PRO
GLASILO SLOVft/s
SKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
J® 16.00
Jmuwv I«, im. »i Mm »Mi-offiM UM AM «T Coiinn mt Ifens «. Uli
UrtdallkJ In upra*allkl prostori: M67 8. Lawndsls Ars.
Off les of Publication : .. MST South LawndaU A vs. Telephon«, Rockwell 4V04
I H1CAGO, HX„ CKTRTKK, 12. JANUARJA (JAN. 12), )»89. Sub^rlpUpn *oo Yssrly	ftTKV.-NUMBKR H
for —Bteg nt spsclal r>U of poiUg» provided for Ii ssetioa UPI, Ao» of Oct 8. 19IT, authorised on'Juno 14, mi
=»
prašanje preklica embarga valo viharne razprave
Katoliike grupe branijo zakon, ki prepoveduje pošiljanje orožja v Španijo, predstavniki lojalistom naklonjenih organizacij pa zahtevajo, da Amerika pomaga španski republiki. Agentje obeh skupin aktivni v Washingtonu. Kongres in Rooseveltova administracija v zagati	^
Washington, D. C, 11. jan. — »veltova admniistracija in igres sta med dvema ognje-glede vprašanja embarga na koz ameriškega orožja in boj-materiala v lojalistično injio. Prijatelji španske re-)like zahtevajo preklic em-fa, ker je v škodo lojalistom, Iporniki španskih rebelev pa listirajo, da mora embargo o-tti v„veljavi.
tabora imata pristaše, ki (tiskajo na kongres in Roose-Itovo administracijo, da ju lobijo na svojo stran. Na iferenci, ki se je sinoči vršila tahingtonu in katere se je ležilo 886 delegatov, ki so itopali' 274 španskim lojali->m naklonjenih organizacij, je sprejet program, ki zahteva 'ilic embarga. Peticija, ka-ro je podpisalo sto oseb in kapa je vsebovala to zahtevo, je potem predložena predsed-tu Rooseveltu. Delegatje bo obiskali senatorje in kon-mike, od katerih so dobili za->vilo, da bodo podprli zahte-
stočasno se je vršil v Wa-ngtonu masni shod pod avspi-Splošnega katoliškega sve-in katoliške dobrodelne kon-ence. Na tem shodu so gorniki napadali špansko Ijud-' vlado. Reprezentantje ka-iških grup so prej predložili icljo Rooseveltu in kongresu, embargo ostane, katoliški krogi so odločno od-mili sugestijo dr. Fernanda de i Riosa, španskega poslanika Washingtonu, naj pošljejo )je reprezentante v lojalistič-ftpanijo, da tam preiščejo po-j katolikov. Nadškof Misel J. Curley v Baltimoru je dal izjavo, v kateri pravi, "da sugestija nizkotna in slepar-
poteza." ' Edward J. Heffron, tajnik toliške organizacije, ki je pro-prekllcu embarga, je dejal, da organizacijo Prijatelji Lln-nove brigade ustanovili ko-inisti in da je pod njih vpli-On je tudi napadal Seve-meriški odbor za pomoč špan-I demokraciji in druge orga-»cije, ki so na svoji konfe-ici urgirale preklic embarga. "x>uis Kennedy, predsednik ošnega katoliškega sveta, je edaedoval shodu in predstav-govornike poslušalcem. Vsi vorniki so poudarjali, da niso lonjeni nobeni stranki, ki sta vojevsni v španski civilni voj-felijo p«, "da ostane Ameri-ne nadalje nevtralna." Na zborovanju Prijateljev snskih lojslistov so govorniki sodilf embargo kot "jasno od-anje priznanih načel med-rodnega prava in starih ame-kih tradicij." Pozivali- so ngres in predsednika, naj ta-I ugodiU zahtevi večine* ame-kih državljanov in prekličeU ibargo proti španski republiki.
m
i kasha ienska umrla
tradi stradanja
Chicago. 11. jan. Policija tero so seaadje pozvsii v sts-vsnje ns 4816 Chicago sve., nsáls tam Jacpba Hansons, regs 67 let. bolnega vsled po-injevanja, njggovo ženo pa 1vov Dr. Kleutooro Ciotoia je |*ovll. da U ženska umrla d tremi dn*vt t* lakoto. V novan jo so naštf le dve ška-živ« in koa starega kruha. *'js j* odpeljala Rannona v *jno Maišnko. ^ '* <
Naciji spet udarili po Ameriki
Hitler morda odpokliče diplomata i. Washington«
Berlin, 11. jan. — Od noša j i pied Nemčijo in Ameriko so se poslabšali zaradi novih napadov na ameriške državnike v nacij-skem tisku. Uradna nacijska časopisna agentura piše, "da ni nobenih izgledov za izboljšanje od-nošajev, ker je ameriška vlada z odklonitvijo protesta proti govoru notranjega tajnika Ickesa, v katerem je ožigosal persek udje Židov v Nemčiji, demonstrirala, da noče utihniti kritikov Hitlerjevega režima- ___________
Govorice se širijo v Berlinu, da bo Hitler odpoklical dr. Han-sa Thomsena, skrbnika nemških poslaniških poslov v Washing: tonu. Poslanik Hans Dietrich je bil že prej pozvan domov k "posvetovanju."
Izjava, katero je objavila u-radna časopisna agentura, je bila* prvo obvestilo nemškemu ljudstvu o Ickesovem "incidentu". Nemška javnost je šele zdaj izvedela o konfliktu z ameriško vlado, ki je sledil govoru ameriškega notranjega tajnika. .
Berlinski list Voelkischer Beo-bachter je objavil uvodnik, v katerem kriči, "da je treba napraviti konec protinemški agitaciji v Ameriki. Nemško ljudstvo, hoče sicer živeti v miru, toda odgovorilo bo odločno na provokacije." Uvodnik izraža mnenje, da velika večina ameriškega ljudstva ne odobrava histeričnega in izzivalnega stališča washingtonske vlade napram Nemčiji, polejr tega pa ji očita, da je pod vplivom židovskih bankirjev.
Hitler potegnil svet za nos!
Grožnja z vojno je bila bluff
New York, U. jan. — Resnica, kako daleč je šel Hitler v svojem blufanju v zadnjem septembru, ko je grozil s "sveto vojno za osvoboditev Sudetske", je bila odkrita danes, ko je list New York New» prejel kopijo dekreta nacijske tajne policije (Gestapo) o korakih, ki bi jih morala nacijaka vlada podvzetl, da zatre upor v avstrijski arma-di, kl je ogrsžal ne samo nameravano ofenzivo proti Češkoslovaški, temveč tudi obrambo tretjega cesarstva.
Ta dokument, datirsn ns Dunaju 28. avgusta, mesec dni pred monakov^ko konferenco, dokazuje, da je poziv na revolto dobil velik odmev v Avstriji in mill-tsrističnih središčih Nemčije. Dekret, nacijske tajne policije jasno kaže. da je puntarska propaganda bila v razmahu ne samo v Avstriji, temveč tudi v Nemčiji. Hitler ni bil gotov, ali bo njegov napad na Češkoslovaško uspešen. Njegova bojazen glede Avstrije, katere meje niso bile utrjene. Je bila tako velika. da je odredil gradnjo obrambne črte okrog Dunaja. - Dokument dalj«* potrjuje po»
Madžari zapretili ~ z invazijo Češke
Praga odbila zahteve ogrske vlade
Budimpešta, 11. jan. — Neodvisna ogrska časopisna agentura poroča, da je ograka vlada zapretila, da bodo njene čete invadirale Oeško ozemlje v slučaju novega obmejnega lp-cidenta. Več tisoč madžarskih vojakov—je koncentriranih ob češki meji In pripravljenih na aHcijo.
Ogrska se ne bo pogajala s praško vlado, dokler ' ne dobi gmotnega in moralnega zadoščenja in odškodnine za povzročeno škodo,in izgubo življenj 47 oseb, ki so bile ubite, ko so češki top-ničarji bombardirali Munkač zadnji petek. Češkoslovaška mora prevzeti popolno odgovornost za ta incident in kaznovati one, ki so ga provocirali. Te pogoje za poravnavo spora je ogrski zunanji minister predložil češkemu poslaniku v Budimpešti.
Praga, 11. jan. — Češka vlada je včeraj odklonila ogrske zahteve glede plačitve odškodnine za povzročeno škodo v bombardiranju Munkača in izjavila, da so Madžari izzvali incident. Slednji so pričeli prvi streljati na češke obmejne straže in te
ao morale adfovoriti c «trell, da
preprečijo Invazijo češkega o-zemlja.
Praška vlada je zdaj sugestl-rala umik civilnih oboroženih formacij in vojaško izvežbanih oseb najmanj eno miljo od meje, ki se razteza ob Ruteniji in Ogrski.
Pošlanika vidita nevarnost invazije
Washington, D. C., 11. jan. — Joseph P. Kennedy, ameriški poslanik v Angliji, in William E.,Bullitt, poslanik v Franciji, ata včeraj nastopila na tajni seji kongresnega odseka za milita-ristične zadeve. Oba sta orisala nevarnost zunanje invazije ameriškega kontinenta po Hitlerjevi in Mussolinijevl oboroženi sili. Ta igra je bila po mnenju mnogih uprizorjena, da pripravi o-zadje Rooseveltovl poslanici, ki jo pošlje kongresu ta teden in v kateri bo zahteval dodatnih 525 milijonov dolarjev za ojačanje ameriške oborožene sile na suhem, morju in v zraku.

Kongresni odeeh za zniianje reiifne vsote
Washitigton, D. C., II. Jan.— Znižanje vsote $726.000,000, katero Je Roosevelt zahteval od kongresa za financiranje oskrbe revežev, ns $676,000.000 je včersj priporočil odsek za apro-priacije nižje kongresne zbornice. Nekateri demokratski kon-grešniki, ksterim so se pridružili tudi republikanci, zahtevajo še večjo redukcijo izdatkov za nasičevsnje revežev In grsd njo rellfnih projektov.
ročila, ki ao krožila v Nemčiji po sklenitvi monakovskaga "spo-razuma", e opoziciji članov vr-hov ne ga štaba nemške armade proti Hitlerju. Oni ao bili proti temu, da bi se Nemčija zapletla v-vojno zaradi aneksije so-detskih krajev.
Središče pantarske propagande ao bile vojaške garaisijk v Uncu. Melcku In Wiener Neu-stadtu. J
Nemčija išče posojilo v tujezemstvu
Pogajanja e problemu nemikifc zidov
Berlin, U. jan. — Načrt, ki ga je sestavil dr. Hjalmar Sehacht, predsednik državne banke, ki predviduje med drugim porast izvoza nemških produktov, bo glavni predmet razprav in pogajanj, ki se bodo danes pričela v Berlinu med njim in Geo. Rub-leejem, Američanom in načelnikom mednarodnega odbora za pomoč boguncem. Glavni/stan tega odbora je v Londonu; ustanovljen je bil na konferenci v Gvivlan-les Bainsu, Francija, v zadnjem juliju. fyublee in njegovi svetovalci so Včeraj dospeli v Berlin.
Schachtov načrt vsebuje dve glavni proviziji. Ena se tiče izseljevanja žldov iz Nemčije, druga pa transferifraiu» židovskega imetja. 2idje spadajo v tri kategorije — mezdne delavce, katerih šteVilo znaša okrog 160,000; osebe, ki go odvisne od zaslužka teh delavcev, ter stari in onemogli ljudje^ Slednji lahko ostanejo v Nemčiji pod pogojem, da bo Hitlerjeva vlada skrbela zanje.	v " V:
Nemčija hoče dobiti zunanje posojilo in šele potem bo dovolila transferiranje židovske i-movine. Židovska lastnica v Nemčiji bi bila gaotncija za posojilo. Hitlerjeva vlada poleg tega zahteva tržiš&i v drugih državah za svoje produkte. 0- Skupna vrednost židovskega premoženja v Nemčiji znaša milijardo dolarjev. Od tega premoženja bi morali židje pustiti v Nemčiji $400,006,000, vsoto, ki predstavlja odšlfcdnino, katero je Hitlerjeva vlada naložila kot kazen Židom za umor tajnika nemškega poslaništva v Parizu.
Uporniki v ofenzivi v Kataloniji
Lojalisticna armada v nevarnosti
Perpignan, Francija, 11. jan. — Fašistične kolone so zabile za-gozdo v svoji ofenzivi v Kataloniji, da odrežejo večji kos te province in izolirajo več tisoč lo-jalistov od glavne španake armade. Uporniki ao že obkolili Falaet, ki leži 12 milj severno-zapadno od Sredozemskega morja in 20 milj zapadno od Tarra-gone, glavnega pristaniškega mesta v Južni Kataloniji.
Ako l>o fašistična ofenziva u-spešna, bodo lojalistične čete, ki branijo ozemlje vzhodno od roke Kbre in zapadno od Falseta prišle v past. Iz kalere se ne bodo mogle izmotati. Glavno me-sto na tem ozemlju je Tortosa.
Fašistična ofenziva if tem sektorju Je zasenčila vas vojne operacije na drugih španskih frontah. Na zgornjem koncu fronte v Kataloniji ni bilo včeraj po-sebnih aktivnosti. Fašisti jjo-ročajo, da so ustavili tudi loja-liatično protlofenzivo na fronti pri Katramadurl, južnozapadna Španija.
