Požtnina ptatana v gotovim Leto LVII. v Ljubljani, v petek, dne 8. novembra 1929 St. 255 2. izdaja s«. 2 oin
Naročnina
Dnevna Udnjn
u kraljenliro Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeilska Izdala celoletno v Jugo Slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 1-50 In 2 D,veC|t oglasi nad 45 mm višine po »In 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din 13 Pri večjem □
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo fe v Kopltartevi ulici Si. 0111 Roltoplsl se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprefemafo ->- Uredništva telefon St. 2050, upravnlSiva St. 232S
Uprava le vKopltarievi ul.St.o j- Čekovni račun: C/ubl/ana štev. lO.OSO ln 10.34V za Inserate, Sara/evoSt.7563, Zagreb St. 39.011, Praga In llunai St. 24.797
Zakon o banski upravi
Organizacija uprave — Delokrog bana in posameznih oddelkov
Belgrad, 7. nov. (AA.) Nj. Vel. kralj je na predlog ministrskega sveta in ministra notranjih del podpisal in proglasil zakon o banski upravi. Zakon slove:
Usirojstvo banske uprave
§ 1. Ban je na čelu banske uprave in je odgovoren za vse odloke in odredbe, ki jih izdu v mejah svoje pristojnosti.
§ 2. Pomočnik bana je pomožni organ in zakoniti namestnik banu. Bana zastopa v primeru zadržanosti v vseh poslih banske pristojnosti. Pomočnik vodi posle, skrbi za skladnost in enoličnost dela in izvaja nadzorstvo nad vsemi odeljenji banske uprave po delokrogu, ki mu ga določi ban. V primeru zadržanosti ga zastopa načelnik upravnega odelenja. Pomočnik bana podpisuje vse uradne akte, ki si jih ban ne pridrži za svoj podpis izrečno, ali v kolikor ni v to določen načelnik odelenja.
§ 3. Banska uprava se deli na oddelke, odseke in referate.
§ 4. Na čelu oddelka je načelnik oddelka. Njemu je podrejeno vse osobje poverjenega mu oddelka. On vodi posle svojega oddelka, izvaja nadzorstvo nad vsemi odseki odnosno referati, skrbi za zakonitost, brzino, pravilnost in skladnost dela in je odgovoren za vse posle oddelka.
§ 5. Na čelu odseka je šef odseka, ki je praviloma neposredno podrejen načelniku in kateremu je odgovoren za vse posle odseka. On vodi nadzorstvo nad posli odseka in referata. On lahko odredi, da so posamezni odseki podrejeni neposredno njemu. V tem primeru se lahko prenesejo na njihove šefe dolžnosti in pooblastila, ki jih ima načelnik oddelka.
§ 6. Načelniki oddelkov banske uprave se imenujejo s kraljevim ukazom na predlog resornega ministra, a ostali drživni uradniki banske uprave od l-III naprej se postavljajo po resorih na osnovi zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. Resorni minister za III. odelenje je minister za poljedelstvo, za VIII. odelenje minister za trgovino in industrijo. Razvrstitev osobja po posameznih oddelkih odredi ban vpoštevaje strokovno znanje vsakega uslužbenca.
§ 7. Pri banski upravi se ustanavljajo naslednji oddelki: 1. splošni oddelek (1.), 2. upravni oddelek (II.), 3. poljedelski oddelek (III.), 4. prosvetni oddelek (IV.), 5. tehnični oddelek (V.), 6. oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje (VI.), 7. finančni oddelek (VII.), 8. v posameznih banovinah lahko minister za trgovino in industrijo po potrebi in ocenitvi resornega ministrstva ''.stanovi oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII.). Kjer te potrebe ni, se ustanovi v splošnem oddelku jx>-seben odsek za te posle.
§ 8. Splošni oddelek (1.) odpravlja posle, ki mu jih določi ban. Oddelek ima tajništvo in personalni odsek. V sestavo oddelka spada glavna pisarna in urejanje »Uradnega lista« banske uprave.
§ 9. Upravni oddelek se deli na te-le odseke: splošni, za javno varnost in za samoupravo.
§ 10. Poljedelski oddelek (III.) ima štiri odseke: za poljedelstvo in živinorejo, za veterinarstvo, za agrarno-pravne odnošaje in za šumarstvo.
§ 11. Prosvetni oddelek (IV.) se deli na odsek za osnovno šolstvo in odsek za srednje, učiteljsko in strokovno šolstvo in naroduo prosveto.
§ 12. Tehnični oddelek ima tri odseke: za mostove, ceste in železnice, za hidrotehnične gradnje in za arhitektonska in elektrostrojna dela.
§ 13. Oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje ima dva odseka: za socijalno politiko in za narodno zdravje.
