SLAVJAMSKI RODOLJUB. Mesečni časopis na svitlobo dan od Slavjanskiga druživa v Terstu. List 4. mesca Junija 1849. Slovenske šole. Škole ili iičionice slavjanske. Ulili potreba. (Na dalje.) Uljih potreba. (Dalje.) Šole v katerih so se slovenski otroci malo kaj druziga učili kakor nemško brati, nemško slovnico in nemški pravopis, v katerih je clo ker- šan.ski nauk moral nemščini se podvreči, niso bile kos, ne glave razjasniti ne počutke ali serce k dobrimi! vneti. Kadar so besede v spominu shra¬ njen* strohnite ali zginule, je z njimi ves šolski nauk se zgubil, in s tem je zgublen bil nar lepši čas živlenja — otročina; bile so zgublene drage h ta perve spomladne vesele mladosti, in dostikrat, so taki učenci postali neumneši, kakor so poprej bili; so se namreč navadili in prijeli pregre- škov, katere so po poti al v šoli od klavernih tovaršov slišali al vidili, in tako se tudi pohujšali. Le kdor je tudi srečen bil, vse te napake pre¬ magati — je kakor pravijo, k boljšima kruhu peršel, začetnim šolam pa i malo klere hvale za to vč. Zato ljubi slavjanski bratje! skerbite, de se vam napravijo dobre, • slovenske šole. Boljši zares nobene, kakor malopridne! Neumneži so mi- I slili, dr vsak, kateri v šole gre, mora gospod biti, ino de kmetu nič treba ni sc učiti — čisto nič, razun keršanskiga nauka —•. kateriga tudi v cerkvi • sliši. Nočem govoriti od časa in ljudi, iz katerih ta misel izvira, pa to | ne zamorem zamolčati, da kateri kolj to terdi, bi rad v motni vodi ribil, j želi nevednost in neumnost drugih v svoj prid obračati, le sam sebe in svoje ljubi; druge pak vse kot svoje hlapce in sluge rabiti hoče, hoče de bi vsi plesali kakor on žvižga. Neki je to v teh besedah izrekel: „Jest gospod, ti gospod, kdo bo pa konja deržal?“ Ne, de bi vsak ki v šolo hodi, moral gospod, duhovnik al uradnik postati, vsakima pa se je treba učiti; več kdor zna, več velja; treba se je učiti tudi kmetu, de bo znal veselo ozirali se po stvarnici; poznal lepe in prečudne dela večniga očeta; znal rabiti jih v božjo čast in svoj lastni prid; de bo znal umno obračati vsako slvarjeno reč, obnašati se pametno s svojimi in s svojo sosesko. Ustavna enakopravnost gospoda in kmeta, plemenitnika in prostiga človeka, I blagovitiga posestnika in ribča ali prostiga mornarja vse zastran deržav- I nih in srejnskih pravic enake stori. Treba je tedaj de se tudi kmet in drugi prosti človek na tako stopnjo izobraženosti vzdigne, de bo bolj jasniga in bistriga uma, de bo zamogcl v opčnih rečeh srenje pametno govoriti in sklepati, de bo v deželskih zborih tudi o koristnih in potrebnih naredbah svetovati in razsoditi znal, in de bo tudi marskateri iz med ljudstva zadosti sposobnosti imel, kot poslanec v deržavnih zborih sedeti in govoriti. Ustavna enakopravnost bo tačas slovenskima kmetu in dru¬ gima prostima človeku zares v prid prišla kadar bo v stanu, popolnama jo vpotrebovati in vživati. Dokler ga pa med njim živeči Nemci al Taljani v izobraženosti in razumetnosti prekosi;, bodo tudi le oni postave dajali— oni bodo gospodje — Slovenci pa kakor doslej hlapci in sužni. I Napravimo tedaj po slovenski zemlji dobre slovenske šole in vse bo drugači, bo boljši! Vsak bo znal kar mu je pc svojemu stanu vediti treba vsak bo gospod