Severno od Falseta ao uporniki okupirali Faplugo de Fran-coli in se približali Montbianchu. Slednje je stral^gi^na postojanka, kar od tu vodi glavna eesta proti Tsrrsgoni.
V leridskem sektorju so fašisti zasadil koa ozemlja med Ls-rido in Cervero/ Ta sektor Js okrog 70 milj oddaljen od Barcelone, kjer je «wdaž španske ljudske vlade.
Nov konflikt med Rueijo in Japonsko
Tokio, II. jan. - Naznanilo ds bo Moskva prrklicala dogo* vor glede pravice ribolova v ruskih \odah, je izzval«» n«y spor
CHAMBERLAIN OBLJUBIL POD-PORO FRANCIJI
_	jr
Skupna akcija proti fa• listom
MUSSOLIN1 PREDLO-21 ZAHTEVE
Pariz, II. j ari. — NeviHe Chamberlain, predaednik angleške vlade, je obljubil, da bo Velika Britanija podpirala Francijo v njenem sporu a fašistično Italijo, ki hoče dobiti kos francoskega imperija v Afriki. Obe, Anglija in Francija, bosta skup-no nastopali proti Italiji in Nemčiji* Če bosta ogražali njuno vitalno pomorsko pot po Sns-dozemskem morju do Sueškega prekopa in kolonij v Afriki.
Tu pravijo, da ao francoaki in angleški državniki pustili pot odprto pogajanju, da preprečijo porast napetosti med Francijo in Italijo zaradi kontrole Sredozemlja. Odločitev zaviai od Italije, ki bo prišla, če ne bo odnehala v svojih zahtevah. Francija je za aklictiftje konference reprezentantov vaeh držav ob Sredozemlju, na kateri naj bi se vršila diakuzija o perečih problemih, ki so izzvull konflikt med Francijo in Italijo.
Daladier je v razgovoru s Chamberlainom iti njegovim zunanjim ministrom ponovno izjavil, da ne bo pristal na zahteve Italijanskih fašistov, katere smatra za izsiljevanje, Francija se bo pridružila konferenci držav ob Sredozemskem morju, če so bodo za tako konferenco izrekle poleg Italije ituli Jugoslavija, Grčija, Turčija in Egipt. Včerajšnji razgovori v Parizu, kjer se je Chamberlain s svojim spremstvom ustavil na poti v Rim, so bili svarilo dik tatorju Mussoliniju, da obe dr žavi stojita trdno skupaj.
Rim. 11. jan. — V uradnih krogih prevladuje mnenje, da bo Mussolini danes, ko se sestano s Chamlierlainom, predložil svoje zahteve na račun Francije. Te mftd drugim uključujejo delno italijansko kontrolo Sueškega prekopa, pristanišča v Džibuti* ju, franc. Somalija, ki je glavna prometna vez med Italijo in Abesinljo, in da Italijani v Tu-nisijl, francoski kolonij, obdrži-jb italijansko državljanstvo in vse druge pravice.
Domače vesti
Oblaki \
Chicago. — Jos. Račič in njegov sin Robert, Klsie Tom A« in Martin Klemenčič, vsi iz Auro-re, IU., so 10. t. m. obiskali gl. urad SNPJ In uredništvo Pro-avete.
- Vesti Iz Detroit a
Detroit. — Joe Korsič. član društva 121 SNPJ, je prejel ža-loatno vest, da je v West Frank-furtu, III., na novega leta dan umrla po kratki bolezni Mary Kukec, teta njegove žene, stara 68 let in rojena v Šoštanju pri Slovenjem gradcu. Pred dvema letoma ji je umrl mož in od takrat si je nupreatano želela oditi za njim. Zdaj se ji je želja izpolnila. Rila "je dolgo let članica društva »18 SNPJ. Pokopana je bila civilno. — Martin ftkoda, o katerem smo včeraj poročali, da je izvršil samomor, je bil rojen 5. julija 1880 v Smurtnem pri Litiji, -
Novice iz Penne

Francoske čete dospele v Somalijo
Džibuti, francoska Somalija, M. Jan. — Prvi oddelki francoske kolonialne armade ao včeraj dospeli v to mesto, da ojsčlJo vojaške gsrnlzije v tej frsnroa-ki koloniji, da se bo lahko branila proti morebitni invaziji K taiijanakih faftiatov. Tisoč as-negslskih ostrostrelcev se je pripeljalo včeraj na dveh parni-kih v to pristanilko mesto. Dru* ga skupina M00 vojakov Je na poti iz Maraeillesa v Afriko, Franeoske vojaške avtoriteta so odredile gradnjo utrdb med tto-mslijo in itslijsnsko Abesinljo,
Pleasant Valley, Pa, — Tu je umrl Tomaž Kužnik, star (M let. In rojen v Železnem pri Novem mestu na Dolenjskem. Kil je član in blagajnik društva 41 SNPJ v Irwinu. — V poročilu v Prosvetl z dne 5. januarja o smrti Mary Fuinik iz Strabana. Pa., je liila pomota v imenu. Pokojnlca ae Je pisala Mary Pušnik. Zapustila Je hčer omoženo Pavčič.
Clevelandske vesti
Cleveland. — Te dni ju umrl v bolnišnici Frank Plžmoht, star ftfl let In rojen v Tratanlku pri ftt. Ru po rtu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 26 let in tu zapu šča Ženo, sina In tri htere. — V bolnišnici v Warronsvillu je u mrl Jernej Mlšič, star 4M let In rojen v Gorjušah pri Domžalah! V Ameriki Je bil 20 let in tu za pušča brata, v starem kraju pa (trl brate in sestro. — Dalje Je 7» t. m. umrla 18-lettia Mary Hauer, rojena v Grlveu pri Ko stelu, Tu zapušča starše, dva brata In dve sestri.WV umobol nlcl Je umrl Paul Majer, Član društva ŽAA SNPJ. — Rojaku Antonu Mlhellčn j« («gorela ga-raza in |>oškodovauo je tudi o-zadje hiše. Akoda »naša $8200.
Nov grob na zapadu .
Pueblo, <'olo. — Tu Je pred kratkim umrl Ignae Mlkllč z Hre-ga pri Stični na Dolenjskem. V Ameriki Je živel 8H let In tu zapušča žeiro, tri sinove In dve hčeri.
Poravnava stavke voznikov v Bostonu
Boston, Mass., 11. Jan. --(¿o venu-r luvend I Haltonstall Je naznanil |»oravri*vo stavke* voznikov to*ornih avtov, ki Je bila oklieana zadnji Udah in Je pa raliziraia promet. Governer J** dejal, da so se vozniki in delodajalci sporasumeiiv in sklenili kompromis. V stavki J« bilo za vojevaiiih pet tisoč voznikov.
Prodajni davek v lllinoisu ostane
Springfield, III., II. Jsn. : — Skoro brez vsake d<*bste Je višja državna zbornica odglaaova-la s 80 proti trem glasovom, da prodajni davek treh odstotkov ostane še nsdslje v veljavi. Skoro gf/fovo Je, da Imi zadevni pre* dlog sprejet tudi v nižji zbornic!.
med sovjetsko in Japonsko vlado Aigenori Togo, jsponski po> slanik v Moskvi, ie informiral sovjetskega komfasrjs sa zUnâ-iad#ve Litvlnoys. da ho ak poslabšala odnošaje med državama.
t rija
JAPONSKA PRIPRAVLJENA NA
[VOJNO Z AMERIKO
.....-........i- -
Tokijska vlada bo pre-
magala vse ovire
LETALSKI NAPAD NA CUNGKING
Tokio, U. jan.—Tokijski list Niči je danes objavil izjavo zunanjega ministru HaČira Arite, da se bo Ja|M>nska maščevala nad Ameriko in Veliko Britanijo, ako bosta izvajali močan ekonomski pritisk proti Japonski. . ^Japonska se je odločila, da ne Ih» «»dnehala, dokler ne doseže svojih ciljev v sveti vojni," je rekel minister. "Njena odločnost je tako močna, da lahko I ilontl tudi železo. Premagala bo vse ovire, katere ji izstavljajo na njeno |>ot zunanje sile. Ako mislijo, da bodo trpeli samo njih Interesi na Kitajskem, katere s tako-gorečnostjo branijo, se motijo. 0|H>zarjamo jih, naj bodo skrajno previdne, kajti mi smo prijavljeni na vse." v -
Tnkijaki list, kl Je objavil ministrovo izjavo, piše, da Jo A rita Ae vedno optimističen. Carinski ukrepi in drugI znaki smeri-ško-angleške podpore Kitajski v sedanjem konfliktu s Japonsko so |M> njegovem mnenju le politične geste.
Sanghaj. U. jan. — Japonski letalci ao včeraj z bombami bombardirali Cungking, začasno glavno kitajsko mesto. Okrog sto bojnih letal je uprizorilo napad. ,
Japonsko poročilo pravi, da so bombe |>ovzročilo veliko škodo. Vsi inilitariatifuih objektov Jo bilo razbitih |>otem, ko so Japonci pre|a»dil! kitajske letalce. Ta Je bil že jietl napad na Cung-. ing U zraka v zadnjih dneh.
Včeraj je po Japoncih kontro-I i rana kitajska vlada v Nank logu pozvala kitajski narod, naj se ukloni Japonski. Weil Tsung-jao, predsednik vladnega stfita, je pozval načelnike devetih kitajskih provinc, katere Japonci še niso iHsljarmili, naj sprejmejo mirovne pogoje, katere Je attain vil knez Fumimaro Konoe. bivši Ja|Niiiakl premier. Ti med drugim določajo nadaljnjo oku-parijo kitajskih mest, pridružitev Kitajske Js|M)tiako-nomško-it/rUjanskemu protikomunistlč-nemu psktu in ustanovitev ja-ponako-kitajskega ekonomakega, političnemu in kulturnega bloka.
Ameriški diplomat opazuje obmejni spor
Praga, II. Jaa,—G*orge K en* n ari. tajnik ameriški ga poslaništva v Pragi, je odpotoval v C*hust, glavno me«to Itutenije, avtonomne provinco v okviru češka republik*. da dobi pravo sliko o obmejnih sporih med Češko in Ogrsko.
Hopkins poseže v delavski spor?
Sporni grupi ne zaupata delavski tajnici
7 *
WariilngUür. D. < ., II. jati. ^ Kar ni mogl* doneli Francas Perkins, delavska tajnlea, »mi skušal zdaj d«»i«ečl Harry L. Hopkins, twvinski tajnik. Tu se širijo |M»r<»¿lla, da je predsednik Roosevelt ¡»overil Hopkinsu nalogo, naj posreduje v konfliktu med Ameriško delavsko federacijo in Konifreiuini lndu«trij-
Francoski vojaiki častnik obsojen v smrt
Toulon, Francija, II. Jan. — Msrc AulHTt^fraiHoskl ¿pjsski aatnik, Je bil »poznan na obravnavi pred vojnim »odlšci-m za
krivega špioriMft* in obsojen v „l „^„muhciJ. da Ju pruMn smrt. Ženska, ki mu Je pomai^ii mir.
la pri špionaSi, Je dobila trlMt- ^ Druga vent glast da Ih» la zapora.	IHopkins posvetoval a Industrij'
sklmi magnat I In skuša) dobiti IM i njih sugestije glede amendi-ranja Wagnerjevega zakona tako, da ImhIo delodajalci zadovoljni in lÄnehaW'V boju proti ieinu zakonu.
Tu šepetajo, da voditelji A. D. F. InjC.'J. O. ne zaupajo delavski tajniçi. Njen predlog, da
grupi imenujeta odbor, k! nàj bi sestavn načrt poravnalo konflikta. Je bil hladno sprejet v obfh
_H
PROBVET A
PROSVETA
THE ENLIGHTENMBNT
OLASSLO IN LASTNINA «LOV»«« rouroB» JE DNO«
Of*aa št mmá um Ii i kr »h*
NASOUWS
llwotalM m Urvtm 4rta»a Oa»* - - .
"cuS. ÜN - Wt-, M TI » M MSI - «-
••¿ük-rt^ «u.. i«, cw	g
M4 fimlt MN	Ctaw» UN »•
for*t*n Nutria H«* F-r.
Cmm aaia«^ V* «o«rT»ni -S>li «hl <i|hw ¿iai.k<~ m a« tr»¿*»> »ukapU iiUraraa »t^aa («««M. e»-I Vu.) -	eaéUJaUlja la » .Wla)..
te ¿ rrlkéU iMrftai«®.	..	. _________
A i i ifiiillf ril^ aa iirwwot MuiacripU * Mt___,«4 (MdWtW mrt&lm »iS Ml Sa fSiw^ 0«S«r
■Mtia-1-r- M	»«V».	mtmn&4.
la «a*r «air vhaa acM^aataS *r -if .llr—. < m4 ......
PROSVETA
MIT-M Sa. LawaSal« An,
Of TN S rSDWUÍTNO
Demokracija in. "father" Coaghlin
Ze večkrat smo omenili, kako ameriški bur-bonci izrabljajo in zlorabljajo demokracijo. Demokracija je burboncemle sredstvo, katerega se poslužujejo z namenom, da diskredltirajo in ubijejo isto demokracijo. lato delajo na drugi strani tudi komunisti.