§ 14. Finančni oddelek banske uprave sestavljata računovodstvo in banovinska blagajna, ki vršita vse računovodstvene in blagajniške posle celokupne banske uprave ter njenih ustanov, kakor tudi vse posle proračuna.
§ 15. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII) ima odsek za trgovino, obrt in industrijo in odsek za rudarstvo.
§ IG. Vsak oddelek banske uprave ima svoj pisarniški oddelek, ki vodi poseben delovodni protokol in register.
§ 17. navaja določila za glavno pisarno, preko katere se vodi, vrši in nadzira vse notranje, tehnično, manipulativno in gospodarsko poslovanje banske uprave.
§ 10. Za nabavo materijalnih potrebščin vseh oddelkov in ustanov banske uprave služi ekonomat. Ekonomat banske uprave je po racijonnlnih načelih sestavljena pomožna ustanova za ekonomično nabavo in šledljivo potrošnjo pisarniškega malerijala. Ekonomat oskrbuje po določbah bana tudi vse ostale urade in ustanovo.
S 19. S sklepom banu in po odobritvi mini-
stra notranjih del se lahko ustanove kot samostojni deli banske uprave še druge posebne ali pomožne ustanove, ki so neposredno ali preko že obstoječih oddelkov podrejene banski upravi. Na podoben način se lahko ustanove ludi posebni zakladi (fondi) in ustanove za gospodarske, zdravstvene in druge koristne svrhe.
§ 20 Spajanje oddelkov v posameznih bano-vinah se "lahko izvrši na predlog resornega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Resorni minister lahko zmanjša na jiredlog bana in v soglasju z ministrom notranjih del število odsekov, jih zamenja ali pa poveča, ako je lo v proračunu predvideno. Razvrstitev |>oslov po odsekih odredi ban
§ 21. Oddelki, odseki kakor ludi pomožne ustaoove, ki imajo odgovorne starešine, tvorijo enotno celoto banske uprave. Vse posle banske uprave, bodisi, da se vrše kot posli le ujirave, bodisi, da se z njimi izvršuje banovinski proračun, opravlja skupno uradno osebje.
§ 22. Za pretres načelnih vprašanj in potreb, ki zahtevajo po prirodi svojega predmeta skladnost vse banske uprave, se bodo vršile načelniške konference.
§ 23. Ocena uslužbencev, oblastev. zavodov in ustanov na področju posameznih banovin, podrejenih posameznim banom, se bo opravljala po načelih in predpisih čl. 99. zakona o notranji upravi.
S 24. Odredbe čl. 118. zakona o notranji upravi veljajo za vse uslužbence oblastev, zavodov in ustanov na področju posameznih banovin, podrejenih banom
§ 25 Predpisi poglavja VIII (odgovornost) zakona o notranji upravi veljajo zn vse uslužbence oblastev. zavodov in ustanov, ki so podrejene banom, v smislu čl 189. navedenega zakona s tem. da prestane pristojnost resornih ministrov, kadar se v teh določbah navaja minister notranjih poslov, in v kolikor gre za uslužbence po banovinskem proračunu.
Banski svet
g 20. V vsaki banovini se ustanovi banski svet kol posvetovalni organ bana. Banski svet šteje v savski in dunavski banovini po 30 članov, v vardarski, drinski in moravski jx> 25 članov, v ostalih banovinah pa po 20 članov. CIane banskega sveta imenuje in odstavlja na predlog bana notranji minister. V banski svet se bodo imenovale v prvi vrsti osebe, ki lahko s svojo strokovno izobrazbo in s svojimi nasveti koristijo interesu banovine. Pravilnik o organizaciji, delu, poslovnem redu in izdatkih za delo banskih svetov bo predpisal minister notranjih |>oslov.
Pristojnost bana
§ 27. Ban sme v svoji banovini
1.	izdajati v mejah zakonov in uredb pravilnike o ureditvi in poslovanju zavodov in ustanov, ki se ustanove ali vodijo in izvršuje,jo samostojen delokrog;
2.	predpisovati v mejah zakonov in uredb podrobne odredbe o upravi imovine občin in banovine ter njihovih podjetij in zavodov, kakor ludi o nadzorstvu nad temi upravami
§ 28. Pravilnike, ki jih izda ban na osnovi §27., potrjuje minister notranjih poslov v sporazumu z resornim ministrom. Potrjeni pravilniki se objavijo v »Uradnem listu« banske uprave in stopijo v veljavo s priobčitvijo, ako ni drugače predvideno.
