOGOMETNA PRVENSTVA EVROPSKII DRŽAV NEMČIJA —Juž. liga — 8. kolo: Fran kurter SV : Sehwaben 1:1, Offenbach Nurnberg 4:2, VfB Stuttgart : Schwein-furt 3:0, Karlsruhe : Eintracht 3:1, Augs burg : Regensburg 3:1, Aschaffenburg Mannheim 2:1, Furth : Kickers 1:0, : Reut-lingen : Munchen 5:0. Lestvica: Karle ruhe 15, VfB Stuttgart 11, Nurnberg 1C Mannheim 10, Kickers 10. ŠVICA — 7. kolo: Grasshoppers : Gr en chen 6:0, Lausanne : Chiasso 4:1, Urania Zurich 1:0, Bellinzona : Basel 2:0, Lu gano : Servette 3:0, Young Boys : Chau: de Fonds 1:3, Schaffliausen : Fribourf 3:0. Lestvica: Grasshoppers 13, Chaux dr Fonds 13, Schaffhausen 9, Zurich 8, Ba sel 8. ANGLIJA — 13. kolo: Birmingham Manchester C. 4:3, Burnley : Bolton 2:f Charlton : Portsmouth 6:1, Everton Aston Villa 2:1, Luton : Arsenal 0:0, Man chester U. : Huddersfield 3:0, Newcastle V/olverhampton 3:1, Preston : Chelsea 2:3 Sheffield : Blackpool 2:1, Tottenham Sunderland 2:3, West Bromwich : Car diff 2:1. Lestvica: Sunderland 18, Man chester U. 18, Blackpool 17, West Brom wich 17, Everton 16, Charlton 16. AVSTRIJA — 8. kolo: Stadlau : G Al 2:2, FC Wien : Admira 0:3, Austria (D) Rapid 1:3, Vienna : Austria (G) 9:2, Au stria (S) : Simmering 2:0, Kapfenberg Sportklub 1:1, Sturm : Wacker 0:1. Lest vica: Vienna 14, Wacker 12, Rapid 12 Austria (D) 11. Vlaiolate si