Glasilo Občine Ormož
Številka 54, september 2021
Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož
Ormoške novice
Ormoške novice
100 let Erike Ivane Pučko
Besedilo: Danijela Čurin Foto: arhiv CSO
Moja teta Erika je bila rojena četrtega septembra davnega leta 1921 kot drugi izmed štirih otrok Juriju in Antoniji Čurin. Otroštvo je preživljala v rodnem Ormožu skupaj s starejšo sestro Irmo in mlajšima bratoma Mirkom in Milanom. Po končani osnovni šoli se je odločila za poklic šivilje, ki ga je z veliko predanostjo opravljala dolga leta. Poročila se je z Jo-žetom Pučkom in skupaj sta se preselila v Slovenj Gradec, kjer sta si ustvarila družino. V zakonu sta se jima rodila sin Danijel in hči Marjeta. Nista pozabila na rodni kraj in velika želja obeh je bila, da se preselita nazaj, zato sta začela z gradnjo hiše v Ormožu in se ob Jožetovi upokojitvi tudi preselila, da bi skupaj uživala zasluženi pokoj. Žal pa je usoda hotela drugače, saj je kmalu po selitvi Jože umrl in Erika je ostala sama. Otroka sta takrat že imela svoji družini in službi v drugih krajih. Erika je prevzela vso skrb nad hišo in vrtom, še vedno je veliko šivala, prebrala nešteto knjig in si tako krajšala samotne dni. Vse dokler ni doma nesrečno padla in si poškodovala kolk. Zaradi poškodbe je bila začasno nezmožna skrbeti zase in tako se je preselila v Center starejših občanov Ormož, kjer prebiva zdaj že trinajst let.
Že kot otrok sem jo vedno občudovala, kako spretna je bila za šivalnim strojem. Meni in svojima vnukinjama je zašila veliko oblekic za punčke Barbie, ki jih je tudi kreirala sama. Lahko si predstavljate, kako ponosne smo bile, ko so naše »Barbike« imele toliko oblek, sploh v času, ko si po tovrstne igrače moral v sosednjo Avstrijo. In kako spretna je bila pri ustvarjanju teh majhnih oblačilc. Prav gotovo bi s tem lahko zaslužila bogastvo, a je ostala skromna in skrivala svoje sposobnosti. Za druge je šivala le oblačila za vsakodnevno rabo, kaj prikrajšala, zarobila, pokrpala ... Bila je tudi moja vzornica pri branju knjig. Velikokrat sva šli v knjižnico skupaj in vedno mi je znala poiskati zanimivo knjigo. Predvsem so ji bile všeč življenjske zgodbe graščakov in dvornih dam. Ta ljubezen do branja ji je ostala še danes, saj mi vsakič, ko jo obiščem, pa čeprav samo za minutko med delom, poroča o tem, kaj je prebrala v časopisu. »Veš, to da berem, me gor drži,« mi vedno reče. Seveda bere zdaj manj, a še vedno vzame v roke poleg dnevnega časopisa tudi kakšno knjigo.
Ker sem zaposlena v Centru starejših občanov Ormož in imam tako priložnost skoraj vsak dan spremljati dogajanje pri njej, sva se v teh letih še bolj zbližali. Velikokrat mi reče, da ne more verjeti, da je dočakala že sto let. »Če bi mi kdo to pred tridesetimi leti rekel, bi mu rekla, da je nor!« reče. A vendar je res. Vse najboljše, teta Erika, želimo ti še veliko zdravja in lepih trenutkov, pa tudi kakšno napeto grajsko zgodbo.
Kolofon
Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov.
Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož.
Odgovorna urednica: Alenka Lah.
Uredniški odbor: Tina Erhatič, Nino Miličic, Irma Murad,
Barbara Podgorelec.
Lektoriranje: Marinka Vnuk.
Naklada: 4250 izvodov.
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce, https://www.tiskarna-ekart.si/
Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož.
Obvestila uredniškega odbora
Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2021. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož.
Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18.
Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 3.12.2021. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani.
Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje.
2
Glasilo Občine Ormož, številka 51, december 2020
Ormoške novice
Pozdravljene drage bralke in dragi bralci,
začenja se jesen - to opažamo na vrtu, na drevju, na polju, v vinogradih, to čutimo v zraku ...
Poletje je nepreklicno minilo, a kljub vsemu je jesen lepa in tako polna barv, le ozreti se je potrebno naokrog. In ravno v tem čudnem in nepredvidljivem času bi se morali velikokrat zazreti v te čudovite jesenske barve, da nas napolnijo s pozitivnimi in lepimi stvarmi. Čeprav napovedi glede COVID-19 niso najbolj vzpodbudne, verjamem, da se ne boste vdali. Veliko lepega je okrog nas in čeprav smo omejeni na določene dejavnosti, imamo to srečo, da živimo v tem delčku sveta, kjer se lahko preprosto odpravimo v gozd, se igramo vrtičkarje na naših vrtovih in gredicah ali pomagamo kmetom na poljih in v vinogradih. Lahko se pa odpravimo le na kratek sprehod ali tek. In naj to jesensko sonce traja čim dlje.
Jesensko so obarvane tudi naše septembrske novice. Čez poletje se je nabralo kar nekaj člankov in novic, katere smo zbrali skupaj in so vas danes pričakale v vašem poštnem nabiralniku.
Kljub počitnicam, ki so jih imeli šolarji, je v naše uredništvo prispelo kar nekaj člankov iz njihovih ustanov, saj se z rezultati pridnih otrok lahko pohvalijo prav vsi. Še posebej smo veseli uspeha naših maturantov, ki so opravili maturo kar 100-odstotno. Kar nekaj je napisanega tudi o investicijah, ki se gradijo po občini, zbrali smo pa tudi veliko dogodkov, ki so se zvrstili čez poletje. Na Kogu so dobili novega vinskega kralja, v mestnem vinogradu so postavili klopotec, ki tudi letos naznanja jesen, na Krčevini so se pa lotili tekmovanja v oranju s starodobnimi traktorji. Proti koncu smo poskrbeli še za malo razvedrila z vici in še nagradna križanka vas čaka. Skratka razgibana jesenska številka Ormoških novic je pred vami.
In kaj naj napišem še za konec? Vsem našim šolarjem želim veliko uspehov v novem šolskem letu in naj se šole pred junijem naslednje leto ne zaprejo. Vsem ostalim pa veliko lepih jesenskih dogodivščin, pazite nase, pazite na svoje zdravje. Skratka vsem želim lepo, sončno in pisanih barv polno jesen, pred decembrskimi prazniki pa se spet oglasim.
Občina Ormož skupaj s partnerji izvaja projekt KNOW HOW Košarkina na Kogu
Občina Ormož je ustanovila partnerstvo, ki bo izvajalo teoretično in praktično izobraževanje ter usposabljanje v obliki predavanj, praktičnih tečajev in delavnic z namenom povečanja kompetenc na področju kmetijstva in podjetništva. Partnerstvo je uspešno prijavilo operacijo na ukrep 1.2.1 Spodbujanje partnerstev za podporo podjetništvu in kmetijstvu in pridobilo nepovratna evropska sredstva. Vodilni partner je Občina Ormož, ostali partnerji pri projektu so: Turistično in kulturno društvo Kog, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in HP HLEBEC & PARTNERS d. o. o. Operacija se izvaja v eni fazi v šestih delovnih sklopih. Sklopi so sledeči: Ureditev kotne kmečke kuhinje s pripadajočo opremo za izvedbo usposabljanj, kjer bo nabavljena naslednja oprema: kotna kmečka kuhinja, aparati za kuhinjo, kmečka miza, kredenca, stoli in miza na Kogu v Košarkini hiši. Nosilec te aktivnosti je Občina Ormož. Naslednji delovni sklop je Postavitev krušne peči za izvedbo usposabljanj na Kogu v Košarkini hiši; nosilec te aktivnosti je
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Sklop Vzpostavitev potrebnih prostorov za izvedbo izobraževanj, kjer bo nabavljena oprema: stoli za sejno sobo, miza za sejno sobo, vitrina, LCD projektor, platno, prenosni računalnik in LDC zaslon, izvaja ga pa Občina Ormož. Izobraževanja in usposabljanja pa izvajata partnerja Turistično in kulturno društvo Kog in HP HLEBEC & PARTNERS d. o. o. Promocija se bo izvajala preko IKT, oglaševanje bo potekalo preko družbenih omrežij, promocija je namenjena vsem na območju UE Ormož in ostalim, cilj promocije projekta sta pa rast gospodarstva in kmetijstva na območju občine Ormož. Nosilec te aktivnosti je Občina Ormož. Skupna vrednost projekta znaša 26.267,12 EUR, od tega financira projekt Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru Evropskega regionalnega sklada v višini 14.997,74 EUR. Projekt bo zaključen do 31. 12. 2021.
Občinska uprava
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
3
Ormoške novice
Razširitev ekonomsko-poslovne cone Ormož
Besedilo: Milena Debeljak Foto: arhiv
Zupan Občine Ormož Danijel Vrbnjak je dne 15. 7. 2021 podpisal gradbeno pogodbo za izvedbo komunalne ureditve obrtne cone v Ormožu z izbranim izvajalcem del, podjetjem Kit-ak d. o. o., in izvajalcem strokovnega nadzora za izvedbo investicije, Mind inženiring Ormož. Podpis pogodb za razširitev ekonomsko-poslovne cone bo omogočila dodatnih 13,5 hektarjev komunalno opremljenih zemljišč za potrebe širitve malih in srednjih podjetij. Vrednost pogodbenih del znaša 2.007.801,57 EUR z DDV.
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je z odločbo v mesecu juliju odobrila evropska sredstva za projekt Razširitev ekonomsko-poslovne cone Ormož. Občini je za projekt iz Dogovora za razvoj regij uspelo pridobiti 1.481.759,04 EUR (MGRT-EU) in 493.919,68 EUR (MGRT) nepovratnih sredstev. 242.637,15 EUR bo zagotovila iz lastnih proračunskih sredstev. Dela v Razširitvi ekonomsko-poslovne cone Ormož zajemajo: ureditev cestne infrastrukture (ceste: tri rekonstrukcije in novogradnjo, vse s pločniki za kolesarje ter pešce), ureditev fekalne in meteorne kanalizacije, vodovodnega omrežja, SN in NN elektro priključka, komunikacijske priključke (TK, CATV) ter cestno razsvetljavo. Projekt bo pospešil kakovosten gospodarski in socialni razvoj ter dvignil življenjski standard tako v Ormožu kot na širšem območju.
S pripravljalnimi deli je podjetje Kit-ak d. o. o. že pričelo v mesecu avgustu. Rok za izvedbo del je 30. maj 2022, vključno s primopredajo objekta.
Semenska banka za vrstno bogate travnike
Besedilo: dr. Damijan Denac,
direktor/CEO DOPPS-BirdLife Slovenia
Septembra 2021 smo pričeli z izvajanjem projekta LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253), ki ga sofinancirata Evropska unija in Sigrid Rausing Trust iz Velike Britanije.
V njem sodeluje pet partnerjev: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS, vodilni partner), Kmetijski inštitut Slovenije, Javni zavod Krajinski park Goričko, Javni zavod Triglavski narodni park in Notranjski park. Projekt bo trajal do konca leta 2026. Vrstno bogatih, naravovarstveno pomembnih travnikov je v Sloveniji čedalje manj. Ogrožata jih predvsem intenzivno kmetijstvo na eni ter opuščanje rabe na drugi strani. Z njihovim izginjanjem se izgubljata tudi vrstna in genska pestrost rastlin. Da bi ju ohranili, bomo v projektu v dve semenski banki pri temperaturi -20 °C shranili 12.000 vzorcev vsaj 300 raz-
ličnih vrst rastlin, ki rastejo na treh prioritetnih tipih travnikov (suhi travniki z orhidejami, volkovja, presihajoča jezera - slednja namreč poleg vodnih habitatov gradijo tudi različni mokrotni travniki). Semena bomo nabirali na 21 območjih Natura 2000 ši-rom Slovenije, med drugim tudi vzdolž Drave. Poleg tega bomo z uporabo avtohtonega, lokalnega semenskega materiala, kot sta zeleni mulč in semenske mešanice, obnovili 74,1 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000.
Precej projektnih aktivnosti se bo dogajalo v Naravnem rezervatu Ormoške lagune (NROL), kjer bomo v kleti delovne postaje vzpostavili duplikat semenske banke, obnovili 2,1 ha ekstenzivnih suhih travnikov, na njivi v lasti DOPPS testirali kalivost semenskih mešanic, izvedli demonstracijo delovanja krtačnega stroja, posebej izdelanega za pobiranje semenskega materiala s travnikov, ter mnoge druge izobraževalne vsebine.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021	964
Ormoške novice
Gradnja vodovoda na ormoškem območju poteka po
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
S položitvijo prvih metrov duktilnih cevi na Seniku, na meji med občino Ormož in Sveti Tomaž, na vodovodnem odseku Hajndl-Kostanj (Sveti Tomaž), je Komunalno podjetje Ormož 2. junija 2021 začelo z gradnjo vodovoda v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 2014-2020 (ormoško območje).
Gradnja teče po načrtih, dela potekajo istočasno na dveh gradbiščih. Do septembra je finančno realiziranega približno 15 % projekta.
Izvedenega je bilo 4 km cevovoda Hajndl-Kostanj, 500 m cevovoda Ormož-Hum, cevovoda Hajndl-Ormož, eden v dolžini 700 m in eden v dolžini 1.100 m. Prav tako tečejo pripravljalna dela na VH Vičanci, PP Vičanci VH Kostanj in PP Hum.
Kvalitetnejše oskrbe z vodo bo deležnih krepko čez petnajst tisoč prebivalcev
Gre za obsežen projekt treh občin (Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž), ki je bil zastavljen leta 2014 in prinaša izgradnjo ustrezne infrastrukture za kakovostno oskrbo s pitno vodo in izboljšavo hidravličnega stanja sistema.
Investicija zajema:
1	nov vodohran (Kostanj);
3 rekonstrukcije starih VH (Hum, Vičanci, Hajndl);
2	območji hidroforskih postaj (Hum in Vičanci); 1 rekonstrukcija prečrpalnice (Pušenci);
25.955 m posodobitve cevovodov brez vštetih prevezav (Ormož--Hum-Vodranci, Godeninci-Vodranci, VH Hajndl-Vičanci-VH Kostanj-Velika Nedelja-Podgorci, del Hajndl-Koračice, del Haj-ndl-Ormož).
Kot je povedal skrbnik projekta, mag. Roman Rozman, višji svetovalec za razvojne projekte gospodarske javne službe, prostor in varstvo okolja na Občini Ormož, je v vseh treh občinah 6.338 priključkov. Novih priključkov bo 14. Vseh prebivalcev, ki bodo deležni kvalitetnejše oskrbe, je pa 15.604.
