Poštnina plačana v gotovini.
STRV. 180.
V LJUBLJANI, sobota, 5. septembra 1925.
Posamezna številka Din 1—.
LETO II.
/MODNI DNEVNIK
Infraja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30"—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se no vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633.
Čudna sloga. Prve uradniške izpremembe na Hrvatskem.
Shua pred zimo in gospodinje morajo ■»uliti na to, da se za zimo preskrbe
*	potrebnim kurivom, v prvi vrsti s premogom. Težke vsote bodo morale tedaj štett gospodinje in v številnih rodbinah l»o slab dan, ko bo treba odšteti denar z* pretirano drag premog.
Po našem mnenju nimajo sedaj slovenski listi skoraj važnejše naloge, ko (ta nastopijo za znižanje cen premoga. Tisočem bodo pomagali, tisočem olajšali a vrenje In ta nastop časopisja bi bil ten* bolj potreben, ker je večina prekupčevalcev premoga že hotela zvišati cono premoga in ker Trboveljska pre-mogokopna družba noče prodajati premoga direktno. Vzroka je torej dovolj, d* nastopijo slovenski listi in da obva-r«('efo slovenskega konzumenta pred iz-jubo.
P« čeprav vemo, da bi bil tak nastop za ugled listov, njih popularnost zelo koristen, vendar vidimo, da molčijo slovanski listi o dragem premogu in pu-štiafo konzumente brez zaščite. In kar ja najbolj čudno, molči »Slovenec« prav tak« ko »Jutro«, ker v tej stvari sta Menda oba istega mnenja.
Povedali smo, kako se je izvršila na-0ia«*alizacija Trboveljske premogokopne iružbe, ki ima letno na desetine milijonov čistega dobička iz bogastva slovenji *»«nlje. Po postavi bi moral biti udeležen na tem dobičku tudi slovenski narod »n zato se je izvršila nacionalizacija, v resnici pa imajo od Slovencev dobiček samo tisti, ki so pomagali, da a* prišlo do nacionalizacije. Mislimo, da je tndi to taka velika stvar, da bi si re-eiMa pred vojno obliznil slovenski list gotauro vse prste, če bi mogel konstati-ratt, da njegov konkurent o taki stvari molči. Toda čudno! O nacionalizaciji Trboveljske molčita tako »Slovenec« ko >J«tro«.
Razkrili smo dalje, da ne zadostuje Sadarjem Trboveljske, da imajo ves dobiček od premoga, da je ta premog kljub ■špkiM delavskim plačam tako drag ko *Rq'er in da hočejo zato ti gospodje do-, ** T r°ke še Ljubljansko kreditno banjo. »afi največji bančni zavod. Nobenega
roma ni, da bi pred vojno napisali naši
VSe °stre članke, če bi samo slatlU, da se pripravlja atentat na Ljubljansko kreditno banko. Sedaj pa slo-vMufci listi vedo vse to, ker so bili na ta opozorjeni, in vendar molče, kakor 4a bi Šlo za bančni z.avod Kitajske. In ker ja najbolj čudno, molči »Slovenec« ravMo tako »Jutro«, pa čeprav ima tako lepo priliko, da razgali svojega nasprotnika.
Ker jasno je, da ne more paradirati « svojim nacionalizmom tisti, ki molči, kadar tuj maguat odira naš narod. In tufca lepo priliko izpusti »Slovenec« in
prime »Jutro«!
Iti 4e bolj jasno je, du ne more dosti deklamirati o neizprosni načelni borbi tisti, ki molči, kadar se pred njegovim nosom pripra\ lja atentat na največji slo-■easki bančni zavod. A »Jutro« molči ia mesto da bi »Slovenca« prijelo na stvari, lovi muhe z raznimi ideologični-Mi Čenčami.
Res čudno. Povsod i so si v laseh, če reče »Jutro« belo, reče »Slovenec« gotovo črno. Kadar gre pa za Trboveljsko premogokopno družbo, tedaj pravita oba sig*rno belo, tedaj pa ni med njima nasprotja.
AU gospodje res mislite, da narod ne spozna te čudne skladnosti? Ali res mislite, da narod ne bo vprašal, zakaj ta skladnost, odkod nakrat ta harmonija?
Zagreb, 5. septembra. Dr. Krnjevič se je vrnil v Zagreb. On se je mudil v Beogradu v glavnem radi izpremembe uradniškega kadra na Hrvatskem. Radi glede kotarskih predstojnikov, moviča ni moglo priti do posameznih sprememb uradnikov, ki so se zelo eks-
ponirali za prejšnji režim. V notranjem j ministrstvu za Hrvatsko sta bila odstavljena g. Mojsilovič in Bosanac. Na njih mesto je bil imenovan dr. Havliček. Enake izpremembe se bodo izvršile tudi glede kotarskih predstavnikov.
Finančna kontrola Avstrije bo ukinjena.
Ženeva, 5. septembra. Avstrijski ko-mitet sveta Zveze narodov je imel vče-raj popoldne pod predsedstvom Chamberlaina sejo, kateri so prisostvovali tudi strokovnjaki. Po poročilu generalnega komisarja Zimmermanna so se izjavili člani komiteta načeloma, da se čim preje ukine finančna kontrola v Avstrijk Chamberlain je bil mnenja, da je bilo
ukinjenje predvideno v ženevskem protokolu. Dejal je, da bo to ukinjenje sedaj morda zelo neugodno uplivalo na akcije za posojilo Avstriji. Na seji ni prišlo do končnih sklepov, marveč bo zadeva izročena gospodarskemu in finančnemu komitetu Zveze narodov.
Demonstrativni manevri angleške mornarice.
Caribrod, 5. septembra. Angleška flota ima velike manevre ob zapadni oba-, li Male Azije. Dve križarki sta streljali proti obali Smirne, radi česar je nastala v mestu panika. Z raznih oklopnili ladij prihajajo vsak dan mornarji v čolnih v Galipoli: obiskat grobove v vojni padlih tovarišev. Angleške ladje ustavljajo vsa-
MARINKOVIČ JE UVERJEN DA PRIDE DO FUZIJE Z ,TMO.
Beograd, 5. septembra. Včeraj se je vrnil iz Hrv. Primorja dr. Voja Marinkovič s svojega agitacijskega potovanja. Obenem se je Voja Marinkovič tudi informiral o razpoloženju primorskega ljudstva napram politiki demokratske stranke.
Marinkovič je dal o svojem potovanju novinarjem razne izjave, v katerih po-vdarja, da je zadovoljen s konferencami, ki jih je imel v Primorju. Prezgodaj je še govoriti, kam se bodo odločile primorske mase, ali bodo mogli radikali in radičevci še naprej obdržati svoje pozicije, ali ne. Kar se tiče demokratske stranke, ni nobenega dvoma, da je ona ohranila svojo pozicijo. O fuziji demokratske stranke z muslimani je Marinkovič mnenja, da bo do te fuzije prišlo, ker ni nobenih programatičnih razlik in oduošaji so bili dosedaj vseskozi prijateljski. V vsakem slučaju je Marinkovič mnenja, da mora biti demokratska stranka močna, da mora biti ona nekak korektiv za naše notranje razmere.
ko ladjo v Dardanelah in zahtevajo, da se izkaže z listinami in kam potuje. Ponoči so podmorniki prešli Bospor in pluli v Črno morje. Turški krogi smatrajo, da hoče Anglija s temi manevri demonstrirati in na ta način prisiliti Turčijo, da popusti v vprašanju Mosula.
D A VIDO VICE V A AGITACIJSKA POTOVANJA.
Beograd, 5. septembra. Šef demokratske stranke, g. Ljuba Davidovič, bo pred svojim odhodom v Kragujevac in Crno-goro posetil -še Sarajevo, kjer bo imel strankino konferenco. Ob tej priliki bo stopil tudi v zvezo z muslimanskimi prvaki.
KONFERENCA VODITELJEV HSS.
Zagreb, 5. septembra. Včeraj sta prispela v Zagreb minister agrarne reforme Pavle Radič in tajnik v ministrstvu socialne politike dr. Krnjevič. Takoj po prihodu sta politika posetila Stje-pana Radiča ’ v njegovem stanovanju. Vršila se je kratka konferenca, na kateri sta Pavle Radič in Krnjevič poročala o situaciji v posameznih resorih ministrstev seljačke stranke in o situaci-
Bodite brez skrbi, da bo narod našel pravi odgovor na to čudno slogo, da sta se našla največja nasprotnika v obrambi interesov Trboveljske!
ji v obče. Popoldne se je vršila pri St. Radiču konferenca članov vodstva HSS, ki se nahaja v Zagrebu. Navzoči so bili razen SL Radiča tudi dr. Maček, dr. Krnjevič,-Stj. Košutič, Pavle Radič in nekoliko poslancev. Razpravljali so o delu vodstva v odsotnosti St. Radiča in razdeljeno je bilo delo za organizacijo sestankov, ki se bodo vršili to nedeljo po Hrvatskem.
Ob 21. je P. Radič odpotoval v Sarajevo na proslavo tisočletnice hrv. kraljestva. St. Radič pa je ob 0.10 odpotoval z dr. Kmjevičem v Ženevo. Na kolodvoru je imel St. Radič krajšo konferenco z bivšim ministrom dr. Janjičem.
j GOSPOD MAKSIMOVIČ BO VENDAR
LE POPUSTIL, j Beograd, 5. septembra. Notranji mini-I ster Maksimovič pride 8. t. m. v Zagreb,
| da se s predsedstvom HSS sporazume ! glede vprašanja javnih bilježnikov, ob-j činskih komisarjev in glede premesti-> tve uradništva v Hrvatski in Slavoniji.
|       — ................................
KONFERENCA RADIKALNIH i	MINISTROV.
f. Beograd, 5. septembra. Radikalni mi-| nistri gg.: Gjuričič, Velja Vukičevič, dr.
| Stojadinovič, Boža Maksimovič in Anta i Radojevič so imeli sinoči v predsedni-| štvu vlade krajšo konferenco, na kateri
•	so govorili o politični situaciji in o najnovejših dogodkih. Konferenca je trajala od 17.30 do 18. in so bili na njej odobreni krediti: 1 in pol milijona dinarjev za zgradbo obale pri Ulcinju, en milijon za popravo pristanišča v Gružu, dalje 400.000 Din za popravo pristanišča pri Podgori.
POSOJILO SUSAKA.
Sušak, 5. septembra. Mestni načelnik je ob priliki posetov raznih ministrov na Sušaku povdaril potrebo večjega posojila za mestno občino. G. Kučič potuje v to svrho v Beograd. Dosedaj še ni gotovo, ali se bo sušaška občina pogajala z državo, ali pa s privatnimi finančnimi skupinami. V vsakem slučaju bo posojilo precej veliko in se bo uporabilo za ureditev sušaške luke in ulic.
Grozodejstva vlade Cankova.
Beograd, 5. septembra. V Beograd je dospel bivši okrajni tajnik za časa vlade Stambolijskega Ninčo Pop Ivanov. Novinarjem je poročal o položaju v Bolgarski in odkril grozotne stvari o divjaštvu Cankovih hlapcev. Povedal je, da je bil skupaj z drugimi pristaši zemljedelske stranke zaprt v neko vaško šolo. Ze na potu v šolo bi ga moral orožnik ustreliti. Pa se ga je usmilil, ker sta se od preje poznala. Neko noč so bile vržene od detektivov v šolo bombe. Od 40 aretirancev sta ostala neranjena samo on in še nekdo drugi. V zmešnjavi, ki je nastala vsled eksplozije, se mu je posrečilo pobegniti. Po umoru aretirancev je izjavil okrajni predstojnik, da so hoteli emigranti aretirance osvoboditi in zato jih je dal on v silobranu (!) ubiti. Stvar je bila s tem opravljena. Po dolgem tavanju je končno prispel Pop Ivanov v Jugoslavijo. Na poti je izvedel, da so detektivi posilili njegovo ženo in njegovo 14 letno hčerko. Okrajni predstojnik, neki major pa je posilil njegovo sestro. Pop Ivanov je izjavil, da ne bo miroval, dokler se ne maščuje.
BOLGARSKI KOMITSKI VOJVODA JOVAN BRLO - UBIT.
Beograd, 5. avgusta. Po vesteh iz Ca-ribroda je bil te dni ubit od neznane osebe sloviti vodja komitskih tolp vojvoda Jovan Brlo, načelnik v čustendil-skem okrožju in oiganizator krvavih vpadov na naše ozemlje.
Po Todoru Aleksandrovu, Panče Mi-hajlovu in Alekopaši je bil vojvoda Brlo najaktivnejši član makedonskega re-volucijonarnega komiteta in med vsemi najkrvoločnejši.
KONFERENCA STRESEMANNA Z MINISTRI ANTANTE.
London, 5. septembra. V drugi polovici tega meseca se bo vršila v manjšem švicarskem mestu ali pa v severni Italiji konferenca med Stresemannom in zunanjimi ministri antante. Konferenci bo prisostvoval tudi Mussolini.
SARAJEVSKA SVEČANOST.
Beograd, 5. septembra. Glavni tajnik kluba HSS Rude Bačinič je sinoči odpotoval v Brod, kjer se sestane z ministrom Pavlom Radičem. Nato potujeta skupno v Sarajevo, kjer bo Pavle Radič zastopal vlado na proslavi tisočletnice hrv. kraljestva. Pravtako bi moral zastopati vlado tudi dr. Srskič, ki pa je obolel. Srskič je prispel včeraj z avtomobilom v Beograd po privatnih poslih. V nedeljo potuje Srskič v Crikvenico, kamor dospe tudi njegova obitelj.
KAKO BO LJUDSTVO SPREJELO NA REKI ITALIJANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Reka, 5. septembra. V četrtek pride na Reko italijanski prestolonaslednik. Italijanske oblasti se pripravljajo na sprejem. Ker je znano, da naše ljudstvo pri sprejemu noče sodelovati, bodo italijanske oblasti uvedle posebne vlake in skušale na ta način privesti na Reko čim več podeželskega ljudstva.
KUGA V CARIGRADU.
London, 5. septembra. Iz Carigrada poročajo, da se je pojavilo tam nekoliko slučajev kuge. Turške oblasti so podvzele vse mere, da se epidemije ne razširi.
Stran 2.
NARODNI DNEVNIK, i. ioptembr« 1S23.
&t»v. 150.
Avstrija in Nemčija.
trata** MčKMM NMUlAfcaMftOdl
Tudi ea Jel jugoslovaaskga »asopisju se čedalje bolj laveda resn-osti in bližajoče »e aktualnosti »družitva Avstrije i Nemiijo. Tako/,vaui Ansrhluss — je vprašanje bližnje bodočnosti. Nič ne pomaga, mašiti ti ušesa pred kričečimi dogodki, ki »e lepo sistema-stiški vrste drug za drugim, ali vtikati glave v Žakelj malomarnosti ali napačne samozavesti in ne videti, kaj se godi okoli nas, kar nas more že pojutranjem presenetiti in nas postaviti v neprijeten položaj, na kateri nismo bili prav nič pripravljeni. — Svetovna vojna se je vendar dosti dolgo vlekla, o njenem koncu je vladalo tudi pri nas splošno prepričanje, vtemeljeno najbolj v naših pobožnih željah, — ali kako smo bili pripravljeni na tak konec? Najbolje, ne govoriti o tem! In tako bi mogli nekega lepega dne stati pred gotovim dejstvom, da so vsi Nemci združeni tudi dejanski, kakor so danes — v duši, po srcu in pameti! Le vprašujmo sami sebe: Da smo mi na njih mestu, kaj bi delali? Prav gotovo bi še veliko bolj kričali o združitvi, čeprav bi za njo manj — delali. Taki smo pač!
Prav zato pa je skrajni čas, da pogledamo realnosti pogumno v oči, da rečemo bobu bob in popu pop ter se ... pripravljamo na ta novi, vendar docela naravni položaj v Evropi. Mi ne moremo ničesar preprečiti, niti zavleči ne; zato bodi naša glavna in edina skrb ta, da zopet mi in morda edino mi ne ■potegnemo ta kratkega«, pa bomo potem hrabro zvonili po toči.
Po tem uvodu si oglejmo brez predsodkov in praznih nad celotno vprašanje — združitve vseh Nemcev v eno samo nacijonalno dr- ; žavo.	f
Že v stari Avstriji je bilo dosti živahno j gibanje za — Veliko Nemčijo. Kdo se ne i spominja na Schonererja, \Volfa itd. in na alldeutsche ali grossdeutsche propagando v obeh državah? Ognjišče temu nevarnemu gibanju v Avstriji je bilo baš med Nemci na Češkem, za njimi so se gnali najbolj Nemci in nemškutarji po Štajerskem in Koroškem, celo tista peščica na Kranjskem je previdno stopicala za njimi. Program tega gibanja se . je celo odrekel Galiciji-in Dalmaciji, samo da bi Velika Nemčija zagospodovala na Adriji ter pohrustala Čehe in Slovence. Nemški most na Jadran je bil njihov najmanjši ideal, o Drang nach Osten jim je kazal pot do Bagdada. Velik del železnic (Ana-tolija) so itak že imeli v rokah in gradili so naprej proti perzijskemu zalivu.
Velikonemško gibanje je bilo torej že v stari Avstriji prav nevaren politiški program tako žilavega in podjetnega naroda. Objektiven zgodovinar jim ne bo mogel odrekati velikopoteznosti in tudi ne možnosti, da bi taki načrti ne bili izvedljivi. — Posebno Cehi in Slovenci smo skrbno motrili to gibanje, ker smo se zavedali nevarnosti, ki nam preti in žuga z narodno smrtjo. Zafo ni nič čudnega, ako je že oče Palackv izrekel za tiste čase umljivo ... znano krilatico o — potrebi stare monarhije ... Čehi in Slovenci so živo čutih nevarnost, ki bi jo brez dvoma prinesla Velika Nemčija od Hamburga do Adrije.	•	v
Da se velikonemško gibanje že v stari Avstriji ni razvilo do nevarnih dimenzij, je dvoje vzrokov, je posledica dveh dozdevno nasprotujočih si državotvornih programov.