Med onimi, ki zlorabljajo ameriške civilne svobodni ne v interesu nacijske. antiaemltske^tudj ^	vsen, aa prispe-
propagande na ameriških tleh, Je tudi znani^t^ y bltKajno za kritje druš-detroitski gobezdač in največji katoliški huj- rtvenjh „troškov. Članstvo naj to
■plz naselbin
VfHti U lil nI <1 * ¡K)! I'I
Bridgeport, O. — Priredbi društva 13 SNPJ na starega leta večer je povoljno izpadla, Čeprav je bilo tisti večer polno priredb v tem kraju. Zunanjih posetnikov ni bilo, razen Skober-novih Iz Maynarda, Vitezovih z Blaina in Dacarjevlh e Hallo-wayja, ampak se je članstvo precej dobro odzvalo. Prevladovala Je starina kot že dolgo ne. Uspeh je bil v moralnem kot v finančnem oziru.
Drugi dan je bil» društvena seja, na kateri je ?>odpIsanl poročal, da bomo dobili nove filme SNPJ. 8k!enjen9 Je bilo, da se bodo filmi kazali v soboto dne 26. marca, pričetek ob 7. zvečer. Nadalje je bilo sklenjeno, ker se večinoma le eni in isti člani žrtvujejo, da bo vstoj^ nina obligatna za vse člane. Vstopnina bo 25c, toda kateri Član se ne bo .udeležil te zabave, bo moral plačati 50c v društveno blagajno. Razloga ni treba tolmačiti, ker je lahko vsakemu znan. Vsi smo enakopravni in tudi Je dolžnost vseh, da prispe-
skač Coughlin.
Ko smo se pred kratkim po dolgem čaau dotaknili gobezdača Coughlina, smo omenili dejstvo, da ima ta ameriški klerofašist veliko nasprotnikov tudi med katoliki. To dejstvo je bilo ponovno potrjeno v katoliški publikaciji The Commonweal z dne 30. decembra, ki Je polna ostrih kritik na naslov "fathra" Cough-lina. Med katoliškimi kritiki, ki dajejo tam-Icsp'fathru" iz Royal Oak* "šnofaTVsč tUdI [potujete skozi naše veliko me-
trije duhovniki. Ti kritiki ne morejo prenesti absurdne Coughlinove protižidovske gonje — katero je najmarkantnejše označil newyorški liat New York Post, ko je drugo poleg drugega
vzporedil Coughlinove besede poleg besed, ki jih je izgovoril dr. Jos. Goebbels, Hitlerjev minister za propagando." Besede obeh so bile
ene in iste!
Duhovniški hujskač Coughlin ima seveda tudi zagovornike. Prvi ga toplo zagovarjajo na-cijaki "bundarji" v Ameriki — poleg onih v Berlinu — drugi pa so oni ameriški katoliki (med temi tudi slovenski), ki so tako občutljivi In nervozni, da jjh kar lomi, kadar opazijo kakšno poštenp kritiko na naslov katoliških lum-pov. TI nervozni reveži sami ne odobravajo vsega, kar počenja detroitski srborit! "father", ampak v svoji omejenosti smatrajo kritike zoper nJega tudi zoper zebe na podlagi tistega zof(stičnega recepta: "Ce tepeš tega ali onega pastirčka, tepeš obenem čredo In našo i tatico . ,
Coughlin se pri svoji protižidovski gonji opira im absurdno nacljsko trditev, du so tidje odgovorni za rusko revolucijo. (Ce Je Coughlin dosleden s svojo pasjo logiko, bi moral iti do konca in izvajati, da ao iidje oziroma Judje odgovorni tudi za krščanstvo, kajti, če bi ne bilo njih na svetu, ne bi bilo tudi "razodetja" in ostalega Judovskega gramoza za tisto Petrovo skalo . . .)
Za revolucijo v Rusiji Je odgovoren v glavnem ruski carizem, o katerem pa niti največji krščanski burbonec ne bo trdil, da je bil židovski. Carizem Je cela deaetletja vodil satanske pogrome ne samo proti šidom, marveč tudi proti Rusom in vsem drugim, ki ao si želeli svobode — revolucijo v Rusiji ao pa izvedli Rusi, v glavnem demokratični Rusi, najmanj pa kakšni židje ali boljševiki, litovski ali ruski, katerih ob izbruhu revolucije na pomlad 1917, ko je padel carizem, nI bilo doma. vsaj voditeljev ne. Ruska demokratična revolucija, ki se je izvršila |ki volji ogromne večine ljudstva in s ml ni ip umom nasilja, Je bila te Izvršena In car Je le bil na potu v Sibirijo, ko so vodilni bolj. ševiki — UMiin i« S vice, Lit vt no v is l^ondona. Trotski iz New Yorka itd. — pričeli prihajati
v Rusijo. TI so potent kujiutda organizirali teroristično opozicijo in v jenenl leta 1917 so a silo strmnglavtft prvo rusko demokratično Vlado ter s liajoneti razpršili prvo rusko dnpo-kratično ustavodajno skupščino, v kateri so Imeli manjšino.
To ao ob kratkem fakti gl»*le ruske revolucije. 7. Id Je ao kot «M)e prav toliko odgovorni sa rusko revolucijo kolikor Je bedasti Coughlin kot oarlie. ,Ce Je bil majhen odstotek tidov Udeležen pri-Kasnejšem boljšcviškem terorju, Je to naključje, ki ne pomeni nič In pri katerem nimajo neruski žklje ničeaaf opraviti.
*trtid»h smo le večkrat zapisali, da ao med njimi bogatini in kapitalist! na eni strani in reveii na drugi, da mi veliki znanatveniki in umetniki pa tudi ničvredni paraziti, dobri, in pošteni ljudje pa tudi prekanjeni falotje — kakor «ea_ me<r"Nemri, Anfleli. Američani. Prarcozi In Hlovsni. I* oni. ki Imajo dogma tlčne predsodke in nel., • i„M. namene, morejo tMe ns spMno izključi!i ti čtovtške dnrtbe kot manjvredne ljudi. Zato J* antisemitizem dan-danes grdo barbarstvo Is srednjega vek« |n I« najrršim barbarom kot ao fašisti t A kterofaši-sU s Is Coaghlin se ie pristan« !
naj
upošteva, da se-ne boste potem jezili.
Po tej seji je bila letna seja direktoHja društvene dvorane ali Boydsvil!e Halle, kakor jo tukaj nazlvamo. Izvoljen je bil ves stsrl odbor, kakor tudi o-skrbnik in natakar John Rebol, predsednik društva 18. Kadar
ito, ne pozabite se iistaviti na Boydsviliu v dvorani. . V torek zjutraj (zadnji teden) je kap zadela Terezijo Stcrk, ko sf je čistila zobe. Bila je na mestu mrtva. Njen mož je član društva 13 SNPJ, ona pa je spadala k društvu KSKJ. Stara je bila 71 In doma iz SUvče vasi pri 2uiemberku. Zapušča dva sinova od prvega*moža In eno hčer po drugem možu. Ona je veliko čitala, in aicer vae, napredno in katoliško literaturo. Vaako leto ¿e vzela Družinaki koledar in knjige Prosvetne matice.
Zdaj bomo začeli z delom v letu 1939. Klub Forward št. 11 JSZ bo imel avojo sejo v nedeljo, 15. januarja. Člani, ne prezrite te važne seje, ker rešiti moramo več vainih stvari. Podani bodo tudi l*tn| računi.
V nedeljo dne 22. januarja ob 2. popoldne bo pa letna seja o-krožne federacije SNPJ v dvorani na Boydsvillu. Vsa društva ae opozarjajo, da poAljeJo svoje zastopnike. Društva, ki še pe spadajo v federacijo, naj se nam pridružijo, da bomo skupno delovali za jednoto. Cim več nas bo, tem več bomo lshko izvršili. Ta seja bo Izvolila odbor za tekoče leto.
Pred kratkem sem čital dopis br. Valentinčlča Iz Sharona. katerem je omenjal o nekem Štajercu iz Lobčka, da se je ved no vrnil domov, kadar je srečal žensko. Je resnica, kar piše. ampak tiatl ae je plaal Javomik in nI bil iz Lobčka. ampak iz Ve-
fke Žalne. Jaz sem bil pri njemu rojen, ko je bil moj oče tam za kovača. Javornik je bil lesni in vinski trgovec in je Imel toliko dela, da je imel včasih dva kovača. Kot so govorili, je bil poleg W1ndlschgraetza najbolj pre-možem na dolenjski strani. Imel je fage in grajŠčine.
Ko sem bil star tri leta, mi je oče umrl, čez pet tednov pa še mati. Pravili so, ds nas je bilo sedem otrok, toda jaz nisem nobenega poznal, ker so vsi prej pomrli kot starši. Tako sem o-stal sam. Javomik me je hotel vzeti za svojega, pa jne ni pu stila revna teta, ki me je vzela sebi. Ko sem bil star 18 let, sem zopet prišel k Javornik u s Sostrega pri Ljubljani, ko je 0-mrl stric. Javornik je rekel tedaj: Vidiš, Jože, ako bi ne bilo tvoje tete, pa bi tisedaj v gimnaziji v LjubljsjffT&t je naš Stanko — bil je moje starosti. Tako boš pomagal pa kravarju krave krmiti. Hvala, sem rekel. Krav nisem dolgo krmil.,
Dosti zanimivega bi lahko povedal iz svojega življenja, kar bi Čitatelje zanimalo, ker sem bil v raznih krajih. Nekaterim se čudno zdi, kako poznam te in druge kraje. Bilo mi je 16 let. ko sem prišel v Ameriko dolarje z dreves obirat.
Kar se tiče Štajerca oziroma Javornika, nem mu dostikrat Čevlje snažil. Neštetokrat sem tudi naskrivaj od doma smuknil, da je mene naj prvo sreča namesto dekle ali kakšne druge ienske. Seveda sem dobil za to od njegovih hčerk cigareto na skrivaj. Imeli smo vedno vse pripravljeno, če ne jaz, pa kdo drugi. Leta 1908, ko so bile ti ste homatije v Ljubljani, jto so ubili Lundra in Adamiča, v Žalni nismo še nič vedeli. Tisti dan je šel Javornik na postajo, od daljeno komaj minuto, da bi še v Videm na Italijansko po tr govskih opravkih ^ bil je Vedno na poti. Srečal pa je ieno in se vrnil domov in klel. Hitro sem pripravil konja, ki je dirjal Kot. blisk In ni bil na prodaj za noben denar. Grem mu na sproti, da me je srečal. Zasede va koleselj in Šlo je proti Ljubljani kot blisk, aa dobiva trža ¿ki vlak, ki je imel zvezo z dolenjskim vlakom.
Ko prideva v Ljubljano, je bilo tam vse v zastavah. Nemški napisi so bi^I pomazani ali josz-biti, šipe v kazinah razbite. Kaj pa je to? Saj sem vedel, da bo ntkaj> ker sem J>abo srečal, je dejal. Pri Figabirtu sem konja s slamo zdrgnil, da se je ohladil, ga malo nakrmil In brž domov, ker so po gostilnah še razsajali. Ampak Javornik je dobil vlak, tak dirkač je bil tisti konj. Nekoč, ko aem vozil iup-nika Mavringa z* Iga proti Višnji gori, se ml Je konj splafttl in razbil dragocene sani. Prej sem i zložil Šupnika in nekega ženina iz žalne, kateremu je' župnik pomagal ali mešetaril pri že-nltvl. To'bi bila tudi povest, toda le mimogrede omenjam.
Valentinčlča osebno poznam
Četrtek, 12. januarja
in rad čitam njegove dopise. Pri-joročam mu, naj nadaljuje; če lomu ni kaj všeč, hi* zato. Kdo-e pa ie ¿pem ustregel? In pa tudi Oltorn mu je prišel na pomoč; -Poleg tega pa se je tudi br. Molek zahvalil' vsem dopisnikom in poročevalcem za sode-ovanje v preteklem letu in nas vabi, naj še poročamo novice in važne dogodke v naselbinah.
Cital sem tudi Zidanškovo pesem, Icatero mu je prej«vala njegova mama, ko je bil še v zibeli, kot pravi. ^"Meni-se pa zdi, da ga j* morala dotično pesem pozneje ftaučiti, ko je ie prllično dorasel, ker ne verjamem, da bi se bil naučil pesmi še, ko je bil v zibeli.
Tukaj zadnji mesec kosi start vsak dan. Zelo veliko jih umrje od srčne kapi. Skoro nikdo ni dolgo bolan. Nekateri pravijo, da je temu mogoče kriv pritisk zračnih valov. Mogoče. Toda v resnici je čudno, ker kaj takega nikdo ne pomni v teh krajih.
Pri našem društvu imamo: Člana, ki je pravi humorist rad po seča priredbe. Ampak včasih mu pa dosti vnese. Na starega leta na društveni pri redbi je mislil, da bo "mrkiral" sv. Petra s svojim ključem, am pak je imel smolo, ker ključ ni hotel o4preti vrat in je bilo tre ba zapanke populiti. Nič zato Lojze, ti napravi tako, da je kaj smeha, ker tega potrebujemo da nam pljuča ne zastanejo.
Joseph Bnoy, 13.
Poročilo zastopnika
Sharon, Pa. — Božični in novoletni prazniki so za nami* Od njih nam je ostal le spomin. Jaz se jih bom še dolgo spominjal, ker tako dobro se nisem imel že dolgo. Hvala gre pred vsem mojim prijateljem, ki so poskft>e-II, da nisem bil brez klobas in drugih dobrot. Prejel sem tudi nad sto sezonskih voščil, za kar vse najlepša hvala. Srne, katere smo pospravili na starega leta večer pri veliki "občinski pojedini. V Slovenskem domu, so bile izbotte, prav tako ohijske in pennsyHanske klobase, o katerih je že Valentinčič poročal. Vsi so jih hvalili, le premalo jih je bilo, so rekli.