Celotna vrednost investicije znaša 8.428.040,34 EUR z DDV, od tega so si občine iz Kohezijskega sklada uspele pridobiti 48 %, kar pomeni 4.062.150,91 EUR, in iz državnega proračuna 33 % ali 716.850,16 EUR. Razliko bodo prispevale Občine Ormož 33 % oz. 2.817.123,24 EUR, Občina Središče ob Dravi 4 % oz. 320.591,05 EUR in Občina Sveti Tomaž 6 %, kar pomeni 511.324,97 EUR.
Izvajalec gradbenih del Komunalno podjetje Ormož d. o. o. v sodelovanju s Cestnim podjetjem Ptuj d. d. bo gradnjo opravil za 7.677.171,76 EUR z DDV.
Storitve inženiringa po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Gradbenem zakonu pri izvajanju projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 4. sklop - Ormoško območje bo podjetje ProPlus opravilo za 82.228,00 EUR z DDV.
Izvedba ukrepov obveščanja javnosti v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 4. sklop - Ormoško območje, ki jih bo izvajala Kabelska televizija Ormož, pa bo vredna 23.655,80 EUR z DDV.
Gradnja bo predvidoma trajala do konca leta 2022, primopredaja opravljenega dela bo aprila 2023. Projekt bo tako zaključen maja 2023.
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
5
Ormoške novice
V Ormož prihaja Carthago
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Nemški proizvajalec avtodomov Carthago, ki v svojem slovenskem podjetju v Odrancih z več kot 800 zaposlenimi deluje že od leta 2008, bo svojo proizvodnjo razširil v Ormož.
Kot je ob podpisu sporazuma med Občino Ormož in podjetjem Carthago v začetku julija napovedala direktorica slovenske družbe Carthago Sandra Županec, bo proizvodnja predvidoma stekla do začetka leta 2023, že zdaj pa računajo tudi na delavce nekdanjega Safila. Trg počitniških vozil je zelo pozitivno naravnan, kar povečuje povpraševanje tudi po njihovih izdelkih, je dejala Župančeva. Ker so na zdajšnji lokaciji v Odrancih že precej prostorsko omejeni, so iskali druge možnosti in eno takšnih našli v Ormožu.
Na območju severne poslovne cone v Ormožu bodo tako odkupili dobrih 100.000 kvadratnih metrov zemljišč, kjer se bodo gradnje proizvodnih prostorov lotili v dveh fazah. V prvi načrtujejo zaposlitev od 300 do 400 ljudi, po dokončani drugi pa naj bi število naraslo na od 500 do 600 zaposlenih. Če jim bo uspelo dobiti gradbeno dovoljenje pravočasno, začetek gradnje načrtujejo v letošnjem novembru.
Naložba podjetja Carthago s sedežem v Aulendorfu je v prvi fazi ocenjena na okrog 25 milijonov evrov, druga naj bi pa bila prav tako vredna več milijonov evrov. V ormoški tovarni načrtujejo predelavo kombijev v počitniška vozila, medtem ko v Odrancih vse ostaja, kot je do sedaj, torej proizvodnja avtodomov, zato bodo še naprej vlagali tudi v tamkajšnjo lokacijo. »Seveda pričakujemo tudi pomoč od države, če bodo za to seveda pogoji in se bomo lahko prijavili na kakšen razpis,« je ob podpisu sporazuma v Ormožu še dodala direktorica Sandra Županec, da bi se to lahko zgodilo, je pa potrdil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. »To dokazuje, da imamo v Sloveniji pozitivno in konkurenčno poslovno okolje tudi za tako ugledna podjetja,« je dejal Počivalšek in dodal, da je na začetku slaba novica o odhodu Safila vse skupaj spodbudila k iskanju novih rešitev. To jim je v sodelovanju z Občino Ormož in podjetjem Carthago zdaj uspelo, kar je po njegovem mnenju še posebej pomembno, ker gre za obmejno območje, ki bo tako deležno
delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Minister Počivalšek je v izjavi v bistvu zagotovil, da bodo projekt podprli v vrednosti do 25 odstotkov, ob tem pa pripomnil, da so prav v sklopu sprememb dogovora za razvoj regij, ki sicer veljajo za več različnih območij v Podravju, Ormožu že namenili dva milijona evrov za ureditev ekonomsko-poslovne cone.
Podpisa sporazuma s Carthagom je vesel tudi župan Danijel Vrbnjak, ki pravi, da se bodo na občinski strani potrudili izpeljati vse tisto, kar se od njih pričakuje. Predvsem to velja za komunalno opremo na zemljišču, ob tem pa bodo tudi sami zagotovili nekatere spodbude in poskrbeli za uresničitev še nekaterih pogojev za odkup in ureditev zemljišč. »Gre za odlično lokacijo neposredno ob obvoznici, ki se bo v naslednjih letih začela navezovati še na hitro cesto do Ptuja,« je dejal Vrbnjak. Ob tem je pojasnil, da sta dva milijona, prejeta od države, namenjena za južno poslovno cono, kjer bodo komunalno opremili 12,5 hektarja zemljišča med zdaj že nekdanjim Safilom in ormoško bioplinarno. Kot je znano, se je Carthago zanimal tudi za odkup prostorov Safila, a pogovori niso bili uspešni. Italijanski lastniki so kasneje prostore prodali logističnemu podjetju ZNASS, transport d. o. o.
6
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
Uspešna prva finančna perspektiva LAS UE Ormož
Besedilo: LAS UE Ormož
Evropska finančna perspektiva 2014-2020 se počasi zaključuje in če se ozremo nazaj, smo lahko zelo zadovoljni z izkupičkom projektov, ki so se izvedli ali se še izvajajo. Leta 2015 so občine Upravne enote Ormož sklenile, da v tej perspektivi ustanovijo svoj LAS (lokalno akcijsko skupino) in novoustanovljeni LAS UE Ormož je bil s strani države potrjen v drugi polovici leta 2016. Od takrat se je skozi osem javnih pozivov iz dveh evropskih skladov (ESRR in EKSRP) izvedlo že 20 projektov, 14 projektov pa je še v izvajanju. Projekti so naravnani v smeri lokalnega razvoja vse skupnosti in ne le tistih, ki so partnerji projekta.
Morda celo najpomembnejši projekt te perspektive je bil Načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na območju LAS UE Ormož za obdobje 2017-2025. Ta projekt, katerega vodilni partner je bila Občina Ormož, je bil temelj za novo turistično Destinacijo Jeruzalem, ki je v nekaj letih že dobro prepoznana. Bilo je še mnogo drugih projektov, v katerih so sodelovale tako javne ustanove kot tudi ekonomski sektor ter civilna iniciativa. A obdobja še ni povsem konec. Zraven tega, da so mnogi projekti še v izvajanju, napovedujemo še tudi Javni poziv iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (4. JP ESRR), ki bo odprt že kmalu, zgodaj jeseni. Tako da vas vse vabimo, da sledite spletni strani www.las-ue-ormoz.si ali nam sledite na FB na strani Lokalna akcijska skupina LAS UE Ormož.
10 let delovanja Mrežnega podjetniškega inkubatorja (MPI)
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Mrežni podjetniški inkubator (MPI) v Ormožu deluje od leta 2011. Tako je avgusta letos praznoval 10 let delovanja. Od začetka do leta 2018 ga je vodil Zlatko Zadra-vec, v letu 2018 pa je vodenje prevzela Polona Kukovec Lakota. Od začetka delovanja pa do danes je svojo podjetniško pot v inkubatorju začelo skupaj 26 podjetij. Trenutno je vanj včlanjenih 13 mladih podjetnikov, ki pogumno stopajo po poti podjetništva. V mesecu avgustu letos je status inkubiranega podjetja potekel trem podjetjem, ki pa v MPI ostajajo kot pridruženi člani in s svojimi izkušnjami pomagajo novim mladim podjetnikom. V zadnjih treh letih se je inkubatorju pridružilo kar 12 mladih podjetij, kar potrjuje željo mladih po svoji lastni podjetniški poti in željo, da ostanejo v domačem okolju.
»Namen inkubatorja je predvsem mladim s podjetniško idejo olajšati prve korake v svet podjetništva,« pojasni direktorica Polona Kukovec Lakota in dodaja, da s tem namenom organizirajo različne delavnice in izobraževanja, teh je bilo v zadnjih letih kar 17. Omogočajo jim sofinancirani poslovni prostor ter individualna podjetniška svetovanja. Samo v letošnjem letu je bilo opravljenih preko 160 mentorskih in svetovalnih
ur s področja podjetništva. »Vendar je MPI več kot samo to; MPI je tudi mesto, kjer si vsi med seboj pomagamo. Je okolje, ki je prežeto s pozitivno energijo. Z nasmehom gre namreč vse lažje,« trdi direktorica.
MPI med drugim sodeluje v kar nekaj projektih, kot so Podjetno nad izzive Podravje, kjer Polona Kukovec Lakota deluje kot zunanja mentorica bodočim podjetnikom in podjetnicam. Potem je tu še kar nekaj LAS projektov, kot so Znanje in dobre prakse in Time 4 Business, kjer je MPI bil vodilni partner, Mladi Ormož, kjer je MPI nastopal kot partner v projektu, in projekt inovativ-
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
7
g¡a m
Ora
Ormoške novice
nega partnerstva Destinacije Jeruzalem Slovenija, kjer je vodilni partner JZ TKŠ Ormož, MPI pa nastopa kot partner v projektu. Zraven tega MPI sodeluje tudi v podjetniških delavnicah, ki jih organizira Osnovna šola Ormož.
V letu 2020 je Mrežni podjetniški inkubator prejel laskavi naziv Naj podpornik socialne ekonomije v Podravju. MPI namreč ni klasični inkubator, ampak sprejema in podpira vse podjetniške ideje, ne glede na to, ali so te ideje inovativne, klasične ali pa so ideje z družbeno odgovorno noto. Direktorica Polona Kukovec Lakota pravi, da so po tem edinstveni, saj nikogar ne izključujejo, pač pa z veseljem vključujejo vse, ki si želijo svoje podjetniške poti in jim že ob opisu njihove podjetniške ideje žarijo iz oči. »Zavedam pa se, da brez sodelovanja vseh na lokalni ravni ni uspeha. Na tem mestu bi se rada zahvalila Občini Ormož z županom Danijelom Vrbnjakom in celotni občinski upravi, kakor tudi Občini Središče ob Dravi z županom Jurijem Borkom s celotno občinsko upravo za vso podporo in sodelovanje. Zahvala tudi Ljudski univerzi Ormož, Javni razvojni agenciji Ormož, Osnovni šoli Ormož, JZ TKŠ Ormož in Gimnaziji Ormož za vsa sodelovanja. Posebna zahvala pa gre seveda vsem pogumnim mladim podjetnikom; brez vas ne bi bilo MPI. Upam, da sem vam s
svojim delovanjem vsaj malo olajšala pot. Smisel moje službe in največja potrditev je vaš uspeh,« je ob 10. obletnici MPI Ormož povedala direktorica Polona Kukovec Lakota.
Izjave članov ob jubileju MPI Ormož:
»MPI je ustanova, na katero se lahko vedno obrnem, tako takrat, ko potrebujem pomoč, kot tudi takrat, ko želim z nekom deliti svoje dosežke. Je ustanova, kjer sem pridobila veliko znanja glede same ustanovitve podjetja, kot tudi kasnejšega delovanja le-tega. Polona me je toplo sprejela in mi vedno priskočila na pomoč. Je prijazna in vedno pripravljena pomagati, s prijazno besedo ti vedno pokaže svetlo plat, četudi imaš ti kdaj slab dan. Je prava zakladnica znanja.«
Nina Mohorko, Bovli mini šola
»Ob besedi podjetje, marsikdo pomisli na papirologijo, računovodstvo, ogromno drugega dela, ki nam je tuje. Zaradi tega se niti ne odločijo iti na samostojno pot. Tudi sama sem imela velik strah pred tem, da odprem svoje podjetje, ampak vse skrbi so bile odveč, saj mi je na pomoč priskočila direktorica MPI Ormož, ga. Polona. Iz prve roke sem izvedela vse informacije. Še danes, po dveh letih mi nudi informacije, rešitve, predloge, vse kar potrebujem za delovanje podjetja. Takšna pomoč je več kot dobrodošla, saj mi ostane več časa za delo in prosti čas. Veliko strank sem dobila tudi preko poznanstev in članov inkubatorja. Pravi naslov za vse, ki si želite ali ste že na svoji poslovni poti in potrebujete kakršne koli informacije glede podjetništva.«
Nežka Orešnik, Marketing socialnih medijev
»Članstvo v MPI mi je omogočilo večjo prodornost na lokalnem območju, prav tako svetovanje na področju podjetniških možnosti za mojo poslovno pot, povezovanje z ostalimi lokalnimi podjetniki - širjenje poznanstev. Imam privilegij do takojšnega vira nujnih informacij glede upravljanja podjetja, možnostih sofinanciranja in morebitnih razpisov za podjetnike.«
Domen Rotar, Otroške animacije Mavrica
Z okoljskim ozaveščanjem varujemo okolje »Nebo in zemlja«
Besedilo: Center ponovne uporabe Foto: Center ponovne uporabe
Z okoljskim ozaveščanjem varujemo okolje »Nebo in zem-ja«
Varstvo okolja je dejavnost za zaščito in ohranjanje okolja. Zanimanje javnosti v zvezi z varstvom okolja se iz dneva v dan močno povečuje. Pri ozaveščanju ljudi imajo pomembno vlogo različne vladne organizacije, prav tako pa tudi podjetji Z-eniac in Center ponovne uporabe. Tokrat sta združili moči z lokalnim radiom, Radiom Prlek, in v sklopu projekta Nebo in zemlja bodo izvedli niz aktivnosti na temo z okoljskim ozaveščanjem varujemo okolje.
Skozi projekt Nebo in zemlja se bodo spodbujale aktivnosti oza-
veščanja o pomenu varovanja okolja ter prilaganju na podnebne spremembe. Projektni partnerji projekta imajo namen, vzpostaviti inovativno partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem, ki ima pomembno vlogo pri preventivnih dejavnostih na področju ozaveščanja, kot je izboljšanje kakovosti življenja ranljivih skupin. Izvajanje operacije Nebo in zemlja se uvršča v tematsko področje varstvo okolja in ohranjanje narave, cilj 3.2. Spodbujanje aktivnosti ozaveščenosti o pomenu varovanja okolja in prilaganje na podnebne spremembe. Operacija poteka v eni fazi, prispevala bo k izboljšanju kakovosti življenja s prilagajanjem podnebnim spremembam, ki so postale dejstvo in so prisotne tudi na območju LAS UE Ormož. V projektu smo izpostavili tri ključna področja, ki so pomembna za razumevanje občanov na območju LAS za spremembo obstoječega načina življenja v bolj trajnostnega.