Prvi program vsebuje eno samo besedo: Habsburgovci. — Včasih smo se norčevali; »Išče se društvo za — predsednika!- Ako bi Habsburgovci ne imeli države, bi si jo poiskali ..., nikar pa, da bi svojo mogočno staro Avstrijo poklonili Hohenzollerjem. Stari Franc Jožef je baje nekoč s ponosom vzkliknil da je v prvi vrsti »ein deutscher Fiirst«, toda tiha jeza ga je le grizla, da ni bil nemški cesar, kakor njegovi predniki. Kaj še, j da bi 011 privoščil kakemu Viljemu Holien- j zollerju prvenstvo! Vsa generaliteta in ari- I stokracija je bila prežeta istega duha in ni še prebolela leta 1866. — Protestantizem in pruska nadutost sta podpirala stebre katoliške Avstrije. — Zato je ostalo vsenemsko gibanje v Avstriji v bolj skromnih mejah... vročekrvnejših pangermanskih iredentistov,
Na B a a a j « , J. sept. 192».
ki niao nevarni driavi in dinastiji! Ako bo res kdaj potreba, dobe brco in konec!
Drugi program je bil: praktieaost Avstrija *a svetovno pozicijo — nemštva. Ideologija, izražena v prejšnjem stavku, ni bila jasno izrečena v nobenem programu, ali prešinja-la je kri in mozek takozvanih pravih, praktičnih Nemcev, ki so izborno paralizovali in odbijali Vsenenice ter veliko resničneje utemeljevali eksistenčno upravičenost Avstrije nego je to storil oče Palackv in so za njim mnogi češki in slovenski patrijotje ponavljali usodno njegovo sicer dobro mišljeno zmoto (ako bi Avstrije ne bilo, morali bi »i jo ustvariti!). Govorili so: Obstoj Avstro-Ogrske je za nemštvo neprimerno večje vrednosti nego bi bila Velika Nemčija tudi v najširših mejah možnosti. Devet miiijonov avstrijskih Nemcev veže nase: Čehe, Poljake, Ukrajince, Slovake, Madjarje, Rumune, Slovence, Hrvate, lep del Srbov in Italijanov, torej trikrat več nenemcev, ki nevede in nehote služijo nemškim namenom. Nemški most do Adrije, Drang nach Osten, pot preko Balkana na Bagdad in še dalje imajo z neodvisno Avstrijo večjo verjetnost na uresničenje nego z Veliko Nemčijo, od katere bi mnogi deli monarhije odpadli in ki bi imela veliko več sovražnikov.
Vsenemci kot politiška stranka so imeli torej v tej drugi ideologiji močnega nasprotnika, ki je pa bil nam nasproti sicer potuhnjen, toda veliko bolj nevaren sovražnik.
Vsenemci v obeh državah so šli odkritosrčno po svoji poti, nastopali pri volitvah in v parlamentih. Imeli so svoje časopise in trosili med narod knjige in brošure, ki so širile vsenemško propagando.
Pred vojno sem ob neki priliki razmesaril jedno tako brošuro, ki je napovedala Avstriji potop v vsenemškem morju, Čehom in Slovencem pa tako-le perspektivo:	Keine
Gefiihlsduselei mit Demokratie und Par-lamentarismus. Fiir sie kein Parlament, keine nationale Beamten, keine Schule, kein Theater, keine Zeitung, keine Kirche itd.
Ob začetku vojne, ko je Viljem napovedal konec zmagoslavne vojne do Božiča (pozabil je le še povedati: katerega leta bo ta Božič!), je izšlo več brošur, ki so že narekovale — nemški diktat mirovnjh pogojev. Lasje so nam vstajali od gnjeva in jeze proti toliki nemški oholosti, samozavesti in brezmejni okrutnosti. V septembru 1914 je izšla v Monakovem brošura, ki je Avstrijo izbrisala z zemljevida in Velika Nemčija je segala globoko na Balkan. Tudi nam Slovencem je napovedala narodno smrt. — Ko pa razpravlja tudi pesimistiške možnosti, pravi končno, da konča vojna celo v takem sluča- . ju Nemčiji v korist, ker najmanj, kar more in mora pridobiti je — Nemška Avstrija, ta davna srčna želja vsoti pravih Nemcev. — ,
(Xe spominjam se. ilali je pisec s to Avstrijo pohrustal tudi Čehe in Slovence. Spominjam pa se, da ste napredni Ljubljančanje. poslali na kabinetno pisarno Njegovega Veličanstva ponižen protest proti — svobodni kolportaži take veleiz'dajske brošure!)
V najslabšem slučaju torej — Anschluss Avstrije, seveda s tem tudi zagotovljen nemški most do Adrije!!
Zaman naj bi bil ves naš žilavi odpor skozi cela stoletja, ko smo prav mi Slovenci tvorili trden jez tistih 100 kilometrov od Trbiža do Trsta, kar je 12 let poprej z zgovorno besedo živo naslikal naš plemeniti francoski prijatelj Andrč Cheradamc v svoji znameniti knjigi: »L’ Allemagne, la France et la puestion d’ Autriehe«. Narisal je svetu malo kartico s tistimi nesrečnimi 100 km preko slovenske zemlje, ki jo stoletja uspešno brani majhen narodič, vreden občudovanja vsega kulturnega sveta.
Svetovna vojna je pa končala malce drugače nego so si to predstavljali Nemci sploh. Tudi Anschluss Avstrije se ni izvršil, kar so pričakovali v — najslabšem slučaju. Toda ta ideal ni izginil iz nemške duše, boj za uresničenje so previdno nadaljevali in bližajo se srečnemu izidu ...
O tem pa prihodnjič.	A.	G.
so takrat poleg kralja v pravem poaieau beseda vladali v deželi, so bili lordi ia veleposestniki. Dolgo časa so bili osvobojeui vseli dolžnosti, dokler s» ni pokasala potreba, da se temu »magmim eonsilium regnis naloie gotove denarne obveznosti. Morali so torej zvišati davka in veleposestniki so sporazumno i kraljem sklenili, da izvolijo sprva direktno, pozneje pa potom svojega ljudstva vrsto oseb, ki bi naj proučevale sredstva posameznih pokrajin. Ljudstvo je takoj uvidelo, da njegovi takozvahi »zastopniki nimajo druge naloge, kakor da izžemo iz njega nove davke.
^Nesrečni poslanec, po eni strani od svojih višjih z ravnodušnostjo obkladali in zaničevan, je bil po drugi strani deležen sovraštva poljedelcev, ki so ga smatrali odgovornega za vso ljudsko bedo. Ker so se na ta način povsod pokazale težkoče, so sprevideli, da se ta svet pobiralcev davkov najlažje ohrani intaktnega, če se kolikor mogoče najmanj trušča povzroča glede oseb njegovih članov. Zato so določili, da se nikdar nobenega poslanca ne sme nagovoriti z njegovim imenom, pač pa le z imenom okraja oziroma mesta, ki je bilo podrejeno njegovi kontroli. In še danes se noben poslanec ne bo drznil izgovoriti tekom debate ime svojega tovariša Uporablja se obligatna formula: častiti poslanec-tega in tega volilnega okraja...
V starih časih se je anonimni in obsovra-ženi poslanec izpostavil nevarnosti, da je ponoči, ko se vračal od zasedanja domov, ob priliki kakšnega neprijetnega srečanja plačal svoje mesto z življenjem. Vsled ffega so bile potrebne ponočne garde, ki so s sulico in težko leščerbo po zasedanju spremljale poslance domov. Danes sta znanost in industrija podarili človeštvu plin in elektriko, toda \Vestminster vsega tega n#pozna. West-minster žge še danes baklje in smrdeče le-ščerbe. Vsakokrat, kadar se seje zavlečejo pozno v noč, vidiš po hodnikih parlamenta postavo s sulico in leščerbo, ki od časa do časa vabi člane parlamenta, da jil* spremi domov. Čudno, da ni doslej še nihče od humoristično razpoloženih poslancev sprejel tega vabila.
Početkom leta 1600 je znana »smodnikova zarota hotela pognati angleški parlament v zrak. V očeh Westminstra obstoja ta zarota še danes in straža, ki je morala po atentatu preiskati vse kleti v \Vestminstru, eksistira še danes. Kadarkoli se Jv ral j ali član kraljeve hiše udeleži slavnostnega zasedanja, ga ne puste prej v notranje prostore, predno ni straža izjavila, da na svojem pohodu po kleteh ni srečala nobene sumljive .osebe in tla ni našla nobenega soda s smodnikom.
Novo zgrajena zborovalna dvorana (po 1. 1834) je obremenila Westminster s težkim problemom: kako čuvati tajnost dela lor- I dov? In Westminster ga je rešil s pomočjo 1
ftlt«ij» . . . geeprafiaaega Masaja, rakor razdeli geograf flobas e absiraktao linijo v dva polovici, tako je Westmin«t*r «ed eke«a zbornicama postavil idealno prajrajo. Kar dela zgornja zbornica, tega na v* spodnja ia čeprav bi pisali časopisi o tem. Naj pišejo' Stoletja od leta 1215 ja zbornica lordov taja« zborovala. Vsled tega tajnost eksistira. Pa-s la lici ne morejo, ne smejo vedeti, kaj se da-gaja v sosednji zbornici. Če leta 1215 ni bila nobenih časopisov, jih tudi danes ni ia jik sploh nikdar ne bo. Tako trdi Westminster.
Izredno kompliciran sistem prineipov ia pravil je bil merodajen pri zidavi poslanska zbornice. Iz nekakšnih misterioznih vzrokov so se odločili zgraditi dvorano, ki ima ta prednost, da se le s težavo razmesti v njej tristo ljudi, pod pogojem seveda, da zavzam« vsak poslanec čim najmanj prostora. In ok določeni uri početkom zasedanja planejo poslanci skozi odprta vrata v parlament, da bi zasedli važna mesta. Najvažnejša, namreč spredaj. Kdor je prišel prej, je dobil prostor pred veliko, lepo mizo, drugi zadaj. Kdor j* prišel prepozno, mora na galerijo. Toda čemu ta ostri boj za sprednje prostore, za bližino tiste lepe mize? Miza stoji nasproti pra-stola, za njo sedi speaker z lasuljo na glavi, poleg njega trije pisarji, tudi z lasuljami. Toda to še ni vse. Na skrajni konec mize ja postavil VVestminster majhno omarico i* orehovega lesa, tako majhno, da bi komaj klobuk spravil vanjo. To je tribuna! Stari časi niso poznali tribun, pa jih tudi današnji čas ne pozna. NVestminster je postavil na mizo leseno škatljo in jo krsti'l »tribuna-. Pa velja. In pred to tribuno, za ono lepo miro, imajo poslanci pravico, devati svoje noge na mizo, da se vzbudi v njih iluzijo absolutnih gospodov, dočim so v resnici le marijonete — v nepremagljivih rokah Westministra.
Toda Westminster je moral rešiti še drugi, mnogo težji problem. Že pred davnini časom so poslanci prenehali s tajnimi zborovanji. Seje so javne, kaj storiti! Westnvin-ster je s svojo rešitvijo dokazal svojo ostroumnost. Publika sme k zasedanjem, vendar bomo tako uredili, da ona ne bo videla poslancev in poslanci ne nje.-. Po ten* principu so bili urejeni vsi prostori določeni za občinstvo. Privilegiranci z vstopnicami imajo na razpolago dve, tri majhne lože, odkoder vidijo le gornji del dvorane, slavno mizo z mistično tribuno in čevlji in par klopi. Za ostalo občinstvo je mesto v ozadju dvorane, za omrežjem, odkoder se vidi l« par vrst klopi in kjer se niti ne' sliši, kaj se govori v dvorani.
Taka je ta stara in slavna institucija, angleški parlament. In da to resno razmotriva-nje o življenju in običajih slavnega starca Westmmsler dostojno zaključimo, ponavljamo i>o svoje formulo islama: Westminster j® velik in speaker je njegov prorok.
Petletnica koroškega plebiscita.
Ulestminsterski petrefakt.
VVestminster je ostal nepremičen in nedotakljiv, kakor verz iz korana. Še danes pade opazovalcu notranjega življenja angleške
premeniti in med ljudmi, ki so postali drugačni in ki poskušajo stvar sedaj modificirati, ne da bi se jim to kdaj posrečilo.
Da bi zmisel tega boja pravilno razumeli,
parlamentarne institucije kot nekaj prečud- ,	 -	.
nega v oči boj med institucijo, ki se noče iz- ! moramo poseči za par stoletij nazaj. On v ki
Dne 10. oktobra t. 1. poteče pet let od onega usodnega dne, ki je znova potegnil mejo med svobodno Jugoslavijo in slovensko zibelko — Koroško, in karakteristično je, da stopa ravno ob tej obletnici koroško vprašanje znova na dan. Nem. akcija za priključitev Avstrije Nemčiji postaja dan za dnem močnejša. To čutimo posebno mi na meji. Že nekaj kilometrov od Maribora delujejo neštete politične in nepolitične sile na priključitev. Nedeljo za nedeljo se vrše pod raznimi firmami tozadevna ljudska zborovanja. V Radgoni, Lipnici, Arnežu, Ivniku itd. so se nedavni sestanki razvili v zelo obsežne manifestacije. In čudno, noben naš list ni niti z besedico omenil teh manifestacij, katerih klici so odmevali vse do naše meje. Enake manifestacije so se vršile tudi v Pliberku, Velikovcu in drugod po Koroškem.
Na Koroškem delajo sedaj že nekaj tednov priprave za slovesno proslavo plebiscitne petletnice, ki se bo vršila v Celovcu in ki bo obenem tudi največja dosedanja manifestacija koroškega renegatstva za priključitev k Nemčiji. Te proslave se udeleže vsa koroška društva Heimatsdiensta, Volksvvehra, Jugendbunda, Siidmarke itd. Svoj prihod so najavile številne deputacije iz vse Avstrije in celo iz Nemčije. Istočasno se bo vršil sestanek borcev za »osvobojenje« Koroške; torej onih, ki so pobijali v 1. 1918—1919 naše ljudi in požigali slovenske hiše. Razen tega bo zastopana tudi dunajska vlada po posebni:! odposlancih in — kakor se govori — pošlje berlinski Reichstag tudi svoje delegate.
Tako se pripravljajo onstran meje; na proslavo plebiscitne petletnice. Nekdaj sloven-
Maribor, 4. septembra.
ski Celovec bodo la dan napolnili klici tiso-čev Nemcev, proslavljajoč plebiscit in- zahtevajoč združitev Avstrije z Nemčijo. Da bodo ob tej priliki navzoči tudi zastopniki »neosvo-bojenih iz Mežiške doline in iz Štajerske, je samoposebi umevno, kakor tudi, da se bodo zopet obujale stare pangermanske skomine po slovenskem ozemlju in izhodu ua Jadran. Glavno besedo bodo imeli seveda renegati. Izgubljeni sinovi bodo zopet pljuvali v lice svoji materi.
In pri nas? Ali bomo res prezrli tudi petletnico, kakor smo doslej že vse štiri obletnice? Kje so naše narodne korporacije, kjo so »voditelji naroda s ? Skrajni čas je, da s« zganemo tudi mi, da odgovorimo svojo moško besedo zavednega naroda onim tam preko K a r/ivank in Kozjaka. IzkuSnje, dobljeu«
pred petimi leti nas uče, da se ne smemo ozirati samo v Beograd in pričakovati čudežev od naše diplomacije. Mi sami moramo spregovoriti in to javno in glasno, da bodo culi oni krog bronastega zmaja v Celovcu. \ si Slovenci, brez razlike političnega prepričanja, moramo ob petletnici plebiscita povedati, da ga kot narod nikdar nismo priznali in da ga tudi nikdar ne bomo! Povedati moramo, da obstoja v avstrijsko-nemškem problemu tudi še koroški in stajerski problem, ki se morata rešiti istočasno z glavnimi. Ves svet mora slišati, da ni priključitve Avstrije k Nemčiji brez istočasne revizij« meje na Koroškem in na Štajerskem, Da, tudi na Štajerskem, kajti dvajsettisoč tonečih Slovencev od Golice do Ženancev tudi' na bomo pustili Veliki Nemčiji. Tvnik, Arnež, Lučane, Ernovž, Špilje, Cinurek in Radgona spadajo k nam, spadajo k neobhodnemu za-
Georges:
Mrcvarstvo.
Da nadaljujem to snov, ni kriva moja domišljija, da izpreobrnem v kratkem vse jezikovne grešnike (saj se še drugim avtoritativnim ljudem to ne posreči) — kajti nihče ni bolj trmast in trdoglav nego so ti, ki zato takih stvari tudi ne čitajo — temveč ljubezen do lepote in čistote slovenskega jezika in pa upanje, da se vendarle koga kaj prime.
Zadnjič ser^i bil grajal, da se po nemškem »wie man erfiihrt, wie \vir erfahren« napačno piše: /kakor se doznava, kakor doznava-mo namesto pravilno: »kakor se je izvedelo, kakor se ve . Dostaviti moram, da bi se isto prav dobro, če ne najbolje, tudi reklo: »kakor se sliši ali čuje, kakor slišimo ali ču-jemo . Za to bi se morda odločili tudi naj-zagrizenejši »doznavači in doznavalci«.