po svojem kraju in vsak tudi hlapec drugih, ta vikši iz med nas bo enaki manjšima; mi bomo, kakor udje eniga trupla, vsak po svoji pameti in moči svoje dolžnosti spolnovali, ino naša lepa domovina, naša draga slovenska zemlja nam bo obilniga sadu za časno ino večno rodila. (Dalje sledi.) Opomini kmetlškim zlasti primorskim Slavenom, zakaj se materniga jezika deržati, ga čistiti in braniti? In kako zatiranim Slavenom pomagati? I. Nar imenitniši dar božji, katirga človek po naravi ima, je njegov jezik. Ta ga nar bolj loči od neumne živine in divjačine, ga povzdigne čez vse pozemeljske stvari celo do angelov in Boga, in je edino sredstvo človeka človeku pridružiti, ga v družbi omikati in ogladiti in ga samima sebi in bližnjima dopadljiviga in korislniga storiti, ker je duhovna obleka misel, želj in počutkov in zato nar veči razloček med narodi. Od kod pa dobivamo, ljubi Slaveni, jezik, ali tiste besede v govor¬ jenju. katire so tako imenitna obleka počutkov? Ta imeniten dar dobivamo nar poprej in nar več od svojih staršev, kateri so nam za Bogam nar veči dobrotniki, v življenju nar sladkiši ve¬ selje in po njih smerti nar svetiši spomin še na zemlji. Kdor se tedaj svojiga materniga ali narodniga jezika derži, ga čisti in brani, ta spo¬ štuje, časti in ljubi svoje starše in vse deblo njih naroda, ta spolnuje po naravni in verni postavi IV. zapoved božjo. Kdor s nami naš narodni jezik govori in časti, časti iu spoštuje v njemu tudi nas, naše starše in vso našo rodovino; kdor pa nam naš materni jezik krati, pači in zasramuje, ta nam krali, pači in zaničuje nar dražji spomin naših staršev in vsiga s nami po njih sdruženiga roda in je tako nar hujši nevsmilnik njegov, ker ga po tem na ravnost pelja ne le v telesno sužnost, ampak celo v du¬ hovno tamnico. Kadar se mi Slaveni laškiga ali kakiga drugiga jezika prinaučimo in ga radi govorimo, tako častimo in razveselujemo ves laški ali kaki drugi red, čegav jezik govorimo, kar pa še le človek nar bolj živo spozna, kadar odločen od svojiga roda, med ljudmi ptujiga jezika živeli mora. Učionice, u kojih slavjanska dčca ni učila se nego nemačko čitali, neinačku slovnico i nemački pravopis, u kojih i nauk kristjanski učio se jest u nčmačkom jeziku, nisu nikakvo zamogle ni razuma razviti ni serca ili čuljenje na dobro probuditi. Kako berzo rčči u uzpomenu sabite su zvanule ili zginule, z njima jest vas koliki nauk škotski se zgubio; i s tim zgublena je bila najlepija doba življenja — dčtinstvo — zagublena su bila draga leta prolččne radosne mladosti, i mnogo putah učenici takvi bili su bezumniji posle nego peno; jere naučili i navadili su se mnoga zločinstva, koga na putu ili u učionici od zločestih družbenikah čuli ili vidili jesu, i tako su zločestiji prihajali. Samo koigod je tako srččan bio, da je sve takove zloče odhitio, se jest, kako se reče, na dobro natekao, a pervnim učionicam zarad ovoga malo koji hvalu uzdava. Zalo draga bratjo slavjanska! nastojajte, da vam se dobre slavjan¬ ske učionice saustave i ulemele. A zaisto bolje jest, da nije nijedne, nego da su nekoristne. Bezumni mislahu, da kigod u učionicu hodi, mora go- spodinom biti; da poljedčlacu nije treba ništa se učiti, sasvim ništa, nego nauk kristjanski, koji uči se u cerkvi. Ni mar mi govoriti od vrčmena i ljudjih, kojih takva jest misao, ali zamučati se ne smč, da kigod ovo tverdi, bi hotio kako se navadno reče, u mučne vodi ribe loviti; hotio bi nezna- nost i nerazumnost ostalih obratiti u svoju korist; samog sebe i svoje ljubi, a ostale sve kako svoje sluge i robe cčni; hotio bi, da «yi bi se obračali i verteli, kako bi jim on svirio. Nekoj je ovo tako izustio: „Ja gospodinom, ti gospodinom, a tko bude konja deržati ?