V
dogovorjenem roku
V krajevni skupnosti »Komandanta Sta-neta« si vsestransko prizadevamo, da bi kar najbolj razvejali dnužbenoipolitično, samo-upravno in ddegatsko aktivnost. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da delovnih lju-di in občanov ne bo mogoče ustvarjalno vključiti y samoupravno delovanje in življe-nje, če jim orgamzacijiskih oblik in metod dela Zveze komunistov, Socialistične zveze, Zveze sooialistične mladine, organizacije re-zervnih vojaških starešin in drugih ne bomo čim bolj približali. Že v letu 1975 smo se zato dogovorili, da pristopimo k ustanavlja-nju uličnih in hišnih aktivov Zveze komuni-stov in hišnih (v stanovanjskih blokih) orga-nizacij Sooialistične zveze. Vzporedni^jpa te-če tudi akcija za večjo razvejanost in pribli-ževanje članstvu tudi v krajevni organizaciji rezervnih vojaških starešin in organizacije Zveze socdalistične mladine.
In kako daleč smo prišli? Skoraj y vseh stanovanjskih blokih (oziroma pri hišnih sve-tih, ki jih imamo 33) so že ustanovljeni ak-tivi Zveze komunistov, pri ustanavljanju hiš-nih onganizacij Socialistične zveze pa smo sredi akcije. Zadnji podatki (okrog 15. apri-la) kažejo, da so bile doslej organizacije SZDL ustanovljene (v 14 (od skupno 33) sta-novanjskih blokih. Kot kaže dosedanji potek akcije bomo zastavljeno nalogo v dogovorje-nem roku (ali pa z malenkostno zamudo) tu-di uresničili.
Vključevanje v krajevno samoupravo
Nadaljnja razvejanost družbenopolitične aktivnosti vseh družbenopolitičnih organiza-cij je potrebna zlasti zaradi uspešnega na-daljnjega poglabljanja delegatskih in samo-upravnih odnosov. V naši krajewii skupnosti živi nainreč okoli 11 tisoč občanov, od tega več kot 6 tisoč volivcev. Socialistična zveza je zato dolžna usitvariti možnosti, pota in oblike za nadaljnje usjpešno vključevanje de-lovnih Ijudi in občanov v krajevno samo-upravo lin s tem y vse oblike delegatskega delovanja: od krajevne skupnosti preko ob-činske delegatske sk«pščine do republike in federacije. Organizacija SZDL v naši krajevni skupnosti bo tako že v nekaj tednih segala db sleherne ulice, stanovanjskega bloka, hiše in družine.
Pri tem pa se krajervna organizacija SZDL ne zadavoljuje le s postavljanjem novih or-ganizacijsikih oblik isn metod dela. Sprati jih skušamo napolniti tudi z vsebino. Že v dose-danjem delu nam je bilo to osnovno nrodilo pri frontaean delovanju krajevne organiza-cije SZDL. Tako smo v drugi polovioi lan-skega leta dn letos ustanovili organizacijo ZiSM Slavenije (ki je pred tem v KS nismo imeli), organizirali široko javno razpravo o razvoju krajevne skupnosti v letu 1976 in na-slednjem srednjeročnem razdobjo, v vseh hi-šah in stanovanjskih blokih smo utrdili ozi-roma na novo ustanovili hišne svete, obudili potrošniški svet, ki zadnje mesece izredno prizadavno deluje, izvedli anketo o potrebah družbenega standarda občanov itd.
Prav zdaj pa si, predvsem v ta nameii smo tudi pristopili k nadaljnji organizacijski razvejanosti SZDL in drugih družbenopoli-tičnih organizacij v KS, vsestransko prizade-vamo, da bi ustvarili kar najboljše pogoje za delovanje delegatov in delegaoij. To smo si postaivili kot osrednjo vsebinsko nalogo, ki jo želimo uresničiti v letošnjera letu. Kljub nespornim^ uspehom pri vključevanju obča-nov v družbenopolitično in samoupravno živ-Ijenje namreč ugotavljamo, da dalegati in delegacije doslej niso imele neposrednega in ustvarjalnega stika z delovnimi ljudmi in občani. V glavnem so bili vezani le na mne-nja družbenopolitičnih organizacij in njiho-vffl vodstev, ob posameznih primerih pa so bili prepuščeni svoji lastni iznajdljivosti. To pa je v dokajšnji meri vplivalo na kakovost njihovega dela ter jim onemogočalo, da bi se v delegatskih skupščinah dogovarjali, usklajevali in sparazumevali na osnovi sta-lišč delovnih Ijudi in občanov.