8
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
Operacija poteka od 1. 5. 2021, zaključi se pa 31. 12. 2021. Vodilni partner je Z-Eniac so. p., partner 1 je Zavod za informiranje Ormož (Radio Prlek) in partner 2 Center ponovne uporabe. Skozi delovne sklope bo izveden in nadgrajen program izobraževanja in usposabljanja. Vodilni partner bo vzpostavil povsem novo storitev za preprečevanje nastajanja odpadkov iz skupine električni in elektronski izdelki (EEO). Prav tako bo prikazan način uporabe elektro vozila ter poglavitni ukrepi za spodbujanje uporabe električnih vozil. V sklopu projekta bomo izvedli ozaveščevalno kampanjo o možnosti zmanjševanja izpustov TGP, ki jih povzroča pridelava in uporaba rdečega mesa.
Varstvo okolja je potrebno v različnih človekovih dejavnostih. Odpadki, onesnaževanje, izguba biotske raznovrstnosti, naseljevanje invazivnih vrst, sproščanje gensko spremenjenih organizmov in strupi so samo nekatera vprašanja v zvezi z varstvom okolja. Zaradi tega bo projektni partner Zavod za informiranje Ormož (Radio Prlek) izvedel ozaveščevalno kampanjo, t. i. Brezmesni ponedeljek. Kampanja se bo izvajala vsak ponedeljek, z namenom povečanega osveščanja o možnosti zmanjševanja izpustov TGP, ki jih povzroča pridelava in uporaba rdečega mesa. Zato bo kampanja Brezmesni ponedeljek potekala v skladu s potrebnimi spremembami v strukturi kmetijske pridelave v prid zmanjšanja toplogrednih plinov in spremembe vedenjskih vzorcev za zmanjševanje škodovanju okolja. V ta namen bodo vsak ponedeljek izvedene aktivnosti ozaveščanja - s prepričljivimi podatki o pomenu zmanjševanja TGP tudi s spremembo načina prehranjevanja. Projektni partner Center ponovne uporabe pa bo izvedel program izobra-
ževanja in usposabljanja za zmanjševanje toplogrednih plinov. Projektni partner bo izvedel in nadgradil program izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bomo krepili znanja o vplivih podnebnih sprememb in načinih prilagajanja podnebnim spremembam na območju LAS UE ORMOŽ. Program vključuje različne ciljne skupine in prispeva k obvladovanju podnebnih sprememb, ki so realnost, teh znanj pa kronično primanjkuje. Program se bo izvajal po predpisanih sklopih tako, da bodo potekale aktivnosti v obliki praktičnih simulacijskih prikazov na način dosega širše skupnosti. Posamezne aktivnosti bodo potekala na celotnem območju LAS UE Ormož. Usposabljanja so namenjena splošni javnosti na območju LAS UE Ormož. Posredna ciljna skupina so: starejši, brezposelni, invalidi, mladi, ženske ...
Več o projektu si lahko preberete na spletni strani: http://www.zeniac.si/projekti/nebo-in-zemlja
V ormoških osnovnih šolah je letos 1000, na Gimnaziji Ormož v treh srednješolskih programih pa 207 šolarjev
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
V štiri osnovne šole in dve podružnici v občini Ormož ter v Osnovno šolo Stanka Vraza se je s prvim septembrom odpravilo 1000 otrok. Od teh jih je šolski prag prvič prestopilo 110, osnovno šolo pa zaključuje 98 šolarjev. Osnovno šolo Ormož tako letos obiskuje 372 šolarjev, prvošolcev imajo 42, devetošolcev 48. Osnovna šola Velika Nedelja ima skupaj 313 šolarjev, od teh jih je 80 na podružnični šoli v Podgorcih, 70 otrok pa obiskuje tamkajšnji vrtec. V Veliki Nedelji je v prvem razredu 22 otrok, v Podgorcih 20. Osnovno šolo zaključuje 28 šolarjev.
Osnovna šola Ivanjkovci ima letos 140 šolarjev. V prvem razredu je 13, v devetem 11 otrok. Vrtec, ki deluje v okviru šole, letos obiskuje 52 otrok.
Osnovno šolo Miklavž pri Ormožu in podružnično šolo na Kogu v novem šolskem letu obiskuje skupaj 149 otrok, od tega jih je 31 na Kogu. V matični šoli je 6, na Kogu prav tako 6 prvošolcev, v devetem razredu imajo 11 šolarjev.
Osnovno šolo Stanka Vraza v Ormožu letos obiskuje 26 otrok, na novo se jim je pridružil en šolar.
Na Gimnaziji Ormož so za novo šolsko leto razpisali tri srednje-
šolske programe. Novi srednješolski program zdravstvena nega obiskuje 30 dijakov, splošni gimnazijski program 26, program predšolske vzgoje pa 21 dijakov. Skupaj bo na šoli 207 dijakov, med temi je 12 maturantov splošne gimnazije in 21 maturantov v programu predšolska vzgoja.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
9
gja oq Oral
Ormoške novice
Besedilo: Eva Lorenčič, mag. prof. spec. in reh. ped. Foto: Eva Lorenčič
Mladi športnik je prilagojen športni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami, ki se prilagaja sposobnostim otrok v skupini. Program poteka pod okriljem specialne olimpijade, njegov glavni cilj pa je predšolskim otrokom s posebnimi potrebami zagotoviti primerne oblike motoričnih aktivnosti, ki ugodno vplivajo na njihov razvoj. Mladi športnik je prilagodljiv program, kar pomeni, da se lahko izvaja v različnih učnih okoliščinah (npr. v vrtcu, šoli, doma). Program lahko izvajajo otroci s posebnimi potrebami, pa tudi populacija otrok značilnega razvoja.
V prilagojenem programu Vrtca Ormož (razvojnem oddelku), ki deluje od januarja 2020, športni program Mladi športnik izvajamo skozi celo šolsko leto, za izvajanje programa pa smo v preteklem šolskem letu navdušili tudi sosednjo skupino otrok z vzgojiteljicama. Zaradi neugodnih epidemioloških razmer programa žal nismo izvajali skupaj, smo si pa v mesecu juniju, ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov, pripravili skupno zaključno prireditev. Na prireditvi so sodelovali otroci iz skupin Žogice in Zvezdice.
"Zaploskaj si, veselo zapoj, nasmehni se, prijatelj moj. Podaj roko, pridruži se, da skupaj lepši svet zgradimo za vse," se glasi del besedila himne Mladega športnika, ki smo jo zapeli in zaplesali na zaključni prireditvi. Nato so se otroci razdelili v 4 skupine ter se lotili izvajanja športnih aktivnosti. Pripravljenih so imeli 5 različnih postaj, ki so vključevale razvijanje različnih motoričnih spretnosti. Naučili so se deklamacijo, se igrali z barvnimi ruticami, plezali so čez ovire, barvne žogice metali v ustrezne barvne škatle, sledili so talnim označevalcem ter žogo ciljali v gol. Za vsa-
Besedilo: Jožica Hebar
Foto: Jožica Hebar, Eva Lorenčič
Otroci in vzgojiteljice v Vrtcu Ormož v poletnem času že več let zaporedoma sodelujemo v projektu NIJZ Varno s soncem.
V	ta namen starše in otroke vseh starosti ozaveščamo o pomenu varovanja našega telesa pred nevarnimi vplivi sončnih žarkov. Aktivnosti, povezane z danim projektom, smo prilagajali vremenskih razmeram. Otroci so na omenjeno temo spoznavali sonce in njegov pomen preko različnih gradiv (knjige, slike, plakati, posnetki, pesmice). Dejavnosti smo izvajali v senci atrija vrtca, na terasah, v senci dreves v okolici vrtca, otroci so se igrali z vodo in peskom, postavljali šotore in likovno ustvarjali z različnimi sredstvi v različnih likovnih tehnikah. Izdelali smo si legionarske kape, kape s šiltom, plakate, knjižico Varno s soncem in senčnik.
V	projektu so sodelovali tudi otroci in vzgojiteljici iz razvojnega
ko opravljeno nalogo so na zbirni kartonček prejeli štampiljko. Sledila je še igra s padalom. Za sodelovanje na prireditvi so vsi otroci prejeli medalje, na katere so bili izredno ponosni. Dan je tako minil v znamenju športa in druženja, ki smo ga vsi že tako zelo potrebovali.
Vrtec Ormož, sodelovanje v projektu Varno s soncem 2021
10
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
oddelka. Izdelali so veliko tipno sonce, saj imajo v skupini slepega fantka. Pogovarjali so se o zaščiti pred soncem, mazali so se s sončnimi kremami ter si izdelali kape s šiltom. Ob delu so peli pesmici Dobro jutro, sonce in Sijaj, sijaj sončece. Ker imajo v skupini fantka, ki ne govori, so se naučili tudi kretnjo za besedo sonce. Brali so slikanico z naslovom Ko pride poletje in likovno ustvarjali na prebrano vsebino.
Vse izdelke na to temo smo v obliki razstave Varno s soncem na ogled postavili v avli vrtca. Lep sončen pozdrav iz Vrtca Ormož.
Zeleni četrtkovi popoldnevi v knjižnici
Besedilo: Marijana Korotaj in Marinka Vnuk Foto: Knjižnica Ormož
Tudi letos smo vsak četrtek ob 17. uri v juliju in avgustu na vrtni terasi zelene Knjižnice Ormož govorili »modro o zelenem«. Z željo ozaveščati skupnost o okoljevarstvenih izzivih, prispevati k trajnostnemu ohranjanju okolja, vplivati na izboljševanje kakovosti človekovega življenja in spodbujati posameznike k odgovornemu ravnanju do narave, Zemlje, skupnosti, drugih in sebe smo načrtovali program devetih srečanj. Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadar-stvo in okrasne rastline, je predstavila svojo najnovejšo knjigo Se-menarstvo: kako pridelati kakovostno seme. Ker bi radi prispevali k ohranjanju avtohtonih in tradicionalnih sort kulturnih rastlin, biotski raznovrstnosti, lokalni pridelavi hrane in samooskrbe, vas vabimo k pridelavi lastnih semen. Našo zeleno knjižnico bomo nadgradili s Knjižnico semen, zato vabljeni k sodelovanju pri njeni izgradnji.
Spoznavanje zdravilnih rastlin smo opravili kar na knjižničnem vrtu, kjer nam je botanik Ignac Janžekovič predstavil njihove prepoznavne lastnosti in uporabnost v vsakdanjem življenju. Pod njegovim nadzorom smo rastline tudi poimenovali in jih označili s tablicami.
S psihiatrom Kristjanom Nedogom smo se pogovarjali o vplivu smeha na možgane in počutje. Srečanje smo tokrat izpeljali v okolju njegovega doma, pogovoru je pa sledil ogled čudovitega vrta Alojza Škrjanca, kjer je zasajenih najbrž več kot petsto rastlin. Spoznali smo, da je vrtnarjenje s srcem lahko tista druga polovica zdravja.
Matic Sever, eden največjih poznavalcev trajnic v Sloveniji in avtor več strokovnih knjig, je predstavil svoje pristope oblikovanja zelenih površin, ki upoštevajo vse značilnosti rastišča, okolja, podnebja, izbora rastlin, gojenja in oskrbe. Ker je Matic tudi avtor zasaditve knjižničnih gredic, smo na praktičnih primerih spoznali njegovo filozofijo sonaravne ozelenitve okolja. Pozornost smo posvetili tudi dragoceni dobrini - vodi. Mag. Dominik Bombek je predavanje posvetil dvigu zavesti o pomenu, zaščiti in varstvu voda in z vodami povezanih ekosistemov. Spoznali smo vrednost nam najbližje reke Drave nekoč in danes, naravovarstvene projekte zaščite različnih z rečnimi ekosistemi po-
vezanih živalskih vrst, vpliv kmetijstva, industrije in sodobnega načina življenja na onesnaženost voda in na kvaliteto pitne vode. Maja Botolin Vaupotič nam je s predavanjem Barvila iz rastlin nekoč in danes odprla oči. Predstavila nam je načine, kako so ljudje barvali in tiskali z naravnimi barvili, ki so jih pridobivali iz rastlin, živali in mineralov že nekoč in kako to lahko počnemo še danes.
Vsako leto naša četrtkova druženja zaključimo z ogledom primera dobre prakse varovanja naravne in kulturne dediščine. Tokrat smo spoznali domači biser: Krajinski park Središče ob Dravi, poplavno območje reke Drave, ki zajema strugo reke Drave s prodišči, stranskimi rokavi, zatoki, mrtvicami ter poplavni gozd in kmetijsko kulturno krajino, kjer se nahaja edino bivališče velikega hrčka v Sloveniji, srečamo pa tudi vidro in bobra. Vodil nas je Samo Žerjav, domačin, geograf in lokalni turistični vodnik, ki Dravo pozna "kot svoj žep".
Žal nam je, da sta odpadli kuharska delavnica Reneja Plavca o uporabi medu v kuhinji in predavanje psihologinje Blaže Krasnik, Dan brez interneta - zmorete?, a verjamemo, da jima boste lahko kmalu prisluhnili tudi pri nas.
Četrtkovi zeleni popoldnevi so se zaključili, obiskovalce pa v me-
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
11
Ormoške novice
secu septembru ponovno pričakuje pester program, ki ga bomo, koliko bo le mogoče, izvajali na letni terasi knjižnice v Ormožu. 9. septembra smo ponovno razgibavali sive celice ob kvizu s Ti-monom Grabovcem, 16. septembra bo z nami dr. Terezija Šte-fančič, s katero se bomo na domoznanskem večeru pogovarjali o Tovarni sladkorja Ormož, z Marijo Gašparič in Jelko Vrbnjak bomo o njunem literarnem ustvarjanju govorili 23. septembra, bralno značko za odrasle pa 30. septembra zaključili s pogovorom o »prleškem poetu« Marku Kočarju s Cirilom Ambrožem, Tadejem Vesenjakom in Matejem Kočarjem.
Zaključen je pa tudi izbor najboljše zelene knjižnice v letu 2021, IFLA Green Library Award 2021. Najboljša zelena knjižnica po mnenju Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov je postala kanadska Splošna knjižnica Edmonton, v ormoški knjižnici smo pa vseeno izjemno ponosni na našo uvrstitev v sam svetovni vrh, med štiri najboljše, ki že sama po sebi dovolj zgovorno govori o kvalitetnem, predvsem zelenem, programu knjižnice, uspešnih mednarodnih in lokalnih sodelovanjih ter da smo lokalni skupnosti s svojim delom res lahko v ponos.
Deca
na
• v • ■ ••
Besedilo: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Foto: Knjižnica Ormož
Lanskoletno uspešno izvedbo dogodkov v projektu Deca fkup na knižni kup smo predstavili na Dnevu dobrih praks: Knjižničar - knjižničarju 7. in se z navdušenjem lotili načrtovanja letošnjega projekta. Tudi tokrat smo pripravili vsebinsko raznolike dogodke, srečevali pa smo se od 16. do 27. avgusta. Kljub temu da nam je včasih ponagajalo vreme, smo večino dogodkov, ki so bili dobro obiskani, izpeljali na letni terasi knjižnice.