Na dan av. Treh kraljev mi pravi žena, da zunaj lepo aoln-ce sije, jaz pa sedim pri zakurjeni peči in žgem premog brez potrebe. Ni čudno, da se Nace Žlemberger jszi nate, kako si len, renči ženica. On vsaj premog nabira in žaga suhe Veje, jaz pa nič naprednega ne pišem, marveč mi le klobase roje po glavi. Poslušam in poslušam, kaj mi stara blebeta. Zopet mi pomoli pred nos Pros veto, kakor da bi že ne imel dovolj in pravi, da se tudi neka ¿ena iz Imperiala jezi name, ker nisem pravilno poročal.
Bil sem premagan, ko sem prečital dopis za dopisom. Na pennsylvanslcega ne bom odgovarjal, iter bom zavedo skušal osebno poravnati. Mislil sem, da je gospa Gorenc res blagajnica, ali da ima vsaj ključ do. blagajne, toda sem se.motil. Well Če ni blagajnica, zna pa dobro trančlrati purane. To Je pokazala na tistem banketu. Tisto šifc-ko imam še sedaj spravljeno In si Jo boste lahko ogledali, meso sem pa pojedel. „ •
Gospa Glogovšek me ni nič u-Žalila, ker ni dobila kos potice
I SUH. da tske
I jo I hit ns srej pelataj.
marveč je testament za tiati del name napravila. Jezim ps se ns Lojseta. ker1 j« zakrivil, da Pavla n| dobila poU4«ftakor tudi Ton* ne, kajti Lojze je vso sam pojedel. Ne vem pa, zakaj se je Nace Žlemberger zadnje čase pričel jeziti name. Menda ja ne miali, da bi hodil jaz za njim, da bi me učil koln kopat, ali pa po livarnah železo vlivat. Zk oboje sva Že prestars Oba. Kar se tiče dej a po livarnah, sem r sisbo v to deželo prinesel celo '<&)gnuse",' nisem pa bIMK>«s. Tudi o unijah in socializmu nisem novinec. Nace naj le vpraša moje voditelje Kopača in Re-zelna starega in mlajšega. Stari Reze] je ie umrl, mlajši pa mogoče še živi. Tudi Etbin Kristan mi ni bil tuj, toda z njim sem se seznanil Že pozneje in tudi ne dosti, ker sem jo v Ameriko popihal že 2. aprila leta 190S z na-do, da postanem milijonar, kakor rrmrda tudf Nac£. Pa sva oba v veliki zmoti. Oba bova Še hre penela po svobodi. Dobila sva toliko, da Nace na stara leta svobodno dračje in premog nabira in suhe veje žaga, jaz ps kolovrstim ^po naselbinah kot zastopnik delavskih listov. Za dnevnik Prosveto sem deloval skoro leto dm predno je izšel. Za Proletarca še dsnes delujem, prav tako za Enakopravnost in Cankarjev Glasniki predvsem pa za Prosveto. Bil sem zastopnik tudi Glasa Svobode, dokler ni šel po gobe. Ce bi bil Nace prečital ves dopis in ga pravilno razumel, bi ne zapisal, da sem se odpovedal uniji in socializmu. Tudi bi vedel, kaj je vzrok, da ne spadam k soc. klubu. Pa kaj bi se z Nacetom prepirala, bova rajši eno zapela:
[Kak lušno je na svet' živet pa eno zavber dekle imet', I da mož in žena sta oba Veselega srca.
Tak srečen biti jaz želim zato se zmiraj veselim, ko bo dekle žena, jaz pa mož, oh kaj bo to za en špas.
Kak dekle pridne roke ima in vsako delo dobro zna, N je tudi delati ni sram, zato jo rad imam'. — Itd. • |
Na 7. januarja sem se podal iz Pittsburgha v Verono k tajnici društva 216. Bila je zopet ponovno izvoljena. Ona je žet stara naročnica na Prosveto. Naročnina ji je potekla te dni in je rekla, da je bila že v skrbeh, ¿e me ne bo. V Veroni sem bil pred enim mesecem, toda se nir sem nič pri njej ustavil. Vzrok je bil, ker me je bila gospa Kle-menčič iz Cheswfcka odpeljala na svoj dom. Kakor sem že zadnjič poročal, ima lep nov avto in bi rada vedela, če je dovolj močan za dva precej rejena Sta jerca. No, kakor sem presodil, Je dovolj močan za štiri Štajerce in dva Kranjca. To je bil vzrok, da tajnice nisem obiskal takrst. Zdaj pa ima ona potrdi lo. jaz pa denar za Prosveto. I
Od tam sem šel k Mibelč^ vim, kjer je gospa ponovila celoletno naročnino in mi lepo po-1 stregla Vprašala me je, če že vem, da je na 4. januarja v Har-|w.cku ubilo Joeva Komaca, ki1 Va danes popoldne pokopljejo. T a žalostna vest me je jako pre-,«onetila. Joe Komac je bil dolgoletni naročnik Proevete in ak-| Ifiven na društvenem polju. Bil J* tudi med ustanovitelji gocia-jističnega kluba na Cheswicku. Ker me je ta novica tako pre-treea, da nisem več mislil na IkoHilo, mi je gospa Mihelič za . 4 dv® velika sendviča. Pošlo*
L^neJn Irrem k 'kvenskemu fostiJničarju Franku Poroni,
IW fs ves zmeden zvrnem per ^ašic. seveda brezplačno. V zmedenosti nad izgubo naročnika se nisem nikomur zahvalil, kar «to-nm pa zdaj.
Brž stopim na busoo postajo in^ 15 minut dobim bus v Oakmont. Ker nisem vedel, da
rJ€ tPitiek]° ,et0 P1""*1'1 n*
b» prepozen, d» bi pokojnika videl na mrtvaškem «dru. Tja sem prišel, ko so ga spremljali k zadnjemu počitku. Kakor sem slišal. Je bil aelo raz-meaarjen, ker se Je nanj usulo več ton kamenja.
Po pogrebu smo se sesLali Slovenskem Idubu. Prišli ao ni znanci in prijatelji, ki ao t retail od vseh strani. Tam H "	tudi s Joftetom Boii-
ejj». S katerim eeakvavMete jm» aa a
p
raz-me
Malo odgovora na nesramno vprašanje I
Sosed Amerikanski Slovenec nagajivo — ^ kor je v navadi pri onih, katerim se sveti pio, šča — vprašuje Prosveto, "naj bo tako pri. jazna in naj pove tlstfm, ki so prispevali v tiatl (milijondoiarski) sklad, koliko je dotični skhj res koristil slovenskemu narodu, bodisi tu i| doma."	■
m
Da rojaka — ki pa po naši sodbi ni noben ! — k! je to napisal, tako silno srbi "tij sti sklad," je to njegova zadeva, nad katero t« ne bomo spotikali. Nekateri'ljudje so pač uk^ šni, da ne morejo živeti, če jih ne srbi — tuja plošča. Nekaj drugega je, kar nas zanima. T0 je impertinenca ali po domače nesramnost, i katero si rojak, ki je zapisal v Amerikanskem Slovencu citirane besede — prisvaja pooblasti lo onih, ki so prispevali v oni sklad, da*i mj pooblastila niso dali in v njihovem imenu od nas nekakšnega pojasnila! Rojak sam prispeval nič, hoče pa od Proavete pojasnila v Imenu /onih, ki so prispevali, koliko je sklad koristil našemu narodu — čeprav on zase ne po. trebuje nobenega pojasnila, ker on je zase že prepričan, da ni bilo nobenih koristi!
Od nas bi bilo silno naivno, če bi zdaj po ih letih hiteli le njemu na ljubo a pojasnje-jem, s stvarjo, ki je večini onih, ki so prispevali, že davno znana. Ce bi. mislil resno, bi sploh ne vpraševal. Njega stvarno pojasnilo najmanj zanima! Njegov namen — in v namen je vsako sredstvo dobro! — je, da na. prti orp'm, ki so pr^jdvajwtimi leti vodili kampanjo za demokratično ¿republiko v starem kri ju, najgrše lumparije zato, da bo v naši ožji javnosti on toliko lepši!
V tem početju pa ni nobene možatosti, nobe-nega gentlemanstva, nobene iskrenosti in nobenega "fair playa." K večjemu je v ten krščanska "demokracija . .
Mimogrede rečeno: pri sosedu smo opazili, da je fara, pri kateri se ta rojak sveti kot polna luna, lani nakolektala čez 20 tisočakov. Po naši sodbi niso ti tisočaki koristili prispevate-ljem niti toliko kolikor je črnega za nohtom -ampak mi nismo prispevali niti rdečega penija, zato pa nočemo biti tako nesramni, da bi brez njihovega pooblastila vpraševali A. na j-bo "tako prijazen" (ironija!) in naj nam pojasni, koliko je tista kolekta koristila prispe-vateljem . . ,
To je razlika med nami in — licemerci pri Amerikanskem Slovencu!--: —
(Post Scriptum:. "Gaspud" — ne gospod! -Trunk naj bo tako prijazen, da on "štokne" svojimi ohičajnimi "hdotami" ali "dohtami" ali "ajmohtom" ali kar že cmari v gornje vrstice. Čemu ga pa sosed ima? Naj vleče "žlih dro"!)
Sovraštvo na prvi pogled I
Proces proti Hubertu Emondsu je celo v a-merfški kriminalni zgodovini edinstven mondsa so obtožili, da je v neki elevelandaki gostilni brez vsakega povoda zabodel 19-letne-ga brivskega pomočnika Jamesa Beebea. Številne priče so lahko potrdile, da ni med Emond som in Begbom padla sploh nobena beseda, nadalje so mogli dognati, da se oba moža nikoli prej nista videla in ae torej tudi nista poznala. Ali je bil Emonds torej blazen? Preiskava je pojasnila stvar drugače:
Na dan umora je prišel Hubert Emonds gostilno precej pozno popoldne. V gostilni j* bilo mnogo gostov. V istem trenutku kakor Emonds je stopil v lokal tudi Beebe. Prosta tf bila samo majhna miza z dvema sedežema, tej mizi sta prisedla oba došleca.
Po vsem videzu sta bila oba razdražena, je drugi sedel k mizi. Emonds je izpovedal, dt je proti mlademu možu že v prvi sekundi zači tli strašno aovraštvo. To sovraštvo je še ru raščalo, ko mu je Beebe pogledal v oči. Oba §t tedaj poskušala imponirati drug drugemu pogledi. Oba sta naroČila močno pijačo, ne d bi spregovorila besedo.
Ostair gostje so postali kmalu pozorni oba mofca, ki sta nepremično buljila drug drugega. Nenadno je Emonds segel v hlai žep, potegnil nož in usekal z njim Beebea. Brivski pomočnik se je zgrudil brez besede mrter Gostje so prepozno navalili na morilca. Tudi na razpravi je bilo vse razburjeno nad Emond sovlm dejanjem, nekaj razumevanja za njegovo dejanje je pokazala edino Beebeova mati/ je prosila tudi za milo sodbo. Morda pa storila to samo zavoljo tega. ker je bila v i sebni sodbi dosegla, da mora morilec vse svoji življenje skrbeti zanjo.
d»
!)»
V
Neverjetno se Miši...
—	da napravi navadna muha do 330 udarcev s krili na seknndo;
"t da Je Cile povprečno 26-krat tako kakor širok;
—	da sdrči preko mosta Henryja Hud < ki vodi preko reke Harlema v New Yorku. v dan povprečno 22,222 avtomobilov;
-- da gradijo v Buenos Airesu 140 m lir krasno cesto, ki bo Imela v vsako smer tri -zišča. In to za počasna, hitrejša in najhitrrj*
VKrr--—— -;---••
—	da hrani njujoriki muzej najstarejši kruha na svetu, ki so ga našli v grobu t-Egipčanke in so ga spekli l.VK) let prčd naši* štetjem. , '
do«
ins. -
■
ko»
ČETRTEK, 12. JANUARJA
PROSVETA
Novice
12 .
z Primorja
Avtomobilska nesreča pri Štor-
Tret, dec. 1938. — Dne 14. iec. popoldne »e je pri Storjah godila težka avtomobilska ne-ireča, ki jo je zakrivila krava. KMetni Albert Poklaj je šofiral jopolnoma nov avtomobil, v ka-:erem je sedel 24-letni Gino ¿radenigo, podporočnik iz Firenc. Vozil je s prejšnjo brzino jo asfaltirani cesti proti Postoj-li. Ko je bil blizu Stori j, se je Nenadoma pojavila na cesti krava, zaradi katere je šofer na-Jravil oster ovinek, da se ji izo-jne. Zaradi velike brzine je av-o odletel v zid in se popolnoma •azbii. ¿ofer si je zlomil levo roko, a poročnik je bil težje ranjen po vsem telesu.
Sredi decembra, ko je pojenjal dež, je pastirček Josip Zer-al, star 8 let iz Boršta pri Tr-itu, na očetov poziv odgnal ov-je na pašo. Dve mladi ovčici pa e imel privezani'za vrv, da se le bi oddaljili preveč od drugih. To g»- je stalo skoro življenje. Ovčici sta fanta vlekli tja, ker e bilo največ trave, a te je bilo mjveč na robeh prepada. Bil je siguren za sebe in se podal na malo strmino nad prepadom, ;ako da sta mogli ovčici doseči ravo. Toda zaradi dežja je bi-a zemlja zrahljana in spolzka. — Fantku se je spodrsnilo in v prepad je naenkrat zdrknila cela trojica. Kmetje, ki so bili na drugi strani, so dobro videli nesrečo in kako se je fantek v ¡adnjem obupnem naporu opri-emal za vrv in tako potegnil za leboj še ovčici.