“ Ni tako, da svaki, ki u učionicu hodi, morao bi postati gospodinom, redovnikom ili pogla* varom svčtovnim, jer zaisto nije nijednoga, kojemu učiti se nebi bilo treba; več tko zna, več valja; treba je učiti se i zcmljedčlacu, da bit če vrčdan veselo se krečati u stvorenju sveta, spoznati lepa i čudnovata dčla včko- večnoga Otca i služiti se sviuh stvarih na slavu božju i svoju srčču i raz¬ umno rabiti svako stvorenje; obnašati se pristojno sa domačimi i susč- dama svojima. Ustavna jednakopravost gospodina i zemljedčlaca, pleme¬ nitega i prostoga čovčka, vlasčina i ribara ili prostega momara u obziru deržavnih i občinskih zakonah sve jednake čini. Treba je dakle i polje- dčlacu i svakom proštom čovčku stupiti na takvu stupnju izobraženja, da biti če razvedrenega i bistroga razuma, da moči če razborito govoriti i razlučivati u stvarih občine svoje, razsudjati i svčtovati u dčržavnih sbo- rih potrebne i koristne naredbe, i da mnogi izmed ljudstva biti če vrčdni sedčti i govoriti kako poslanci u sborih deržavnih. Ustavna jednakopravost biti če slavjanskomu zemljedčlacu ili težaku i svakomu prostemu čovčku onda istinito koristna, kada biti če sposoban rabiti ju i uživati. A do kadagod Nčmci i Taljani uz njega živeči u izobraženju I razumnosti nadvladati ga budu—če oni i zakone činiti, oni poglavarima biti — a Slav- jani njih sluge i robovi kako do sadašnjeg vrčmena. Neka se dakle u slavjanskoj zemlji načine dobre slavjanske učionice, i svaki če se priobraziti, biti če miljega lica. Svaki če u svojim stališu znati, koliko biti če njemu treba, svaki u svojim kraju biti če gospodinom i svaki jednako slugom ostalim; največi medju vama biti če kako najma- nji, svikoliki svaki po svojem razumu i svojoj moči, kakeno udi jednoga istoga tčla dužnosti svoje izpuniti čemo i domovina naša Ičpa, naša zemlja draga slavjanska dati če nam plod obilni vrčmenite i včkovččne srčče. (Dalje sljeditče.) Opomena kako imadu sežanski a osobito primorski Slavjani materinskega se ddržati jezika, čistiti i braniti ga? I kako moglo bi se podpomoči potištenim Slavjenom? I. Nujglavniji dar božji, kojega imade čovčk po naravi, njegov mu je jezik. Ovaj razlučiva ga nad sve ino od bezumne živine i zvžrjadi, uzdigne ga nad sva slvorenja zenialjska i to isto do angjelah i Boga sa- moga, i jest jedino sredstvo čoveka pridružiti se čovčku, izobrazivati ga u tom družtvu i izgladili u toliko, da je koristan i ugodan samom sebi i bližnjemu svomu; jerbo jezik duševna je odčča mislih, požudah i čutje- njah naših, i isto zato največa medju narodi razlika. Odkuda pako dobivamo premileni Slavjani naš jezik iliti one u go¬ voru reči, koje su ovoliko važna odeča naših čutjenjah ? Ovaj toli važan i znamenit dar dobivamo najprie i ponajviše od ro- diteljah, največih po Bogu nam