Program je bil skrbno izbran; vključili smo različna področja in vsebine: moderni ples, pripravo jedi, prleško narečje, tuji jezik, naravoslovje, folkloro, umetnost in spoznavanje srednjega veka. Srečevali smo se vsak dan med 10. in 12. uro. Najprej smo otroke popeljali v svet domišljije s pravljicami, nadaljevali pa z dejavnostmi.
Prvi dan našega druženja je bil plesno obarvan, igrali smo se z ugankami, se učili hip-hop korakov in zložili najvišji stolp iz kock. V torek smo razmišljali, kaj bi se lahko skrivalo v košari Rdeče kapice, in skupaj s pravljičnimi junaki pripravili jabolčni zavitek ter rogljičke z marmelado. Sreda je bila odeta v pr-leško narečje. Na delavnici Gučimo po prleško smo usvojili prleške besede in poimenovali razstavljene tradicionalne predmete ter oblačila. Prisluhnili smo pravljici v prleščini, zapeli prleško himno, nosili puto, se gurali in šli na južno. Naslednji dan je sledila raziskovalna odprava po knjižničnem vrtu, na kateri smo odkrili veliko zanimivih živali. Še posebej smo se ustavili ob pikapolonicah in jim pripravili domovanje za zimo. S sončnicami, ki smo jih nastavili po vrtu, smo poskrbeli tudi za ptice. V petek smo odkrivali italijanščino. Skozi igre smo se naučili predstaviti ter poimenovati barve in številke. Potovali smo v čas Rimljanov in spoznavali njihove bogove ter umetnost. Z novim tednom smo otrokom pripravili novi sklop aktivnosti. V ponedeljek jih je pravljica popeljala v svet folklornega plesa in narodnih noš. Ob zvoku harmonike smo se naučili folklornih korakov ter se skozi igro vrnili v čas naših dedkov in babic. Torek se je pričel s telovadbo za možgane, nato pa smo ob Mizici, pogrni se pripravili slastne pica trikotnike. Naslednji dan smo postali mladi znanstveniki in se zabavali ob »vidnem zvoku«, »prestrašenem popru«, »ognjemetu v vodi« in drugih poskusih. Četrtek je bil namenjen spoznavanju zanimivih in še neodkritih kotičkov knjižničnega vrta. Otroci so ustvarjali po navdihu znane mehiške slikarke Fride Kahlo. Naš počitniški program smo zaključili s srednjeveškim dnem. Prisluhnili smo zgodbi ob lutkah z naslovom Kraljična na zrnu graha in se srečali s kraljično Sandrino. Pripovedovala nam je o življenju na gradu in pokazala zanimive družabne igre, ki jih ne vidimo vsak dan.
Od zaključka letošnjega projekta do časa, ko pripravljamo prispevek, je preteklo le nekaj dni, zato še ni bilo časa za podrobno analiziranje. A zagotovo vemo eno: vložen trud vseh sodelujočih v tem projektu se v največji meri
12
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
ga do
EU
povrne z otroškim čudenjem, smehom in navdušenjem. To nam daje motivacijo in zagon za nove zamisli, nova načrtovanja, nova srečevanja.
Šolska knjižnica na OŠ Velika Nedelja
Besedilo: Jožica Alt Foto: Jožica Alt
Pravijo, da je v vsakem slabem tudi nekaj dobrega. Vendar velikokrat v tistem trenutku tega ne vidimo, ker smo preveč prizadeti zaradi stvari, ki so se nam zgodile. Katastrofalno neurje, ki se je razbesnelo konec avgusta 2020, ni prizaneslo niti stavbi OŠ Velika Nedelja. Vihar in močan naliv je odkril streho in voda je zalila tudi nekatere učilnice, tako da se je za en teden moral zamakniti celo začetek pouka. Še posebej poškodovana je bila streha nad prostorom šolske knjižnice, voda je zalila strop, poškodovane so bile električne napeljave in tla. Knjige se je še uspelo pravočasno pokriti z zaščitno folijo. Dan po dogodku je bil pogled na knjižnico res zelo žalosten. Vendar je prišlo tudi do rešitve problema. Na pomoč so priskočili Občina Ormož, Zavarovalnica Sava in podjetje MOS Servis d. o. o. iz Rogaške Slatine, ki so zagotovili finančna sredstva za temeljito prenovo knjižničnega prostora. Dela so se pričela lansko jesen in bila zaključena v letošnjem januarju. Obnovljena je bila streha in strop z vsemi inštalacijami, stene so pa dobile svežo sončno barvo. Z drugačno postavitvijo knjižničnega gradiva je prostor kljub majhnosti dobil novo, veliko svetlejšo in prijaznejšo podobo. Omogočen je bil tudi nakup novega gradiva, predvsem leposlovnih in poučnih knjig. Pridobili smo tudi udoben in prijeten bralni kotiček, ki vabi, da sedemo in vzamemo v roke kakšno knjigo ali revijo in jo preberemo.
Branju je knjižnica tudi prvenstveno namenjena. Sodobni časi prinašajo s sabo tudi nove tehnologije, spreminja se miselnost ljudi in elektronski mediji prevzemajo vodilno vlogo v vsej naši komunikaciji. Seveda pa knjige in branje ostajajo in vsi bi se morali zavedati, da branje knjig ali drugih besedil s papirja, ne z ekrana, bodisi telefonskega ali računalniškega, v možganih sproža povsem drugačne procese, ki doprinesejo k boljšemu mišljenju in delovanju možganov. Še posebej je to pomembno pri otrocih, kjer se miselni procesi šele razvijajo, da ne omenjamo razvijanja domišljije in ustvarjalnosti, ki pa se v današnjih časih čedalje bolj zahteva na večini delovnih mest.
Zato pomenu branja tudi v naši šolski knjižnici posvečamo veliko pozornosti. Knjižnica sodeluje z učitelji in vodi različne dejavnosti in projekte, ki pripomorejo k promociji branja. Eno takšnih je tekmovanje za Meškovo bralno priznanje oz. po starem bralna značka. Učenci, ki preberejo določeno število knjig in to pri men-
torjih tudi dokažejo, osvojijo to priznanje. Vsako leto knjižnica za te učence organizira zaključno prireditev. Letos je to bilo 14. junija, ko so imeli ti učenci pouka prost dan, prejeli so priznanje ter si ogledali gledališko in filmsko predstavo v letnem gledališču pri Veliki Nedelji. V sklopu bralne značke poteka tudi projekt Zlati bralci, to so učenci devetih razredov, ki so vsa leta šolanja ostali zvesti bralci in zato na koncu prejmejo knjižno nagrado. Letos je bilo takšnih 11, vseh učencev, ki so osvojili bralno priznanje, je pa bilo 170.
V sedmih razredih že več let poteka projekt Rastem s knjigo, kjer učenci obiščejo splošno knjižnico v Ormožu, se seznanijo z njenim delovanjem in v dar obenem prejmejo knjigo, ki jo lahko uporabijo za domače branje ali za bralno značko. Poleg tega organiziramo v knjižnici še druge dejavnosti, kot so bi-bliopedagoške ure, ki jih izvedemo skupaj s posameznimi učitelji, bralne čajanke, pravljične ure, nagradni kvizi, medgeneracijsko branje, branje v sklopu podaljšanega bivanja in podobno. Zadnji dve leti je bilo delo knjižnice zaradi znanih razmer zelo okrnjeno in smo morali delovanje prilagajati. V ta namen je bila ustvarjena virtualna knjižnica v spletnih učilnicah šole, kjer so bili na razpolago elektronski viri in drugo gradivo, ki so ga učenci lahko uporabljali pri pouku ali pa za domače branje in bralno značko, predvsem pa za ohranjanje branja.
Naša šolska knjižnica zajema približno 9.500 enot leposlovnega gradiva in s prenovljenim, prijetnim ambientom vabi k obisku. Vsem, ki so to finančno omogočili, se zahvaljujemo in veseli smo, da se je tudi iz naše slabe situacije razvilo nekaj dobrega in pozitivnega za vse.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
13
Ormoške novice
Matura 2021 na Gimnaziji Ormož
Besedilo: Sonja Bezjak in Tanja Galun Založnik Foto: Roman Bobnarič
Tako maturanti kot učitelji smo z nestrpnostjo pričakovali mesec julij. 7. julija so bili namreč objavljeni rezultati poklicne, 12. julija pa rezultati splošne mature. V program predšolske vzgoje je bilo vpisanih 19 četrtošolcev, v program gimnazije pa 15. Vsi dijaki zaključnega letnika obeh programov so pristopili k maturi in jo tudi uspešno opravili, česar smo se po precej drugačnem šolskem letu zelo razveselili.
Posebej izstopa uspeh dijakinje na splošni maturi Lee Husel, ki je pri sociologiji dosegla 97 % možnih točk in s tem tudi najvišje število točk na ravni države.
V prostorih Gimnazije Ormož je maturante poklicne in splošne mature sprejel tudi župan Občine Ormož. Ob tej priložnosti jim je podaril knjigo Helene Srnec in karte za kopanje v ormoškem bazenu.
Maturanti poklicne mature in kolektiv Gimnazije Ormož z županom Občine Ormož na podelitvi maturitetnih spričeval
Maturanti splošne mature in kolektiv Gimnazije Ormož z županom Občine Ormož na podelitvi maturitetnih spričeval
S srcem za zdravje
Besedilo: Mag. Blanka Erhartič
Foto: Lenka Keček Vaupotič
V šolskem letu 2020/21 smo na Gimnaziji Ormož uspeli pridobiti težko pričakovani in za naše okolje nadvse pomemben in potreben srednji strokovni izobraževalni program zdravstvena nega. Na naše veliko veselje in potrditev dolgoletnih prizadevanj smo za šolsko leto 2021/22 uspeli vpisati veliko število dijakov, ki bi želeli postati tehnik oz. tehnica zdravstvene nege: 30. Razredničarka sem dijakom postala mag. Blanka Erhartič. Predvsem si bom prizadevala, da bom dijakom privzgojila in uzavestila pomembnost ustreznega empatičnega odnosa do ljudi, ki imajo običajno prvi stik pri obolelosti oziroma oskrbi prav s tem izobrazbenim kadrom. Prav gotovo jih bodo seveda k temu spodbujali in usmerjali tudi profesorji strokovnih in drugih predmetov. Tehnik oz. tehnica zdravstvene nege je eden tistih poklicev, ki ga je nujno opravljati srčno, z občutkom, razumevajoče in seveda ob vsem tem strokovno.
V četrtek so dijaki prestali »krst fazanov« in so že uradno sprejeti med dijake Gimnazije Ormož. Na tem dogodku, ki ga imenujemo Fazanijada, so se odlično izkazali in med 1. letniki zmagali v zabavnih igrah.
Verjamem, da bomo dijake ustrezno opremili z vsemi potrebnimi kompetencami za kvalitetno opravljanje tega poklica ali za
nadaljevanje študija. Pri nas je pomemben vsak dijak, njegove nadarjenosti, posebnosti in originalnost. Trudili se bomo, da se bodo dijaki pri nas dobro počutili in imeli v tesnem povezovanju z okoljem in zdravstveno stroko vse ustrezne pogoje za uspešno učenje.
Dijaki 1. letnika zdravstvene nege
14
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
Počitniške aktivnosti DPM Velika Nedelja
Besedilo: Marija Rajh Foto: Marija Rajh
V Društvu prijateljev mladine (DPM) Velika Nedelja se zavedamo, kako pomembna je vez med otroki, okolico in družbo nasploh. Ker nam zadnji dve leti kroji usodo korona, je pomanjkanje le-teh vezi še toliko večje in smo srečni, ko lahko zadihamo. Zavedamo se kako pomembno je gibanje in druženje na svežem zraku, pristni, medčloveški, prijateljski, prijazni odnosi, ki privabijo nasmeh na obraze in iskrice v oči naših otrok. Prav zaradi teh drobnih pomembnih stvari se v društvu že 24. leto trudimo, da otrokom popestrimo 5-dnevne počitnice z aktivnostmi, ki jih združujejo in razveseljujejo. Prav tako se tudi mi člani notranje bogatimo z ljubeznijo in hvaležnostjo, ki nam jo izkazujejo otroci in njihovi starši.
Zadnji julijski teden smo tako organizirali aktivnosti za otroke in mladostnike, ki so svoj počitniški čas pametno izrabili za druženje z novimi in starimi prijatelji iz prejšnjih let ali pa samo iz razreda. Pripravili smo jim pester in zanimiv program, v katerem je lahko bil aktiven tako malček kot mladostnik. V ponedeljek, 26. 7. 2021, smo se z vlakom odpeljali iz Velike Nedelje do Ormoža. Pot nas je vodila po brežini proti Ormoškim lagunam. Na obrežju Ormoškega jezera nas je pričakal g. Luka Božič, ki je otroke hitro motiviral z opazovanjem ptic skozi daljnogled. Skupaj smo se odpravili peš do lagun, kjer smo ponovno videli in slišali zanimive, poučne in zabavne pripovedi. Seveda pa je bil najboljši konec poti, ko so se otroci srečali z živalmi od blizu, jih hranili in se preizkusili v spretnostih na novih igralih. Peš smo se vrnili na železniško postajo ter se z vlakom odpeljali v Veliko Nedeljo.
Ormoške lagune
Torek, 27. 7. 2021, je bil družinski dan, saj so starši s svojimi avtomobili otroke peljali v Središče ob Dravi na ekskurzijo v oljarno. Tu nas je pričakala ga. Romana Ozmec, ki nas je prijazno pozdravila in nam predstavila proizvodnjo. V notranjih prostorih smo si ogledali zanimiv film o proizvodnji olja. Sledila je degustacija. Otroci so bili nad polnimi mizami navdušeni, okušali so namaze iz bučnic različnih okusov, prav tako pražena bučna semena z raznimi dodatki, tudi čilijem, kruhke so pomakali v olja, zelo dobra je bila rulada iz
mletih semen, pa vaniljev sladoled z bučnim oljem ... Obiskali smo tudi njihovo trgovinico in nekaj malega kupili. Sledilo je presenečenje dneva: otrokom smo omogočili jahanje konjev, ki jih ima v lasti g. Božo Rupert. Bila sem presenečena nad navdušenjem otrok in njihovim pogumom.
V Središču ob Dravi
Sreda, 28. 7. 2021, dan namenjen druženju v neokrnjeni naravi, stran od prometa, v Otoku pri župnikovi hiši. S kolegico Vanjo sva izvedle ustvarjalne delavnice. Otroci so si na podlago, ki so jo pobarvali z akrilno barvo, izdelali sliko serviet tehnike. Izdelali so si tudi zanimive duhce iz lončka ter rokavice. Prosti čas so izrabili za igro.