Že prej* sem bil omenil, da nam je bila nemščina vzor pri tvorbi novih besed in pri sintaksi in žalibog najbolj tudi pri zapostavljanju slovenskih izrazov in porekel. Dostikrat ima slovenščina za eno nemško besedo po več izrazov, ki pa* ne pomenijo vsi prav istega, temveč so tenke različice nemškega
*	Glej »Nar. Dnevnik« od 22. avgusta 1.1.!
pomena. Tako imamo (zdaj se skoraj že , lahko reče: smo imeli) za nemško »fremd« tri slovenske izraze: ljudski, stranski in tuj. »Ljudski velja le za stvari, »stranski? le za osebe, »tuj« pa za osebe in stvari. Tako se potemtakem lahko pravi: Imam v žepu tuj denar, pa je ljudski. To se pravi, da je denar tuje države in ni moj. Ali pa> Prišel je neki stranski človek, ki je imel polno domačega in tujega denarja; nekaj je bilo njegovega, nekaj pa ljudskega. Stranski človek je lahko znan, tuj pa nikoli ne. Tako razlikovanje bi, mislim, za juriste ne bilo napačno.* Toda, ker imajo Nemci samo en izraz, ga seveda Slovencem tudi ni treba!
Dalje imamo za nemški »Haar» tri izraze: las, dlaka in kocina. Kakšen je razloček med pomeni teh treh besedi, ve vsakdo. In vendar se piše: Človeško telo je pokrito z lasmi, češ da se je treba v znanstvu odločiti samo za eno izmed imenovanih treh precejšnjih različic, iu sicer prav iz tega razloga, ker rabi Nemec samo en izraz, to je »Haar- . Vsak človek pa ve, da je samo človeška glava porasla z lasmi in ne vse telo.
Prav isto velja za »proti* in »zoper«; predloga, ki ustrezata (dasi ne oba prav točno) nemškima predlogoma »gegen- in »wider«. Ker se nemško >wider opušča, se mora zanemarjati tudi slovenski >zs(por . Tega
slovenskega »proti« je že toliko, da se človeku gabi. iu kako se rabi! Popolnoma brez smisla. Še celo tam, kjer je treba prav posebno poudarjati sovražni namen, ki ga pa izraža samo predlog »zoper . Kajti če gre kdo proti meni, ne gre še zoper mene! Pa se čitajo še lepše stvari, kakor na primer: zdravilišče proti tuberkulozi, namesto ia tuberkulozne. Če pojde tako naprej, bo kmalu kdo napisal: zdravilišče proti tuberkuloznim.
S »proti se izraža smer,, in sicer v prvi vrsti smer. Smer pa se izraža tudi s predlogom »n;f* s tožilnikom. Na primer: ta cesta drži na Karlovec, na Zagreb, ua Trst, na Reko, na Dunaj itd. In ta »na« je med narodom mnogo bolj v rabi in za pravo slovensko uho tudi lepši nego »proti«.
Vsaj za moje uho. Kadar vidim na voznih redih tisti večni »proti«, imam občutek, kakor bi imel galun v ustili.
Ker sem že pri »proti . naj omenim še to, kar sicer čisto strogo ne spada sem. V zadnjih časih se večkrat čita: proti odebelosti. Seveda! Ker se pravi »debelf, se pravi tudi »odebek, zatorej tudi »odebelost«, ker se reče »debelost . Ne vem sicer, kdo je ta novi jezikoslovec, gotovo pa je njegova metoda praktična, kajti zakaj bi človek dolgo govoril in pisal, da je osdrnvol, mar se lece krajše, da je ojdrav. Pa šalo na struu. Pra-
vilno je: sredstvo, čaj itd. (samo ne zdravilo; kajti v tem slučaju je prav: zdravilo sa) *o-per odebelelost!
Namesto slovenske »ljubezni« je zdaj stopila »ljubav*. Že Fr. Levstik je poudarjal, da »ljubav« ne pomeni »ljubezni«, temvei »ljubeznivo uslugo . Na primer: Stori mi to ljubav! (Mache mir den Gefalj.en!) Če pa se že »ljubav« rabi, naj se rabi le v vezani besedi. »Toda, kako naj potem povem po slovensko: Liebesbrief, Liebesroman, Lie***" drama , mi oporeče kdo, »če ne ljube*^nsk0 ali ljubavno pismo, ljubezenski ali ljUDavni roman itd.?« Baš to je tisto, kar sem ze neštetokrat poudarjal, da se m"ra. Slovene« držati nemščine, kakor klop koze, m zato zaničuje ali se sramuje narodnih izrazov, ker se mu zdijo smešni!! Liebesbrief itd. se pravi edino pravilno: zaljubljeno pismo, aaljnb-Ijeu roman, zaljubljena drama itd. tei nit* drugače. Prijatelj dragi, to je mnogo bolj poetično rečeno nego ljubavno pismo itd. I o-leg tega pa govori tako narod, ki je v tem oziru prva in najmerodajnejša avtoriteta. Ugovor smešnosti ne drži nikjer, zlasti nam je noben Nemec ne sme očitati. Kajti Bier-versilberer lleunadel in stoteri drugi izrazi so dosti bolj smešni nego »zaljubljeno pismoi ali »zaljubljen roman«,
1	(Dalje.)
ledju. ki »nj varuj« severai »leveaski ••■ter ; veli Sloveniji veliki ljudski tabori, na kate-
Mariber.
Le mesec dni »as še lesi »d plebiseita« petletnice. >endar pa se še lahko izvrši vse potrebne. Sestavijo naj se »kupni odbori vseh narednik društev in povabijo naj se tudi vse slovenska stranke, da »e pripravijo po
lih bo Slovenija spregovorila svojo jeklene plebiseitno besedo, potrjeno s »veto prisego naroda, da oe bomo mirovali, dokler ne aa-vibra na Gosposvetskem polju jugoslovanska državna trobojnisa.
—v. —b. —
Kdo oddaja učiteljsko službe.
(Bopis iz mariborske oblasti.)
Javna tajnost je. da so se oddajale učiteljske službe pod prejšnjim režimom v prvi vrsti iz politično strankarskih vidikov, ne pa po službenih letih, kvalifikaciji in družinskih razmerah, kar bi moralo priti pravzaprav v poštev. Glavno besedo pri tem niso imele šolske oblasti, ampak oblastna taj-njštva SDS. katera so dobila vpogled v akte ier je njihova beseda na merodajnih mestih več zalegla, kakor vsi drugi razlogi. To je vedelo tudi učiteljstvo in žalibog. da je šlo y svoji kratkovidnosti tako daleč, da je na sramoto svojega stanu in svoje organizacije pritiskalo kljuke tam, kjer je največ izdalo, t. j. pri oblastnem tajništvu SDS. Saj je uvidelo. da ima tajnik politične stranke pri velikem županu več besede, kakor pa prosvetni šef in oblastna prosvetna referenta. Na 'a način se je učiteljstvo demoraliziralo in šolska oblast, ki bi si morala čuvati moč in ugled, je postala kratkomalo brezpomembna dekla, udinjana politični stranki, ter ji je bila na razpolago povsod in v vsem. Zato je umljivo, da so se zamogle vršiti take krivice in persekucije. Umljivo pa ni, da so mogli in hoteli kriti vse te krivice, ki so se dogajale nad učiteljstvom, predstavniki šolskih oblasti s svojo osebnostjo. Saj na vse zadnje pade le na nje vsa odgovornost, oblastni tajnik politične organizacije, ki je pravzaprav največ povzročil, pa si umije roke.
Z izpretnembo režima smo upravičeno pričakovali, da se preneha s temi nenavadnimi metodami, ki škodujejo in morajo prej ali slej škodovati ne samo šoli in'učiteljstvu. ampak tudi šolski oblasti kot taki ter prav tako politični stranki. A kdor je v svoji naivnosti in pravicoljubnosti to pričakoval, ta se je temeljito varal. Gospodje, kateri so do sedaj razpolagali s službami in učiteljstvom. so se teh nenavadnih in škodljivih metod tiiko privadili, da jih ne marajo in tudi ne morejo več opustiti tudi ne pod novim režimom, pri katerem naravno ne bi smeli imeti nobene besede.
Dejstvo je namreč, da oblastni tajnik g. Špindler še vedno kliče k sebi učiteljstvo ter mn pomija službe. Zalo javno vprašamo
predstavnike šolskin oolasti z velikim županom na čelu, po katerem paragratu je oboistu, tajnik tipinuler upravičen v to. £>aj se^ ueu.iiei i gospuuje ravno tem oddelku silno radi drže paragrafov, zato je nam neumlji-\ o, kako se more godili Kaj takega in se mo ziu.j, ivu je vendar na krmilu vlada, ki pravi o sebi, da liote uveljaviti povsod red, pravico in zakonitost.
Odkar se nase soisivo upravlja ne iz stro-kovnin, ainpuK v prvi vrsti iz političnost rankarskiii vidikov, od tedaj je zašlo na jako opolzko in dvomljivo pot. To žalostno dejstvo smo okušali že dve leti in ga okušamo še sedaj. Imamo začetek šolskega ieta. Ce nočemo imeti reden pouk in razvoj, bi morala vsaka šola imeti polnoštevilno učiteljstvo. in kaj imamo? Celo vrsto šol je zasedenih le za največjo silo, razredi so prazni, učiteljstvo pa na razpoloženju in še uanes ne ve, nje bo njegovo mesto. Da bi se začetkom šolskega ieta nastavilo lanske učiteljske abiturijente in abiturentinje, na to sploh ni misliti. Tako vlada kaos v naučui upravi vedno večji od leta do leta. Naj gospoda pri prosvetni upravi javnosti poda statistiko, koliko razredov je ob pričetku šolskega leta praznih in koliko učiteljstva na razpoloženju, oziroma brez službe. Obenem pa naj navede za to prave vzroke! Seveda, ce oddajajo službe tajniki političnih strank, ne more biti drugače.
\ soli mora zavladali načelo, da se uprav-Ijajo strogo strokovno, če nočemo doživeti njene pojiolne propasti. Sedanji predstavniki šolskih oblasti pa so po veliki večini prišli do teh važnih mest ne kot strokovnjaki, ampak kot eksponenti politične stranke. Zato je pri njih suprenia lex politična pripadnost in delovanje, ne pa strokovna izobrazba in potrebe. Ti predstavniki ne 1110-! rejo upravljati niti našega šolstva brez stran-! karske politike. Zato naj jiuste šolsko upravo, kateri niso ali pa ne morejo biti kos, ter jo naj prevzamejo taki možje, katerih osebnost jamči za red, pravico in zakonitost.
Od nove vlade upravičeno pričakujemo, da napravi red tudi pri zavoženi upravi našega šolstva.
Fašistovska taktika in aktuelni problemi.
V četrtek dopoldne so se zbrali v Rimu senatorji, poslanci in tajniki pokrajinskih faustovskih zvez, ki jih je pozval v Rim generalni tajnik lašislovske stranke Farinacci, ki ga vsi navzoči burno aklamirali. Ob splo-*hi pozornosti je imel važen političen govor, v katerem je izjavil približno sledeče:
Voditelji, senatorji in poslanci, fašisti! 1 redno se razidete v svoje pokrajine sem ču-til potrebo, da vas skličem in vam sporočim eno, kar smatram za potrebno, da se čimbolj strnejo vezi med redovi in voditelji. Komaj dva meseca je, da ste me nazvali svojim načelnikom in trdno sem merjen, da sem vreden vašega zaupanja.
»Fašizem zadobiva z vsakim dnem novo ebliko in njegovo akcijo utrjuje plebiscitarne odobritve. Zmagali smo v Palermu, ki se je smatrala za najtrdnejšo protifašistovsko trdnjavo in ta zmaga m važna za Italijo, marveč za inozemstvo, ki se je preveč resno bavilo * nekaterimi možmi, ki bi jih morali po naši 'evoluciji oddati v kak predzgodovinski mu-*el\ Tudi druga središča so pokazala, da je uarod z nami, da nas občuduje. Vlada je mnogo storila v vseh pokrajinah in na tisoče ro(tlVjeev j® Prišlo do kruha. Italijanski na-slote pan	Nasprotniki trošijo stote in
h e Niti 'in*’ dil k' omalovaževali naše uspe-
resne, kajti teowl«j ^ i"e T8*™ vefi za vali fašizem. Ned vm, Pr'ženf razume-»lah in pariških t,R" SV°J}?. l,ondA.onskl,h f' in fantovskemu duhu. Naša ts^jJda »e včerajšnje razpadajoče Italije^danes boie
Po špekulaciji z Matteottijem procesom se nasprotniki danes tolažijo z Mussolinijevim zdravjem in. z nesporazumi jen jem .v stranki. Zagotovim vas, da je naš vodja zdrav in ravne pred nekaj dnevi mi je izjavil, da se čuti fizično popolnoma okrepljenega in da se mora njegov naslednik šele roditi. Kar se tiče nesporazumov v fašistovski stranki vas opozarjam, da ne pridejo v poštev pokrajinski •Pori v gibanju stotisočev mladih moči. Na-8p stranke ne morejo spraviti s tira niti socialisti in tudi ne popolari, ki so slepo sle-ud' Sfv°l'voditeljem. Vendar moram po-h. \.T- ’ dil "'orajo zginiti gotovi spori, ki iz-iij. .■ iz ambicij in osebne rivalitete. Udaici na glavo niso dovoljeni; stranka je z ozirom na svoj hierarhični 'ustroj nepristran-
'Vl vr 'tc r?" ^mi člani.
Nek, idiotski tisk naglas«, da je pri nas debata prepovedana. To ni reg jJa(£rotno mi telimo, da se sklicujejo fašistovska zborovala m pokrajinski kongres,, ki n j razpraT. ‘»“Jo o strankinih zadevah.	f
Sicer je pa potrebna disciplina napram Vojvodi. Fašizem mora biti kompakten, ako hoče biti močan, sicer kažemo, da nismo razumeli tega velikega pojava. Kdor izstopi iz naših vrst, je riba mr kopnem. Par mesecev se robanti pri nas do agonije in nato se pristopi k sovražniku. Tako početje priča o pomanjkanju discipline. Sledi seveda pozabljenje. Povsod se snuje nekaj novega, fašizem pa je eden in eden je Mussolini. Ce smo zgubili kakega poslanca ali bivšega ministra, smo dobili 30.000 novih članov, med temi ugledne može, ki hočejo služiti fašizmu brez kompenzacij. Pridružili so se nam možje, ki se niso nikdar bavili s politiko.
Nato je Farinacci odgovoril Ovigliju. Rekel je, da se ne more brigati za one, ki so bili po pravici ubiti. Obžalujem samo Oviglijevo pismo, v katerem pravi, da ne more razpravljati z menoj, češ da nisem dovolj izobražen in resen. Nadalje je Farinacci navedel momente, ki naj pričajo baš o nasprotnem. »Toda neglede na to,v je naglasil gen. tajnik, >se mi požvižgamo na tako kulturo — predpostavljam, da je Oviglio resen —, ki pomeni negacijo vsake zvestobe in vsakega zdravega entuzianizma. -
Sledil bom seveda na poti, ki ste mi jo začrtali na zadnjem kongresu. Politično in gospodarsko gibanje pa mora imeti v vas zveste in sigurne sotrudnike.
Vlada se bavi z važnimi problemi in se mora opirati na vas. Pred nekaj dnevi mi je rekel Mussolini: »Zmagoslavno moram iz-vojevati žitni boj in boj za liro, rešiti moram mednarodna vprašanja, ki so v tesni zvezi z vso našo bodočnostjo, pripraviti moram zakon za fašistično rekonstrukcijo in ne maram, da bi me motile epizode v stranki, tudi če bi bile važnejše.« Ta njegova želja’ mora biti naše povelje.
V tej zvezi naj omenim upravne volitve, katerim najodločnejše nasprotujemo, ker pomenijo samo izgubo časa in energije. Z en-izijazmom je bil torej podzravljen puverner v Rimu in Napolju.«
Končno je Farinacci dejal, da nima ničesar več omeniti, kajti spremenil se ni niti fasistovski program niti fašistovske bojne metode.
Povedal torej ni mnogo novega in baš to je najvažnejše, ker kaže, da se fašisti še da-ne mislijo resnejše pečati s svojimi nasprotniki, ker se smatrajo še vedno dovolj močne, da magari s svojo milico saduš« vsako resnejše gibanj«.
Jesef KV i rt h, bivši nemški državni kance-l*i\ je podal nemškim novinarjem senzacio-■elno izjavo o svojem izstopu iz centruma.
Njegovo znano pismo predsedniku rentnima Fehrenbachu nikakor ni bilo le osebno dejanje, ker predobro ve, da le osebna dejanja nimajo nobene politične vrednosti.
Moje postopanje ni izraz kakine resignacij«, femveš izvira nasprotno iz trdne volje da \ zbudim v centi umu gibanje, ki be ii-
Ufirthov izstop iz centruma.
velo v starem pravem duhu centruma in ki »e bo orientiralo v imenu krščanske demokracije, za katero se borim.
Ker je že njegovo pismo objavljeno, nima vzroka, da ne bi povedal svojih političnih namenov in zato izjavlja, da se bo udeležil zborovanja centruma v Berlinu, da se za svoje ideje bori.
»Germania« poroča, da dobiva Wirth cele kupe »oglašujočih izjav in sicer iz vseh kro-
gov stranke. »Germani*« konstatir* zale, da izvira Wirlhov korak iz dobro preudarjenega »kiepa jn da zato ne bodo izostale posledice. Kar se piše, da je izstopil Wirth iz stranke le iz jeze, ne odgovarja resnici, kar bodo bližnji dogodki ludi jasno dokazali.
Wirthova pozicija je vsled smrti 79 letnega voditelja centruma Petra Spahna močno okrepljena. Kol naslednik Spahna pride namreč v parlament dr. Krohue, predsednik katoliških mladinskih organizacij, ki je odločen demokrat in republikanec. Nastopil je kol tak na številnih shodih in skupina Wir-tha bo z njim bistveno okrepljena.
Na vsak način je jasno, da pomeni Wirthov korak važno razdobje v zgodovini centruma in da je la, doseduj najbolj enotna nemška stranka, pred razkolom, če ne krene na res demokratično pot ter preneha s koketiranjem s konservativci.