blagotvoracah, za življenja naj sladja ra¬ dost a po smerti naj svetija spomina nam na zemlji. Tko se dakle ma¬ terinskega t.j. narodnega svojega jezika derži, ga čisti i brani, taj časti, štova i ljubi roditelje svoje i cčlo stablo njihovega naroda, on izpunjiva zakon, kojega dade nam i narav i Bog u IV. zapovčdi. Tko govori na¬ rodni naš jezik i časti ga, taj časti i šluje u jednom i nas, naše roditelje i cčo naš rod; tko pako nam naš jezik krati, kvari i sramoti, taj nam krati, kvari i sramoti najdražji spomenik naših roditeljah i cčo kroz nje s nami skopčan narod, i biva mu takvim načinom bezsmiljenim mučiteljem, jerbo ga vodi upravo u sužnost tčlesnu, dapače i u tamnicu duševnu. Kad se mi Slavjani prinaučimo talijanski ili koj mu budi drugi jezik i rado ga govorimo, štujemo s tim i razveselimo cčo talijanski ili koi budi drugi narod, kojega jezik govorimo; to čovčk najživie uzpozna, kada od¬ daljen od naroda svojega prisiljen je živčti medju ljudmi tudjega jezika. 1» ko je to res, kar vsak pravičen in vsaj po verlii obtesan po prigo¬ voru; „(’e si pozdravljen, pozdravi/ lahko spozna; zakaj se ne bi tudi Lahi in še drugi narodi, če s nami in od nas živeti hočejo, našiga jezika neučili, ali se ga vsaj prinaučiti zadjali, in po tein takim, kakor mi nj h, njihovi; starše in rodovino, tudi oni v našim jeziku nas, naše starše in \es nas rod spoštovali?— Tukaj glejte, strašno krivico in zasramovanje Slavenov! — Slaven se vsih jezikov rad uči. ali, ko se jih naučiti priložnosti ali zmožnosti nima, vsaj nobeniga ne gerdi in ne zaničuje. Delajo pa drugi narodi, posebno Lahi tako? žali Bog! kako nas Slavene pozdravljajo, kadar k njim pridemo, jih srečujemo ali blizo njih naš materinski jezik govorimo? Schiavo (suženj) je skoraj povsod naše pozdravljenje ; parla da cristiani (govorite po kristjansko), naša čast, če njihoviga jezika negovorimo, kakor de bi sami tisti kristjanskiga imena vredni bili, kteri laško znajo, in vsi drugi bi mogli njih sužnji in zraven še njih neverniki biti. Strašna prevzetnost in slepota! In vendar vsak, kdor le poveršno Lahe pozna, mora spoznati, de skoraj noben rod na svetu take sleparije in zvijače v djanju nima, kakor ravno tolikanj raz- uslni in širokoperni Lahi. Ali ne zamerimo mi Slaveni Lahom vsiga posebno besede „schiavo“ ne, ker je to besedo res Slaven do zdaj skoraj povsod mar več pa še tukaj v primorji po svoji neumno preveliki dobroti zaslužil. Suženj ali Schiavo namesl Staro, se irnenujo prodana stvar, posebno v starih časih pred Kristusam, po živinsko prodani ljudje. Tudi tukaj po prigovoru, kadar kdo kakiga ptujiga jezika ne zna in ga govoriti sliši, se pravi, de ga v njemu lahko proda, kakor se je res Slavenam godilo, de so bili do zdaj Laham prodani, kteri so s njimi kar in kakor so hoteli, malo boljši ko s živino delali in jih ravno zato in ne po krivici sužnje imenovali. Ali ni pa morebiti res temu tako? Mi primorski Slaveni vse pisma v laškim jeziku, ker ga le malo in še to malo le redki razumemo in si jih zato le od Lahov pisati dajemo. Ali ni tudi res, de Slaveni za vsako potrebo le oderušne Lahe na posodo prosijo? Laške pisma po laški zvi¬ jači storjeni; v koliko sleparij in pravd nas niso že zaplele, in ko se bomo še laškiga, namesl