Ustvarjalne delavnice v Otoku
Težko pričakovani četrtek, 29. 7. 2021, je končno napočil. Z vlakom smo se odpeljali na Ptuj. Sprehodili smo se do Qcentra, kjer so otroci v ArbadaParku uživali v adrenalinskih akrobacijah polni 2 uri. Ob prihodu na železniško postajo so kar posedli po peronu in kramljali med sabo. Polni lepih vtisov in utrujeni od aktivnosti, smo se odpeljali proti domu, kjer smo z vlaka opazovali panoramo naše lepe Velike Nedelje.
ArbadaPark
In že je bil tukaj petek, 30. 7. 2021, zadnji dan našega aktivnega druženja. To je dan, ki smo ga poimenovali tradicionalni piknik. Zopet smo se zbrali v Otoku pri župnikovi hiši. Dan smo popestrili z napihljivimi igrali Katkaland.
Obisk je bil velik, prijavljenih smo imeli 35 otrok, številka pa je variirala glede na dejavnost dneva. Za varnost in dobro počutje otrok smo poskrbeli spremljevalci in mentorji.
Napihljiva igrala Katkaland
Da smo vse to našim otrokom lahko nudili in jim omogočili nepozabne trenutke otroške razigranosti, se iz srca zahvaljujemo vsem našim sponzorjem, ki se vedno znova velikodušno odzovejo našemu povabilu k sodelovanju. To so Perutnina Ptuj, Mesnica Sirc, Mesnica Manči, Sladoled Malina ter Napihljiva igrala Katkaland.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
15
Ormoške novice
Društvo za ohranjanje dediščine, Prleški železničar, je 11. junija 2021 v viteški dvorani ormoškega gradu s predstavitvijo zbornika Pogled na zgodovino železnice Prlekije in Prekmurja na prelomu modernizacije počastilo 160. obletnico odprtja proge Pragersko-Ptuj-Ormož-Čakovec-Velika Kaniža
Besedilo: Manica Hartman Foto: Manica Hartman
Društvo Prleški železničar je že leta 2016 pripravilo simpozij, v letošnjem letu pa je bil predstavljen širši javnosti zbornik referatov simpozija. Za njegovo bogato vsebino so zaslužni odlični poznavalci železniške dediščine, hkrati pa tudi pisci mnogih drugih strokovnih prispevkov. V zborniku je objavljenih sedemnajst strokovnih prispevkov, ki sem jih podrobneje predstavila urednica Manica Hartman iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Društva Prleški železničar, sta avtorja prispevka Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h, modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah. Dr. Josip Orbanic, docent za predmetno področje Organizacija in upravljanje v logistiki na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, je izvrsten poznavalec in velik ljubitelj železnice ter pisec številnih publikacij in knjig o njej. V svojem referatu predstavlja začetke, razvoj in sedanjost elektrovleke v Sloveniji ter navaja postavke, ki bodo vplivale na njeno prihodnost. Polkovnik Slovenske vojske, Miran Fišer, nam v svojem članku približa pomembne dogodke, ki so se odvijali na območju železniške postaje Ormož ob vojni za Slovenijo 1991. leta. Sledijo še štirje muzeološko obarvani prispevki, ki predstavljajo del bogate zbirke muzeja Slovenskih železnic. Pripravil jih je izvrsten poznavalec železniške dediščine ter pisec številnih publikacij in knjig o tej tematiki, nekdanji ravnatelj Železniškega muzeja Slovenskih železnic, Mladen Bogic. Spremno besedo zbornika je zapisal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je med drugim poudaril, da se na Slovenskih železnicah zavedajo, da z močno podporo bogati železniški dediščini še bolj učinkovito uresničujejo ambiciozne načrte, ki si jih zastavljajo.
Obiskovalci prireditve so se po predstavitvi zbornika odpeljali z vlakom tudi do železniške postaje Osluševci v muzej Na Stanici, kjer je potekal drug del prireditve, ki so se ga udeležili tudi številni člani prijateljskih društev za ohranjanje dediščine. V muzeju hranijo zelo bogato dediščino, ki jo predstavlja več tisoč predmetov železniške dediščine, med katerimi je tudi mnogo edinstvenih zgodovinskih dokumentov, fotografij, načrtov ... Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar je bilo ustanovljeno leta 2014 in je eno najbolj dejavnih na področju ohranjanja tehnične dediščine. Do danes so izpeljali in uresničili mnogo svojih projektov in prireditev, ki so tudi zelo dobro obiskane in se jih udeležujejo obiskovalci od blizu in daleč.
Prenos predstavitve zbornika je potekal v živo preko YouTube kanala in je na ogled na povezavi: https://youtu.be/Vw8mGBb87eI
Izvrsten poznavalec železnice na Slovenskem, upokojeni direktor železniškega arhiva, pisec številnih publikacij in knjig o železnici, ing. Karel Rustja, je avtor osmih prispevkov, v katerih nam med drugim predstavlja proge v Prlekiji in Prekmurju, omenja pa tudi zaslužne železničarje prog in težave glede oskrbe železnice s pitno vodo. Poseben poudarek namenja tudi vleki vlakov na progah v Prlekiji in Prekmurju nekoč, loteva se pa tudi opisa osnovne dejavnosti železnic in drugih zanimivih tem. Prispevek je pripravila tudi gostja s Hrvaške, mag. zgodovine Jasmina Sedmak, ar-hivistka Državnega arhiva za Medžimurje v Štrigovi; njen članek orisuje nastanek prve hrvaške proge. Sledi prispevek Katje Zupa-nič, direktorice Zgodovinskega arhiva na Ptuju, ki nam približa priprave na gradnjo proge Pragersko-Ptuj-Ormož-Kotoriba leta 1855. Mag. Dejan Jurkovič in Mitja Kosec, sicer aktivna člana
16
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Dan kulture
Ormoške novice
Besedilo: Barbara Podgorelec Foto: Uroš Krstič
V sklopu praznovanja 2. občinskega praznika občine Ormož je v nedeljo, 20. junija, potekal Dan kulture. Samo dogajanje se je pričelo ob 9. uri z Dnevom odprtih vrat Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, enota Ormož si je bilo mogoče ogledati dve razstavi: Ormož na braniku svobode 1991 in retrospektivno razstavo članov Likovno kulturnega društva LIKUDO iz Ormoža. Ob 13. uri se je dogajanje preselilo na prizorišče pred Grajsko pristavo, kjer so se predstavili: Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana pod taktirko Ervina Hartmana, Slovenskogoriški pihalni orkester KD MOL Lenart pod taktirko Srečka Kovačiča in Pihalni orkester Glasbene šole Ormož pod taktirko Vladimirja Krničarja.
Ob 15. uri so oder zasedle ljubiteljske kulturne skupine, ki delujejo na območju občine Ormož. Predstavili so se: Moški pevski zbor KŠD Dobrava, Vokalna skupina Tisa KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, vokalna skupina Oslušari KD Osluševci, ljudski godci Stori čehoki KD Podgorci, Folklorna skupina KD Podgor-
ci, vokalna skupina Septima KD Ormož in Trobilni kvintet KD Ormož. Vseskozi so bili prisotni tudi člani Likovno kulturnega društva Ormož, ki so poskušali dogajanje ujeti na platno. Vse nastopajoče sta pozdravila podžupanja Občine Ormož, Irma Murad, in direktor JZ TKŠ Ormož, Andrej Vršič. Dan kulture se je zaključil z baletno predstavo Pepelka v izvedbi baletnega oddelka Glasbene šole Ormož.
Veseli nas, da kultura ponovno živi, da se po dolgem času ponovno družimo v živo, da se v kulturne ustanove po vsej Sloveniji ponovno vrača življenje, ki ga prinašate vi, spoštovani ustvarjalci in ljubitelji kulture. Ljudje kulturo potrebujemo. Potrebovali smo jo v najtežjih obdobjih epidemije, potrebujemo jo zdaj in potrebovali jo bomo tudi v prihodnje.
V mesecu septembru se veselimo praznika KS Ormož, kjer bomo med drugim pripravili in izvedli srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin, srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila in folklornih skupin ter otroško lutkovno predstavo Mladinskega društva BTT - ECI PECI kreativnega gledališča z naslovom Bukla in dober knjižni tek. Vsi dogodki bodo potekali v skladu z veljavnimi navodili in priporočili Vlade RS in NIJZ.
Otroške igre nekoč: ali se jih igramo še danes?
Besedilo: Katarina Vaupotič Foto: Katarina Vaupotič
Rdeči križ Ormož je že 19. leto zapored organiziral poletni raziskovalni tabor za osnovnošolske otroke z ormoškega območja, letos od 5. do 9. julija. Kot prostovoljka Rdečega križa in študentka Etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani sem tabor na temo Starih iger in načinov igranja letos v okviru obvezne delovne prakse vodila Katarina Vaupotič. Namen tabora je bil en teden preživeti brez tehnologije, ki je bila letos zaradi epidemije nujna za naše šolsko in obšolsko delo, in se ob tem spomniti vseh starih in novih iger, ki nam omogočajo kvalitetno druženje in preživljanje prostega časa. Tabora se je udeležilo šest otrok, starih od 8 do 12 let. Del časa smo preživeli v prostorih Rdečega križa Ormož, kjer smo izvajali delavnice in preizkušali pravila iger, ki smo jih spoznali, obiskali smo tudi Naravni rezervat Ormoške lagune in Knjižnico Franca Ksavra Me-ška Ormož. Obiskala nas je tudi gospa Stanka Špindler in nam predstavila veliko starejših iger, med katerimi so nam bile najljubše Pismo, Fuclanje, Rinčice talat, Babico nositi, Zvezde metat in
Gremo domu. Zraven novih pravil za igre smo spoznali tudi delo oskrbnika naravnega rezervata, se poučili o tam živečih živalih in rastlinah ter si jih tudi ogledali, spoznali delo knjižničarke, ki nam je predstavila tudi oddelke ormoške knjižnice in nas naučila iskati gradiva v sistemu Cobiss+, prav tako pa smo skozi ves teden spoznavali elemente etnološkega raziskovanja skozi pogovore z gosti in sestavo vprašalnika. Ugotovili smo, da nas igre povezujejo, saj se moramo vedno dogovoriti za skupna pravila, biti previdni, da med igro koga ne poškodujemo, prav tako pa lahko skozi igro izražamo svojo solidarnost in se krepimo v skupinskem delu.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
17
Ormoške novice
Potepanje po očarljivi Beli krajini
Besedilo: Milena Zorčič Foto: Milena Zorčič
Člani Društva za osteoporozo Ormož smo se v četrtek 1. 7. 2021, podali na izlet po Beli krajini. Naročili smo si ne prevroče vreme in tako smo tudi imeli. Bela krajina nas je očarala s svojo barvitostjo, prijaznimi ljudmi in belokranjsko pogačo.
Prvi postanek smo imeli v gostišču Badovinac, kjer smo se okrepčali s Karampampulo (to je znamenito zeliščno žganje, katerega recept pozna samo domači gostilničar) in belokranjsko pogačo. Veseli smo pot nadaljevali do Radovice, kjer smo sedli v klopi Osnovne šole Brihtna glava. Joj, koliko smeha je bilo v začetku (poglej fotografijo), potem, ko pa je prišla v razred stroga učiteljica, pa ni bilo več heca. Eden je moral klečati na koruzi, drugi je bil kregan, ker je tovarišica učiteljica izvedela, da so imeli doma koline in ona o tem ni vedela nič ... Najhuje je pa bilo, ko smo dobili spričevala; eni razreda nismo izdelali, drugi smo imeli vedenje 1 ... Bilo je luštno, veliko smeha.
Pot nas je vodila do Rosalnice, kjer smo si ogledali Tri fare. To je romarski kompleks, kjer so znotraj visokega pokopališkega obzidja stisnjene tri gotske cerkve. Pravijo, da naj bi cerkve gradil viteški red templjarjev v drugi polovici 12. stoletja. Sedaj pa bi bilo potrebno nekaj pojesti in v Hiši dobrega kruha smo dobili kosilo in se naučili kako speči originalno belokranjsko pogačo.
Recept belokranjske pogače iz Hiše dobrega kruha Potrebujemo: 500 g bele pšenične moke, 20 g kvasa, ščepec sladkorja, 2 žlički drobne soli, 3 dl tople vode, jajce, grobo mleto sol in kumino. V posodo damo moko, kvas, sladkor in sol. Priprava kvasnega nastavka ni obvezna. Vodo dodajamo postopoma. Najprej mešamo s kuhalnico, ko pa se testo začne oblikovati, nadaljujemo z rokami. Testo dobro pregnetemo in oblikujemo v hlebček. Položimo ga na papir za peko na pekač, pokrijemo s
kuhinjsko krpo in pustimo vzhajati 20 minut. Vzhajan hlebček nato potiskamo z rokami od sredine proti robu. Pogača mora biti okrogla, premera 30 cm in v sredini višja kot na robovih. Mrežo vtiskamo z nožem. Testa ne smemo prerezati do dna in samo do roba. Naredimo 7 navpičnih črt in 7 vodoravnih. Pogačo nama-žemo s stepenim jajcem in posujemo z grobo soljo in kumino. Pečemo v segreti pečici na 210 stopinj 20 do 25 minut, do zlato rumene barve. Postrežemo jo še toplo. Pogača se trga in ne reže. Dober tek.
Na cesti Metlika-Črnomelj smo videli sredi polj letalo in izvedeli, da je to Douglas C-47 Dakota, ki stoji na tem mestu v čast dvema partizanskima letališčema med drugo svetovno vojno. Bela krajina je bila med vojno precej časa osvobojeno ozemlje in preko 800 zavezniških pilotov, več kot 2.000 žensk, otrok in starejših je bilo prepeljanih s teh letališč.
Za konec smo si pa privoščili še ogled Vinske kleti Metlika in degustirali 4 vrste vin.
Imeli smo se lepo in veseli, zadovoljni smo se vračali proti domu.
Naj klopotec na vrhu mestnega vinograda odžene tudi zlato trsno rumenico!
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Tudi na vrhu ormoškega mestnega vinograda stoji klopotec. Svečana postavitev je bila v nedeljo, 15. avgusta. Dogodek so v organizaciji JZ za turizem, kulturo in šport Ormož ter oddelka za upravljanje z občinskim premoženjem izpeljali člani Kulturno športnega društva Dobrava, ormoški gasilci in Martin I. Ormoški.
Na dan Marijinega vnebovzetja je potrebno postaviti klopotec, grozdje že zori in potrebno ga je na nek način zavarovati. »Klo-potec ni le odganjalec ptičev, temveč nosi žlahtno sporočilo, predstavlja simbol zorenja grozdja in bližajoče trgatve, hkrati pa predstavlja tehnično in kulturno dediščino, ki jo množično obu-
18
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
ga do
EU
jamo povsod po vinorodnih območjih,« je v napovedi dogodka povedala Zalika (Manica Hartman, članica KŠD Dobrava). Kmalu se ji je pridružil oča Lojzek (Rajko Košič, član KŠD Dobrava) in skupaj sta na šaljiv način predstavila celoletna opravila v vinogradu. Pozneje sta ob vznožju mestnega vinograda zbrane pozdravila še župan Danijel Vrbnjak in Martin I. Ormoški (Saško Štampar, skrbnik vinograda). Ponosna na mestni vinograd pa obžalovala dejstvo, da ga je, tako kot mnoge vinograde naokrog, napadla zlata trsna rumenica. In kot je znano, te bolezni ni mogoče zdraviti, ampak le preprečevati, in sicer z odstranjevanjem obolelih rastlin, kar pa je zadnje, kar si želimo!