Politične vesti.
= Kako poroča »Jutro«. V presojo kvalitete »Jutrovih« poročil kratek primer. Včerajšnje »Jutro piše dobesedno sledeče: »Kmetski list« piše, da bodo dosedanji vo-lilci Radičeve stranke že zato ludi v bodoče volili Stjepana Radiča in njegove ljudi, ker »dobro vedo, da radičeveem sporazum z radikali ne zapira poti, da se jutri ne bi znova proglasili za republikance in federaliste-. Poštena in odkrita beseda!.. Tako »Jutro«!
— »Kmetski list- pa je pisal v resnici takole: »Kaj je res? V »Jutru« stoji, »da radičev-cem sporazum z radikali ne zapira poti, da se jutri ne bi znova proglasili za republikance in federaliste.« »Jutro je torej svoje lastne besede podtaknilo »Kmetskemu listu« in sedaj prodaja lastno kleveto kot izjavo »Kmetskega lista-. Samo revolverski listi pokazujejo take kvalitete in to si naj »Jutro zapomni, če bi imelo še kdaj skomine po nazivu resnega in poštenga lista!
= Hrvatsko konferenco v Splitu sklicujejo za 13. septembra poslanci Hrvatske zajedniee in radičevski disidenti Mato Jagatič, Stanko Miklavžič in Stjepan Uroič. V tozadevnem proglasu se pravi: »Politični položaj hrvat-skega naroda je danes nad vse resen in težaven. Vsled opustitve boja za hrvatske pravice s strani radičevcev je po njihovi krivdi razbita sloga v hrvatskih vrstah in edinost hrvatske fronte. Zato morajo vsi zavedni in neodvisni Hrvati stisniti svoje vrste, da se nadaljuje boj za hrvatske pravice do končne zmage. V to svrho se sklicuje konferenca, na katero imajo pristop vsi neodvisni in zavedni Hrvati.
rr Reorganizacij* samostojnih demokratov. -Samouprava« poroča, da so samostojni demokrati sklenili, da se izvede popolna reorganizacija njihove stranrke. . Ta reorganizacija bo veljala v prvi vrsti ustanavljanju novih krajevnih organizacij stranke, oživljeni propagandi in razširjenju oficielnih glasil.
— Kdo se ue bi pri tej novi reorganizaciji SDS spomnil na slavna Hdferjeva poročila o preureditvi avstrijske vojske. Njegova »Um-gruppierung«-je bila namreč najbolj sijajen dokaz poraza in isto dokazuje tudi sam. demokratska reorganizacija.
= Razkol v češki naredne deemkratični
(ko naši SDS) stranki. Posl. Engliš je položil svoj mandat in izstopil iz narodne demokratske stranke. Dr. Engliš j* bil najboljši finančni strokovnjak narodno demokratske stranke, bil pa je nasprotnik njenih reakcionarnih metod. Obenem z dr. Stranskyjem v Brnu je ž« opetovano nastopil proti oficielni politiki stranke, toda vodstvu stranke se je končno vedno posrečilo pregovoriti dr. En-gliša, da je ostal v stranki. Sedaj pa je definitivno konec. Že pred izstopom dr. En-gliša je veliko število uradnikov izstopilo iz narodno demokratske stranke in skupno z drugimi disidenti ustanovilo novo stranko, ki si je nadela ime stranka narodnega dela. Vodstvo te stranke bo prevzel sedaj dr. Engliš in gotovo je, da bo imela nova stranka dosti uspeha. Stranka prične izdajati svoj ted-uik, podpirale pa jo bodo tudi zelo razširjene in dobro urejevane »Lidove Noviny«, ki jih izdaja dr. Stransky v Brnu.
— Opozicionelua petka. Ker je bilo obenem s češkimi, toda v malo večjem razmerju, ukinjenih več nemških šol in vsled uvedbe državne uprave v Marijanskih Laznah (Marien-badu), so sklenile nemške stranke na predlog nemške kmetske stranke, da se za volitve vse nemške stranke združijo in da se vpo-stavi nemška fronta. Na predlog Madjarov pa se misli ta fronto razširiti na vso nacionalno opozicijo in ustanoviti novo pčtko. — če bo iz te gromko najiovedane koncentracije nastal kak učinek, je še negotovo.
= Nov komandant za Sirijo. Ministrski svet je imenoval za- vrhovnega generala Grame-lina. Obenem je sklenil ministrski svet, da se kar najhitreje pošljejo v Sirijo nove čete, da se reši posadko v Suejdi, ki že vedno uspešno kljubuje Druzom.
= Troministrska konferenca v Ženevi. Belgijski zunanji minister Vandervelde je po daljši konferenci z Briandom in Chamberlainom izjavil novinarjem sledeče: Moji pogovori so potrdili, da vlada med Londonom, 1’arizom in Brusljem glede osnovnih vprašanj garancijskega pakta popolna enotnost. Ti pogovori so tudi dokazali, kako koristnejši so osebni razgovori od izmenjave diplo-matičnih not. Tudi moj razgovor s Chamberlainom, s katerim sem prvič govoril, je potekel v največji prisrčnosti. Vlade Anglije, Francije in Belgije so se zedinile na popolen načrt garancijskega pakta. Juristi v Londonu so sedaj na tem, da preiščejo načrt z ozirom na njegove juridične posledice in da njegova določila natančno prekontrolirajo. Naj pa ne bo v Nemčiji to napačno tolmačeno, kakor da bi šlo za kak načrt zavezniokv, ki bi ga morala Nemčija odkloniti ali sprejeti. Mi smo se samo na ta načrt zedinili in smo sedaj vedno pripravljeni, da o njem razpravljamo skupno z Nemci.«
= Odmev govora Loebeja. Predsednik nemškega parlamenta je imel, kakor ptm> že poročali, na Dnnajn velik gover m piri-
Novosti
zimskih ulstrov in oblek Vam nudi najugodnejše
JOS. ROJINA, Ljubljana
j Za časa velesejma popust
j ključitev Avstrije k Nemčiji. Govor je vzbudil med zinezniki velik odpor. Sedaj se vrši i I urizu mirovni kongres, na katerem bi , imel v imenu nemške socialno demokratično stranke govoriti tudi Loebe. Vsled njegovega dunajskega govora pa je dejal Herriot, da' je boljše, če Loebe ne govori. Loebe tudi v resnici ni govoril, Nemci pa so bili vsled tega zelo užaljeni in so hoteli zapustiti kongres. Incident je poravnal nato francoski minister de Monzie, predsednik kongresa, * tem, da obžaluje, da se je Loebe odpovedal besedi, ker je od tega ravno francoski narod najbolj prizadet. Nato je vstal Loebe se zahvalil za kavalirsko zadoščenje in izjavil, da ni on na Dunaju govoril, da naj delajo Avstrijci za nasilno združitev Avstrije z Nemčijo, temveč da se naj poslužujejo le mirnih sredstev. Tako je bil incident popolnoma poravnan na vse strani.
— Mosulsko vprašanje pred Zvezo narodov. Mosulsko vprašanje je bilo končno lahko Mosulsko vpraašnje je bilo končno lahko predloženo Svetu Zveze narodov. Cim je bila seja otvorjena, je Briand povabil zastopnike spornih strank, da zavzamejo mesta pri mizi Sveta Zveze narodov, nakar je Chamberlain prepustil svoj prostor ministru za kolonije Ameryju, dočim je turški delegat Tevfik zasedel mesto, ki je bilo zanj rezervirano. Turški delegat je nato podal serijo dogodkov ob turško-iraški meji, ki so jih deloma zakrivila plemena pod britanskim protektoratom, deloma pa angleški elementi. Vočigled temu se ne' more takoj razpravljati o tako važnem problemu, kakor je mosulsko vprašanje, marveč je treba v prvi vrsti odstraniti te kronične nerede. Angleški delegat je mnogo dejstev odločno zanikal, druge pa je skušal ublažiti. Predvsem pa je zavrnil očitke, naperjene proti angleški vladi. Nadalje je predložil nekaj protiobtožb in izjavil, da je želja angleške vlade prijateljski sporazum. Nato je govoril v glavni stvari referent, Šved Unden, ki je podal uvodoma zgodovino mo-sulskega vprašanja, ki smo je pred nekaj dnevi objavili v »Nar. Dnevniku«. Za njim je imel daljši govor angleški delegat, ki j« izjavil, da ni vprašanje: ali hoče Anglija obdržati mandat za nadaljnjih 25 let dovolj precizno. Sedanji režim v Iraku ni povsem »ličen režimu, podvrženemu kakemu mandatu. Komisija je bržkone hotela reči, naj ostane sedanji režim do stabilizacije razmer. Če j« mišljeno vprašanje tako, je Anglija pripravljena prevzeti odgovornost glede Iraka. Anglija želi, da bi s« v tem slučaju popravila meja, tako da bi spadali pod Irak tudi zadnji oManki asirskega plemena. To zahtevo upravičujejo tudi določeni stategični razlogi. Pri tem se je angleški delegat skliceval na italijansko severno mejo. Ako s* to dovoli, j« britanska vlada pripravljena sprejeti vsak pravorek Sveta Zvez*e narodov. Na njegova izvajanja je ves popoldan repliciral turški delegat, ki je z raznih vidikov uaglašal, da je edino pravična rešitev priznanje mosulske-ga vilajeta Turčiji. To vprašanje je treba rešili ločeno od vprašanja mandata nad Irakom. ki ga ni Turčija nikdar priznala. Razprava se bo nadaljevala.
= Delo okoli varnostnega pakta uspešno napreduje in pričakuje se skorajšnji zaključek. dasi so pravni strokovnjaki silno molčeči. Vendar se dvomi, da bi bili predloženi konferenci zunanjih ministrov v Lozani soglasni sklepi.
Kmetski praznik na Bledn.
Kakor vsako leto, se bo tudi letos vršil Kmetski praznik na Bledu dne 8. septembra t. 1. Spored praznika bo sledeči: I. Ob pol 9. uri letni kongres »Zveze društev kmetskih fantov in deklet« v Zdraviliškem domu. 2. Ob 13. uri slavnostni sprevod z godbo na čelu na veselični prostorj Zbirališče sprevoda bo pri Blejskem domu. 3. Ob 15. uri mani-festacijsko zborovanje kmetskega ljudstva, na katerem bodo pozdravili navzoč« slovenski in hrvatski poslanci. 4. Kmetska veselica ■ najrazličnejšim zabavnim sporedom.
Kmetski praznik se vrši letos na vrtu tov. Westra v bližini hotela »Lovec«.
Polovična vožnja je dovoljena na progah ljubljanske in zagrebške železniške direkcije.
Izkaznice za polovične vožnjo se bodo dobile na dan Kmetskega praznika dne 8. septembra na veseličnem prostoru na Bledu.
G. Pavle Radič,
minister Agrarne reforme, se udeleži Kmetskega praznika na Bledu dne 8. septembra.
Kongresa kmetske mladine se udeleži tudi deputacija društev iz Poljske in Češkoslovaške.
44
»BUDDHA
čaj na velesejmu. Oglejte si H paviljon št. 461-465.
Stran 4
NARODNI DNEVNIK, 5. septembra 1925.
Štev. 180.
V. Ljubljanski velesejem.
Zagrebški gospodarski list »Jugoslovenski Lloyd« prinaša z ozirom na Ljubljanski velesejem zelo aktualen in obenem za naš velesejem zelo simpatičen članek pod naslovom »Preko naše snage ...«, iz katerega posnemamo sledeče:
Prirejevanje velesejmov in razstav v naši državi gre preko naših moči in tudi preko naših potreb. Po piscevem mnenju je su-botiška razstava morda upravičena, ker po-menja prvi nastop pred gospodarsko javnostjo, vendar pa ne smejo pokrajinske razstave iti preko določenega skromnega okvirja in se nikakor ne smejo prirejevati vsako leto. Subotiška razstava ni bila od daleč v pravem razmerju s silo in važnostjo točke, na katero je bila usmerjena.
Drugače je z Ljubljanskim velesejmom, ki ima neke neopisne privilegije. To je naš prvi redni letni velesejem, Ljubljana pa je v pokrajini z največjo industrijo. Ali kakor
luksuzni voziček. Srečkanje se vrši 20. septembra ob priliki dirke omenjenega društva.
M. Franzi in sinovi, tovarna nogavic in pletenin, Ljubljana, Privoz 10. Tudi obiskovalcem brez čuta do lepote mora zastati oko pri pogledu na razstavljene krasne izdeike stare tovarne M. Franzi in sinovi, katere lastnik je gospod Feliks Franzi in pod čigar vodstvom se je podjetje tako vsestransko razširilo in moderniziralo, tako da se lahko reče, da je ta tovarna edina v Sloveniji, ki ■izvršuje vsa v to široko spadajoča dela. Čas je že tudi, da se izpodrivajo tuji, česio manjvredni, a dražji inozemski izdelki.
>Lutz«, paviljon J, 670-676, tvornica emaj-. liranili peči. »Lutz« obstoja komaj eno leto, toda že ta čas je zadostoval, da si je tvrdka pridobila ves jugoslovenski trg. V lično urejenem prostoru je razstavila ta domača tvrdka svoje krasne izdelke emajliranih peči, ki 30 najboljša reklama za solidnost podjetja.
ste pri Ljubljani, ki igrata v gospodarstvu zelo važno vlogo. Kakor znano, je kava glavno prehranjevalno sredstvo, posebno pri revnejših slojih. Toda tudi ta način prehranjevanja je zvezan s precejšnjimi stroški ter dela našim gospodinjam mnogo skrbi. Z upeljavo gori omenjenih dveh izdelkov, ki naj služita kot nadomestilo dosedanjim dra- j gim inozemskim izdelkom manjše vrednosti \ in kakovosti, je zopet dana možnost tudi sla- i
bo situiranim slojem ohraniti si v gospo- j hotela Union, je odprta dnevno od 10. do 1& dinjstvu to neobhodno potrebno pijačo. »Ka- in 0(i 15. <jo	ure zlasti obiskovalci vele-
sejma, ki pridejo v Ljubljano, naj si stavo ob tej priliki gotovo ogledajo.
je priznana agilnost slovenske industrije in ! Njene izdelke odlikuje nedosegljiva trpezuost, slovenskih gospodarskih krogov in ravno v	in	čoHna mnamost. lvrdka
toliki meri posebna spretnost uprave Ljub-
ljanskega velesejma, se vendar občuti tam letos utrujenost in neka rezerva. Število raz-stavljalcev se je zmanjšalo, iz vrst onih, ki so dosledno na sejmu, se sliši rezoniranje, da j zaostaja uspeh razstave za stroški in trudom, i Za Ljubljanskim velesejmom se otvorijo vrata Zagrebškega zbora, kjer bodo razstavljeni povečini tujezemski proizvodi. Tudi Beograjčani bi radi kopirali Ljubljano in , Zagreb.
Vse te mnoge ambicije so sicer lepi pojavi in vidni dokazi volje za delom in napredkom, vendar imajo tudi svoje slabe strani, j Prepogosto in v prekratkih razdobjih prireje- i ne razstave izčrpajo razstavljalce materijelno in fizično* utrudijo posetnike in gredo v nekaterih strokah preko poslovne potreb«. Stroški razstav in sejmov podražujejo režijo in domače proizvajanje in slabe eno in drugo gospodarsko panogo, v isti meri, kakor istim koristijo in jih popularizirajo.
Potrebno bi torej bilo, da bi se ustanovil neki forum, ki bi vodil evidenco o vseh razstavah gospodarske narave, kateremu bi se morale vnaprej prijaviti, da more predpisati neki program In da se vsako leto napravi neki kompromis in bi se tako število, anačaj in obseg razstav spravil na pravo mero, ki bi bila v pravilnem razmerju s silo, potrebo in interesi gospodarstva.
SITUACIJSKO POROČILO.
Tudi včerajšnji dan je posetilo velesejem okoli 8000 ljudi, povečini interesentov, ki so sklenili kupčije v vseh branžah. V ospredju stoji zopet tekstilna industrija, a tudi ostali razstavljalci so prodali precej blaga in dobili mnogo naročil, dasi živimo v dobi stagnacije in gospodarske krize, ki ne dopušča popolnega razmaha.
Od odličnih gostov moramo omeniti predsednika Narodne skupščine, g. Marka Trit-koviča, ki se je na svojem povratku iz Gu-štanja ustavil v Ljubljani, da si ogleda velesejem. Nad dve uri so ga po razstavnem prostoru vodili veliki župan g. dr. Baltič, predsednik velesejma g. Bonač in velesejem-ski ravnatelj g. Milan Dular. Gospod minister se je silno zanimal za razstavljeno blago, osobito pa se je interesiral za našo industrijo. Pokazal je globoko razumevanje za gospodarske težkoče in obljubil, da bo po •vojih močeh skušal ublažiti sedanjo krizo.
Nadalje je včeraj posetil velesejem naš poslanik v Washingtonu Tresič-Pa vičič, ki se je posebno zanimal'za našo produkcijo.
Od inozemcev so posetili velesejem trgovci ii Curiha, Bruslja, Gradca, San Rema, Dunaja itd. Tudi jugoslovenskih trgovcev je pnsio
m Omenimo naj še, da veljajo velesejemske legitimacije, ki so doslej upravičevale do polovične vožnje na brzovlakih Ljubljana—Zagreb samo podnevi, tudi za nočne brzovlake na tej progi.
PREGLED TVRDK.