našiga sladkiga materniga jezika kar so »vitli Lesar tako visokoserčno v našo nar veči čast in pomoč dovolili, še za- naprej služ li, v kolike in kakšne zabave in težave nas bodo še zapletale ! Kaj je nam, razsodimo en malo, hasnila do zdaj laška prijaznost in hinavska dobrotljivost? Primernik, kakor tudi še več drugih Slavenov splošna navada je, de gredo po malo prav zapušenim zgledu svojih staršev, kadar jih kaka sila lovi, de jim toča, suša, i. t d. pridelke poškodje, kar se tako po go¬ stim godi, v kaki bližnji grad, de bi na posodo dobili. In res, ni straha! sladko in prijazno bodo sprijeli; ali gorje! tudi ncvsmileno , ako ravno sladko bodo tudi derti. Lah daje tukaj vbogimu Slavenu zaslepiti, de mu dnarji, za kolikor ga prosi, na mrsic ali leto toliko in toliko veržejo. Če mu tudi toliko od njih dati dovoiji, kolikor mu Lah lažnjivo dopoveduje, mu jih sposebno lepim popisovanjem stare prijaznosti še s njegovim star¬ šem dati obljubi, samo če ve, de ima dobre in prilične njive, travnike in lepe oljke. Zdaj gresta še le h kakimu drugimu že s tem zastoplenimu pojede- žu, navadno klatnimu pismeniku, ter storita ne dolžno ampak prodavno pismo, od kakiga nar goršiga zemljiša, ki po 3, 4 stotine in tudi more bili večkrat po tisuč z'atov velja, za toliko časa, kolikor se posojevavcu zdi, in ako en sam hip do vzeliga časa s gotovim plačilam zamudi, se mu prodavno pismo zapre, de vbogi Slaven, ker more biti še od večih nesreč tlačen plačali ne more, kaki kos zemlje, ki po 3, 4 stotine in tudi večkrat po tisuč zlatov ceni za 70, 80 ali k velikim za 160 zlatov i. t. d. za vselej zgubi, ker Lah v svoji že prirašeni zvijači in nevsmilnosti že poprej od 100 ali 200 na prodavno pismo postavljenih zlatov 30, 20 ali vsaj 10 odvzame in samih 70 ali 80 i t. d. zlatov pod imenam 100 da, de ga po tem, ko bi se kdaj skregala, za oderuha tožili ne more. Zraven le že tolikanje krivice mora vbogi Slaven še postavne obre¬ sti plačevali, mu purmane, kopune pišeta, plečeta i. t. d. nositi in se po ti strašni zvijači do gerla v dolgove s Lahi pogrezniti, in — na zadnje, ker je zmiraj bolj stiskan in — to še le po veliki milosti laškiga oderuha na lastni domovini, na svojim očaslvi njegov spolovnik (sočal) ostati. Pristavimo zdaj ti strašni grozovilnosli še zvijače in sleparije laških rokodelov, pri klerih se tukajni Slaveni v vsih svojih potrebah služijo, ker Slaveni tukaj niso skoraj nič drugiga kakor kopači in pastiri, posebno pa v primero pravdarjov, lekarnikov, kupčevavcov in drugih tergovcov, samo draginjo kovačev. Le kak Slaven spomlad eno matiko kupiti gre in jo preč plača, ta¬ ko da kaj maliga več ko 2 zlata; če pa kovač do pridelkov pšenice, grozdja i. I. d. čaka, tako mu jo stavi 3 zlate m tudi več. Ravno tako je tudi s lameži in s vsim drugim pri kmetiji potrebnim železjem. Če kdo Slavenov lamež s gotovino kupi, ga dobi še manj ko za 5 zlatov; če ga pa s pridelki plačuje, mu ga stavi kovač več ko 7 zlatov. Razmislimo na dalej še zvijače pri tehtanji in meri pridelkov, ker Slaven rad vero da zato, ker jo ima, in pri vsim drugim laškim ponaša¬ nji s vbogi m primornim Slaveni, posebno pa še zadnjič Spolovinslvo, v kaliro so kakor Lahe valovi morja v Istrio tako tudi vbogiga Slavena po