Mestni vinograd z 220 trtami šipona so v Ormožu zasadili v maju 2018. Ob odlični skrbi in negi vinograda je trta doslej odlično uspevala in jeseni lanskega leta je že bila prva trgatev, ki je dala 150 litrov vina, ki služi protokolarnim namenom. Toliko večjo žalost predstavlja bolezen, za katero sicer v tem času rešitve iščejo najboljši strokovnjaki.
Kljub senci zaskrbljenosti je pa klopotec bilo potrebno postaviti. Ob pesmi Moškega pevskega zbora KŠD Dobrava pod vodstvom Lare Juvančič so delo opravili ormoški gasilci. Zadnje dejanje, postavitev »babe in deda« in namestitev »repa« pa sta opravila poslanka Mojca Žnidarič in župan Danijel Vrbnjak. Dogodek so zaključili z domačo južino in »najboljšim«, da se poplakne grlo ...
In tako se klopotec oglaša tudi sredi mesta, če je le kaj vetra. Jesen ga bo gotovo prinesla dovolj, da bo zavrtel vetrnice in opravil svoje poslanstvo.
Kog ima vinskega kralja
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Turistično kulturno društvo Kog je tudi letos pripravilo tradicionalno prireditev Poletje na Kogu. Dogajanja so porazdelili na šest dni in jih zaključili s Festivalom vina sredi avgusta, ko so okronali vinskega kralja; dosedanji kogovski vinski kraljici Nives Plemenič se je namreč iztekel mandat.
Zbrane na Festivalu vina, ki predstavlja vrhunec prireditev v okviru Poletja na Kogu, je že uvodoma pozdravil domači jazz band z izbranimi melodijami, ki so prireditvi dajale poseben čar in nivo vrhunskega dogodka. Poleg gostov od vsepovsod so se Festivala vina udeležili domači vinogradniki, vinski vitezi iz Viteškega omizja Ptuj-Ormož, vinske kraljice Slovenije na čelu s slovensko
vinsko kraljico Ano Pavlin, Martin I. Ormoški, ormoški župan Danijel Vrbnjak, direktorica občinske uprave Milena Debeljak in vrsta domačinov. Zbrane je najprej pozdravil predsednik TKD Kog Drago Lukman, ki je izrazil veselje nad možnostjo, da je letos kljub vsemu poletje na Kogu zaživelo in se zaključuje z razglasitvijo rezultatov ocenjevanja domačih vin, ki je potekalo pod naslovom To vino je bilo pridelano na Kogu. Ocenjevalna komisija z enologinjo Lidijo Ruška na čelu je ocenila 45 vzorcev vin, pridelanih na Kogu. Podelili so 7 srebrnih, 33 zlatih in 4 velika zlata priznanja. Del minulega Festivala vina je bila tudi postavitev klopotca, ki je v tem času v vinogradih nepogrešljiv. Postavili so ga člani Folklorne skupine TKD Kog, ki so delo opravili ob pesmi in plesu ter prleški južini. Južina je za vse goste bila pripravljena v culicah, poskusili so pa lahko tudi ocenjena vina.
Višek prireditve je bilo ustoličenje kogovskega vinskega kralja. Zanimivo je, da so se po dosedanjih šestih kogovskih vinskih kraljicah odločili za kralja, ki ga najbrž v slovenskem vinskem kraljestvu še ni bilo. Kogovski vinski kralj je postal 23-letni Jakob Lukman iz Lačavesi, ki je za svoje kraljevsko vino izbral šipon 2019, za »grickanje« ob vinu pa krhke vinske flancate. Kraljevsko ogrinjalo mu je svečano predal župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, krono pa mu je nadela častna občanska občine Ormož Lidija Ruška. Dvoletni mandat je novookronanemu kralju začel teči takoj po prisegi, kjer je obljubil, da bo z vso vnemo promo-viral kogovska vina in domačo vinorodno deželo. Kronanje so s pesmijo pospremili »Kogovski dečki«, z igranjem na harmoniko pa je dogodek popestril mladi muzikant Matjaž Mlinarič.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
19
Ormoške novice
S tekmovanja v oranju s starodobnimi traktorji na Krčevini
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Društvo starodobnikov Miklavž pri Ormožu z Vinkom Mikložičem na čelu je sredi avgusta na Krčevini pripravilo tekmovanje v oranju s starodobnimi traktorji. Zbrala se je vrsta lastnikov starodobnih traktorjev, a se jih je za tekmovanje odločilo 17. Razen domačinov, ki se ponašajo s starodobnimi traktorji in plugi, je na tekmovanju bila prisotna tudi vrsta gostov, ki so na kraj dogodka prispeli od blizu in daleč. Tekmovanje je potekalo pod budnim očesom Franca Škrjanca, predsednika Slovenske veteranske avto-moto zveze. Franc Škrjanec je pa imel tudi nalogo, da »zaštarta« tekmovanje. Potek oranja je sicer ocenjevala 3-članska komisija, sestavljena iz poznavalcev in strokovnjakov. Komisija pa ni ocenjevala časa oziroma hitrosti, pač pa predvsem čistost in globino brazde ter stanje agregata oziroma starost traktorja in pluga, pa tudi urejenost traktorista. Tekmovalci so imeli 2 uri časa, da so zorali (vsak) parcelo dolgo 40 metrov in široko 6 metrov.
Največ točk je zbral in prvo mesto ter že drugič prehodni pokal osvojil Jože Lašič (Cirkovce), drugo mesto Franc Šek (Starodob-niki Miklavž pri Ormožu) in tretje Gabrijel Veldin (Klub traktoristov Steyr Središče ob Dravi).
Letošnje tekmovanje v oranju, ki ga na Krčevini organizira Društvo Starodobniki Miklavž pri Ormožu, je bilo četrto po vrsti. Člani verjamejo, da ga bodo uspeli organizirati tudi prihodnje leto, in ne skrivajo želje, da bi tekmovanje postalo vseslovensko oz. da bi orači tekmovali za pokal Slovenije. Gre namreč za prikaz bogate tehnične dediščine, ki glede na požrtvovalne ljubitelje starodobnikov ne bo zamrla; gotovo pa gre za še eno prijetno druženje in priložnost za izmenjavo izkušenj s področja ohranjanja starodobne kmetijske mehanizacije.
Vino je prleski kabaret
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
V začetku septembra je v Svetinjski kleti bila prireditev z naslovom Vino je prleški kabaret. Dogodek je potekal v organizaciji vinske hiše Pep's Wine na Svetinjah in v koordinaciji Katje Jurkovič, na pobudo Slavka Podbrežnika Dob-
nika, ki je vodja vseslovenskega projekta Vino in umetnost. Dogodek je bil peti izmed šestih vinsko-kulturnih dogodkov, ki so v okviru imenovanega projekta potekali po Sloveniji in so obeleženi s pridihom lokalne vinske ponudbe ter kulture oziroma umetnosti.
V programu sta sodelovala prleški kantavtor Tadej Vesenjak in glavni enolog v vinski kleti Verus Danilo Šnajder.
20
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
Točila so se vina iz kleti Verus, udeleženci so pa ob pokušanju bili deležni strokovnih razlag strokovnjaka Danila Šnajderja. K vsaki sorti je Tadej Vesenjak dodal najprimernejšo skladbo iz svojega bogatega repertoarja.
Začeli so s sauvignonom in s skladbo na besedilo Marka Kočarja Kak je prvi Prlek grota.
Dogodek, ki je žal zaradi virusa potekal v omejenem številu, je bil še en dokaz, da je vino v kontekstu nekega kulturnega dogodka lahko vrhunski dogodek, a tudi obratno!


iff««
m *
KrLà
m
Poletje v Ormožu zaznamoval tudi 17. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Poletje v Ormožu zaznamoval tudi 17. Grossmannov festival
fantastičnega filma in vina
Letošnji Grossmannov festival je od 16. do 18. julija 2021 potekal v Ormožu in od 20. do 24. julija v Ljutomeru. Otvoritev festivala je bila v Ormožu, veliki finale pa v Ljutomeru. Svečana otvoritev je potekala pred ormoško Grajsko pristavo, kjer so zbrane pozdravili organizatorji ter župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak in podžupan Občine Ljutomer Niko Šoštarič. Oba sta poudarila, da je Grossmannov festival eden redkih dogodkov, ki povezuje občini. Prav povezovanje je pa vseskozi bil moto soor-ganizatorjev in pobudnikov, da se festival razširi tudi v Ormož, Miha Mehtsuna in Nina Miličičiča. S svojo prisotnostjo je obiskovalce počastil tudi gost, ameriški režiser Gary Sherman, ki je napovedal svojo kultno kanibalsko klasiko Linija smrti, proglašeno za eno izmed desetih najpomembnejših britanskih grozljivk 20. stoletja.
Na festivalu je bilo prikazanih 36 celovečernih filmov, 9 dokumentarcev in 34 kratkih filmov iz 30 držav, od tega v tekmovalnem programu 6 celovečercev, 7 glasbenih dokumentarcev in 31 kratkih filmov. Med temi je navdušila tudi izvrstna retrospektiva
južnokorejskega grozljivega filma.
Vsega je bilo: festival je ponujal številne delavnice, koncerte, Subkulturno tržnico, Prleško kühjo, brezplačno kampiranje in prvi Mimovoz zombijev od Ljutomera preko Jeruzalema do Ormoža in nazaj ter, kot pove že ime Festival fantastičnega filma in vina, tudi vinske degustacije, ki so ponujale cuvée Revolution Turistične kmetije Hlebec, šipon Vinogradništva družine Kos, traminca Vinogradništva Kovačič in Vin Marič ter Zara cuvée Izletniške kmetije na koncu vasi.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
21
Ormoške novice
Rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave v Ormožu, september 2021
Besedilo: Peter Kirič, Zavod za informiranje Ormož Foto: Zavod za informiranje Ormož-Radio Prlek
Od meseca januarja 2021 v Ormožu na prostoru nekdanje Tovarne sladkorja Ormož potekajo dela za izvedbo projekta rekonstrukcije in nadgradnje čistilne naprave v Ormožu. Naročnik projekta je Občina Ormož, ki je sklenila pogodbo št. 430-53/2020 04/81 za gradbena dela z najugodnejšim izvajalcem, Komunalnim podjetjem Ormož d. o. o., ki izvaja dela skupaj s podjetjem GH Holding d. o. o. iz Ljubljane.
Objekt A
V mesecu juliju in avgustu so bila dokončana vsa groba gradbena dela na objektih A, B in C, sedaj izvajajo dela montaže tehnologije, ki jo vgrajuje podjetje GH Holding d. o. o. iz Ljubljane. Lidija Zorjan, vodja del s strani glavnega izvajalca Komunalnega podjetja Ormož, je povedala:
»Končane so strehe, položena je keramika, izvedeni ometi in estrihi, tako so groba zidarska dela na vseh treh objektih zaključena, v jaških pa poteka montaža strojnih inštalacij. V objektu A se bo izvajalo grobo čiščenje odpadnih voda, v objektu B se bo dovajal kisik, ki služi v procesu čiščenja kot regulator razkroja fekalne vode, n objektu C pa bodo nameščene preše za dehi-dracijo in stiskanje odpadnega blata. V mesecu juliju se je začela dobava strojne opreme, takoj zatem pa montaža puhal. Dela potekajo v skladu s terminskimi plani, temu dodaja svoje tudi vreme, ki nam je naklonjeno, in čeprav smo z gradbenimi deli začeli v mesecu januarju, dosegamo želene plane izvedbe, čeprav se zaradi težav z dobavo opreme terminski načrti zamikajo. Težava je pri dobavi surovin na svetovnem tržišču, brez potrebnih surovin pa proizvajalci ne morejo pravočasno dobaviti naročene opreme.
To se dogaja tako pri izolacijskih materialih kot pri strojni opremi in pri lesu, ki ga imamo sicer v Sloveniji v izobilju, pa vendar je tudi tu težava z dobavo, saj proizvajalci nimajo vseh potrebnih surovin. Zato je seveda povsem realno pričakovati, da se bo gradnja podaljšala za kak mesec dni.«
Objekt B
Teo Vida iz podjetja GH Holding d. o. o. iz Ljubljane nam je na gradbišču pojasnil, da se izvajajo tehnološke instalacije povezovalnih cevovodov in električne povezave za izvedbo vhodnega črpališča, kjer bodo nameščene grobe grablje za sprejem septičnih odpadkov. Po pričakovanjih bodo vsi naročeni tehnološki materiali dobavljeni v roku, zato sledijo terminskemu načrtu izgradnje, nekateri potrebni tehnološki elementi pa so šele v fazi naročanja, saj je bilo potrebno uskladiti prvotne načrte s projektantom nadzornim inženirjem ter naročnikom. Vhodno črpališče je bilo prevzeto: mehansko predčiščenje, kombinirana naprava in grobe grablje, ki so glavni elementi, ki bi lahko povzročali težave pri predvideni montaži in sledenju terminskih načrtov.
Objekt C
Projekt s strani naročnika nadzira skrbnik pogodbe s strani naročnika Občine Ormož, mag. Roman Rozman. Ta nam je ob obi-
22
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
sku gradbišča in usklajevalnem sestanku povedal: »Dela potekajo v skladu s terminskim načrtom, po grobih gradbenih delih sledi vgradnja keramike in slikopleskarska dela, takoj po zaključku teh del pa sledi montaža strojne opreme. Ko bo oprema montirana, se bo začela sanacija obstoječih bazenov. Ker obstoječa čistilna naprava obratuje, je izredno težko opravljati dela na gradbišču. Bistveno lažje bi bilo zgraditi čistilno napravo povsem na novo, na drugi lokaciji, vendar so vse lokacije bistveno bolj problematične, obstoječa je pa glede na umestitev v prostor za mesto Ormož na ustreznem mestu, res pa je, da se je potrebno v času gradnje vseskozi s potekom del prilagajati. Ko bomo začeli s prenovo bazenov, bo polovica obstoječe čistilne naprave še vedno v delovanju. Ocenjujem, da bo celotna izvedba dokončana v roku štirih mesecev. Nato se bo začelo poskusno obratovanje, ki bo trajalo od
Obstoječi čistilni bazen, ki bo v kratkem rekonstruiran
šest do devet mesecev. Ker smo dokaj hitro začeli z gradnjo, zaenkrat nimamo težav z dobavami potrebnih materialov, kot se to dogaja pri gradnji vodovoda, zato računamo, da bomo dela tako zaključili v predvidenem roku. V finančnem smislu smo na okoli tretjini vrednosti projekta, kar pa se izvedbe v časovnem smislu tiče, smo pa na okrog 60 odstotkih izvedbe projekta.