H. Bartl, specialna parfumerija, trgovina rokavic in nogavic, Ljubljana, Stritarjeva , paviljon št. 49-51. V tem paviljonu ima naš damski svet najlepšo priliko, posvetiti se študiju teh opojno dišečih balzamov. Tudi najde vsakdo najraznovrstnejše parfume od preproste kolinske vode, pristnega bolgarskega rožnega olja, pa do glasovnih specialitet Coty, Arys, Roger, Galle, Abersheim, Kha-sans, Okusen in z umetniško pristnostjo izdelan aranžman je res v kras našemu velesejmu.	___
Tribuna, Karlovška c. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Krasno domače delo nam priča, da se tudi doma lahko mnogo naredi če je podjetnik vedno sam pri delu. Vidi se pa tudi, da so domači delavci zmožni najboljšega dela in da se jim m treba bati konkurence s tujci, ki jih pri nas le preradi protežiramo, ker se še vedno dovolj ne zavedamo važnosti lastne domače industrije. Tvrdka Tribuna je zaslovela širom naše domovine in kdor si ogleda razstavljene predmete, mora priznati, da popolnoma upravičeno. Tu bodi omenjeno, da se n^aJa]V|5 paviljonu poleg razstavnega Pr®B*°r^*gt*a bunet dobitki srečkanja kol. in mot. društ
■»Sava« v Ljubljani: moško dirkalno kolo in
solidna izdelava in čedna zunanjost. Tvrdka ima svoja zastopstva v vseh večjih mestih, njene peči se danes uporabljajo v vseh modernih poslopjih, pisarnah, skladiščih itd. Tvrdka »Lutžt izhaja od istoimenske firmo v Bludencu. Vsakdo, ki poseti velesejem, naj ne zamudi prilike, ogledati si omenjene izdelke, kajti zima se bliža in marsikje bo treba novih peči.
O. žužek, paviljon E, št. 100-106, glavno zastopstvo za Jugoslavijo za avtomobile in motorna kolesa znamk Harley-Davidson, Peugeot, Amilcar. Vsakdo z zanimanjem obstane pred krasnimi izdelki moderne tehnike. Ne zamudite prilike in oglejte si paviljon!
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. Takoj po prevratu se je ustanovila v Ljubljani delniška družba, ki je združila in s tem nacionalizirala v sebi troje velikih podjetij, ki so bila prej povečini v tujih rokali, in sicer: Tonnies, Samassa in Žabkar. Velepodjetje odgovarja danes vsem modernim zahtevam in je eno prvih v naši državi. PredaleS bi nas zavedlo, ko bi našteli vse proizvode, ki izhajajo iz tega velepodjetja. Saj človek pri ogledovanju kar ne more verjeti, da je kaj takega zmožna naša domača industrija.
Od strojev za obdelovanje lesa omenjamo polnojarmenike najmodernejšega tipa, ki »o mnogo lažji nego vsi dosedanji sistemi in ki daleč presegajo vse krožne žage, žage za izdelovanje letev, raznovrstne stiskalnice, stružnice, freze itd. Glede izdelave turbin konkurira podjetje * že starimi in svetovno znanimi firmami. O tem pričajo turbinske naprave v Jugoslaviji in izven nje, katerih je družba uredila že mnogo v največje zadovoljstvo naročnikov. Zanimivi izdelki so nadalje ventilatorji za rudnike in drugo. Železo-livarne so opremljene z najmodernejšimi stroji in velikanskimi topilnicami. Zvono-livarna vliva zvonove v vseh velikostih in težinah ter sploh po želji interesentov. Omenimo naj nadalje kipe — krasen je na primer kip za spomenik kralju Petru —, pisemske obteževalnike in sploh še tako majhne stvari, silno lične in okusne. Vsakdo naj si torej ogleda razstavljene predmete na velesejmu in prepričal se bo, da dobi doma ceneje in solidnejše, kar uvaža i* tujine za drag denar.
POZIV.
Brezdvomuo je vsak obrtnik, trgovec in in-dustrijalec že znatno občutil sedanjo gospodarsko krizo. Tega dejstva si ne smemo prikrivati, ker smo ga v veliki meri sami zakrivili. Ko se je naša država stvonla, je imel vsak poedinec dobro voljo in ed*1*0 željo: gospodarsko osamosvojitev. In do te bi bilo tudi prišlo, če bi se nas vseh ne bila lotila mrzlica nesmiselne spekulacije z uvažanjem inozemskega blaga. S tem nepremišljenim ravnanjem imo prizadeti s treh vidikov: 1. Naš dinar je šel v inozemstvo, 2. uničena je bila dobra tretjina ze ustanovljenih obrti in industrij, v trgovini pa so posledice še hujše, 3. domače delavstvo je bilo s tem postavljeno na cesto, uradni-štvo pa v veliko bedo in smo tako pnšajšali dohodkih konzumente, ki vsled tega mogli kupovati blaga. Ves krik po cenej-šem blagu je postal zaman, ker si ga vsled premajhnih dohodkov nihče ne more naba- : viti tudi če bi se cene še znatno, recimo za polovico znižale. Blago pa se danes jie da zlepa še bolj poceniti, ker je bilo uvoženo v času, ko je bil naš dinar še v večji men na razpolago in tudi cenejši (manj vreden). V tem leži jedro naše gospodarske krize. Apeliramo torej na vsakega, ki resno m ekonomsko misli, da odslej naroča kolikor mogoče le doma! Le na ta način se pomaga obrti, industriji in delavstvu, torej tudi kon-zumentom, do zaslužka.	...
V nadi da bi se v teh težkih prilikah d rut: drugega podpirali in gledali, kako se rešimo iz sedanje gospodarske krize, Vam ponujamo najnovejši, znatno znizam cenik naših vsestransko priznanih izdelkov, /.a točno in solidno postrežbo jamči in se priporoča: Kovinska industrija Rado Nipič m kli-nar — kovinotiskarstvo — Maribor, Te*no
štev. 13.
PRAŽARNA MOSTR. PAVILJON >E< št. 117-118.
»Kaven« in »Malčkova kava< se imenujeta dva nova prvovrstna izdelka, pražarne Mo-
ven« vsebuje prvovrstne in zelo redilne snovi ter je priporočljiv iz dveh razlogov: 1. Ima izboren okus, kakor prava zrnata kava; 2. stane eno šestino manj kakor prava kava ter se za to ceno dobi komaj enaka količina cikorije, 1 kg stane namreč en gros samo Din 24.50. Prireditev tega izdelka je zelo enostavna. Na pol. odnosno 1 liter vode se prida 2 odn. 4 žličke »Kavena«, ki naj vre tri minute in kava je gotova. Drugi izdelek »Malčkova kava«, ki ima še veliko več redilnih snovi je predvsem namenjen za otroke. Zelo priporočljiv je za slabokrvne, nervozne in želodčno bolne. En kilogram stane 18.50 dinarjev.
Ker je Pražarna Moste edino domače podjetje te vrste, ga pozdravljamo, našim gospodinjam pa svetujemo, da pridno posegajo - po izdelkih in se prepričajo o izborni kakovosti. — Poskusno kuhanje se vrši na Ljublj. velesejmu v paviljonu »I«, št. 664.
Prvi domači recitacijski večer t 0«lju s*
vrši dne 7. septembra 1925. ob 20. uri v mali dvorani »Narodnega doma?. — Vstopnina 6 dinarjev. Vstopnice so v predprodaji ia prijaznosti pri tvrdki Franjo Strupi v Celju, od srede 2. septembra dalje. Na sporedu so deklamacije Danila Gorinšeka in Žarka Aru-ška, ki recitirata svoja lastna dela.
Umetnostna razstava novejših del bra-Kralj na Miklošičevi cesti št. 5, poleg
ra»-
tov
»D IX ELEKTR0«.
Prosim, da posetite na ljubljanskem velesejmu paviljon »H« štev. 462 »DIX ELEK-tro«, kjer je razstavljen električni aparat, kateri služi za vsako domačo uporabo, kakor za kuhanje, pečenje (rost), za ogrevanje sob, likanje, sušenje las, ogrevanje Škarij j za lase, proti revmi, ischias, za električno i masiranje, inhalacije it'd.
Aparat je tako konstruiran, da rabi zelo ■ malo električnega toka, se z lahkoto sestav- j lja in razstavlja, ter so vsi deli .izmenljivi. 1
Cena za kompleten aparat z žico vred . Din 275.—. Prepričajte se na velesejmu sa- t mi, kjer dobite vse> potrebne informacije. ! »DIX ELEKTRO, PRAGA-SMICHOV«, Pie- j myslova 9. — Električni aparati, gen. zas. za Jugoslavijo: Izidor Weiss, agentura, Sombor.
Prosveta.
LJUBLJANSKA DRAMA.
na
niso
I. Hartley Manners: Pegica mojega srca. —
Veseloigra v treh dejanjih. Neprimerno boljša, srečnejše zasedena je bila druga letošnja veseloigra: srčna zgodbica male irske Peg, ki nima nikake blazirane poteze Wil-dejevih tipov ali »radikalnega« humorja B. Shawa. Prožeta je vsa igra z značilno otroškostjo nordijske rase. Naivno revico Peg zanese usoda v staro grajščino svoje tete, ki finančno skrahirana nerada prevzame nečakinjo v odgojo, n jo omamijo dobri zapuscin-
ski izgledi svoje življenjapolne, odurnim družabnim lažem tuje sorodnice. Vse je bolj prijetna karakterna slika kot šablonska veseloigra, dejanje je prijetno risan in ii£izumetničen akvarel svežega veselja. Mala Pegica z iskro svojo mladostjo nehote zanese družabne viharčke med konservativno gospodo. Za svojo teto je mrzlični strah in nadloga, za nenaravno sestrično Ethel podoba slabe vesti in za blaziranega bratranca Drijeten proti tip ljubke narave. H koncu pa spoznajo vsi človeško pristnost tega živahnega, malce irsko trmastega bitja in kot v pravljici odvede lord Jerry malo Peg kot svojo ženko s seboj. In ž njo gre njen kužek in njena narodna obleka , ki jo ji je dal njen ljubljeni oče. Kdor zna uživati nepokvarjeni napoj in naivno resničnost te zgodbice, bo našel ob njej oddih zlasti še v očigled dejstvu, da je bila stvar prav dobro igrana. Naslovna vloga in ž njo seveda vsa igra zavisi od primerne zasedbe. Nalogo je rešila ga. Baričeva z dozdaj še neznanim nam registrom iskre živahnosti te priljubljene naše umetnice, uveljavila je Peg s prikupno naivnostjo neukročenega otroka narave in nam do konca ohranila iluzijo žarovite mladosti svoje virtuozne karakterne vloge. — Mrko Mrs. Chichester, belolaso reprezentantko sivih angleških gra-i dov je vemo podala ga. Medvedova, lo je bil nekak pol človek brez ognja in srca, mračno zaklenjena mobilija meglenega angleškega gradu. Med najboljše vloge Mire Danilove bi prištel njeno Ethel, prijetno karikiran in prikupno podan je bil Alaric ga. Drenovca. Eleganten, resen in simpatičen aristokrat Jerry je našel v g. Levarju svojega pravega prestavitelja. Tudi Brent (g. re-čok) in llavvkes (g. Cesar) sta vseskozi prijetno oživljala z veseljem igrane vesele slike. Kako važno je, da imajo pri vestno naštudiranih igrah male, a karakterne vloge v rokah najboljši igralci, je pokazal g. Danilo s tipičnim svojim slugom Jarvisom. Hišna Beunet je bila gdč. Gorjupova. Zasluga za uspeh gre v prvi vrsti režiserju M. Skrbinšku, ki je iz priljubljene igre napravil prijeten, blažilen večer, ki je resnično zadovoljil in zabaval publiko, ki ni štedila s priznanjem
Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne.
Z. S. V. v Ljubljani javlja, da je bil na red- ; nem občnem zboru zveze bivših slovenskik vojakov dne 30. avgusta 1925 izvoljen sledeči odbor za poslovno leto 1925/26: Marti« Colarič, predsednik; Jernej Hafner, I. podpredsednik; Nace Mihevc, II. podpredsednik; Franc Bonač, tajnik; Ivo Matičič, namestnik; Rudolf Wagner, blagajnik; Valentin Sterle, namestnik in zastopnik invalidov; Frane Pav-lin, Rado Šturm, Josip Lončar, odborniki; I Anton Krepek, Franc Štandegger, odbornika , za bivšo Štajersko; Franc Orehek, ZavrSaik, pregledovalca računov.
Ta odbor čuti potrebo, da se najiskrenej* zahvali samostanskemu .predstojništvs i> Brezjah za vse velike zasluge in izkaza«* prijaznosti, gostilničarjem istotam »a točno, solidno in pošteno postrežbo, železniškem« ravnateljstvu in celokupnemu osobju, da j* šlo našim možem vsestransko na roko. Odbor je pač storil vse korake, da bi bilo gl*-de listkov vse v redu, vendar je umevno, <ia so se pri takem navalu pripetili neljubi incidenti. Če se je komu zgodila na želeaniej kaka krivica, naj to nemudoma jati aaši zvezi, Maklošičeva c. 7 v Ljubljani. PosebD* zahvala gre vsekakor Vam, tovariši, ki st* se ves čas korektno vedli, imeli neopore-čeno disciplino in zato vsem imponiraH' Ia' med vseh oblasti je pač vojaška oblast pokazala največ zanimanja za nas, ko je Brezje odposlala tako častno zastopstvo. Njej prav posebej naših mož in naša hvala!
Vrlemu slovenskemu časopisju brea razlike, istotako hvala, ki je neumorno agitiralo za naš dan.
Naknadno še sporočamo, da je Njega Veličanstvo kralj Aleksander blagovolil na b»šo udanostno brzojavko sledeče odgovoriti: »Bled, 31. VIII.: Nj. Vel. kralj blagovoli« je primiti sa zadovoljstvom srdačne poadra-ve saveza slovermčkih ratnika i zahvaljuj*. Prvi adjutant: Djeneral Hadžič.«
Pri pozdravnih govorih na občnen »boi« treba še omeniti govor tov. Špunta n Kraaja, ki se je spomnil žrtev po prekem sod« astr*-ljenih in se zavzemal za to, da i on* dob* dostojen kraj večnega počitka.
Kraj in dan prihodnjega sestanka dnvoti vsled enoglasnega sklepa zaupnikov odbor. Članarina znaša za vsakega člana bivšega jaka iz svetovne vojne letnih 6 Din, ki a«j jo zaupniki tekom leta nabirajo in potoM naših položnic pošljejo glavnemu odbožfc v Ljubljano.
Tovariši! Zaupniki! Videli ste sa®i, ds 1* v najkrajšem času naša organizacija p o« ta la najbolj močna in najbolj priljubljena v Mii Sloveniji! S svojo možatostjo, pri*ane»lji-vostjo in požrtvovalnostjo jo razširjajte i* dalje vedno bolj in bolj, blažite strankarske strasti, delajte za mrtve, in pohabljene tovariše! Krepko na plan, možje, ki ste gledali smrti neštetokrat v obraz, sedaj celite, Mažite, gradite!
Zaupniki naj se vsi vedno obračajo mu bor Z. S. V., Ljubljana, Miklošičeva ceita 7»-Novi naj javijo svoje naslove, vsi pa naj Ki* podpirajo z dobrimi nasveti. Položni** i« slike sestanka se dobe tudi pri Zvemi. Tovariši, kvišku glave in na delo!
Odbor i. » T.
STARA TOVARNA NOGAVIC IM PIE 'ENIH
Ustanovljena 1.1888
  Poštni predal 44 — Telefon 425
M. FRflHZL & sinovi
(Lastnik Feliks Fransl)
UUBUANA, Privoz 10
Dopisi.
Laško. V sredo na večer okoli 19. »e j* nastal grozen vihar in piš. Začelo je g™*0*1 in bliskalo, kakor da je sodni večer. Iteto se je vlil močan dež, ki je trajal nad •*<> uro. Strela je treskala in na več krajih tudi udarila. Tako je udarilo tudi v elektriini vod in ostali smo ves večer brez vsake l*4i. Iz stolpa cerkve sv. Mihaela je klical i»var na pomoč in krik >gori, gori« je šel »ed razburjenim ljudstvom v temni noči. Strela je udarila v kozolec posetnika Juteršnika, p. d Artenška v Rečici in na mah je po»taIa cela rečiška dolina razsvetljena. Gasilno društvo se je odpeljalo na pomoč, ali tol ni moglo rešiti ničesar, ker je ogenj imel p« s krmo in žitom polno naloženem koaoleu obilo žrela. Nato je strela udarila tudi v falski transformator v Dobrem, tako, da je bila zmeda popolna. Tako divjanje je trajalo do polnoči.
Slovenska Bistrica. Pretekli pondeljek s* je hotel z revolverjem usmrtiti ob Pot9^t^
»Helf mannove pripovedke« «e pojejo Js- j	sSSjite^prf Slov. BgSjSjgj
pri prvi vprizoritvi v nedeljo dne do. av-
^ Nedelja v Narodnem gledališču. Jutri v
nedeljo dne 6. t. m. sta v Narodnem gle-dališču dve predstavi. Drama vprizori ob 8. uri zvečer velezabavno angleško veseloigro »Pegica mojega srca«, ki je pri premi-jeri v polni meri zadovoljila tako publiko, kakor tudi kritiko ter izvrstno zabavala po: slušalce. V operi pa se poje ob pol 8. uri zvečer Mascagnijeva opera »»CavaUeria ru sticana« in Leoncavallovi »Glumači« v zna
ni izvrstni zasedbi, le ulogo SilviIa P°janko'
tej predstavi novoangažirani član g.	•
Predprodaja vstopnic za °b?nPj® ^l 1 in dnevni blagajni v operi od 10. do pol 1. in
od 3. do 5. ure popoldne.
slabo, da mu je kroglja Pr^	-	. .
laket. Vzrok poskušenega samomora so baje ženske — Letošnji nabori so potekli v ■»«-stu samem povsem pr^ej mirno. Le Makol-čani so se morali z noži in drugim orodje* T' kolodvoru malo obdelati. Dva izmed pre-ten-ičev sta precej ranjena. Zadnji dan je bilo orožništvo primorano vtakniti dva vročekrvneža v občinski zapor. Dva tovariša sta ju proti večeru oprostila. Drugi dan so pa orožniki zasačili osvoboditelja in ju zaprli ■Jes*° pijanih rekrutov. — Požarna bramba	'
v nedelio 6. t. m. popoldne ob 16. «n v prostorih okrajne hranilnice veliko veedko, pri kateri sodeluje gorenjebistriška društvena godba. Prebitek prireditve je namenje* za nabavo nove avtoturbinske brizgalne.