Pobudniki in nosilci
Z ustanayljanjem hišnih aktivov Zveze ko-munisjtov, hišnih organizacij SZDL, organiza-cijami ZSM v blokih in drugimi oblikami po-litičnega in deleg_atskega delovanja želimo ustvariti žarišča in možnosti ustvarjalnega samoupravnega ždvljeiija za slehernega pre-bivalca naše krajevne skupnostj. V sklepih 3. seje (v začetku marca) krajevne konfe-rence SZDL, ki je bila v celoti namenjena delovanju SZDL v krajevni skupnosti in nje-nim nalogam pri poglabljanju delegatskih in samoupravnih odnosov, smo med -drugiin jasno zapisali:
»Člani krajavne konference SZDL »Ko-mandanta Staneta«, predsedstva in drugi or-gani konference se zavezujejo, da bodo v procesu nadaljnjega poglabljanja delegatskih in samoupravjiih odnosov iniciatorji in nosil-ci celotne aktivnosti na tem področju. To po-meni, da bodo neposredno sodelovali na zbo-rih občanov in drugih oblikah družbenopo-litične in samoupravne aktivnosti y krajevni skupnosti. Istočasno bodo s avojim delom ustvarjali pogoje, da bo v družbenapolitično delo zajeto kar največje število občanov.«
V prihodnje — tako smo se dogovorili in sklenili na ikonferenci — ne sme biti nobe-nega pomembnega vprašanja oziroma pro-blematike, o kateri ne bi razpravljali in ob-likovali stališča občani v krajevni skupnosti. Pri tem pa si seveda ne delamo iluzij, da bo to mogoče doseči že jutri. Zelo bomo zado-voljni, če bo tako oblikovana obveza, ki smo jo na konferenci enoglasno podprli postala resničnost do konca letošnjega leta.
ivo zorčic
predsednik krajevne organizacije SZDL »Komandanta Staneta«
ASFALTNA PREVLEKA
Zaradi gradnje podpornega zidu na vrhu vižmarskega klanca je bil odsek ceste od vrha klanca do prehoda čez že-lezniško progo dodobra uničen. Pred kratkim so delavci na ta odsek po-ložili novo asfaltno prevleko ter tako na-redili veliko veselje številnim voznikom motomih vozil kot tudi avtobusom mest-nega prometa, ki tu vozijo na progi št. 16. Popravili so tudi luknje na Tacenski cesti vse do mostu čez Savo v Tacnu ter tako omogočili normalno vožnjo.
POSPEŠENO DELO
Na razširjeni seji izvršnega sveta odbora Krajevne konference SZDL Medvode so skle-nili pospešiti reševanje vrste odprtih vprašanj pred letno konferenco. Tako bo tekla razprava o vprašanju vzdrževanja in novogradenj trgov-skih lokalov na področju krajevne skupnosti, poživitvi dela podružničnih odborov SZDL po vaseh in naseljih, zagotovitvi ustreznega pro-stora za delovanje družbenopolitičnih organiza-cij v Goričanih, vprašanju adaptacij godbenega doma in dvorane Svoboda v Medvodah ter jav-ni razsvetljavi.
OŽIVLJENA STRELSKA DRUŽINA
Na pobudo krajevne konference SZDL in osnovne organizacije ZRVS Medvode je ponov-no oživelo delo strelske družine »Barle Ambrož« v Medvodah. Na občnem zboru so izvolili 11-članski izvršni odbor, ki se je že povezal z ZTKO Ljubljana-Šiška in organizacijami zdru-ženega dela ter pripravil program dela. Clani strelske družine so se najprej lotili graditve pokritega strelišča za streljanje z zračno pušlio pri osnovni šoli »Franc Bukovec« v Preskl, ki bo nared že konec aprila. Obenem so pričeli tudi z akcijo za gradnjo strelišča v Goričanih, za katerega so že izdelani načrti, zataknilo se je le pri lastništvu zemljišča.
PISMO DELEGATOM
Kadrovska komisija pri krajevni konferenci SZDL Medvode je naslovila vsem delegatom na področju krajevne skupnosti pismo, v katerem jih opozarja, da njihova odsotnost s sej dele-gacij postavlja vprašanje sklepčnosti in s te:n njeno uspešno delo pri obravnavanju in reša-vanju tekočih zadev v krajevnih skupnostih. Obenem jih pozivajo, da delegatsko dolžnost zavestno in dosledno izpolnjujejo ter se bolj aktivno vključujejo v delo delegacij, saj boao le tako lahko opravičili zaupanje občanov.
ODLIKOVANJA
Delavci kemične industrije Donit so slovesno proslavili 35-letnico ustanovit-ve OF in delavski praznik 1. maj. Na slovesnosti je predsednik občine Stane Plemenitaš podelil 53 delavcem odli-kovanja predsednika republike, vec de-lavcev pa je prejelo priznanja za dol-goletno sodelovanje. V kulturnem pro-gramu so sodelovali učenci osnovne šo-le Tineta Rožanca iz Pirnič.
PROSLAVA V SKARUČNI
Mladinci iz Skaručne in Polja, ki so v zad-njem času postali zelo aktivni, saj bodo osno-vali svojo OO ZSMS, so v počastitev dneva OF in praznika dela pripravili v dvorani do-ma DPO na Skačurni proslavo. Nastopili 30 mladinci in mladinke ter ženski oktet, ki so ga številni gledalci toplo pozdravili. Lahko rečemo, da je bila proslava dobro pripravlja-na, izbor deklamacij zelo posrečen, pa tudi izvedba je bila zadovoljiva. (foto: F. Kmetič)