Nadzor nad deli izvaja podjetje Proplus d. o. o. iz Maribora. Vrednost izgradnje znaša 3.089.846.14 EUR z DDV, po zaključku del pa bo rekonstruirana in nadgrajena čistilna naprava imela zmožnost čiščenja za 8.000 populacijskih enot. Čistilna naprava, ki je na območju nekdanje tovarne sladkorja, bo tako posodobljena in s svojim delovanje ustrezala zahtevam okoljske sprejemljivosti.
Obstoječi stari bazen, ki bo rekonstruiran
Poletje v CSO Ormož
Besedilo: CSO Foto: CSO
Stanovalci v Centru starejših občanov Ormož z veseljem pričakujejo vsakomesečne aktivnosti, ki se odvijajo pri nas.
V juniju smo skupaj z Zavodom Botanik v sklopu projekta Ra-
zvoj izdelka Ročno pridelani Eko zeliščni čaj v priročni embalaži vsi zavihali rokave in se lotili zasaditve. Sivka, rožmarin, timijan, rman, meta, melisa, rabarbara in še več zelišč krasi našo zeliščno spiralno gredo, ki smo jo skupaj s stanovalci oblikovali, zasadili in tudi že opravili prvo obiranje.
Skupaj s stanovalci smo se podali skozi park in tako tistim, ki Ormoža ne poznajo zelo dobro, približali neokrnjen del narave
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
23
Ormoške novice
v našem Ormoškem parku. Obiskali smo Jakobov sejem, na katerem smo si kupili marsikaj uporabnega. Z več avtomobili smo stanovalce peljali na kavo v OFAKafano, kjer smo se res dobro počutili. Ustrežljivi mladeniči in mladenke in naše dobro počutje med njimi je pravi dokaz, da je medgeneracijsko sodelovanje izrednega pomena in povzroča dobro voljo in obojestransko zadovoljstvo. Kramljanje na posebnih sedežih, spletanje posebnih prijateljstev in srečanje z znanci na kavi, nas zavezuje, da prihodnje leto ponovno gremo na kavico.
Postavili smo tudi klopotec, da bodo naše domske brajde dobro obrodile, spekli koruzo in klobase ter se zavrteli ob zvokih harmonike. Vsak teden smo imeli sredine dopoldneve, ko smo se sladkali s sadno kupo, ledeno kavo, si pekli palačinke, jedli sladoled in si privoščili kramljanje v senci.
Tako smo se približali jeseni, ko nas spet čakajo nove zadolžitve, novi projekti in novi dogodki. Pomembno nam je, da se ves čas kaj dogaja, da popestrimo samotne dni in predvsem, da se družimo in se skupaj imamo lepo.
Bodi in ostani zdrava! - osveščanje o raku dojk
Besedilo: Polona Marinček Foto: Polona Marinček
Rožnati oktober - mednarodni mesec osveščanja o raku dojk
V Združenju Europa Donna Slovenija vsako leto obeležujejo rožnati oktober - mednarodni mesec osveščanja o raku dojk. Z različnimi aktivnostmi in dogodki osveščajo slovensko javnost o raku dojk in opozarjajo na pomen zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Letošnje aktivnosti bodo potekale pod sloganom Bodi in ostani zdrava!, saj želijo poudariti, da lahko sami veliko naredimo za svoje zdravje s preprostimi odločitvami za zdrav življenjski slog.
Zdrav način življenja in zgodnje odkrivanje
Številne raziskave kažejo povezavo med zdravim načinom življenja in manjšim tveganjem za razvoj raka dojk. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije bi lahko z zdravim načinom življenja preprečili 30 do 50 odstotkov primerov vseh rakov. Z redno telesno dejavnostjo, zdravo in uravnoteženo prehrano, vzdrževanjem telesne teže in pozitivno naravnanostjo lahko veliko prispevamo k svojemu zdravju. Redno mesečno samopregle-dovanje pa pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Vsaka ženska bi morala že v mladosti začeti s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Za pomoč pri rednem mesečnem pregledovanju je na voljo tudi brezplačna mobilna aplikacija Breast Test in prikaz na spletni strani breast-test.com Za zgodnje odkrivanje raka dojk je pomembno tudi, da se ženske odzovejo na vabila državnega presejalnega programa DORA, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk, in na katerega vsake dve leti na mamografijo povabijo vse slovenske ženske med 50. in 69. letom.
Združenje Europa Donna Slovenija
V Združenju Europa Donna Slovenija že skoraj 25 let osveščajo o raku dojk in rakih rodil ter podpirajo bolnice in njihove svojce
na poti k okrevanju. Aktivnosti združenja so širši javnosti najbolj vidne v rožnatem oktobru mesecu osveščanja o raku dojk, ko osveščajo o pomenu zdravega načina življenja, rednega mesečnega samopregledovanja dojk in preventivnih presejalnih programih DORA; ZORA in SVIT.
Velik del aktivnosti združenja je namenjen podpori bolnicam in njihovim svojcem ob soočanju z boleznijo. Diagnoza rak vpliva na vse ravni življenja bolnice in prizadene tudi njene bližnje, zato si že vrsto let prizadevajo, da bi bolnicam poleg zgodnjega odkrivanja, učinkovitega in vsaki bolnici prilagojenega zdravljenja, celostne rehabilitacije lahko zagotovili tudi ustrezno psihosocial-no podporo.
Več na spletni strani www.europadonna.si
24
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
Qœ
EU
Ureditev vegetacije ob javnih cestah
Inšpektorat Medobčinske uprave Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž želi vse občane opozoriti na obvezno vzdrževanje vegetacije ob občinskih cestah. Vegetacija mora biti obrezana tako, da sta zagotovljena preglednost ceste in prosti profil ceste ter da je vidna in dostopna prometna signalizacija. Ustrezna ureditev vegetacije zraven večje varnosti prispeva tudi k bolj urejenemu in lepšemu videzu naših naselij.
S ciljem zagotovitve prometne varnosti opozarjamo na obvezno upoštevanje določb glede vzdrževanja vegetacije ob cestah, skladno z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18), Odloka o občinskih cestah na območju občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 14/2012; v nad.: Odlok) ter Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 - ZCes-1 in 36/18):
-	Lastniki ali uporabniki zemljišč morajo ob občinski cesti ali pločniku redno porezati veje dreves, žive meje, trte ali drugih visokih nasadov ali poljščine tako, da ne segajo na občinsko cesto ali pločnik in ne poslabšujejo ali onemogočajo preglednosti ali drugače ovirajo ali ogrožajo promet.
-	Na območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m.
-	Drevesa ali grmičevje, ki raste ob omenjenih cestah, mora biti obrezano tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m, na površinah za pešce (pločnik) pa 2,5 m.
-	V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objektov, naprav in drugih predmetov ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.
Glede na navedeno naprošamo vse občane, da upoštevajo in spoštujejo napotke in obrežejo ali odstranijo kritično vegetacijo ob cestah ter se s tem izognejo nepotrebnim sankcijam. V primeru prometne nesreče, ki bi nastala zaradi razraš-čene vegetacije kot ovire na ali ob cesti, je lastnik zemljišča, s katerega raste vegetacija, tudi odškodninsko odgovoren za nastalo škodo.
Osnovni namen tega članka je preventiva, ozaveščanje in pomoč občanom, zlasti z vidika seznanitve z zakonodajo, saj občinski inšpektorat tako kot policija nadzoruje oviranje preglednosti cest in gojenja previsoke ali preširoke vegetacije.
V času jesenskih poljedelskih opravil opozarjamo še na naslednje določbe 5. člena Zakona o cestah:
Preden se voznik vključi v promet na javni cesti, mora z vozila odstraniti zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.
Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.
Pri tem je potrebno posebej poudariti, da cestni svet ni rob asfalta. Poleg roba asfalta je pri odmiku potrebno upoštevati najmanj še bankino, bermo, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob cestišču (mulda, koritnica), nasip ali vkop, ker je vse to del cestnega sveta. Posledica preorane njive preblizu bankine ali celo v cestišče je razpokanost asfalta, posedki robu prometnega pasu, spreminja se trdnost bankin in s tem stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje njihovo življenjsko dobo.
V primeru dodatnih vprašanj se lahko obrnete na inšpektorat Medobčinske uprave Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, tel. št. (02) 741 53 42.
Inšpektorat Medobčinske uprave Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
25
Ormoške novice
Biseri Prlekije
Besedilo: Teja Trstenjak Foto: Teja Trstenjak
Nežka Orešnik in Teja Trstenjak, prijateljici, ki sta se odločili narediti nekaj drugačnega in dobrega. Želja po ustvarjanju, pisanju in fotografiji je bila tako velika, da sva združili moči in na kavici ustvarili idejo o Biserih Prlekije.
Kaj natanko Biseri so?
Biseri so namenjeni promociji Prlekije na družbenih omrežjih, lepim fotografijam, zanimivim zapisom in sedaj, po več kot letu dni skupnega dela, lahko s ponosom rečeva - tudi zaslužku.
Dobili sva idejo, da narediva vodič po Prlekiji, ki je najprej izšel v elektronski obliki, potem pa preko uspešne prijave na nagradnem natečaju Mladinskega centra Ormož še v tiskani. Izdelek je bil zelo dobro sprejet in zelo hitro skoraj povsem razprodan.
Vodič Biseri Prlekije
Vsebuje najboljše ideje za popotnike in domačine. Kaj početi pri nas, kam na najboljšo kosilo, kje so najlepši razgledi in katera vina najbolj vrhunska.
V sodelovanju z lokalnimi ponudniki sva vključili še kupone in popuste, ki jih lahko koristijo pri raziskovanju najlepših prleških točk in tako na svojem nepozabnem izletu precej prihranijo.
Družbena omrežja in marketing socialnih medijev
Ker je želja za v prihodnje še naprej ustvarjati promocijo na družbenih omrežjih za podjetja, kot to že več kot leto dni tudi poslovno počne Nežka, so tudi najini Biseri najbolj prisotni prav tam. Najmočnejšo skupnost sva si ustvarili na Instagram strani, prav tako deliva nekatere zanimive zapise na Facebooku in spletni strani srecasveta.si.
Slovencem (zaenkrat le torej domačim gostom) želiva ponuditi vpogled v življenje v tem odmaknjenem in po krivem spregledanem slovenskem biseru in da ta ljubezen v prihodnje postane tudi najina služba.
Kmalu se bo razširila najina trgovina, ponuditi želiva raznolike izdelke, povezane z našimi kraji, izleti ter potovanji.
Ljubezen do Prlekije, narave, aktivnega življenja, potovanj, dobre hrane in vina je tista, ki naju spodbuja, da svoje delo nadaljujeva z
vedno večjim zagonom.
Na kar sva najbolj ponosni, je verjetno dejstvo, da izjemno dobro sodelujeva z lokalnimi ponudniki, podjetniki, in da, kljub temu da imava obe družini in zaposlitve, Biseri uspešno delujejo naprej. Verjetno zaradi tega še bolje.
Ovire
Na svoji poti sva se seveda srečali tudi s prenekatero oviro, ki pa naju ni prestrašila, ampak nama je dala samo še več zagona, iz nje se pa rodila nova, še boljša ideja.
Veseli naju, da sva tudi midve lahko del prleškega turizma, čeprav na mogoče malo drugačen način kot ponudniki in podjetniki. Hvala vsem, ki naju podpirate, nama kakor koli pomagate in naju spodbujate.
JAVNO OPRAVIČILO
Kot direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož se članicam in članom Društva Antonovanje na Kogu ter sponzorjem zadevne prireditve javno opravičujem, da smo v zavodu v našem internem dokumentu o prireditvah pomotoma kot vodjo letošnje prireditve Antonovanje na Kogu navedli zaposleno iz našega zavoda. Zadevno prireditev je društvo izvedlo samo brez pomoči zavoda. Prireditev Antonovanje na Kogu je ena izmed treh prireditev v Destinaciji Jeruzalem Slovenija, ki je pridobila certifikat Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, kar kaže na najvišjo raven kakovosti organizacije in izvedbe prireditev v Destinaciji Jeruzalem Slovenija.
Članice in člani Društva Antonovanje na Kogu s svojim prostovoljnim delom in predanostjo skrbijo za profesionalno izvedbo ne samo prireditve Antonovanje na Kogu temveč tudi drugih prireditev, ki so jih do sedaj organizirali. Letos poleti so celo organizirali novo prireditev Žetev in mlatev.
Društvo Antonovanje na Kogu skrbi za celotno promocijo turističnih, etnoloških in kulturnih vsebin, da se običaji in šege ohranijo tudi bodočim rodovom. Vključuje se v mnoge aktivnosti našega zavoda, s čimer pomagajo graditi ugled blagovne znamke Destinacije Jeruzalem Slovenija.
Na tem mestu bi rad zahvalil društvu za njihov doprinos k ohranjanju lokalnega bogatega društvenega in družabnega življenja in dviga kakovosti življenja na vseh področjih delovanja!
Andrej Vršič, direktor
26
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
Otroške animacije Mavrica v Ormožu skrbijo za nepozabne otroške rojstnodnevne zabave
Kdo smo in kaj točno počnemo?
Ustanovitelja otroških animacij sva midva, Domen in Nastja, iz okolice Ormoža. Delujeva že od leta 2019, ko sva se odločila, da svoje znanje, ideje, zabavnost in veselje do dela z otroki spremeniva v posel.
KAYKXCA
OtfPÎKç AMirUiijV
t >, Jr
v s—^
\ v
Najina ponudba zajema izvajanje animacij za otroke, predvsem na rojstnodnevnih zabavah in porokah, kjer poskrbiva tudi za celodnevno oz. celonočno varstvo, krstih, pa tudi na abrahamih in drugih slavjih.
Animacije izvajava na terenu kjerkoli po Sloveniji, največ svojega dela pa opraviva v Ormožu in okolici.
Ker obožujeva poroke in ples, sva lani v najino ponudbo dodala tudi pripravo mladoporočencev na poročni ples. Tako lahko mladoporočencem ponudiva kar cel paket, animacijo za otroke in pripravo na poročni ples za njiju. Takih porok je bilo v letošnjem poletju ogromno, nekaj jih je pa še načrtovanih.
Letošnje poletje sva na ormoškem malem grajskem dvorišču organizirala tudi družabno-plesne večere za pare, kjer smo plesali različne plese, se spoznavali in zabavali v poletnih večerih.
Zraven animacij ponujava tudi najem napihljivih igral, ki otrokom predstavljajo največje veselje.