Dnevne vesti.
CENZURA.
2e v sled svojega demokratičnega stališča moramo vsako cenzuro odklanjati. 1 udi cenzuro gledaliških predstav in filmov. Ce je v interesu vzgoje mladine potrebno, da skrbi šolska uprava za primerno cenzuro filmov in gledaliških predstav, ki jih sme obiskovati mladina, potem tej cenzuri ne bomo nasprotovali. Da pa si kdo lasti pravico, da predpisuje odraslim, kaj smejo in česa ne smejo gledati, pa je milo rečeno domišljavost, ki se obsoja sama.
Je pa taka cenzura tudi brezmiselna. Staro pravilo je, da diši prepovedan sad najbolje in da ni za brezvredne knjige nobena reklama uspešnejša ko konfiskacija cenzorja, ker potem si vsakdo misli, da je vendar nekaj v knjigi. V tem je namreč tista najbolj usodna napaka cenzure, da je tudi najbolj očitne neumnosti ne motijo, temveč vedno le stvari, ki imajo zmisel ali pa pogum. Tega zasleduje cenzura s posebno naslado in zato redno strelja največje kozle.
Tipičen primer brezmiselne cenzure je podal zadnji film »Moja četrta žena«, ki se je predvajal v Ljubljani in preje po vsej Jugoslaviji. V tem filmu plešejo tri plesalke v tančicah. Seveda se je cenzura ob tančice spotaknila, ker bi se ljudje pohujšali, če bi videli žensko telo.
Del tega filma se odigrava v naših krajih. Ljudje se slikajo tako zaostali, kakor si more to misliti samo skrajno naduti Kulturtrager v rajhu. Podgane, stenice, usi, vse to samo leze po filmu in motorno kolo gledajo ljudje ko bik nova vrata. Ko so se 'pri nas delale te fotografije, ki sramote našo deželo, da je groza, in uničujejo tujski promet, seveda cenzura tega ni videla. In ni videla niti tedaj, ko so si upala podjetja ta film pri nas predvajati.
To ogabno sliko, da je kdo iz sklede, v kateri so bile malo prej podgane, da vleče ia jedi lase In druge umazanosti, to ogabno sliko prenese cenzura in ne čuti, da se s takimi ogabnostmi ubija okus. Toda tri ženska lepa telesa — to pa je groza!
Radovedni smo le, kako bo odrezal pri nas veliki kulturni film »Ufe«, ki dekn propagando za zdravje, šport in lepoto človeškega telesa. Bojimo se, da bodo cenzorji kar od groze pomrli, ko bodo videli toliko pohujšanja. Glavno mesto cenzure je namreč v Abderi in dolini šentflorjanski.
—Z ljubljanske univerze. Za redna profesorja na juridični fakulteti ljubljanske univerze sta imenovana izredni prof. dr. Gjor-gje Tasič in pravni referent ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani honorarni profesor dr. Janko Polec.
— Odlikovanje. Kralj je odlikoval na predlog kmetijskega ministrstva Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru z redom sv. Save IV. razreda, upokojenega davčnega nadupra-vitelja Hinka Drvenika v Ljutomeru pa z redom sv. Save 5. razreda. S srebrno svetinjo »a državljanske zasluge je odlikovan Ivan Ravnik, cestar iz Bitenj v Bohinju.
— Nov parobrod na Jadranu. »Jadranska plovidba« je nabavila še en luksuzni parnik, ki se bo imenoval »Topola«. Parnik je že prispel iz Sušaka v Split ter bo vozil med Splitom, Makarsko, Korčulo in Dubrovnikom.
— Iz železniškega ministrstva. Železniško ministrstvo je izdalo na vse železniške direkcije naredbo, glasom katere direkcije v bodoče ne smejo nastaviti nobenega uradnica, dokler ne dobe za to posebnega dovoljenja- od ministrstva.
_— Premestitev profesorjev. Prosvetno ministrstvo je premestilo iz Beograda v razna mesto 75 suplentov in mlajših profesorjev.
— Premeščenje carinjenja paketov. Generalna direkcija carin je odredila, da se v Začaru, Beli Crkvi in Baru odslej ne bodo 7** carinili paketi. Carinjenje se prenese T* teh krajev v Niš. Vršac in v Podgorico.
~.^«sorska suknja«. Predsednik nemške •l'te Hindenburg je ukinil naredbo F v?i Prec,8ednika Eberta, glasom katere je bi a v Nemčiji nošnja prejšnjih vojaških uniform prepovedana. Naredba' je da-irala od 30. avgusta 1920; od 4. septembra t. 1. dalje je nošnja uniform pri gotovih slovesnih prilikah zopet dovoljena.
— Fabriciranje 40 - odstotnega žganja v Sovjetski Rusiji. Tz Moskve poročajo: Centralni izvršilni odbor je dovolil s 1. oktobrom fabrikacijo 40-odstotnega žganja. Prodajala ga bosta tako država, kakor privatniki. Špirit z več kakor 40 odst. se bo smel prodajati samo v tehnične svrhe. Fabrikacija 40 odst. »vodke«, 60 odst. likerjev in konjaka ie državen monopol. V svrho organizacije žpiritovega monopola je ustanovljena centrn-tn, ki se imenuje »Centrospirt«.
r~ Velik gradbeni program mesta Budim-» tr> Hudimpešte poročajo: Glavno me-st? Budimpešta ie dalo izdelati za prihodnjih pet let velik gradben program. Najvažnejši del programa se tiče zgradbe 1600 sta-novani z dvema ali tremj sobami ter 600 zasilnih stanovanj obtoječih iz ene sobe in kuhinje.
_ Popravilo ceste. Ministrstvo javnih del je odobrilo kredit 1,502.000 Din za nonravo deželne ceste Titel - Perlez.
— Cesta Beograd—Kotor gotova. Nova velika cesta, ki vodi iz Beograda preko Pe-
Hodgorice in Cetinja v Kotor je pravkar dograjena ter izročena prometu. To je ena od najvažnejših cest v kraljevini SHS. Z njo se ie ustvarila zveza Metokije, Kosovega in Jadrana. Posebno velikega pomena bo za Orno goro.
— Proslava tisočletnice v Sarajevu Danes se prične v Sarajevu proslava tisočletnice brvatskega kraljestva. Sarajevske železniška direkcija je dala na razpolago dva vlaka, k j vozita od Slovanskega broda dalje. Prvi vozi danes, drugi pa jutri zjutraj. Iz vse Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slavonije
se je ustvarila zveza Metohije, Kosovega in Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo.
— Izseljevanje slavonskih Nemcev v Brazilijo. V Ernestiuovu je sklenilo okrog 2(1 rodbin (nad 100 oseb) tamkajšnjih Nemcev, da se izselijo v Brazilijo. Za vzrok navajajo težke eksistenčne pogoje. Pomanjkanje zemlje in stanovanjsko vprašanje sta glavna vzroka tega gibanja. Prebivalstvo v tamkajšnjih krajih se je tako pomnožilo, da bi bilo treba samo v Ernestinovu zidati 30 novih
: stanovanjskih hiš.
— Nov list. Dne 2. t. m. je pričel izhajati v Beogradu nov neodvisen političen list »Na-
■	rodna Tribuna«. Za sedaj bo izhajal samo dvakrat na teden. Lastnik, izdajatelj in glav-i ni urednik je Pantelija Jovovie. i — Ravnateljstvo konservatorija opozarja vse vpisane gojence, da pridejo danes v so-I ooto popoldne k razdelitvi in določitvi ur-: nika, in sicer gojenci klavirja ob 3. uri, go-; jenci vijoline ob 4. uri, instrumentalisti ob ; pol 5. uri in gojenci solopetja ob 5. uri. Go-: jenci, ki so že lansko leto obiskovali pouk na 1 Glasbeni Matici, naj gredo takoj v iste sobe ! in k istim učiteljem, kakor so bili lansko ; leto.
1	— Instrumentalni pouk na konservatoriju,
j Na konservatoriju Glasbene Matice se pouču-; jejo sledeči orkestrski instrumenti: vijola, čelo, flavta, oboa, klarinet, ialog, rog trobenta, pozavna, tolkala in tudi orgle. Ravnateljstvo vabi vse one, ki se zanimajo za te instrumente, da se vpišejo k pouku. Pouk traja navadno največ 6 let ter jim je nato kot absolventom konservatorija zagotovljen stalen in dober zaslužek, saj v celi naši kraljevini pri vseh orkestrih manjka izvežbanih naših moči. Ukovina za posamezne instrumente znaša 90 Din mesečno, pouk se pa vrši trikrat na teden. Revnim in nadarjenim gojencem odbor ukovino po možnosti tudi zniža. Vpisovanje se vrši vse te dni na konserva-torijru v Gosposki ulici št. 8/1.
— Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Otvoritvena služba božja bo v ponde-ljek, 14. septembra ob pol 9. uri v cerkvi Marijinega Oznanenja, nato pa v šoli razglasitev šolskega in disciplinarnega reda ter urnika. V torek, 15. septembra bo reden pouk. Gojenci in gojenke, ki se iz kateregakoli vzroka še niso vpisali, se morejo prijaviti po pošti.
— »Institut Elita«. Prejeli smo prospekt »Instituta Elita«, zavoda za više domače vas-pitanje devojaka v Rogaški Slatini. Zavod je ustanovljen 1. oktobra 1923 ter stoji pod nadzorstvom min. prosvete. Učni narčt je prav dober. V zavod se sprejemajo deklice, ki so absolvirale najmanje osnovno šolo. Za vso domačo oskrbo in učnino se plača mesečno 2000 Din.
— Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Po brzojavnem sporočilu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu je rok za popisovanje in žigosanje obveznic avtonomnih posojil bivših kro-novin Dalmacije in Štajerske, ki je bil po tukajšnjem razglasu z dne 7. avgusta 1925, določen do 31. avgusta t. 1., podaljšan do dne 15. septembra 1925. Vsi imetniki v
i omenjenem tukajšnjem razglasu naštetih obveznic, ki jih še ne bi bili predložili pristojnemu davčnemu uradu radi popisa in žigosanja, se pojzivljajo, da to store naknadno do dneva podaljšanega roka.
— Kolesarska loterija Jugoslovenske Matice. Vse naročnike srečk kolesarske loterije prosimo, da priložijo naročilu za vsako srečko Din 10.—, ker se naročilo sicer ne bo moglo izvršiti. — Jugoslovenska Matica.
— Športna loterija Jugoslovenske Matice. Dobitki: dve motorni kolesi »Peugeot« in 25 navadnih (moških in ženskih) koles znamke »Tour de Frdnce«. Cena srečkam Din 10.—. Srečkanje se vrši 30. septembra t. 1. Srečke so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Dobivale se bodo tudi v ljubljanskih trafikah.
— Ponesrečen polet San Francisco—Honolulu. Iz San Frančiška jx>ročajo: Poizkus velikih amerikanskih hidroplanov, ki so hoteli poleteti od tod na Filipine, ne da bi med potjo kje pristala, se je ponesrečil. Prvo letalo so že našli ter ga pripeljali na ladji nazaj, dočim se glede drugega še ne ve natančno, kje je bilo prisiljeno pristati.
— Cičerin obolel. Po vesteh iz Moskve je baje ljudski komisar za zunanje zadeve Či-čerin resno obolel. V političnih krogih se smatra ta vest za znak, da namerava čičerin v kratkem odstopiti.
— Revizija opičjega procesa v Daytonu. Neki Wilson, teneseešlci državljan je vložil pri najvišjemu sodišču v Washingtonu tožbo zoper državo Tenesee, češ, da bo vsled prepovedi Darvinove teorije izobrazba njegovih petih sinov pomanjkljiva.
— Velika ruska avtomobilska tekma. Iz Moskve poročajo: Udeleženci avtomobilske tekme Leningrad—Tiflis so prispeli v Tiflis, kjer so jih sprejeli zastopniki vlade in več tisoč glav broječa množica. Prvi je prispel na cilj neki avtomobil tipa Lincol. Sledila sta dva avtomobila tipa Marceles, dva avtomobila Daccer tipa in dva avtomobila tipa Fijat.
— Prepir radi niedalije za materinstvo. V Franciji se je razvil prepir o vprašanju, če je umestno, da se odlikuje matere, ki imajo številno potomstvo, z medalijami. Liga za materinstvo je predlagala, da se uvedejo zlate, srebrne in bronaste medalije. Nasprotniki medalij pa pravijo, da so denarne podpore bolj umestne, kajti žena, ki ima veliko otrok, je navadno potrebna denarja. Zadnje omenjeno naziranje doslej v uradnih krogih še ni prodrlo.
— Procosja, ki se je udeleži dva milijona ljudi. V Chicagu se vrše že sedaj velikanske priprave za mednarodni evharistični kongres, ki se vrši prihodnje poletje. To bo največje versko zborovanje vseh Časov in dežel. Vodstvo pripravljalnih del je poverjeno kardinalu Mundeleinu, ki je izjavil, da
se zbere prihodnje leto v Chicagu nad 2 milijona katolikov iz vseh delov sveta. Papež Pij se za chikaški kongres izredno zanima. Nič manj kakor 3000 duhovnikov bo pobožnim udeležencem kongresa na razpolago samo za spoved in obhajilo. Drugi dan kongresa se bo čitala v mestnem parku pod milim nebom maša za 50.000 otrok. Nekega drugega dne, ki bo posvečen katoliškim ženam, se bo vršila velikanska maša, pri kateri bo pelo nad 10.000 redovnic. Kulminacijska točka kongresa bo gigantična procesija, katere se udeleži 2,000.000 katolikov v strnjenih vrstah.
— Jubilej kulturnega delavca. Včeraj, 4. septembra 1925, je preteklo 30 let, odkar je nastopil mesto glasbenega učitelja na glasbeni šoli Glasbene Matice v Ljubljani gospod profesor Josip Vcdral. Kot mlad konserva-torist je prišel iz Prage in od takrat naprej deluje z največjo vestnostjo in ljubeznijo med našim narodom. Gospod Vedral pa je deloval tudi na kompozitorskem polju ter obogatil našo literaturo z več prav lepimi svojimi deli. Odličnemu šolniku in glasbenemu pedagogu najiskrenejše čestitamo!
— Osebne vesti. G. Anton Lovšin, sodnik okr. sodišča v Kočevju je podal ostavko na državno službo in vstopil kot kandidat v notarsko pisarno g. dr. Štefana Šinka v Velikih Laščah; gosp. dr. Leo Mejač iz Ribnice je vstopil v zdravniško prakso v državno bol-iiico v Sarajevu. Vpokojen je bivši okrajni glavar, sedaj uslužben pri velikem županu ljubljanske oblasti Hugon Hoffbauer.
— Izpremembe v državni službi. Dosedanji referent in šef bivšega bosemsko-hercego-vinskega urada za prodajo rudokopnih proizvodov na Dunaju Friderik Pogačnik je imenovan za rudokopnega višjega strokovnega referenta pri direkciji državne železnice v Varešu.
— Beograjski ameriški poslanik na Bledu. Kakor poročajo iz Beograda, se je povrnil tamošnji ameriški poslanik Dodge z dopusta, ki ga je preživel v Zedinjenih državah. Mr. Dodge bo par dni na Bledu.
— Novi italijanski mornariški ataše v Beogradu Dosedanji mornariški ataše pri beograjskem italijanskem poslaništvu, Pelegri-ni Meteucci je odpoklican. Na njegovo mesto pride Ernesto Ruppi.
•	— Posetnike ljubljanskega velesejma opozarjamo, da si pred nakupom šivalnih strojev in drugih potrebščin za krojače in šivi-lije ogledajo izložbo tvrdke Jos. Peteline, blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
— Herman Wendel v Beogradu. Kakor poročajo iz Sarajeva, je zapustil znani nemški publicist Herman Wendel Sarajevo ter se odpeljal z avtomobilom v Beograd. -
— Stan, ki ni prenapolnjen. Kardinal dr. Czernoch je izdal na madžarsko dijaštvo oklic, v katerem poživlja dijake, da se posvečujejo v večjem številu, kakor doslej, duhovski in meniški karieri. V oklicu pravi, da je čuden pojav, da je spričo nadproduk-cije v vseh drugih stanovih duhovniških kandidatov na Madjarskem premalo. Včasih ni mogoče zasesti niti najpotrebnejših mest.
— Velikanski požar v Ilordeauiu. Iz Bor-deauxa poročajo, da je divjal tam te dni velikanski požar. Depo električnih naprav je skoro popolnoma upepeljen. Škoda se ceni na 500.000 frankov. Človeških žrtev ni bilo.
— Velik požar v ncvvvorškem pristanišču.
V	newyorškem pristanišču je izbruhnil te dni požar, ki je uničil dva parnika. Požar je trajal vso noč. 70 ognjegascev je dobilo pri gašenju hude poškodbe. Ena od uničenih ladij je francoski parnik »Port Saint George«.
— Velika zrakoplovna nesreča. Iz New-yorka poročajo: Veliki ameriški zrakoplov Shenandoah je pri Cumbermandu v državi Ohio ponesrečil. Šest milj od Cumberlanda je zalotil zrakoplov, — v katerem se je nahajalo razen 35 mož broječe ekvipaže, 42 potnikov — strahovit vihar, ki je pritisnil s tako silo v veliki zrakoplov, da ga je pretrgal na dvoje. En del je padel na zemljo blizu mesta, drugega pa je zanesel vihar daleč proč, tako, da ga še vedno niso našli. S prvim delom je padlo na zemljo 9 ljudi, 2 sta mrtva, 7 težko ranjenih.