. Hitro so obvestili karabiner-[e, ki so poklicali rešilno postalo. Z veliko ipuko so se lotiti re ievanja. Reševalci so se po vrvi spustili^ v prepad, kjer so našli dečka v nezavesti, obe ovčici pa sta bili mrtvi. V bolnišnici so Edravniki ugotovili, da ima pa itirček počene senčne kosti, pre-resene možgane in zelo težke notranje poškodbe. .Izjavili so, la imajo zelo malo upanja, da >i ga rešili.
Smrt pod vozom
Trat, dec. 1938. — Pod voz |e prišel v Trstu, kamor je šel opravkih, 30-letni kolar Te->dor Brajko iz Dan pri Novem rradu v Istri. Ko je prekoračil ilico, se je nesrečni Brajko na-mkrat znašel pred vozom, v katerega je bil vprežeri konj. V tipu sta g* konja podrla na tla, tako da je z veliko silo priletel >b rob pločnika, ob katerega se |e vdaril s kolenom. Udarec je )il tako močan, da mu je razbi-kost v kolenu na več krajih. Rešilni avto ga je takoj od-^al v bolnišnico, kjer je toe-»rečni Brajko nenadoma umrl ina se je komplicirala in po-, izročila s tem naglo smrt. - I
t^tu ao Izdali I. 1937 12 ml-£ IIJonov lir za nove šole
Trat, dec. 1938. — V Trstu I-»ajo, kakor piše "Piccolo", že ikoraj kar preveč šol ali kakor le izraža več kot dovolj. Solak >roblem je v zadnjih letih za-zel velike poaUvkf. v mestnem »roračunu. Tako so sedaj vse prednje in nižje šole s higijen-Ikega stališča prav dobre in po-olne. Za nove šole, razna popravila in obnovitve je bilo iz-lanih 12 milijonov lir. V I. 1937 lo bile zgrajene: nova zgradba rimnazije "Dante Alighieri" na »rostoru nekdanje Oberdankove «sarne, nova šola pri Sv. AloJ-tiju in dve poslopji eno na Vr-leli in eno v Skednju, zvišano Je »»Jo šolsko poslopje na Proseku In šola na Opčinah, razširjena !«• bila šola v Rojanu, in kupi Je-ha ter preurejena je bila stavba za Aolo pri Sv. Ani
naj bi nam dal potrebna navodl-a, se bo ušgala na tlorisu me-sta mala šarnica, istočasno pa se bo posvetila majhna omarica, v kateri se bo pokazal poseben napis, iz katerega bodo razvidni vsi potrebni podatki, k*ko pridemo do zaželjenega kraja in kaj je vse v njegovi okolici zanimivega . . . Slične aparate i-majo do sedaj zlasti v Nemčiji in po drugih velikih mestih. A-parat bo na pritisk na določen gumb pokazal, n. pr. odhod par-nikov, letal, muzeje, urade, hotele itd. Tržaški aparat bo imel okoli 1,800 žarnic, ter se bo iz njega izvedelo lahko okoli 500 nformacij. Delo pri tej napravi izvršujejo nemški inženirji.
Drobil fz Primorja
Dolina. — Ko je prišel ponoči 52-letni Anton Mikol, pijaf} domov, se je v takem stanju zaradi malenkosti razsrdil nad 84-etnim očetom Ivanom vsled nekih besed. V pijanosti je Anton zagnal kamen očetu na nogo in ga lažje ranil. Sedaj se je moral pred sodniki zagovarjati za ne-epo dejanje. Obsodili so ga na tri mesece zapora in 15 dni z vsemi olajšavami.
Jamlje. — V tukajšnji kotli ni so razširili posejano zemljišče. Prekopali so precej zemlje tja do Brestovice, kjer je prej rastlo grmičevje. Obetajo si, da bo tukaj dober pridelek žita, posebno še, kar je kraj precej ob-pred bju
u — zU
38-letnl Cuk Rafael, ko je delal na železniški progi pri Opčinah in se ranil po nogah in levem bo-
varovan pred burjo. Opčine. —■ ZI vozička je padel
£U.
Rihemberk. — V Gorici je u-mrl za posledicami hude operacije posestnik Ivan Turk iz Ri-hemberka. Pokojnik je daleč na okrog slovel po svojem kreme-nltem značaju in umnem gospodarstvu. Bodi mu ohranjen ča
sten spomin!....... , .¿J
Trat. — 38-letni Alojz Pipan je bil pred sodiščem obsojen na 1 leto, 1 mesec in 15 dni zapora ter 1200 lir denarne kazni. To težko kazen je dobil, ker je ukradel z moatičp za ladje nekoliko medenioastih plošč in jih potem prodal staritrarju, Tudi starinar ja so obsodili na 300 lir denarne kazi, kar pa mu ne bodo vpisal v kazenski list.
Trst, — Umrli so: Minič Antonija, 72 let, Sancin por. Fon-zari Karmela 33, Plžmot vd. Kovač Frančiška 86, Ortman por Koloper Frančiška «2, Rubeša Anton 82, Semek vd. Seukovt Uršula 72, Likof Alojz 67.
Trat. — V Port Saldu se Je ra nil na parniku Andrej Valčič star 28 let iz Pulja. Prepeljal so ga v Trst.
Trst. — Pri delu se je rani 35-letni delavec Alojz Žagar. Dobil je veliko rano na nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Trat. — Težko se je ranila 18 letna Roza Oblat iz Rocola, ko je padla s kolesa. Z obrazom je za dela ob cestni kamen, se ranila na čelu in po obrazu ter si zlomi la desno roko.
• Trat. — Ker Je ukradel to poletje 26 "angurij'V je bil 35-let ni Kari Sulčič obsojen na 10 mesecev zapora in 1000 lir denar ne kazni.
Trat. — V težkem stanju so Nripeljali v bolnišnico 32-letno Smilijo škerlevaj. ki je padla K okna na cesto. Čeprav je bilo okno visoko samo 2 metra je Škerlevajeva dobila selo teške notranje poškodbe, tako da zdravniki dvomijo, da bi jo mogli o-hraniti pri življenju. 1
Iz Slovenije
ZMEDE ZARADI SNEGA
Radovljica, 26. decembra. — £o je v prvi polovici decembra deževalo, so se ljudje tola-;ili: "To gre-n« račurt snega!" Kakor pa se je izkazalo v drugi polovici tekočega mesece so se zmotili. Ko je pričelo mesti, je hitelo in hitelo, da je bilo v ne-laj urah snega na debelo. Od začetka, ko je padlo snega 20 cm n je nato malo ponehalo, so bili mnogi zadovoljni, češ: bo vsaj ep božič. Ko je pa pričelo spet frčati z neba, so postali ljudje :ie bolj zaskrbljeni. Edina tolažbe jim je bila, da so se v lepi, dolgi jeseni preskrbeli z dr<mi n steljo. Obupani so postajal), ko ni hotelo nehati, dasi je bila snežna odeja že presegala pol metra. V noči od petka na soboto pa je le prenehalo.
Ves čas hudega sneženja si ni nihče upal izpod strehe. Prav zaradi tega je bilo tem težje pretrgati ceste. Od vasi do vasi so držale le slabe pešpoti. Vsar k^o je šel rajši peš, kakor da bi mučil konje. Nič dosti boljše ni bilo na glavnih cestah. Tam je sit^er cesto pretrgal snežni plug, toda komaj je bila cesta očiščena, že jo je zapadel nov sneg. Kako močno je snežilo na Gorenjskem, najbolje pričajo avtomobili, ki so tičali in nekateri še tiče v snegu na veliki cesti. Ko je bil debelo snežno odejo pretrgal snežni plug. mu je sledil velik avtobus iz Ljubljane. Prišel pa je le do klanca pri Podbrezjah. Tam je obtičal Že v sredo in tičal do sobote. V teku treh dni se mu je pridružilo še pet drugih manjših tovarišev — osebnih avtomobilov, ki so skušali tu pa tam drug drugemu pomagati. V betinskem klancu pri Bledu so v petek in soboto dopoldne tičali trije avtomobili z Bleda. Pa tudi po drugih gorenjskih cestah so obstala v snegu težja motoma vozila.
Prav tako otežkočen kakor promet z avtomobili je bil Železniški promet. Marsikdo, ki se je bil že dolgo veselil, da bo prebil božične praznike v krogu svojih dragih, je nejevoljno stopi cal po železniški postaji in čakal na vlak, ki ni hotel in ni hotel priti. Tisti, ki so imeli dolgo vožnjo, so obupavali sedeči v vlaku, ko nI bilo ne konca ne kraja križanj, ki so jih neprestano povzročali zamujeni vlaki. Čakanje je postajalo obupno, ko vlaki, ki so postajali na postajah, zaradi poledice na tračnicah niso mogli speljati. V mnogih primerih so zamrznile zavore.
Kljub temu, da je nehalo sne žiti že v petek zvečer, pa zmede in zamude še v soboto niso prenehale. Tako so prišli potniki na postajo v Radovljico, in čakal na brzi vlak, ki odhaja iz Radovljice nekaj minut pred osmo. 2elezniški uslužbenec pa jih je razveselil z novico, da ima brzec še iz Nemčije 118 minut zamu de. Bila je ura že deset, toda vlaka še ni bilo. Ljudje so pri čeli prihajati na osebi^rvlak, k odhaja iz Radovljice malo pred pol enajsto. Pa tudi-tega vlaka ni bilo do enajste. Omenjeni
naselbin
(Nadaljevanja s t. strani.) j { že od leta 1922; nadalje s Martinom Debevškom, z J. Ocvirkom n drugimi. Potem so me peljali h KKmenčičevim, kjer me je gospa z veseljem sprejela, toda spat nisem šel, ker se je razvila vesela družba. K meni pristopi neznan človek in me vpraša, ¿e sem tista stara štajerska korenina. Povedal mi je, da bi me rada videla njegova žena. Ko se je ženil, sem-mu namreč delal sliko, n^ katero je še danes ponosna. Sel je po ženo, s katero sva se takoj zavrtela. Pričeli so se vrteti tudi drugi, midva z Zofko KlobuČarJevo pa sva porabila priliko in poravnala naročnino za celo leto in se potem Še par-irat zavrtela. Mr. in mrs. Klo-bučarjeva sta se poslovila od Klemenčičevih in mene povabila, naj pridem v Latrobe na klobase, čeprav se ves svet jezi. De-ujem naj s^svtjjlm delom in pl-šeip dopise. Ce »e pa kdo dolgočasi z njimi, naj'pride v veselo drulbo In bo dfeležen tudi suhih dobas in prekajonih reberc s kislim zeljem. Tak je bil naš zaključek. Mr. In mrs. Klobučar, le nas še kaj obiščite in pripeljite s seboj tudi Fradelovo družino.
V Chesw!cku »o ml povedali, da njih klub dobro napreduje. Ce bo šlo tako naprej, bodo kma-u začeli graditi Slovenski dom ki bo ponos vsej naselbini. — H koncu želim izreči blag Spomin Josephu Komacu, družini in sorodnikom pa moje sožalje. Anton EMatiftek,
zastopnik Prosvete
rlasovi iz
se ustavila v Moon Runu, Pa.,
pri prijateljici (seda?* vdova) Ani Mlekuš. Tudi tam sem bila epo postrežena, da kaj takega nisem pričakovala. Torej najlepša hvala mrs. Mlekuš in drugim, s katerimi sširt se tam spoznala par dneh mdjega obiska v Moon Runu.
Končno se vam vsem skupaj še enkrat zahvaljujem z« vao prijaznost in postrežbo, katero Ste ml izkazali za časa mojega pettedenskega bivanja med vami. Posebno srčna hvala moji sestri in družini. Ta obisk mi bo oštal v trajnem spominu.
Agneu Gabrtan, 81.
Snidenj4 po dolffih letih Red I*dge, Mont. — Kakor
mnogo drugih, tako sem se tudi jaz podala v to deželo za irečo pred 28 leti. Pusti Is sem svoje drage s upanjem, da se sopet vrnem nazaj v nepozabni rojstn kraj. Zal, da mi tega obfska razmere ne dopuščajo. Dolgo sem si želela videti vsaj mojo mlajšo sestro, ki se nahaja v Newi Jerseyju. Njenemu večletnemu vabilu sem se končno odsvala In zapustila Red Lodge dne 14. novembra. Vožnja z, vlakom se m je jako dopadlajn sem dospela do cilja brez vseh neprilik.