Skozi celotno leto prirejava v Ormožu tudi otroški kino, delavnice, tabore in dogodke v sodelovanju z drugimi podjetniki in društvi. Skratka želiva, da se v Ormožu dogaja, tako za otroke kot odrasle. Zdi se nama, da smo v naši okolici potrebovali nekaj takega, da se otroci in odrasli zabavajo zunaj šole, službe, izven vsakodnevnih obveznosti, najbolj pa to, da se starši razbremenijo pri organizaciji rojstnodnevnih zabav, saj za to lahko v celoti poskrbiva midva.
V oktobru pa imava spet načrtovane spremembe, eno majhno presenečenje, tako da naju spremljajte na Facebooku (Otroške animacije Mavrica) in Instagramu (otroske_animacije_mavrica).
Domen in Nastja
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
27
Ormoške novice
Z letošnjega 23. rokometnega tabora v Ormožu
Besedilo: Karolina Putarek/Uroš Krstič Foto: Karolina Putarek/Uroš Krstič
Šolske počitnice za mlade rokometaše se v Ormožu običajno zaključijo z rokometnim taborom, ki ga za nadobudneže tradicionalno organizira Rokometni klub Ormož. Letos je to bil že 23. tabor, potekal je pa v Športni dvorani Hardek. Udeležilo se ga je 51 otrok od 7. do 13. leta starosti.
Zaradi ukrepov za zaščito pred COVID-19 so število tabornikov omejili, tako da v taboru niso imeli otrok osmih in devetih razredov. Tudi število dni so znižali na tri, z le eno skupno nočitvijo, ko so imeli na urniku preživetje v naravi. Tabor je bil krajši še iz enega razloga: po le dnevu počitka je večina udeležencev tabora odšla na dvodnevni turnir v Ivančno Gorico.
Zraven dveh treningov na dan so organizatorji poskrbeli še za nekaj zanimivih dejavnosti. Otroci so bili navdušeni nad predstavitvijo Prostovoljnega gasilskega društva Ormož, ki je potekala na gasilskem poligonu. Nič manj zanimiv ni bil trening na ormoškem letnem kopališču. S taborniki je bil Kristijan Ladič iz ONMAT FITA iz Maribora. Gre za nov način izvajanja fitnes vadbe na vodi in na posebnih blazinah. Med dodatnimi aktivnostmi so mladi rokometaši spoznali še trening borilnih veščin, ki jim ga je predstavil KBV
Ormož z Danilom Korotajem na čelu. Veliko doživetje je pa bila aktivnost »preživetje v naravi« in nočitev v šotorih. Da so lažje preživeli v naravi in se naučili marsičesa, potrebnega za življenje (predvsem solidarnosti), je poskrbel Damjan Rajh iz Športne šole DADA s pomočniki.
Seveda brez tradicionalnega kviza, ki ga je pripravil Timon Gra-bovac, in orientacijskega teka, ki je potekal po mestu Ormož, tudi na minulem taboru ni šlo. Za zaključek so se pa v igri rokometa predstavili prav vsi taborniki, ki so zaigrali proti staršem, trenerjem, gasilcem in sponzorjem.

■¿K
Nogometni tabor Nogometne šole NK Ormož
Besedilo: NŠ NK Ormož Foto: arhiv NŠ NK Ormož
V Nogometni šoli NK Ormož, ki deluje pod okriljem Nogometnega kluba Ormož, smo tudi v letošnjem letu, med 28. junijem in 2. julijem, pripravili in izvedli že tradicionalni nogometni tabor, ki je za mlade nogometne navdušence veliko doživetje. Tabor je namenjen otrokom od 5. do 15. leta starosti, udeležilo se ga je pa 67 otrok, od tega tudi 12 gostov iz Hrvaške. Za udeležence, ki so bili
razdeljeni v pet skupin, so skrbeli trenerji Nogometne šole NK Ormož, člani Nogometnega kluba Ormož in vrsta zunanjih sodelavcev. Nogomet je bil seveda najpomembnejša aktivnost, smo se pa potrudili in mladim nogometašem ponudili tudi obilo spremljevalnih dejavnosti: obiskali so jih ormoški policisti in jim predstavili svoje delo in opremo, z Ozmečevim turističnim vlakcem so se odpravili na izlet in se popeljali do Konjeniškega centra Plohl v Cvetkovcih in do muzeja Stanica v Osluševcih, kjer jih je sprejel skrbnik Janko Korpar in jim povedal ter pokazal marsikaj zanimivega iz zgodovine železnice, ki je tudi našim krajem prinesla pomemben razvoj. Obiskali so še ormoško letno kopališče, izvedli zabavno tekmovanje v »bejžbolu« in streljanju penalov, prisluhnili so predavanju o preprečevanju poškodb in o pomenu pitja med vadbo in še veliko več.
Zraven dopoldanskih in popoldanskih treningov, bogatih spremljevalnih dejavnosti, raznih tekmovanj in ob obilici dobre volje je bila ura kar naenkrat 18, ko je bilo treba domov. Tabor je svoj vrhunec dosegel v petek popoldne, ko so mlade nogometaše obiskali župan Danijel Vrbnjak, nogometaša NŠ Mura David Durak in Lan Erjavec ter mladi nogometaš, Jure Kosi, ki je svojo nogometno pot pričel na zelenici ormoškega kluba, sedaj
28
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
ga do
Oral
pa pridno trenira v mlajši selekciji NŠ Mura. Gostje so predstavili svojo športno pot in odgovarjali na vprašanja udeležencev tabora, podeljene so bile Značke nogometaša, dokončali so tekmovanje v streljanju kazenskih strelov, tekmovali v poletnem biatlonu, za konec pa so odigrali revijalne tekme proti mamam, očetom in trenerjem ter si privoščili piknik, ki je predstavljal priložnost, da se strnejo vtisi in skujejo načrti za prihodnje delo. V NŠ NK Ormož se zahvaljujemo za pomoč in podporo Javnemu zavodu TKŠ Ormož, režijskemu obratu Občine Ormož, gostilni
Ozmec Majda s .p., podjetju LIDL Slovenija, Konjeniškemu centru Plohl Cvetkovci, Policijski postaji Ormož, Brkotisku Boris Vogrinec s. p., Nogometni šoli Mura, podjetju Radenska Adriatic, OŠ Ormož, AK Ormož in Društvu Prleški železničar in seveda vsem, ki nam stojijo ob strani.
Več informacij o delovanju Nogometne šole NK Ormož in o morebitnem vpisu otroka najdete na spletni strani h ttps://www. nk-ormoz.net/.
Obišči nas tudi ti
Besedilo: Andrej Sitar Foto: Andrej Sitar
Uporabniki in zaposleni organizacijske enote v Ormožu, ki se nahaja na Opekarniški ulici 2, smo del Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo Dr. Marijana Borštnarja Dornava. Skupaj nas deluje 37. V enoti varstveno delovnega centra izvajamo različne programe, storitve, oblike in modele pomoči, v katerih ustvarjamo pogoje za razvoj objektivnih dejavnikov kvalitete življenja, individualne obravnave, strokovnih kadrov in materialnih možnosti usposabljanja.
Uporabniki naših storitev prihajajo iz domačega okolja in se vključujejo v vse tri programe, ki jih izvaja naš varstveno delovni center: zaposlitev pod posebnimi pogoji, vodenje in varstvo, hkrati pa je program obogaten še s strokovnimi programi, ki delujejo v smeri večje kvalitete življenja (socialni, psihološki, pedagoški program).
Primarni cilj dela v delavnicah je zadovoljen uporabnik, kar po-
1
meni, da mu nudimo tolikšen del pomoči, kot je posameznik potrebuje, da se lahko v skladu s svojimi potenciali in sposobnostmi čim lažje in bolje vključi v življenje in delo. Poudariti je potrebno, da se vsak posameznik vključuje v nabor različnih aktivnosti in interesnih dejavnosti po lastnem interesu in željah. V Ormožu smo že v preteklosti poudarjali pomen vključevanja uporabnikov v zunanje okolje (sodelovanje s Centrom starejših občanov, Ljudsko univerzo, Mladinskim centrom, opravljanje sezonskih del pri zasebnikih in podobno), kar pomembno vpliva na počutje posameznika, vključitev v okolje in seveda medsebojno sprejetost. Prav aspekt vključevanja v okolje se nam zdi zelo pomemben, saj lahko le na takšen način pokažemo, koliko znamo in zmoremo.
Ob tem še moramo omeniti naše storitve, ki jih izvajamo zunanjim uporabnikom, kot so uokvirjanje slik, izdelava ključev ter pestra ponudba naših izdelkov iz tekstila in lesa v trgovini, ki za nas predstavljajo pomemben stik z okoljem.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
29
Ormoške novice
Gozdarska zadruga Ormož
z. b. o.
Ulica heroja Megle 4, 2270 Ormož
TEL: (02) 798 04 00 GSM: 051 600 717
Elektronska pošta: gozdarska.ormoz@gmail.com
www.gzormoz.si
ODKUP gozdnih lesnih sortimentov; POSEK in spravilo lesa; NEGOVALNA dela v gozdovih.
Po lovu so vsi lovci dali 2 evra za slasten golaž, ki jim ga je pripravil kolega, le lovec Jaka ni nikoli dal prispevka, raje si je prinesel malico od doma. Nekoč po lovu so mu kolegi izmaknili iz suknjiča malico. Pol krajnske klobase so mu zamenjali z zamrznjenim pasjim iztrebkom in vrnili zavitek v žep suknjiča. Ko že vsi jedo golaž, Jaka še vedno nemirno hodi okrog in kadi. Pa ga le eden od lovcev privoščljivo vpraša: »Kaj je s tabo, Jaka, a ne boš danes nič malical?« »Saj bi, pa sem pol klobase dal pogreti v golaž, sedaj je pa kuhar ne najde!«
M jemlje v roke ^Kne predmete in sprašuje za ceno Vse mu je predrago. Končno vpraša prodajalko: »Kaj bi si želeli za rojstni dan, če bi bila moja žena?« »Drugega
moža!«
^¡1 v službo?« »Šef, če pa ste mi
Voditeljica aerobike se zasopiha-no dere: »Dejmo punce, mejhne ritke, raven trebuh, to hočmo!« Pa se oglasi ena prešvicanih punc: »Ne, to tipi hočjo, jst hočem čokolado!«
Kriminalist pride h kmetu, da bi preiskal njegovo posest. Kmet mu pravi, da lahko vse pregleda, razen tistega nasada tam. Kriminalist mu pokaže značko in pravi: »Vidiš to značko? S to značko lahko počnem karkoli in ti ne moreš nič narediti za to!« Čez nekaj minut se kriminalist začne dreti, ko beži pred razjarjenim bikom. Kmet odvrže orodje, steče k ograji in se zadere: »Potegni značko ven! Pokaži mu značko!«
30
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
Gostišče TAVERNA
Dino Kruhoberec s.p. Jeruzalem - Svetinje 21, SLO-2259 Ivanjkovci Kontakti za rezervacije: Tel: +386 (0) 2 7194 128 Mobile: +386 (0) 41 920 500 E-naslov: info@kupljen.com
PODKOŽNO MAŠČOBNO TKIVO PRI PRAŠIČU
VELIKA VODNA PTICA ANTARKTIKE
NEKDANJA FIZIKALNA ENOTA
OTOK V PERZIJSKEM ZALIVU
TEKMOVALEC NA KRATKE PROGE
GORSKI REŠEVALNI ČOLN, AKIA
NAJDALJŠA REKA NA SVETU
SLOVENSKA SLIKARKA (»KOFE-TARICA«)
NEKDANJI AVSTRIJSKI DIRKAČ LAUDA
POLKOVNIK V AVSTRIJSKEM
SLOVENSKI GEOLOG (FRANC)
SLOV. NOVINARKA (ALENKA)
VZDEVEK DUŠANA PIRJEVCA
LAHEK ŠPORTNI ČOLN
SLOVENSKI PEVEC (NACE)
SLOVENSKA IGRALKA (MAJA)
ASIRSKO ŽENSKO BOŽANST.
DAS, RJAZAN, TIAMAT
JAPONSKI POLITIK (EISAKU)
ZNAMKA ŠVEDSKEGA AVTOMOBILA
DOLOČEVALEC VREDNOSTI
UTRJENI PAS ZEMLJIŠČA
DEL RADIA ZA SPREJEM VALOV
SLOV. MATEMATIK (MILAN)
RUSKO MESTO BLIZU MOSKVE
GLAVNO MESTO TURČIJE
KLADA ZA SEKANJE DRV
PREBIVALEC IRSKE
CESKI ŠAHIST (RICHARD)
SLOV. KO-REOGRAF OTRIN
KNJ. JEZIK INDIJSKIH BUDISTOV
POVRŠINSKA MERA
RUMENO RJAVA BARVA, OKRA
OŽGANA PLAST NA KOVINI
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 8.10.2021 pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Sponzor nagradne križanke je GOSTIŠČE TAVERNA, Dino Kruhoberec s.p. Svetinje 21, 2259 Ivanjkovci
1.	nagrada
-	NEDELJSKO KOSILO ZA 2 OSEBI
2.	nagrada
-	POSTRŽJAČA IN STEKLEN. ŠIPONA
3.	nagrada - PIZZA
Rešitev križanke: marec 2021
Vodoravno: POPAREK, OMAMILO, RAKETAR, MARIN, BK, ČASAR, KO, CEMENT, NAURU, ALIBI, VIRMAN, PETER, ICA, TO, AK, LARNAKA, TLA, UA, AMAT, URAR, TRAČANI, TOMSK, NARAV, AMATERKA, OTA, MO, VOTANT, OT, ATROPIN, ROM, ROJ, SNAŽILKA, ORA, ATI, TAT. GESLO KRIŽANKE: ČEBELARASTVO MARIIN
Nagrajenci:
1.	nagrada: Marija Kaučič, Vinarska ul.3, 2270 Ormož
2.	nagrada: Jožef Prapotnik, Osluševci 37, 2273 Podgorci
3.	nagrada: Helena Kokot, Svetinje 7, 2259 Ivanjkovci Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti.
KANTON V ŠVICI
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021	2021

I FEEL SLOVENIA
[
Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož
MARTINOVANJE V ORMOŽU 2021 BO!
11. - 14.11. 2021
- VINSKI FESTIVAL IN DEGUSTACIJE VIN
- BOGATA MARTINOVA GOSTINSKA PONUDBA
- MARTINOV SEJEM IN SEJEM VINOGRADNIŠTVA
- MARTINOVA TRŽNICA
S3
N
2> m
en
- DOGODKI ZA OTROKE IN MLADINO
NASTOPI DOMAČIH VOKALNIH, GLASBENIH IN FOLKLORNIH SKUPIN
2021
www.martinovanje.si www.jeruzalem-slovenija.si
- RAZSTAVE IN SLAVNOSTNE PRIREDITVE
- ZABAVA V MARTINOVEM ŠOTORU 3 DNI Z ANSAMBLI UPANJE, TABU IN DONAČKA
11. -14.