Moedlingu mlad mož. Krogla mu je predrla srce in obležal je na mestu mrtev. K sreči j jo bilo malo ljudi v cerkvi, tako da ni na-; stala panika. Ker je po cerkvenih predpi-' sih s samomorom cerkev oskrunjena, jo je : dal dunajski knezoškof brzojavnim potom j zapreti. Še ta teden pride nadškof dr. Piffel I osebno v Moedling, da bo cerkev z nova po-[ svetil. V mestu, ki je sedaj nekaj dni brez I farne cerkve, je vzbudil dogodek veliko een-! zacijo.
— Tri dni se je vozil z avtomobilom za-: stonj. Neznan eleganten mladenič, ki se je I izdajal za trgovca Josipa Rissone it Padovb
je najel te dni v Trstu javen avtomobil v katerem se je dal voziti cele tri dni po okolici Trsta, po Istri, Krasu in Furlaniji. Na teh potovanjih je povabil tu pa tam celo kakega prijatelja, da mu je delal družbo. Cez tri dni, ko je račun narasel na 1500 lir, »e je pustolovcu zazdelo, da bi bilo dobro, če konča z izleti. Velel je šoferju, naj ga pelje pred hotel »Moncenisio«, češ, da gre t svojo sobo po denar. Toda šofer je čakal zaman: Mladenič je izginil brez sledu skozi druga vrata.
— Ženske — banditi. Kakor poroča »Chicago Tribune«, se množe v Ameriki ženski banditi vedno bolj ter nastopajo tudi vedno bolj drzno. Meseca avgusta niso zagrešile te ženske v Zedinjenih državah nič manj kakor 239 ropov in tatvin.Ena od najbolj drznih roparskih poglavaric je 20-letna akademičmo izobražena krasotica, ki se je podala na pot zločina iz poželjenja do emocij. Pred kratkim se je pojavila v banki nekega malega mesta v državi Illinois. Brez vsake besede je ustrelila blagajnika ter oropala blagajno. Dasi so bili v bližini policijski stražniki, se ji je posrečilo pobegniti. Sprično vedno bolj množečih se vlomov, so se združili v prvi vrsti ogroženi krogi, kakor bankirji, juve-lirji itd. ter razpisali na usmrtitev viakega tatu ali roparja visoke premije.
— Trgovski potnik s — krasoticami. V Beogradu so zaprli te dni nekega »vitega Madžara, ki se je pečal v naši državi ■ telo lukrativnim poslom. Sile Silber, tako »e mož piše, je nastopal kot trgovski potnik ■ dragocenostmi. Hodil je izključno okrog neporočenih juvelirjev. Njegova agentura je bila
, fingirana, njegovi obiski bo imeli drug na-men. Spretno je izpraševal juvelirja o nje-1 govih razmerah in čim je izvedel, da bi bo i rad bogato poročil, je odprl tajen oddelek | svojega kovčka ter pričel ženitve željnim ju-j velirjem razkazovati slike vsakovrstnih bo-j gatih krasotic. Imele so po 200.000, 500.000 dinarjev itd., nekatere bo bile celo večkrat-T ne milijonarske in vse bi se bile rade poro-i čile. Ko se je odločil juvelir za to ali ono, j mu je dejal potnik, naj piše poste restante i v to ali ono mesto pod tem in tem naslovom.
: Pisma je dvigal sam, tudi odgovorjal je na-; nje sam. Ko je na ta način prevaril »vojo ! žrtev, je pričel hoditi po provizijo. Tako je i osleparil beograjske bankirje za lepe »vote. ! Pozneje je razširil svoj delokrog tudi na pro-i vinco. Do fotografij je prišel pa na ta na-! čin, da se je izdajal tam, kjer je bilo tre-i ba, za fotografa in podobno. Sleparil je dolgo i časa, sedaj pa bo ga končno vendar enkrat »uhapsili«.
!	—	Medeni tedni stoletnega. V Sv. Ani v
Kaliforniji je poročil te dni 100-letnt »tare« Juan Magana neko 56-letno vdovo. Magana je bil doslej samo petkrat poročen. Njegov najmlajši otrok šteje 12 let.
— Poskusite takoj in prepričali se bodete, da ima milo »Gazela« take vrline, ki ga usposabljajo za nenadomestljivega pri vsakem varčnem in pametnem gospodinjstvu.
Gospodinja ne trudi se, saj imaš itak preveč dela! Kupuj za juho in prikuho izborne makarone, nudelne in druge testenine mamke »P e k a t e t e«! Mož te bo vedno pohvalil!
Ljubljana.
Jesenski
ti
Jesenski
iMsi velesejm v Pragi
6. do 13. septembra 1925.
Središče srednjeevropejske trgovine in industrije
Posebna Jugoslovenska razstava
50% znižana vožnja
na čehoslovaških in jugo. železnicah. 25% znižanja na avstrijskih železnicah.
Brezplačni vizum za potovanje na Čehoslovaško.
Pojasnila in legitimacije daje :
tehoslov. konzulat, Ljubljana in flloma Company, Ljubljana.
— Umor ie ljubezni do otroka. Francoski porotniki bodo sodili v kratkem težaven slučaj. Gre za zločin 67-letne dame, vdove Le-fevre v Lille-u. Stara dama je ustrelila iz ljubezni do svojega edinega sina njegovo soprogo in sicer po njeni lastni izjavi zato, ker je grenila sinaha sinu na nezaslišan način življenje. K umoru se je odločila že pred meseci ter ga je izvršila popolnoma hladnokrvno, nakar se je pustila mirno aretirati rekoč: »Sedaj storite z menoj, kar hočete.«
— Samomor v cerkvi. Te dni se je ustrelil v neki stranski kapeli cerkve sv. Otmarja v
— Odmev is šolskih krogov. Prejeli mio in priobčujemo: Čuje se, da bodo nekateri razredi na naših srednjih šolah šteli nad petdeset učencev, kar je protizakonito. Dejstvo samo na sebi je sicer razumljivo, zakaj ubi-kacije so premajhne, vendar pa bi mislili, da je bolje imeti nadštevilo obiskane ra»-rede La, I.b in c, nego VIII. razred • petdesetimi dijaki. Neposredno pred maturo mora namreč profesor obračati večjo paznost vsakemu posamezniku, in to Jo mogoče le pri zmernem številu učencev — v I. razredu pa odpade itak o Božiču, kakor vedno toliko učencev, da je lahko — vrhu tega pri lažji snovi — izhajati ž njimi do konca šolskega leta.
1 — Velesejem na Krekovem trgu. Kakor vsako leto, se čuje tudi letos ob slovesu la-stavic na tem tržišču klice: »Za prvo!« »Za drugo!« »Za tretjo itd. >Za osmo!« — To je tradicijonelno. Tudi v naših časih je bilo tako. Toda gospodje profesorji pravijo, da razvijajo nekateri srednješolski elementi mnogo bolje svoje trgovske talente, kol pa srednješolske sposobnosti...
1— Jeklene valčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za «e-njena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat na zadnji strani.
— Ure, 1 leto idoče, se dobivajo na velesejmu. -- Ivan Pakiž, paviljon G, 305.
SVETA VOJSKA.
■	Zelo veliko zanimanje vlada tudi ta pri-j prave, ki jih je razstavila »Sveta Vojska« v j posebnem ličnem paviljonu nasproti sredini
i paviljona »E«. S temi pripravami si vsakdo lahko pripravi okusno brezalkoholno pijačo (sadjevec ali vino) v sodih. Ze sedaj je gotovo, da bodo pripravili interesenti v rasnih krajih že to jesen več sto hi take pijače. Našemu ljudstvu se odpirajo v uporabi grozdja in sadja popolnoma nova pota ter je le želeti, da bi se za razstavljene predmete zanimali vsi brez razlike stanu, posebno pa gostilničarji, sadjarji, vinogradniki, posestniki, sploh vsakdo, ki ljubi dobro in krepčilno sladko
GAZEIA ?III0
Iidajjtfelj ia #dgoverni urednik; Želeiuikar Aleksander.
Tinka »lukama »Merkur«. Ljubljana.
Da se prepričate o kakovosti izbornih izdelkov prave kave centralne pražarne v Mostah, pridite na po izkušnjo bele in črne kave, katera se vrši vsak dan na velesejmu v paviljonu E117—11S in I ©€»4
Gospodarstvo.
Svetovna žetev in cene.
Žitaa letin« je skoraj porsod končana ia aaas audi pregled o njenem donoau. Mnoga letošnje žetve pride na trg šele pozneje, kajti k on »um »e zaenkrat krije še iz preostalih zalog. Zaloge lanske letine so pa v primeri a drugimi leti skrajno pičle, in mnoge evropske države meljejo še vedno amerikan-ske ia prekomorsko žito. Osobito Angleži še vedno uporabljajo argentinsko žito. Ar-geatinija ni v pretečenem letu izvozila nič aaanj kakor en milijon ton, vsled česar so biti tamoanji prebitki povsem izčrpani.
Naravno je, da se vsled tega prodaja žito zelo drago. Cene žitu so letos višje, nego istoiasne cene lanskega leta. Sedanje cene iitu so zelo nestalne, čemur je deloma kriva špekulacija, deloma pa je to utemeljeno v pomanjkanju zalog. Težko je najti drugo bla-fo, kjer bi imela spekulacija tako velik vpliv in to smo imeli že večkrat priliko občutiti tudi v naši državi. Nedavno so ameriški špekulanti cene žitu potisnili navzdol, samo, da pripravijo pot špekulaciji a la hausse.
Za novo žetev pride v prvi vrsti v poštev severna polkrogla, severna Amerika in evropske žitne dežele. Ostale velike žitnice Ar-gentinija, Avstralija in Indija pridejo na svetovno tržišče šele pozneje. V severni Ameriki sta dve veliki poljedelski deželi, Zedinjene države in Kanada. Splošen razvoj gre m tem, da prve glede izvoza vedno bolj zaostajajo, dočirn prihaja Kanada kot izvorna država vedno bolj v poštev. Vzrok temu tiči v vedno naraščajoči industrializaciji, v zlomu desettisočih farm, kar povzroča, da se vedno večje količine blaga konzumirajo do-ana in je vedno manj žita razpoložljivega za izvoz. Bodoči razvoj poljedelstva v Zedinjenih državah je v ozki zvezi z vprašanjem farmerske organizacije in zvišanjem produkcije. V Kanadi pa je še vedno možno zvišanje produkcije, ker so tu na razpolago še velike površine neobdelane zemlje. Vsled izborne letine žita v Zedinjenih državah leta 1924 in slabe žitne letine v Kanadi, je linija prišla zaenkrat v poštev kot važnejša dobaviteljica ameriškega žita. Pri novi letini pa so razmere preobrnjene, kajti letina je v Zedinjenih državah slaba, dočim je žilni pridelek v Kanadi dober. V Zedinjenih državah je letina padla na dve tretjini lanskega leta. Za izvoz prihaja torej v poštev zelo majhna količina. Slab položaj farmer-jev ima za posledico, da se poseje vedno manjša površina in da se vedno večji kompleksi uporabljajo za živinorejo, kajti mleč-■i izdelki niso tako izpostavljeni nestalnosti »en. V Kanadi pa se obdelujejo vedno velja površine.
Bvropska letina je a malimi iapreaaeaaba-
ni dobra. Posebno Ogrska, Poljska in Ru- ; m unija zaznamujejo lepe uspehe. Prej so \ te dešele imele vedno prebitek nad doina-• im konzumom. V zadnjih letih pa niso izvozile skoraj nič. Ogrska in Rumunija sta morali v pretečenem letu nekaj žita celo uvoziti. V Rumuniji računajo, da bodo lahko izvozili 60.000 vagonov žita. V Poljski računajo vrednost letošnjega pridelka na 5 milijard zlotih, v primeru s 4 prejšnjega leta. Nekdanja evropska žitniea Rusija računa s srednjedobro žetvijo in slišijo se glasovi. da bo nekaj žita izvozila. Vlada računa na izvoz 350 milijonov pudov. Vendar pa to še ni sigurno. Tudi v ostalih državah ja pričakovati povoljno letino.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 4. septembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 j den. 77; Zast. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 25; kom. zadolžnice Kranj. dež. banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica den. 201, j bi. 204; Ljubljanska kreditna banka den. ; 225, bi. 240; Merkatilna banka den. 101, bi. ; 102; Prva hrvatska štedionica den. 914; Kre- : ditni zavod den. 175, bi, 185; Strojne tov. in j liv. den. 81; Trboveljska bi. 360; Združ. pap. ; Vevče den. 120; >Nihag< den. 38; Stavbna ; družba den. 165, bi. 180.
lilagu: Testoni, monte, f«o Postojna, 7 vag.,
(7«)
V oklopniaku okoli sveta.
Spisat Kobert Kralt.
>Hoja /.a Kristusom« od Tomaža Kempčana, se imenuje ta knjiga, ki ima poleg sv. pisma in Defoeso-▼ega »Robinzona«, največ izdaj. V tej knjigi je napisano: >Kaj vidiš drugod, česar doma ne vidiš? Pred sabo vidiš nebo in zemljo in vse prvine, iz katerih so narejene stvari. Kaj vidiš pod solneem, kar bi trpelo dolgo? Misliš morda, da se nasitiš, če mnogo vidiš. Pa če vidiš vse stvari sveta, ni nič drugega kot minljiv obraz.«
Razumeš, kaj meni stari mistik? Tega pač ne, da se obrneš od vsega sveta in zapreš v kamrico. 1 reba je čitati med vrsticami.
>Kaj vidiš drugod, česar doma ne vidiš?«
Znanega romanopisca in potopisca, Friderika Ger-stackerja so še, ko je živel, obdolžili hudobni jeziki, da ni vsega tega sam prebil, da sploh ni bil v onih tujih deželah. V onem času, ko je rekel, da potuje, je pisal svoje potopisne črtice v skriti sobi pri nekem peku v Halle.
To je bilo obrekovanje. Gerstacker je potoval po svetu, bil je v Ameriki traper itd. A obrekovalci niti vedeli niso, kako laskava je bila zanj, kot pisatelja, ta tiditev! Potem bi bil Friderik Gerstacker pesniški ženi, kakršnega svet ne premore!
I)a, imamo nekaj pisateljev a prav malo, zlasti nemške preštejemo lahko na prstih ki pišejo potne povesti in romane, ki se vrše v vseh deželah, o najoddaljenejših krajih, bili pa niso nikdar tam, a vseeno je njih pripovedovanje pravilno.
To je poseben dar. Zakaj ono, ki nas tako preseneti, ko izvemo, da pisatelj sploh ni bil v dotični deželi,' tega se ni naučil iz knjig, tu ne pomagajo atlanti in druge knjige, tudi noben človek mu tega ne more povedati. To je značaj ondotnega ljudstva, vse pokrajine, že bolj duh, ki ga izdihava knjiga, č« nas hoč« prepričati, da je bil pisatelj res tam.
Toda naj govorim zopet o onih vežnih Judih in potnikih v družbah!
Da, včasih pač vidimo neutrudljivega svetovnega potnika, ki nima takega dolgočasnega obra*a, ki ogleduje in uživa vse s pametno aaslado. To s« imt«14f»«t-
ai Možje, ki jiaa je dobrohotna narava dala tudi še , zadovoljen značaj.
Tudi med Cookovimi potniki ugledamo včasih | vesele obraze, ki se radujejo vsega, naj bo palma ali | bel slon ali travna bilka v izsušenih tleh.	j
Take vesele obraze vidimo redkokdaj same. Naj- j večkrat so parčki, mož in žena, vedno sta skupaj, sicer 1 je tudi konec njihove sreče; pri table d’hote si stiskata pod mizo naskrivaj roke, pravtako v parniku in v ho- i telu du Nil, in čimbolj naskrival morata to storiti, tem j lepše je. Najlepše pa je v tunelu, kadar tudi svetilka j ni nažgana in kak infamen sopotnik ne prižiga bas j tedaj cigare — mladi poročenci, ki na ta način prebijejo j medene tedne — in potem oni, ki šele bodo mlado j poročenci, ki potujejo v Cookovem zavetju do Egipta in . še dalje okrog zemlje, preden jih zadene amorjeva I puščica.
Da najdejo srečo, bi jim seveda ne bilo treba potovati okrog zemlje. In vendar so to edini ljudje, ki imajo od potovanja res užitek. To je olepševajoča ljubezen, ki kaže vse v izvanredni, rožnati luči.
To je v Človeku! Vsak je svoje sreče kovač. (Kdor meni, da je sreča polna denarna vreča, je še precej podoben Bušmancem, katerih edina sreča je poln želodec).
Anglež izraža to prav dobro v svojem jeziku. Kadar želimo komu dobro pot, rečemo: Zabavajte se. — Anglež pa reče: Eujo yourself. Razveseljujte sami sebe.
To je ono! V besedah »sami sebe« jo vsa skrivnost. --------
Kaj so videli naši potniki od tedaj, ko so izpustili mr. Oglyja do tedaj, ko so po osmih dneh zapustili prekop? Prepotovali so skoro vso Kitajsko od severa proti jugu, videli pa so vedno isto: na levi in desni polja, na vodah ribiče.
Ne, to ni bila izprememba. Kaj je na tem, če ima človek rdečo ali modro suknjo? Če orje z volmi ali če vlečejo plug sami?
Peljali so se prav počasi skozi veliko kitajsko mesto, kamor morda še ni stopil Evropejec, obedovali so pri mandarinu z lesenimi palčicami štirideset jedi zaporedoma, ogledali so si kitajsko čajamo, tempel, pagodo  a vse to jim ni bilo nič novega, vse to jim
j« bilo maso, ker so o te« čit»li v knjigah.