Da je bilo snidenje veselo in ginljlvo, se razume. S sestro se že nisva videli 28 let in mi je bila torej osebno nepoznana, njenim soprogom sta mi pridno stregla in se trudila, da mi napravita čim prijetnejši obisk kakor tudi drugi prej neposnar ni rojaki, ki so se trudili, da m razkažejo čim več zanimivosti velikih mest. Videla sem mnogo zanimivega, kar mi bo ostalo v trajnem spominu. Hvaležna sem vam, ker ste mi dali priliko in se trudili, da si ogledam razne umetnine in Človeške Iznajdbe. Toda pri najboljši zabavi je pri šel Čas, ko sem se morala posloviti od sestre in njene druži ne ter od drugih zhancsv in se vrniti k mojemu soprogu in družini. Med potjo domov sem
vlak je nato odpeljal vse potni ke proti LJubljani. Toda tudi to Je bila vožnja posebne vrste. Na vsaki postaji, kjer so čakale ve like množice ljudi, so bile zarad križanj nove zamude, tako da so potniki, ki so čskali na vlak v Radovljici že ob osmih, dospeli v Ljubljano šele ob pol dveh popoldne. Tako zmedo Je po vzročil prvi Ištošnjl sneg ns Go renjskem.
Trat dobi, kot prvo meeto v I-■»«JI etektro-evtomatllea vodič.
V najkrajšem času bodo v Tr «tu zaključena dela na uredit ri posebne avtomatične postajI-i, ki bo slulila kot vodič po me >tu PostajIca bo urejena Uko. la bo na veliki ploskvi zarisan oris Trsta, ki bo imel na vaš-iej*ih mestih vdelane majhne
Pogftsd aa
I je v zvezi s eatollčenje« novegr predaedalka čile Jake replike Pedra
trnke. Na pritisk ns gumb. ki Terde v Heat lega.
"Denar" t> Clevelandu
Cleveland, Ohio. — Odkar je denar v rabi kot prometno ared-stvo za nakup človeških dobrin. ,e vednob obstajal velik lov za ljim. Tako je še dandanes. Vsakdo si Želi denarja, s katerim bi si rad nakupil svoje potrebščine, nekateri pa tudi luksuz. Med bogatini in med delavskimi sloji obstoja hrepenenje po več denarju. Vsled tega se ljudje po-sftlujejo raznih meibd, da pridejo do denarja. Spretni igralci na borzah igrajo za velike vsote denarja. Včasih ftnajo srečo, da nekaj profltirajo, včasih pa pride polom in do malega vse izgubijo. Moj nšmen pa ni opisovati potov, kako priti do denarja — Uh je več, pa meni niso tnana. Ce človek ni rojen pod iravo zvezdo, ne bo hlkd+r de-ežen denarja čez svoje nujne potrebe, Še za te gre dostikrat zelo trdo.
Dramsko društvo Ivan Can-ksr v Clevelandu si je za otvori-veno predstavo sezone 1988-39 izbralo izvrstno kbinedijo "Denar" v treh dejanjih, ki jo je spisal Andrej Kobal iz New Yorka. Igra je povzeta it resničnega današnjega življenja naših Judi v New Yorku in je v Vseh ozlrih "up to date". Je to popolnoma nova igra. Prvič bo Igrana v nedeljo, 22. janusrja, v S. N. D. na St. Clair Ave. Pri-č«Uk ob 3. url popoldne. Vstopnina Je zelo nidta, samo *5c Zvečer po Igri se vrši ples. Itfra jo bratje Germ. Vstopnina Je sa to tako nizka, da se omogoči po-set Igre vsem, ki niso pri posebno velikem denšrju, da sejob gledanju igre zopet enkrat polteno nasmejeU in razveselite Kot sem že omenil, "Densr" Je (zborna komedija, nanašajoča se ns naše ameriško žlvlje nje. PredsUvlja slovensko dru ŽJno Toma Berca, ki dela iprl WPA v New Yorku In služI bor no, kot je Um določeno. Je po hleven, priprost mož, ki vzroj samo tedaj, če ga Ima malo 'po< kepo*. To bo poznani humorist Anton Eppich, ki obeta v svoj vlogi stoodstotno se uveljsvlti.
Njegova Žena Neža je izred no skrbns, v začetku pretirano skopa, pohlepna po denarju in oblsstns, ko pa pride do denar Ja, se ji razvije slsbost za lišpa-nje — kako, bosU pa videli igrir Nežo bo predstavljala vsem poznsna gostllnIČarka in Igrslks pri "Csnksrju" od usUnovitve mrs. Josie Močnik. 2e vnspre vem, da bo to vlogo dovršeno iz-vedla	^ H
Zakonca Berce Imata slha Do nalda, ki pohaja višjo Javno šolo v New Yorku. Učni predmet v Šoli mu ne gredo preveč v gla vo, razen računstvo, v katerem Je slučajno najboljši. Je Jako žl vahen, prikupen fant, za svoja leU lepo razvit, ftofira šolskega ravnatelja v Šolo Iri domov ter sl Uko pridobi njegovo precej šnjo naklonjenost. Principal gs navduši za "stock msrket". češ, da tudi sam tam Igra, ker zs služek, ki ga dobiva kot prin cipal, nI kdovekaj, Donaldovo navdušeno pripovedovanje o pri liki igranja na stock market u omehča materi srce, da izda «krivnost, da ima prihranjenih dvesto dolarjev, o katerih ni ve deta živa duša In mu jih oblju bi dati za začetek igranja na borzi. Donald poskusi svojo sr#~ Jo, ki mu je takoj mila od prve ga dne in v nekaj meeecih sl je revna Kercetova družina toliko opomogla, da Je oče pustil delo pri WPA in so se selili v, "bolj II" del meeU. kjer skuša ga Berce t»» v a stanu primerno živeti. To pa povzroča vsakovrstne smežne dogodke, <fe J* B* P***'1 od smeha, Donaida bo pradsUv- j
Ellen S. Woodward, članica odbora socialne zaščite.
V Ameriki je že stara navada, da marsikatera družina oddaja sobo v najem "rumerju", ki z odvsetjem sobe pomaga plačevati najemnino. Tako ima tudi iercetova družina stanovalca Vneta Žolno, ki p zastopnik ve-ike zavarovalne družbe. Nekdaj e Cene veliko agitlral za naše organizacije in društva, ampak od tega ni imel nič, pa se je udinjal za zavarovalninskega agen-Ul in aluži skromen komišen. Je samec in v ljubezenskih sadevah precej neroden, : Tudi Cene gre s Donaldom na stock market in ma srečo. Ceneta predstavlja Maks Traven, ki je znan igralec "na Jutrovem". i
I*-Montane prideta na obisk v New York AgaU, mlada vdova, slovenska farmarica, botnr Donaldu in ožja rojakinja Ber-cetovih iz starega kraja, in A-malijs, mlada učiteljica. Agata j« zdrava in čvrsta, v denarnih zadevah modra in ji ljubezen, ki se rasvlje med njo in One tom, prav pride v denarni špekulaciji. Amaliji st pa pozna, da še ni bila prej nikjer po svetu. Neizkušena se takoj zaljubi v Do-naida in v Zadnjem dejanju sanjari o nesrečni ljubezni. Agato bo predsUvljala poznana mra. Emily fivigel, ki Je tudi pri Cankarju praigrala mnogo vlog in ste lahko gotovi, da bo tudi tokrat original. Učiteljico Emilijo pa pradsUvljs Joyce B. Gorshei ki Je pred leti nastopala v mladinskih iyrah pod režijo gospe Avguste Danilove. Sedaj nastopi prvič med odraslimi igralci. Njeno veselje do igranja ji lah ko pomore, da bo še dobra igral ka.
K Bercetovim dovažk mleko slovenski mlekar l<onis, katerega bo predstavljsl poznani pevec John Lube in nam bo tudi sa nameček kater«» /apel
Obleko čisti John, ki ima po-težkoče s gos i »o Bercetovo. "Dry Clesner" bo Rudy Germ, ki smo gs ie večkrat videli, ds je nsdarjen igralec.
Najemnino bo tirjsla sitna hišna gospodinja. Katera bo, boste že videli v igri.
Bercetovl so sl potem, ko so sl nekoliko opomogli na stock msrketu, najeli služkinjo, to Je Suzi, ki se potihoma muza in posmehuje Bercetovim, ko vidi njih vsestransko pretiravanja Kuzi bo poznsna Anna Cirnaki Schuster, ki Je poznana dobra Igralka.
To Je kratek opis karakUr jev, ki nastopajo v komediji "Denar", Poleg tega, da je U igra sijajna komedija, je tudi poučljlva, ker točno razloži kako se Igra na stock msrketu. V New Yorku žive oaebe, katere si je avtor igre Andrej Kobe! vzel za vzorec v tej igri,
Igro rožirs predsednica društva ga. AntolnetU Himčič. M to ign»'sijajna komedija. Je tudi kar dvajseto sezono svojega igranja. Torej na avidanje pri "Denarju" v H. N. Domu, v ne-(leijp 22. Jan, ob 3. url popoldne.
Erazem Gorahe.
Zgodovina priseljevanja drotnatizirana za radio
Velika selitev narodov preko morja na ameriško obal in od . tam preko kontinenta do drugega oceana — naseljevanje An-gloiev, Spancev, Ircev, ftkandl-navcev, Nemcev, Italijanov, Slo- * vanov in drugih — dogodek brez primere v človeški* zgodovini— tvori predmet 20 dramatičnih radioprireditev s strani federalnega prosvetnega urada in Columbia Broadcasting Sistema v sodelovanju z drugimi prosvetnimi organizacijami. Ti broadcast i gredo pod imenom "Americans All, Immigrants All" in se dajejo vsako nedeljo popoldne ob JTKastern Standard Time o-ziroma ob eni popoldne Central Time; ali 11 sjutraj Pacific Time. ,
Prebivalstvo Združenih držav Je že v kolonialni dobi, dasi poglavitno angleškega izvora, vsebovalo ljudi is vseh delov sveta. Od 1, 1820, ko so začeli držati redne zapiske o imigraciji, je več kot 88,000,000 priseljencev prišlo v Združene države. Vrsta radioprirediUv skuša predočiti, kaj ao ti novodošleci pretrpeli in dtuiegli in kaj je ta dežela storila tanje.
Prav sa prav je to alnerlška zgodovina s novega vidika s poudarkom na priseljene narode. Poalušalcl na radio Čujejo gla-«0ve is minulosti — vrisk Indijancev, pozive borllcev za ver-sko In državljansko svobodo, pravdanje In barantanje voznikov po puščavi in brodarjev po reki Ohio, pohlevno petje uatra-tenlh .črncev, glasove upornih borlteljev za neodvisnost in ra-ziskovateljev ameriškega kontinenta,
Začenši s "odpiranjem mej" radloprlredltve zasledujejo angleško In špamrito dedovlno A-meriks in pridobitev svobode potom žrtvovsnja In sodelovanja vseh teh mnogih narodov, ki so ustvarili ameriški narod. Veliko vlogo, ki jo je Črnec igral v smeriškem gospddanrkem In u-metnlškem življenju, je poudarila ena Izmed prireditev. Prireditev dne 26. decembra Je bila posvečena franeoeko govorečim ljudstvom v Združenih državah — Hugenotom, Belgijcem, francoskim Švicarjem In kanadskim Francozom. V prireditvah meseca januarja se bo razpravljalo o Ircih, Nemcih In ftkandi-navcih. Sledile bodo potem povesti o Slovanih v Ameriki, Židih, Orientalcih, Italijanih in drugih skupinah. Zaključne prireditve bodo opisale prispevka priseljencev v Industriji, znanosti, umetnosti, rokodelstvu in soclslnem napredku.
To Je poskus povsem nove vrste ns polju rsdls in otvarjs nove možnosti sa poljudno zabavo In vzgojo. Napravili se bodo tudi rekordi za šolsko rabo.
B rož urica na štirih straneh, ki daje posnetek teh 26 radioprireditev, je bila pripravljen* za brezplačno distribucijo. PJ-. amo all dopisnica, naslovljena na "Americans All, Immigrants All," Washington, D. C., vam prinese to brošurico z obratno pošto.-^LIH.
Španska vlada izpustila politične jetnik*
Valenclja. ApanlJa, ti. Jan. — Vsi politični jetniki v sUrosti 60 let in več ao bili (spuščeni is saporov na odredili civilnega governerja Manueia Molina Vlada Je naznanila, da bodo vsi »U-
Avtni delavci v protestni stavki
Toledo, II. Jan. — Petnajst članov avtne unije Je "obsedelo" v tovarni Canklin Pen Co. v znak proiasU proti premestitvi tovarne v Chicago. Unija trdi, da nI bila informirana o preselitvi. Nekateri utavkujoči delavci so delali v tovarni te družbe 15 do 30 let; t
Ijal Walter Levkr, ki je ns odru še mlada moč. ampak ima dober talent in obeU mnogo.
ne gl*de na prestopke, ki so Jih Izvršili.
Ali ftt# ttirdfeftl Hi dnevnik Trdavftn-f Podpirajte svoj Hat t
Sest Arabcev obsojenih v smrt
Jeruzalem, 11. Jan. - šest A-rabcev, ki so bili ujeti v bitki S angleškimi četami pri Hebronu
S	decembra, i« b,,u ob*
rl politični jetniki pomiloščšiir „0jtllj^ v gmrt ru «bravnfvl
pred angleiklm >ojaiklm sodiščem na obtožbo nošnje orožja.
LIHTNK A UMSPNIftTVA
Brooklyn, M. Y„ t. K J Hvala z« poslan izrezek.	, „
jm^m	- ruh» Mlnin«	^Hl^t''
^■r juäüe proge
- "The Hunnr SM« tf IIm Atlantic" W	Ntjhltnjis dlrafctna panika	^B
F	Tu ao briljantna "Sviiina plutja" »dru-	™
lena vmIi polnih utfobnoatft JUŽNE PSOGS a nenadomestljivo udubnostj« in poalugo svetovno »lavnih italijanskih paralkov. Zunanja iivljenje aa počitek ali «abavo na aoiniinlh krovih, va« ohranijo aadovoljne in aveie, dajo vao priliko ulitka vae tabave na oeeanakem potovanju. Turiatne in tratjaca ras red* ucodnoatl na vseh parniklh vam nudijo velika modeme kabina, Idaalne obednice, luksirjoxne dru lab ne aobe, fina hrana in ekaelentna poaiuiba.