zgoraj dokazani poli valovi laške odertije in krivice zanesli! Po ti poli m v družbi takih sosedov, je mogel tukajni Slaven v nič priti, gospodar¬ stvo zgubili in Laham na svojim očaslvi na lastnih tleh, kakor peršnik, pasterik ali Izmael ja res kakor suženj pod noge pasti. Le je bila že do zdaj, pretresimo še en malo krivico spolovinstva, desetina in tlaka tako krivična in pregrešna, de jo je svitli Cesar sam overgel, tako mora biti lukajna in povsodna spolovina še desetkrat bolj krivična ker vsaki bolj lahko deseti del svojih žulov. kakor pa polovico zgubi. — Le primerni Lah svoje zemlje delati nemore ali noče, naj jo da po cesarski postavi 5 od 100 zlatov pravičniga cenilva v najem (fit), ka¬ kor so tukaj že nekateri bolj tankovestni in pravični delali začeli, in naj ne popije v svoji lenobiji in hudobiji po spolovini polovico slavcnskiga truda in kadar pridejo slabe leta, kar se tukaj tako rado nakluči, tudi vso njegovo trudno kri. To so tedaj ob kratkim vzroki zatiraniga Slavena praviga sina in ne pasterika v Istriji, kakor se če dalej bolj vidi in spričuje. Te vzroke sa¬ mi vidimo in lahko s rokami primemo, katire vzroke tudi sami Lahi s uasim žuli in na naši zemlji obogateni tajiti ne morejo. — De bi se bile te krivice se godile in tako obožan truden Slaven v taki krivici in hu¬ dobiji ležečiga Laha se zastoju redil, so se Lahi tolikanj zadjali in se še zadenejo, dr bi htria, Dalmacia in pol Krajnskiga pod laško nevsmileno i,blasl padli- (Konec n sledečim listu.) Ako je to istina—a svak pravedan i barem poveršno izobražen čo- včk priznati to mora po poznatuj poslovici: „Tko te pozdravi, pozdravi ga i ti,“—zašlo ne bi se takodjer Talijani i ini narodi, ako živeti s nami i od nas hoče, naški naučili ili barem nastojali naučiti se ga, da s tim isto tako, kao mi njihove, oni u našem jeziku šluju nas, naše roditelje i naš narod? Evo pako Vam ovdč strašne krivice i zatiravanja Slavjan.vitiih i s dodanim takodjer prevodom jugoslavjanskim gdd sam ga nalazio. Naravno bil če reda u komadih; jerbo budu »kupa ilirski, skopa slovenski ild. jedne pčs- ničke verste. Svaka literatura »pada u pčsničlvo i prozu. Najprie naumio sani obadva skopčati u jednoj knjigi, alj mi je delo naraslo preveč; dakle lalio satu se prie dela pfeaničkoga. 1’rozaički dio malo da nije več dover- šen i bit če b£rzo oglašeu, kada bude na svčtlo več dan pčaničai dio, a najpoalie nakanim, ako bude mi moguče, stožili slovar nepoznatiih rčči. Pčenieki dio saderžavat če komade iz 62 pisa- teljah jugoalavjanskih, punim imenom zabiljcženih, i još iz nčkojah ni celovito podbiljeienih; a ositn toga iz Der- Žavina, Pe&ina, &rylova; Kollara, Celakovskoga i Jab- lonskog«; iz Simonoviča, Mickieviča onda iz „Kukopisa Kraljodvorakoga* i iz r lgora“ i t. d. po gdčkoj komad. Osim l©ga metnuo sam uz mnoge jugoslavjanske narodne pčame po gdčkoju sitnu narodnu pčsmicu na koliko bi asi mo^nče od sviuh slavjanskih narečjah i podnarečjah l to nato da ni sve u domačem svojem pravopisu. Ovo d^to razredio sam u četiri dčle: I. u peva- tnljni (Urički); II. u pripovedajuči fepički); 111. u dčla- ieljni ili dramaUčki; IV. u »niča. Svakomu ovih dčlah predložena je kratka teoria. Koliko tabakah imet če cela krestomalija neznain jošle; kada