*	P1*-*
den. 550, bi. 550; madrieri, 75/220, od 4—8 as.
I., II., III., feo meja den. 575; Črni borovi bordonali, 3—8 m dolž., 30/30 do 50/50, fob Gruž bi. 050; bukova drva, 1 m dolž., suha. fco Podbrdo den. 22; pšenica bačka, feo nakladalna postaja bi. 250; pšenica domača, j fco Ljubljana den. 255; oves slavonski, par. Ljubljana, 30 q, den. 170, bi. 170; koruza i slavonska, par. Ljubljana, 70 q, den. 216, ; bi. 216; koruza slavonska, fco Postojna, 1 va- . gon, den. 224, bi. 226; laneno seme, fco Ljub- ; ljana den. 540; fižol mandolon, b/n. fco Po- [ stojna trans., 1 vag., den. 375, bi. 385.
BORZE.
— Zagreb, dne 4. septembra. Devize: Newyork ček 55.932—56.532, Pariz 263 do 267, Milan izplačilo 272.23—274.23, ček 272.25 274.25, Praga 165.85—167.85, ček 165.75 do 167.75, Amsterdam 2260—2280, Curih. 1084 do 1092, ček 1084—1092, Dunaj 289.1—299.1, Berlin 1333.3—1343.3.
— Curih, dne 4. septembra. Beograd 9.20, Newyork 517, London 25.09, Pariz 24.25, Milan 20.65, Praga 15.325, Bukarešta 2.55; Berlin 1.2320, Budimpešta 0.007255, Dunaj 72.95, Varšava 92.50.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. septembra t. 1.
Poslušaj, bebica moja!
. Da je perilo lepo bleščeče in ima prijeten vonj, se mora prali vedno It* z „ GAZ ELA" -milom, ki je najboljši domači izdelek.
ponudbe glede dobave raznih vijakov; do 14. septembra t. 1. ponudbe glede dobave elek-tromaterijala, glede dobave tiskovin; do 18. septembra t. 1. ponudbe glede dobave hrastovih plohov. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 15. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave plinskega kotla; pri direkciji ilržavnog rudnika v Brezi glede doba\e 1000 kg olja za mazanje. Dne 25. septembra t. 1. pri direkciji državnih . železnic v Sarajevu glede dobave zakovic za pločevino (Blech - Nieten) za sode (Fass-; Nieten) in bakrenih zakovic (Blech Nieten ; aus Kupfer). — Predmetni oglasi z natanč-j nejšimi podatki so v pisarni zbornice za tr-I govino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
. „ X Prodaja škart - papirja. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18.
septembra t. 1. ponudbe za prodajo škart -papirja. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani.
X Prodaja starih sodov. Dne 26. septembra t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ponovna ofertalna licitacija glede prodaje 1500 komadov starih so-doT' T Pametni oglas z natančnejšimi podatki je na vpogled v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe glede pavšalnega vzdrževanja in po-; pravila raznih pisalnih strojev; do dne 25.
septembra t. 1. pa ponudbe glede dobave j raznega orodja (pile, karborundum-pile, šila l za drgnjenje, žagine liste itd.). Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani.
; — Vršile ae bodo naslednje ofertalne licita-I cije: Dne 26. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave firneea. — Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji so v pisarni zbornice »a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljaai intere-seatom na vpogled.
Nikomur ne zamerim, če se drži mode, zakaj gra«ioz*a nožiče mi ugajajo. Kar pa razveseljuje oko gledalca, je iali-bog za onega, ki nosi take čevlje, pogostokrat prav aepri-jetno. Dobi kurja očesa,' zato hodi jako težko.
Najfinejši šimi čevelj mu povzroča silne muke ia, ča se kurjih očes na iznebi pravočasno, je splaval predpustai ples po vodi.
Zato pa ne moremo zadostikrat opozarjati na Bargit. Vedno in vedno moramo povdarjati, na kako prijeten ia siguren način odstrani Burgit - obliž zoper kurja o sesa ta zoperno nadlogo s korenino vred.
Toda s tem naj procedura še ne bo koniaaa, treba je, da privoščite nogam tudi dobrota Burgit - o&iiia za podplate in Burgit - kopelj.
Burgit - obliž za podplata odstrani na podplatih v najkrajšem času vso trdo kožo. Burgit - kopelj osveži pekoča noge, ojači kite in mišice in napravi noge tako mehke in gibčne, da se prilagodijo tudi najboljšim čevljem.
Uporabljajte pridno Burgit -*0 zapomnite si, da »e dobi Burgit - kolekcija z vsemi tremi preparati po znižani »eni 30 Din v moji drogeriji, kakor tudi v vsaki lekarni.
V	slučaju, da je poSla Vašemu dobavitelju zalog«, kar je spričo velikega povpraševanja lahko mogoče, naročite ko-, lekcijo direktno pri našem depoju
IVAN SVETEC, NOVO MESTO.
Burgit d. % e. a., Freitasoing, Bavarska, ▼ažaa!	Mkraaita!	Narfaijavaaja	sladi!
Nione Burgit pravi:
Sedaj so moderni špičasti čevlji.
Štev. 180.
NARODNI DNEVNIK, i. «»pt®Mbra 182S.
Stran 7.
»■■BiHBgisa^BaignggBBsiaBBg^gjSEngEaBaEjnBsgags
issbeseb-ers a
Ustan. leta 1879. Telefon 553
Prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji. Priporoča napravo novih valčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča pred-pečnike iz železa in bakra.
Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi! — Avtogeno varenje in rezanje
AVGUST MARTINČIČ
v v
>££&:£££« Si SSBI
Za fnošnfo zlata!! j
si bolečin in jeze ne morete odpra^vitf, ki jih povzroča
slab čevelj
Nasprotno pa Vam splošno znana tovarna
CARL POLLAK D. D.
UU6UAM, Sv. Mn c. 61
da priložnost, da si
samo za časa sejma
za malo denarja kupite
prvovrstne čevlje j
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani oddaja teža* Ška in zidarska dela, betonska In železobefonska dela, tesarska In krovna dela
za skupino hiš v Mariboru ob Kralja Petra trgu.
Vsem interesentom-našim državljanom so na vpogled načrti, pogoji in stroškovniki od 10. t. m. ob uradnih urah v pisarni Pokojninskega zavoda. Na željo se oddajo ti pripomočki interesentom proti povračilu nabavnih stroškov v uporabo.
Težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela se oddajo skupno enemu podjetju. Tesarska in krovna dela se pa morejo oddati tudi deljeno', na več podjetij.
Obvezne s 100 Din kolekovane ponudbe se morajo vložili pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ul. 8 najkasneje do 22. (dvaindvajsetega) septembra t. 1. opoldne.
V Ljubljani, dne 4. septembra 1925.
je vendar najbolji!
Reklamna prodaja samo za časa sejma
na drobno 2a 1 par po Din 140-— 160 — 162-— 164 — 170-— po Din 173-— 175-— 184'— 194'
Prodaja' dnevno, tudi v nedeljah in praznikih brez presledka od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečeri
BODITE POZORNI NA NAŠE LETAKE!
S*ri „Solncu
K. W5DMAYE8
Pogačarjev trg (ta vodo)
Perilo, manufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine na debelo in drobno
finsirasta Bilo St. 18. - Tplna: Resljeva t.
ac
Z&TZZ
KuSblTmaN	d d č#kovtr;.^u2bliana
Tovarna In pisarna
LJUBL{A,\ A- ŠIŠK A
(SLOVENIJA)
Izdeluje vse vrste
emajliranih in železnih peči,
emajliranih In lakiranih štedilnikov sistema ..Lutas" ter emajliranih tablic in napisov, hišnih številk ter naslovov In kmettške peči * emajliranimi petnicami.
nJe^bl'ikate izvršl,ie ,laša tvornica znano solidno, kakor jih “Ueiujp tudi matična hisa We. Lutz & Sohne in Bludenz« že 'ec nego bo ]et v popolno zadovoljnost vseh odjemalcev.
PREDNOSTI: Lutzove peči so najlepši okrasek za vsak prostor. Preženejo zdravju škodljivo vlažnost ter se zlasti odli-JeP P0 SV0T5 vztrajnosti. — Najugodneje pa je pri teh pečen, da se zakurijo dnevno samo enkrat, nakar oddajajo zdia\o in prijetno toploto enakomerno ves dan.
U37fSfll LutZOye] pef’ Vam Pidštedijo do 50% ku-V y£tiU. rtva, tako, da jih lahko izplačate tekom ene zime z lastnimi prihranki na kurivu.
Inhalacijski aparat „Augolator“ izvrstno zdravilno sredstvo pri vseh boleznih sapnih organov. Zahtevajte še danes brezplačnih prospektov. Oglejte si razstavo na velesejmu paviljon G 342.
Razpošiljalnica
„AUG0L“
gen. zastopstvo za SHS. Jesenice, Gor. Slovenija.
sDecijalna parfumerija, trgovina rokavic in nogavic
M. Bartl
Ljubljana, Stritarjeva 2
Paviljon E št. 49, .51.
Elegantno ti bode pristojala obleka le, ako jo naročiš v modnem atelijeju
Ložar in Bizjak
v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 20.
rte ordinira
do sobote, 12. sept.
T
j Ugodna prilika za vsacega! j
Zadnje dni velesejma, paviljon „G“ proslor Si. 363 1 bo razprodajala tvrdka	|
RADO NIPIČ iz Maribora	1
svoje izložene izdelke po najnižjih cenah, specijelno huhinjsko posodo iz Bakra in aluminija
S*
MALI OGLASI
4* »	Dl*	5—, vsaka »til«l)M bmfc
Kupijo se
dobro ohranjene smuči. Ponudbe z navedbo cene pod: »Planinski raj«.
Dobro ohranjeno
žensko kolo se kupi. Ponudbe na upravo lista pod: »Kolo l.III«.
Proda se
dobro ohranjena železna peč (ga-šperček) po zelo nizki ceni. Isto-tam se proda omara za obleko in 2 krasni umetniški sliki, ltočno delo.
Naslov pove uprava lista.
Bolel in restavracija Hit
nasproti glavnega kolodvora, priznano dobra kuhinja, prvovrstna pijače, vedno sveže pivo — zmerne cene.
Uradnica
z večletno prakso vešča vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva«.
Širite in naročajte edini neodvisni list .Narodni Dnevnik1!
Samostojna
knjigovodkinja in korespondentinja z večletno prakso išče stalno mesto za takoj v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod »Energična moč«.
Dopisovati
želi mlad, zelo naobražen in dobro situiran uradnik, neomadeževane preteklosti z gospodično iz boljše družine. Starost od 18—24 let. Even-tuelna ženitev ni izključena. Le resne ponudbe s sliko, poslati na upravo pod »Zvonček
Gospodična
lepe zunanjosti, veselega značaja iz boljše ljubljanske družine, stalno nameščena, želi dopisovati z elegantnim mladini gospodičem, blagega značaja, ki ima veselje do vseh vrst športa, posebno daljših izletov v svrho medsebojnega sjioznanja. Cenjene ponudbe s sliko, ki se na zahtevo takoj vrne, se prosijo na upravo lista pod »Lilija.. Tajnost zajamčena.
Strojepisec
zmožen vseli pisarniških poslov z zelo dobro kvalifikacijo išče primerno službo. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod značko »Pridnost,.
Stanovanje
cstoječe iz 1, odnosno 2 sob, kuhinje in pritiklin išče za takoj proti nagradi uradnik. Ponudbe je poslati pod »Takoj« na upravo lista.
InStrukcije
sprejme osmošolec. — Ponudbe n* upravo lista pod >osmošolec%.
Kolesa
Bianchi-iorpedo
Šivalni strojil
Excella
I- GOREČ, Ljubljana
Radio
aparati
Palača ^Ljubljanske kreditne banke"
I
Blagajniške zvitke (Kasserollen) za vse registrirane blagajne pri
L. BARAGA, Šelenburgova ulica 6.1.1
v
Ne zamudite posetiti izložbe na velesejmu, paviljon	100—106
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
O. Žužek
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 35 5 m	g
| Zvonarna s
i Karlovška cesta štev. 1 S
M
H
n
m
Ustanovljena 1.1688., od leta 1767—1919 Santassa	g
Omti. g. kanuist, sretnik pgter Hugslia 8attner ie dne M. »r-	J|
pit. r tej ZTonarni preiikusil 5 bronasti*- >» nor ca K • -mendo pri Kamniku in stroko vnj. i j otovil:
Oispncicija zvonov slove: B od 2692 kg, D v l 1?'.	kg, F od	H
7B0 kg, U od 551-5 kg in B od 335 kg, j« to. tj >.».	-lnnično-	_
melodično evonenje ena najlepših dispozicij i vik.-o ivo-	H
nov, ker temelji na toniki in da največ a- '»sfilo.	Q
Zvonovi so po livu, vnanji obliki, okraskih neop« 'r oni, mn-	n
torija! prvovrsten, glasovi mehki, trajni, žisti,	med ee-	■
boj r lepem razmerju pravilno uglašeni.	g
Zvonovi so razstavljeni no velesejmu in	vebajaje	g
veliko pozornost.
Tsled vseh teh vrlin se izrekam *a sprejem zvozev ed
strani cerkvenega predstojništva.	»
Zahtevajte cenike! — Oglejte sl zvonarno! — Cene konku-renine. — Izdelki umetniško mojstrski. — Kulantni pogoji. — Kratki dobavni roki!
Trgovci! Obrtniki!
Pri tvrdki
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu rešernoviga spomenike, ob vodi
dakite vae potrebščine za šivilje, krojače, ievljarjt in sedlarje na veliko in malo p. aajnlžji dnevni eeni.
Zlato!
Zlato I
Zaloga:
platno, usnje, papir, trakovi, vrvice, sukanec, igle, kapiteli, folije, metali, zlato, bronze, barve, lepenka, laki, kosti, čopiči, škrobi, kleji, noži, deščice
Solidne cene in prvovrstno blago je najboljSe naše priporočilo
„ŠAGRIN“, Ljubljana
Kralja Petra trg it. 3
(Miklošičeva cesta) Oglejte I	Naročite!
Popravila
vseh pisarniških strojev.
f' Oglejte sl paviljon „E 24, 26 . MERCEDES najmodernejši razložljivi pisalni stroj.
Hit se kepi?
le pri tvrdki
OSIP
Ljubljana
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI
na|bol|šl tkalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo. svetovno znanih znamk „GRITZbER“ - ,,ADLER" - „PH0NIX"
Isto tam posamezne dele za stroje In »oiesa, Igle, olje, Jermena, pneumatlka. Pouk o reze-nlu na stroj breiplaHenl Večletna garancija! Na veliko 1	»«	malo!
Ljubljanska kartonažna tovarna
J. Bonač & sin
Ljubljana
izdeluje vsakovrstne kartonaže in papirne embalaže, vzorčne vrečice, privezne etikete, papirne krožnike, škatlje za oljnate barve itd.
Mape in registratorje za odlaganje korespondence.
OH KAM PA?
K „TRIBUNI" po dvokolo, motor, šivalni stroj, otroški voziček, pneumatiko. Tam je najceneje in največja zaloga. Prodaja na obroke. Ceniki franko. LJUBLJANA, Karlovška c. št. 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
r. z. z o. z. v Ljubljani
MESTNI TRG ŠT. 6
/
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun tar jih obrestuje najugodneje.
HI Illllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIII Ulili IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI
VEČJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU.
  im .......................
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva In proti zastavitvi.
Naznanilo.
Podpisana tvrdka, nahajajoča se v Ljubljani, Mestni trg »tev. 1» - i« nad U let, aasaanja vsem svojim častitim odjemalcem, da se zaradi prodaje hiše 3^-PKB-SELI koncem avgusta t. 1. v novo urejene prostore
Wolfova ulica 5, prejšnja trgovina Anton Krejčl, vogal „Zvezde"
Tem porodom se tvrdko vsem dosedanjim p. n. odjemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedejno vsestransko naklonjenost in Jih prosi, da ji ostanejo tudi na novem prostoru zvesti, zagotavljajoč jim točno tn solidno postrežbo s prvovrstnim, trpežnim blagom priznano najbolših tovarn, po zmernih in solidnih cenah. Zlasti pa opozarja na veliko Izbiro volne, svile, bombaia zs vso ročno dela. D. M. C. prej. ščine z« krojače in šivilje dalje
žensko trlkot-perllo,	°J'OS;en5kih	ročnih	del,	vsakovrstnih	čipk,	glavnikov	itd.
Ul minih^del s veliko Izbito vzorcev vseh tehnik vezenja. Predlisknaje In V«Z«Ue vnonogromov vseh v”l, lastno strokovno risanje napisov n. zastave, trakov Ud.
Dol tvrdke ostane do konca I. I. še na staram prostoru no Mestnem trgu it. 1*.
USTANOVLJENO 18S7.	USTANOVLJENO	1*87.
Velespoštovnnjem
F. Meriol nasl. L ftvEin & St. GerlovK,
Opekarna Jelovšek na Vrhniki
izdeluje najboljšo strešno kakor tudi zidno opeko.
Dokaz temu uradno spričevalo tehniškega instituta za tehm*^	„PaokaTde,*da^Je ista tudi najcenejša!
Jelovšek največjo trdnost in vse konkurenčnim potom razpisanejlobavcjojioKa^^^^^^^^M^^M||M
_______—i.	..ir.-:..............—nabili...........»■■■.n™,
LJUBLJANSKA KREDITNA. BANKA — I
Centrala:	   1
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice:
Brežice. Celje. Črnomelj, Kranj, M«rlbor Me.-kovl£. NOVI sna, Ptuj. Sarajevo, Split, norica. Trst. AGENCIJA: Logatec.
Brzojaii našim: Banka Linhliana. M. ŠL: ZB, W3,5K, 513 io M4.
Se priporoča za vse bančne posle.