VULCANIA - SATURNIA
DIREKTNO y JUGOSLAVIJO II. JANUARJA	15. FEBRUARJA
REX ■ C. DI SAVOIA - ROMA
P raka Genoe: S«. JAN. — 4. i« U. ERB. — 4. i« U. MARCA trn pojaanlla obratiU ae na poobJaft£eneca aitenla, ali na uradi i k Italijanske Linija. Ul N. MICHIGAN AVE.. CHICAGO A
Četrtek, 12. januarja
SIGRID UNPSET
JENNY
ROMAN
PoêlvwmtU Fran Alkrêeki
ganjenostjo mi je tovariš zasU-|če bi bilo po meniL Pomagal sem t * '	• -- -	■ -1 —---- — toda zaman. V
vil vprašanje. Ustnice so mu za-1 si na noge trepetale, lice pobledelo. Prijel Uegnu je tičal izstrelek noga je
l	' ,rr 1__« 11 UM. »^(»listin ¿K «lom.
me je pod pazduho In se počasi
Sedemnajstega januarja, je praznovala Jenny svoj rojstni dan. S Frančiško sta hoteil I prirediti skupni obed zunaj v campagni, v neki mali oaterljl na Vil Appia nuova. Povabili h ta Ahlina, Heggena, Grama in gospodično Palmovo, danako bolniško sestro.
Odšli so paroma s postajališča cestne železnice po beli cesti, vsi obsijani s solncem. V zraku je trepetala pomlad — rjavobleda cam-pugna je bila vsa oblita s sivozelenim svitom in'ttftrjetice, ki vso zimo niso prenehale cveteti, no se pričele razprostirati v srebrnoblestečih preprogah. Tudi šopi nestrpnih svetlozelenih brstičev na bezgovem grmovju vzdolž ograje so
postali večji.
Visoko gori pod slnjebledim nebom so viseli in trepetali škrjančki. In vse Je zavijala vase toplota — Um notri pa je ležala sopara nad mestom in nad grdimi, rdečežoltimi skladi hiš, ki no bllu raztresene po ravnici. Skalovje Albanskih gora z belimi mesteci Je blestelo skozi meglo za ogromnimi loki viaduktov. * Jenny in Gram sta hodila spredaj, on je nosil njen svetlosivi dežni plašč. Ona Je v svoji črn i svileni oblek! kar sijala od lepote — še nikdar je Helge ni videl drugače kakor v sivi obleki ali pa v kostumu ln bluzi. Danes pa mu je bilo, kakor da je to neka nova tuja ¿ena, ki hodi ž njo. Vse voljne in mehke so bile črte njenegs vltkegs telesa v tej svetli črni obleki, ki je bila zgoraj Izrezana v ozkem globokem četverokotu tja do oprsja. Koža in lasje so ae ji odražali v svetlem blesku. Na glavi je imela velik prav tako črn klobuk, a katerim jo je Helge že prej nekoč videl, ne da bi bil posebno pazil na to, Celo njena svetlo-rdeCa biserna ogrlica okrog vratu je bila videti drugačna v tej obleki.
Obedovali so zunaj na solncu pod golimi vinskimi trtami, ki so črtale na namizni prt fino, sin j kasto senčno mrežo. Gospodična Palmova in Hegge n sta okrasila mizo z marjeticami; makaroni pa so bili že zdavnaj pripravljeni in drugi so morali čakati, dokler nista onadva ' prišla z dekoracijami. Toda jed Je bila dobra in vino Izvrstno, sadje pa je Cesca sama izbrala v mestu in ga prinesla s sabo, prav tako kavo, ki jo Je hotela pripraviti sama; vztrajala je na tem, hoteč se zagotoviti, da bo tudi dobra.
Po obedu sta šla Heggen In gospodična Pal-mova naokrog ter proučevala mramorne okr-ške — ostanke reliefov in napisov, ki so se našli na posestvu in so jih vzidali v hišno steno. Kmalu nato sta izginila za vogalom. Ahlin je "obsedel za mizo in kadil na solncu s polzaprtimi očmi.
Oaterija je ležala na pobočju griča. Gram ln Jenny sta na slepo srečo pričela plezati po strmini. Ona je utrgala nekaj majhnih divjih meaečkov, ki ao kukali iz rdečerumenega peska
I K) pobočju. lr
"Teh Je silno veliko na Montu Testaccio. Ste že kdaj bili Um, gori, Gram?"
"O, že večkrat. Se predvčerajšnjim sem bil lam in si ogledal protesUntovsko pokopališče. Kamelijeva dreveaa ao kar posuta s cvetjem, ln v sUrem delu sem našel anemone v trkvi."
"Saj za te je zdaj čas.M Jenny je narahlo zavzdihnila. "Zunaj pred Ponte Molle v bll-žjni Vie Caasia jih je nič koliko. Gunnar mi je davi prinesel raze vele mandljeve vejice — na španskih stopnicah ae že dobe. Pa te ao gotovo umetno vzgojene."
Dospela sU na vrh in šla preko polja. Jenny je gledala k tlom. Med nizko, krhlo travo Je vsevprek poganjalo Iz tal. Zvezdice pisanih oeatovih lističev in nekaltfh velikih srdbrno-sivih listov so sUle Um ln se grele v solncu. Jenny in Grsm sta krenila proti osamljenemu zidovju, ki se je dvigalo is porušenih sipin sredi trate brezoblično in brezimno.
Hleda, sivozeletia se je razprostirala campag-ua okrog njiju s svojimi mehkimi valovi pod svetlim pomladanski mneboni in gostolečimi škrjančki. NJentt meje so tonile v aolnčni sopari. Mesto za njima je bilo aamo še sveUl zračen privid, skale in oblaki ao se stekaliA$rug v drugega in žolti loki akveduktov so štrleli iz svetlobne megle, da so se spet izgubljali tja proti montu. Vae neštete razvaline so bile samo še majhni blesteti košfki zidov, razauti po tem zelenju; pinije in evkaliptova drevesa pa so stala pred rožnatordeCiml in okrastožoltimi hišicami neizmerno osamela, mrka in zapuščena sredi tega vedrega predpomladanskega dne.
i "Se. spominjate prvega jutra, ko sem bil tu doli, gospodična Winge? Bil sem ves razočaran, pa sem mislil, da je bilo temu krivo moje
veliko hrepenenje in moje vroče sanje, ki so | pred tanki. Večji del mojega top-bile tako bogaU, da ae je morala resničnost do- -
Ste kdaj opazili, ka-
obrniL
" — Pusti vlak, naj gre! Ostar ni to noč pri meni, prostora i-mam dovolj.
Prikimal sem. Vrnili smo se. Boehmer je začel:
^ Bilo jr v začetku leU 1918. Znano ti je, da sem prejel tedaj ukaz, pobrigati se za obrambo
zdevati pusU in klavrna.
ko je, če leži človek poletnega dne na solncu z zaprtimi očmi? Ko jih spet odpre, so na mah vse barve kakor poslvele in ugasle. To pa je zaradi tega, ker so oči oslabele in nezmožne, da bi zajele vso raznojlkost barv, kakršne so v resnici — prvi vtis Je zmerom nepopoln in boren. Ali razumete, kaj hočem reči?" Jenny je pokimala predse. "Podobno se je godilq meni spočetka. Rim me je porazil. Tedaj sem zagledal vas — vsa visoka, svetla in tuja ste križali mojo pot. Frančiške nisem UkoJ opazil, temveč šele pozneje v krčmi. Prišel sem v vašo družbo med same neznane mi ljudi — bilo Je prav za prav drugič, da sem zašel med tuje ljudi — tisto bežno kreUnje doma med šolo In domačo hišo ne šteje. Za nekaj trenutkov me Je to Uko zbegalo — mislil sem, da nikoli ne bom mogel govoriti z ljudmi. Tedaj so me obhajale misli Ua domovino. „Skoraj zahrepenel sem po nji in po Rimu, o katerem sem slišal in kakršnega sem videl na slikah. Veste, moj oče —" Za* smejal se je za hip. "Menil sem, da se ne bom mogel znajti na drug način. Opazovati slike, ki so jih drugi naslikali, brati, kar so drugi napisali, razvozljavati in urejati dela drugih ter živeti z izmišljenimi ljudmi iz knjig — to jes bilo moje življenje. Med vami sem se počutil Uko brezupno samega.
Tedaj pa sem slišal vas, ki ste govorili o samoti. Zdaj razumem to.
Ali vidite tistlle stolp Um zunaj? Tam sem bil včeraj. To je ostanek neke utrdbene naprave iz srednjega veka, iz viteških dni. Prav za prav se je obdržalo še precejšnje število takih stolpov v okolici mesta kakor tudi v mestu samem. Med pročelji hiš na ulici lahko naleti človek na vzidano steno skoraj brez oken — to je boren preoeUnek iz Rima roparskih vitezov; O tem časi| je razmeroma najmanj znanega. Jaz sem se prav za to pričel zdaj najbolj zanimati. V arhivih zmerom znova naletim na imena mrtvih ljudi, o katerih pogoeto ni znanega dosti več ko ime. Mene pa mika, da bi zaznal več o njih. Jaz sanjam o Rimu srednjega veka — ko so se borili po cesUh in krvaveli iz vročih rdečih grl in je bilo meato polno roparskih gradov — in so sedele v njih zaprte njih žene, hčere teh divjih živali, njih rodu in krvi — in se je dogodilo, da so tudi one udrle ven in se vrgle v življenje, ki je vabilo okrog črnordečih zidov. — Malo nam je znanega o teh časih — nemški profesorji so prepadeni in se ne zanimajo za to, ker ne morejo napraviti iz njih nositeljev abstraktnih idej. Bog nebeški, kakšna struja življenja se je razlivala po tej zemlji I Valovi so se lomili na slednjem skalnem grebenu, ki je nosil mesto in grad. Pa kljub temu se dvigajo skale preko vsega prej ko slej gole in puste. Glejte, tc neskončne množice razvalin samo tu zunaj v campagni. In vse te gore knjföld so bile napisane o zgodovini Iulije — da, o vsej svetovni zgodovini. Cela vojska mrtvih ljudi, ki jih poznavamo. Kako bore, bore malo je kljub temu osUlo od vseh teh življenjskih valov, ki so se iztekali preko sveU, drug za drugim . . .
Meni pa se ravno to zdi Uko čudno l Toliko sem zdaj že govoril z vami, Jenny. In vi prav toliko z mano. Pa kljub temu vas čisto nič ne poznam. Kako zdajle stojite Um, morali bl se sami videti, kako se vam blešče lasje, tako ste tudi vi Uk nežna stolp zame. To ravno se meni zdi tako čudno.
. Ali ste že kdaj mislili na to. da še nikoli niste videli svojega obraza? Samo podobo v zrcalu. Svojega obraza, kadar spi, če zatisne oči — tega ne moremo nikdar videti. Ni to nekaj čudnega?
Takrat je bil moj rojstni dan. Danes je vaš. Osemindvajset let vam je. Ali ste močno veseli tega? Saj je po vašem mnenju vsako leto, ki ga je človek preživel, nekaj dragocenega."
"Tega nisem rekla. Dejala sem samo, da se mors človek v svojih prvih petindvajsetih letih pogoeto z marsičem boriti, tako da je lahko vesel, kadar Jih prebije —"
"Pa zdaj?"
(Dalj* prihodnji*.)
niškega moštva so bili dodelili k pešadiji in za naš4 preosUle artiljeriste ni bilo lahko, voha ti ob vsaki nevarnosti po prednjih strelskih jarkih.
Nekega dne so javili leUlci, da leži pred našimi okopi tank ki ga moramo sestreliti, preden bo prešel v napad! Dobro, šel sem pogledat. Priplazil sem se
bila prestreljena aff celo zlt>m |jena. Kaj napraviti? Poskusil sem se splaziti z mesta. Toda čim sem se prevalil na trebuh, se mi je hotelo od bolečin stemniti pred očmi. In na hrbtu? No, tako je bilo sploh nemogoče premakniti se z mesU.
Ko sem se Uko naprezal, se je priplazil voljčfdt bliže. Opazil sem na njem jermen je nekakšne priprege in rJsilni sklep je bil storjen. Posltflna žival se je poeUvila tik mene, z rokami sem pograbil za usnjeni ovratnik psa in ga skušal pognati odtod. — Hajdi, marš, pojdiva! Toda pes se ni premaknil. Morda ni razumel povelja, morda ga je strah? Moral sem ga tedaj prisiliti. Splazil sem se pod njegov trebuh, pograbil voljča-
do žičnih ovir, uro in ure sem o- L jerm€nje' in ga p^i. To-
f*20^ £f*L	ne ? bl da pes je obstal. Pač, enkrat je
kui zHledfl. Seveda — Dred na-	* . ..
kaj izsledil. SevecUf- pred na-. ^^ krenil ulco> kakor da širni zakopiiso bile razvaline raz-	menoj k 80vražnim
dejanega skednja, znto mi m bir okoDomi MM W lo mogoče videti Unka, ki je le-|0K^0^ žal za njimi! S polkovnega po-
veljstva fo že nestrpno povpra-1 ševali. kaj je na stvari. .