biti če tiskan pčrvi sve- sak, bit če mi laglie ds presodim tu okolnost; a šlo mi se čini, neče imati viže od 35—40 tabakah, barem ču teliti za tim, da ne bude prostrania od toga. iTo pravilu ravnopravnosti bodo se slavjanski učenci na vižjih učilnicah t. j. u latinskih šolah in na vseučiliščah tudi učili materniga jezika in narodne književnosti ali literature. To pak je kako za učitelja tako tudi za učence močno težko, ako nije knjige, u kateroj bi se najšlo iz večega številu pisateljev mar nekaj maliga, t.j. ako nije krestomatije. Leta misel me je napeljala že prelekliga Novembra, da se lotim jaz letiga dela. Razni zaderžki so me mo¬ tili, tudi neimamo dozdaj ni ene same knjige, kateru bi mi le trohico pot kazala; po takim mi je komaj zdaj mo¬ goče, en glaven del dokončati. Ime lete krestomatije bo ,,Cvetje jugoslavjansko s dodanimi cveti dragih vectov sjavjanskih". Ime samo že kaže, kar bo zaderžek lete knjige. Zapopasti ima celo jugoslavjansko literaturo, tedaj bo imela spise jugoslav¬ janskih pisateljev iz vsih krajev; letim je dodjano ko primeri ali zgledi jezika nekaj spisov iz ostalih slavjan¬ skih narečjah. Pri tem sem gledal, koliko mi je bilo mo¬ goče na najimenitnejše dela, in na spise, od katerih bi se najšel morebiti jugoslavjanski prevod slovenski ali pak ilirski.— Se ve, de bodo spisi vsakiga narečja skup vre- djeni tako, da bodo vsi ilirski ene verste skup, vsi slo¬ venski skup. itd. Vsaka književnost se razdeli v pesnič- tvo in prozu. Najprije namenil sem spise pesničke in prozaičke u eno knjigo zjediniti; alj mi je po takem preveč narasla; tedaj sem se lotil najprije pesničkiga dela. Prozaički del je tudi že tnalo da ni cIo gotov, in bo razglašen kmalo za pesničkim, in na zadnje mislim, ako bo mi mogoče čez obadva dela besednik ali rečnih bolj neznanih besed zložiti. P e trtic ki drl bo Imel spise iz dva in šestdesetih jugoslavjanskih podpisanih, in nekaterih posebno sloven¬ skih nepodpisanih pisateljev; razim tiga nekaj maliga iz Deržavina, Puškina, Kozlova; Kollara, čelakovskiga, in Jablonskiga; iz Simonoviča, Mickieviča itd.; iz „Rukopisa Kraljodvorskiga" in iz „Igora“. Poleg tiga sem vzel razim mnogih jugoslavjanskih tudi nekatere narodne pesme iz koliko mogoče vsih ostalih slavjanskih narečjah; in vse lete večidel u domačem njihovem pravopisu. Leti del razredil sem u četiri dele: I. u pevateljni ali lirički; 11. u pripovedajoči ili epički; 111. u dramatički det; IV. u smes. Vsaklmu delu bo od kraja pridjana kratka teoria o njemu. Koliko pol (Bogen) bo imela cela krestomatija pesnička, ne premorem preglednuti; kd bo tiskan pervi zvezik (Heft), bom bolj lahko to presodil; k<5 se mi zdi, bo imela okol 35 do 40 pol, in trudil se bom, de ne bo širja. 35 35 Pervi svezak (Heft), u kojemu j« priklopljeno u ilirskom i slovenskom kratko kratotlovje^ (estetika) sa- deriml če dio pčvateljni. Platjivalo se hude za svak svezak, kad če se raz¬ poslati. Ona za svakih 5 tabakah je 15 kr. Tožno stanje našega knjižeslva prisili me, da to dSlo na svčtlo dajem putem predbrojmja; uslčd namčre i ustrojenja njegovoga rado bi otvorio predbrojenje u svih jugoslavjanskih večih gradovih, nego na mnogih mčstah neznam nijednog gospodina, koi bi taj posao ni se uzeo. Primat če se