— V eni uri bo zadeva rt; še-na! sem odgovoril. Čepel sem v
V meni je gorelo od nestrpnosti. Z desnico sem posegel po levem pasjem ušesu — bilo je odstrel j eno! . . . Segel sem z levico po desnem in zaokrčni voljčakovo glavo v smer k na-
svoji luknji, dokler se ni »tem- l, jarkom , ukazal naj nik>. Naglo smo se domenili s1
poveljnikom frontnega 'odseka, povezali 9 žico deset ročnih granat v venec in artirjerijska patrulja s podčastnikom Krael-merjem in desetimi možmi je pod mojim vodstvom krenila preko nevarnih zaprek na posel.
Sovražnika ni bilo nikjer. Pri-šli smo do prvih razvalin skednja, neslišno smo lezli dalje in se naenkrat znašli pred temno železno pošastjo. Počasi sem se dvignil s Ul. Nič se ni premak-
se prestopi.
Slo je! Cim sva se premakni la, se je pes ponašal kakor preizkušeni frontnik. Ob vsakem strelu se je naglo potuhnil name in se med odmori spretno plazil dalje. Kako previdno se je pretihotapil z menoj skozi žične ovire! Kmalu sva z zvesto živaljo dosegla naše predstraie — tiho sem zaklical znano' geslo in nekaj minut kasneje sva že bila v naših okopih. Se sem čul glasove tovarišev — nato se
rnilo. Previdno sem potipal mrz. I, je l&megm p0ffled in . . .
Zgodba o slepem psu
Sedeli smo ns vrtu prijatelja lioehmerjar zunaj v Potndsmu, pod znožjem prijaznega hribčka, Večer je ležal nad vrtovi, z jesenskega neba je migotal» nešteto zvecd, a nam se ni mudilo nikamor. Sedeli smo pri mizi. ure In ure ao ae vrstili spomini. Boehmer Je bil moj polkovni tovariš, tri leta ava preletela akttpsj, v blatu, med peklenskim .grmenje* topov na zapadni fronti. Mnogo, premnogo sva al imela povedati, vedno znova ava si za* sUvila vprašanje: "Ali še v#*r
in Takrat — k št pyomlnJair.
K «mm'no nem se le moral po-n lov it iT Zadnji vlak v Berlin ne čaka Boehmer je poklical psa, vitkega sivega volčjaka in me |M*premil po tihi poti skoei rad*'
'Prišli smo na piano. Morje valovite temlje se je kopalo v menetinl. notno tišino je motil Te lajež vaških pnov. *
Boehmer Je pokatal t roko: Si te bil kdaj tu? Tod dr* sirajo slepe p«e. Čudovita reč je takšen ponel, .
(Mm tali smo na men tu. Pes Je legel k gospodarje\ im migam in strigel s ušesi. Toda ni zalajal. Zdi se. da Je imel npoštovanje do tovarišev u ograjami. Samo
i lo Železo, sredi polodprtega žrela sem opa^i) cev stroj niče, Su I nul sem podčastnika z nogo. Po-Potegnil sem zažigalne vr-1 vjce granat, v naštel do ena in dvajset — dya in dvajset — in | zagnal granate v žrelo tanka.
Nepopisen pok je pretresel o-|zračje. Ogeitf. Tresk! Nov pok eksplodiral je bencinski rezervoar tanka.	9
—	Tako, stvar je rešena! V naglih skokih smo jo pobrisali nazaj. To je bil povratek! Z vseh [strani se je vsul nad nas peklenski ogenj. Tovariši so obležali na mestu mrtvi, razmesarjenega podčastnika je eksplozija granate vrgla naine. Težko breme me [je potlačilo k tlem. Vsenaokrog | so udarjeli izsrelkl, hotel sem si pomagati izpod mrtvega tovari-I ša. ko me je naenkrat prevzela grozna bolečina, da sem izgubil [zavest in obležal . . .
Dolgo že smo spet bili v Boeh-merjevem vrtu, ko se je zvesti pes z mrzlim smrčkom dotaknil prijateljeve roke, se je tovariš zdramil iz zamišljenosti.
—	Oprosti mi! Saj res, pove-I dati sem ti hotel zgodbo o sle-| pem psu. Toda — vse kar sem ti zdajle pripovedoval, spada | zraven. Prislul bi, kako je bilo ¡dalje, skoro bom gotov.
Ležal sem več ur v nezavesti [ med obema strelskima jarkoma. K zavesti me je zdramil rahel I dotik na glavi. Zdrznil sem se Jeli Kraemer? Saj je bil vendar 1 mrtev! S težko mujo sem posvetil z žepno baterijo tovarišu obraz. Ni mogoče — podčastnik je bil mrtev. Toda nekdo se me je moral dotakniti! Pa kdo? Prijatelj? Sovražnik? Mrzlo me je jspreletelo po vsem telesu in komaj slišno sem zaklical. Vse tiho! Iz previdnosti pred sovraž-| nikom sem baterijo ugasnil. Prestrašil sem se — glej, spet se je nekdo doUknil mojega obraza! Mrzla, mokra aoka je nežno se Igala po njem .. . lahko si pred težsk posel imat|stavljaš. kako sem tiščal zobe, da ne bi zavpit. Končno sem se
Dr. W. C. Mitchell, predsednik
Ameriške zveze za podvig znanosti.
Obstal sem, tako rekoč moral sem obsUti! Nekaj nedopovedljivega mi je stisnilo srce. Stopil sem bliže, žival je dvignila glavo, dvoje topih, slepih očes se je žalostno uprlo vame . .
—	Kaj ? Saj ... ni mogoče, to je ... Z nogo sem se dotaknil psa in tresoč se po vsem telesu sem komaj slišno izdavil*
—	Cezar!
Uboga, slepa žival je še bolj pridvigriila vrat. Strigla je z desnim ušesom, hrustančev ostanek odstreljenega levega ušesa se je komaj zaznavno premikal.
—	Cezar! Glasneje mi je ušlo iz grla, da me je slišal slepi in valid. Naglo je pograbil psa za ovratnik, ga rahlo stresel in pokorna žival je spet zlezla vase Nepremično je voljčak občepe na tleh, kakor da se ni nič zgodilo . . .
Poskusil sem še enkrat:
—Jpezar! — Toda pes se ni več zmenil.
—	Dajte mi dve škatlici vžigalic! sem ganjen dejal - inva-
' . . . Ves povezan Od šestih ran sem se zbudil šele po dolgem času v bolnici. Vojna je bila zame končana, rane so bile težje, kakor sem domneval. Ko sem se opomogel, mi je usmiljenka stisnila v roke usnjen pasji ovratnik.
—	Pozdrav od vašega rešitelja! je dejala. Dobro se mu godi, osUl je zunaj pri bateriji .. .
Pasji ovratnik! Obračal sem stvar sem in tja, na kraju usnja je bila pritrjena srebrna znamka z vtisnjenim napisom : Cae^ sar. Pariz, 17, Plače de la Cfo-corde.	v
—	Cezar? Pariz? To je bil torej voljčjak, ki me je rešil iz o-noetranstva smrti! Francoz! Zato, mi je padlo na um, ni mogel razumeti mojih povelj! In končno je le junaško opravil svoj sa-maritanski posel . . .
Lahko si misliš, prijatelj, da sem poskusil vse, dobiti psa na svoj dom. Ali — ni se mi posrečilo. Od baterije so mi pisali, da je pes zanje nepogrešljiv, zvest in vztrajen borec, ki ga nujno j^otrebujemo za najtežje ordo-naitčne posle. In moral sem odnehati . . .
Moj doživljaj se tako bliža kraju. Jeseni 1919 sem koračil po Potsdamski cesti v Berlinu. Na pragu neke hiše je sedel slepec, bivši frontnik in z milim, prosečim glasom klical:
—	Vžigalice! Kupujte vžigalice!
Le redki so se usUvili. Tudi jaz sem že stopil dalje, tedaj sem opazil ob invalidu psa. Žalostno je zrl voljčak pred se, rsz-trgan kos odeje se je tresel na njem v nastopajočem večernem hladu.:.
idu. Povejte mi, ali ni pSu zar ime?
Slepec je 1 skomignil z r ni:
—	Uplenjeni pes je menda b nekoč Francoz. Toda mi ga pt. znamo le kot Maksa! J
Mož je me*dtem pokazal na n* pis pločevinaste tablice, ki mu ie bila zlezla med noge.
—	Kdor hoče nam slepce* pomagati, je bilio> napisano ni na njej, naj naših psov ne ogo. varja in ne pita ...
Sel sem. Razumeš, kako mi je bilo pri srcu! In koliko obču dovanja imam, še zdaj do tak nega psa . .
Jutrnja zarja je že silila park, ko je moj vojni tovariš končal svojo zgodbo. Ganjen n sem mogel govoriti, molče sv si stisnila roko in se podala počitku.
(Po Edlef Koppenu—ine.)
Ali ste že naročili Proaveto a Mladinski Ust svojemu prijatelji edini dar trajne vrednosti, ki n ali sorodnika v dosiovino? Toji a mal denar lahko pošljete svoji
«BI V
ŽENITVENA PONUDBA Slovenec vdovec, star 50 let, proda, jslničsr, bi ¿e rsd seznanil s Slovenko staro 46 do 66 let v svrho ženitbt. Mors biti nsprednegs mišljenja, vešča v gospodarstvu in angleščine in mori imeti nekoliko kspitsls. Sliko in pismo naj se pošlje ns nsslov: A. K. Vdovec, 2667 S. Lswndsle Ave, "Chicago, 111.	—(Adv.)
HISA NA PRODAJ
6 sobna (bungalow) hiša, centralna kurjava, zaprt porčin garaža za 2 kari, se proda u $5600, ali zamenja za "cottage" hišo na 5138 S. Albany ave., Chicago, Ilir	—(Adv.)
ne Jih motiti. Jo!
Boehmer je razumel žival. Pri-lodločil: naglo sem potegnil pišto-
jazno je in dejal:
pot repi jal psa po vratu
— Da, da. moj mladič! Njim ni lahko! pomisli samo — in pri
tem se never je t"
tio
obrnil k meni — na disciplino, ki Jo mora Imeti slepi pes Le gospodar mu je vse. vsak potegljaj mu mora biti ukaz In celo ljudi, ki so dobri Ž njim. ne sme poznati . . . Boehmer je Utihnil in počasi
stopal dalje i,_____
— Si še Ail'tgflIMm — moje srečanje s «lepim ¡s«m?
NV še nisem vedel o tem, o-
lo. se sunkoma oklenil v smer, odkoder sem začutil prijem in posvetil s baterijo.
Potem ... roka s pištolo se ml je povesila ... Kaj misliš, kdo Je leial sa mano? Prekraaen, močan aiv voljčak je tresoč se. upiral velike oči vsme. Is krvavega gobca mu je tekla kri. Prvotno sem mislil, da je ranjen — toda v aveei a hudimi bolečinami na moji glavi aem hitro razsodil, da mi Je krasna žival litaia in blažila rane Medtem se je jelo daniti. Mo-
pazil sem pa takoj. • kolikšno ra| »em nemudoma odtod, drufa-
e e
Harry f. Ward, aik AmerMke lige za mir i« de
m<*Vra< iy\,	^ t
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Pe sklep« 1L rsdas konveaclje ss lahke asroél aa list Presvete Is prišteje edea, dva, tri. Miri aU pet člasev Is ene družine k eni naročnini. Ust Presveta stane sa vse enake, sa člaS« sil nečtsnn IS.00 ss eno letne naročnino. Ker ps člsni še plačajo pri asesmente $1.20 ss tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej nods) ni vrsoka. reči. ds )e list predrsg ss član« SNPJ. LUt Pronveta Je vaša Instaina in gotovo Je e vaskl družini nekdo, kl M rad čital Ust vsak dan. Ccss
listu Prosveta Je:		
Za Združ. držav« in Knnudo.fMe	Za Cicero in Chicago Je.	...$7.50
1 tednik le*............. 4.so	1 tednik in..........	... «»•
. 2 tednika in............ S.SC	2 tedniku In.........	... 5.1«
S tednike in.......2.40	S tednike in.........	... 2.00
4 tednike ln............ 1.20	4 tednik« In....... . .	... 2.71
6 tednikov in..:........ nič	6 tednikov in........	... u«
Za Evropo J«..		
Izpolnit* spodnji kupon, priložite potrebno vnete denarja aH Money Order v pismu In al nsročlt« Prosveto, Hat, ki Je vsšs lastnina.
PojasnileVsolej kakor hitro ksteri teh člsnov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo sahtevsl sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotlčne družine, ki je Uko skupno naročenn nn dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravnlštvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega n« stori, tedsj mors uprsvnižtvo inižsti dstum ss to vsoto nnročniku.
/ PROHVKTA. SNPJ. 2S57 So. Utrndni« Ave. Ckknge. III.
1)
Priloženo pdUIJnm naročnino sa liât Proa veto vnote $...
I»«....,.............................. Čl društva št.
Naslov
Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini mi aledetih član«* msj« družine:	—,
.................................Ô. društva št.
...............................ČL društva M.
................i...,..ČL društva H.
«>....... 7. :.T.T... ..............društ va M.
Pišete.
Nov naročnik
........¿..SUr naročnik
* ' ' ' •
...............