dekle podpise: 1’ Zagrebu : g. prof. Babukič, i ilir. nar. čitaonica, u Varaždinu: narodna čitaonica, u Karlovcu: nar. čitaonica, u Vinkovcih: g. prof. Vanjiček, u D jako varu g. Topalovič, u Rici: g. Kurelac, u Zadru : g. prof. Kuzmanič, i slavjanska lipa, u [Dubrovniku g. grof Orsal Počič, u Kotoru: g. Čuček, u Pasi)«««: g. prof. Rikoli, u Gradcu: g. Muršec, i slovensko družtvo, u fflarburgu : g. prof. Matjašič, u Ptuju: g. Terstenjak Dav., u Celovcu : g. prof. Javornik, i slovensko družtvo, u Celju: g. prof. Konšeg, u Ljubljani: g. Cigale, i slovensko družtvo, u Gorici: g. prof. Premru, i slovensko družtvo, u Terstu : složitelj sam i slavjansko družtvo, u Beču: g. Vuk Stefanovič Kar., i knjigot. Wene- dikt. A sada molim jošte ovdč neimenovano, a osobito glavom nepoznatu mi gospodu , da neka mi oproste što sam se usudio, molit nje, da se late ovoga posla: i na koncu molim, da neka mi šalju što prie, to bolje imena predbrojenikah, za da mogu razsuditi, koliko natisah ču dati štampati, za da bi se mogit razposlati peni svezak K mčsecu Lislopadu. U Terstu 10. Serpnja 1849. IVAN MAOW, porrčmem ačitrlj let. utianicah i elovenekoge jerika. Pervi zvezik, ki bo najprije razpoalan. in ki mn je pridjano slovenski in ilirski kratko kraeoeinaje ali »»Mika, bo zapopadel celi lirički razdel. Plačevalo se bo za vsak zvezik, ko bo razpoalan; cena za vsakih pet pol je 15 krajcarjev srebni. Žalostno stanje našega knjižeslva me prisili, to delo na predbroj ali podpise na svetlo deti; po namenu in osnovi letiga dela bi močno rad bil, da bi si ga u vsa¬ kim malo imenitnejšim mestu vsak lahko priskerbdl; alj u mnogih mestah nevem nikakiga gospoda za to. Podpise bodo tedaj jemali: U Gradcu : g. Muršec, in slovensko družtvo, U Marburgu: g. prof. Matjašič, na Ptuju : g. Terstenjak Davorin, U Celovcu: g. prof. Javornik, in slovensko dnižtvo, u Celju: g. prof. Konšeg, u Ljubljani: g. Cigale, in slovensko družtvo, u Gorici: g. prof. Premru, in slovensko družtvo, u Terstu : zložitelj sam in 'slavjansko dnižtvo, u Beču : g. Vuk Stefanovič Kar., i knjigot. Wene- dikt. u Varaždinu : Narodna čitaonica, u Zagrebu: g. prof. Babukič in ilir. nar. čitaonica, u Karlovcu: nar. čitaonica. tl Vinkovcik: g. prof. Vanjiček, u Djakovaru : g. Topalovič, u Reki : g. Kurelac, u Zadru : g. prof. Kuzmanič, in slavjanska lipa. u Kotaru: g. Cučak, u Dubrovniku: g. grof Orsat Počič, n Pazinu (Pisino); g. prof. Rikoli. Zdaj pa še prosim vse tukaj in posebno lično mi nepoznane gospode, naj mi ne zamerijo, de nje tako nadlegujem; in zadnjič prosim, da mi naj podpise kak naj hitrej pošlejo, da se po tim zavoljo števila natisov ravnati premorem; in ker M močno red pervi zvezik mesca l.istopada razposlal. U Terstu 10. Julija 1849. svan szacsjn, aačami ačiMj tet. M i« »teran« akige jeteka. Ti»karaic* AmtriSMkiga Lteyda. ®©LAS O6LAS. brat |. 18 a. unfertr Statutrn bat am rrflrn gonntag M fommenben ®?onat4 Suguft bit aUgtmdne OuartabSJcrfammlung flatt ju finbrn. Da jrčod? an <5onn< tmb gcirrtagen, brfonberč jut <5om< merčjrit, ftcb »ide $tntn ®?itgliebrr au4 ba ®tabt rntfrrnen, fo roirb bitft Btrfammlung auf ben 6. Slu« gurt (. 3. ftftgtRbt. ©cgcnftdntt bet Berbanbiung tetrbtn ftin: 1. ^eridjtrrfiattung ubrr bie SJirffamfrit b<4 au«f