§ 29. Poleg poslov splošne uprave, bo ban skrbel v okvirju svojega proračuna za gosjjodarske, prosvetne, zdravstvene, social., prometne, in kulturne ustanove banovine in njenega prebivalstva, če se nanašajo na naloge, ki po svojem pomenu presegajo pomen in potrebe posameznih občin in obsegajo večje dele banovin, a nimajo |x>niena za vso državo. V to svrho lahko ban na temelju potrjenega banovin-skega proračuna ustanavlja in podpira zavode, podjetja in ustanove za razvijanje in pospeševanje telesne in moralne blaginje, prosvete, izboljšanja prometa, stanovanjskih, zdravstvenih in social. razmer.
§ 30. Ban sestavlja predloge za državni proračun, v kolikor se nanašajo na bansko upravo in na ostale potrebe banovine in ki se vzdržeujejo iz državnega proračuna. Ban odloča o banovinskem proračunu in je naredbodavec I. stopnje za vso službo, ki se nanaša na izvrševanje kreditov, odrejenih za bansko upravo.
§ 31. Ban odloča o sprejemu banskih uslužbencev za vodstvo posiov v banovinskih zavodih, ustanovah in podjetjih ter o tem, kateri uslužbenci in s kolikimi prejemki se vzdržujejo iz banovin-skega proračuna. Ban odloča o sprejemu pogodbe-
nih uslužbencev. Ban bo predpisal določbe o usluž-benskih odnošajih, kakor tudi o prejemkih teh uslužbencev. Uslužbenske pravice in prejemki po teh odredbah ne smejo biti večji od pravic in prejemkov državnih uslužbencev iste kategorije ali enakoveljavne kategorije, kakor tudi iste službe in istih rodbinskih odnošajev. Izjeme so dovoljene samo glede uslužbencev brez pravice na pokojnine. Imenovanja banskih uslužbencev kakor tudi njihovo razvrstitev na posamezna službena mesta in njihove vpokojitve izvršuje ban.
§ 32. Uslužbenci banske uprave in banu podrejenih oblastev in ustanov imajo v službenem pogledu enake pravice in prejemke, ne glede na to, ali so postavljeni na račun državnega ali banovinskega proračuna.
§ 33. Ban se lahko poslužuje v vseh jjoslih, ki spadajo v njegovo pristojnost, svojih podrejenih oblastev in ustanov. Za posle banskega delokroga ne morejo obstojati ločeni uradi.
§ 34. govori o evidenci uslužbencev in imenovanju komisije za oceno uradnikov. Člani te komisije so uradniki iz stroke, kateri pripada uradnik, ki ga je treba oceniti. Ban odreja komisije za polaganje strokovnih izpitov.
§ 35. Ban jx>stavljn, premešča, [x>višuje, odpušča in penzijonira vse državne uslužbence do 2. skupine II. kategorije vključno. Pravico postavljanja in odpuščanja lahko prenaša na i>odrejene starešine.
§ 36 Ban odobrava bolniški dopust do 2 mesecev vsem državnim uslužbencem banske uprave, kakor tudi fjodrejenih oblastev in ustanov. V drugih primerih do enega meseca. Navedene starešine lahko pooblasti, da odobravajo dopust v tuzemstvu do največ osem dni.
Delokrogi posameznih oddelkov
§ 37. V delokrog upravnega oddelka spadajo vsi posli iz resora ministrstva notranjih jx>slov, ki spadajo po zakonu o notranji upravi v delokrog bana, odnosno jxjsli, ki se naj prenašajo na osnovi čl. 191. navedenega zakona.
§ 38. V delokrog
poljedelskega oddelka
spadajo:
1.	posli, ki so navedeni v § 8. odstavek 1. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja (kmetijstvo, sadjereja, vinogradništvo, zelenjava, livadarstvo in pašništvo), po zakonih in splošnih navodilih ministra poljedelstva;
2.	izvrševanje odredb zakona o živinoreji in zakona o pospeševanju poljedelstva, ki se nanašajo na živinorejo;
3 pospeševanje ribarstva v sladkih vodah in morju, čebelarstvo, svilogojstvo in |X)dobna področja proizvodnje;
4.	državne žrebčarne, nabava plemenske živine v tuzemstvu z državnimi in banovinskimi sredstvi;
5.	izdajanje koncesij za uvoz plemenske živine, semen, umetnih gnojil in jjodobno, in znižanje transportnih stroškov in carin;
6.	izvrševanje ukrepov v §§ 20 do 29 zakona o pospeševanju poljedelstva, zakonov o vinogradništvu, sadjereji, za pobijanje rastlinskih škodljivcev in drugih zakonov podobne narave, ki niso izrečno pridržane ministrstvu poljedestva;
7.	kontrolne in vzgledne postaje, skrb za čisla semena, agrokemični. enološki in pedološl ter slični zavodi;
8. izvajanje zakona o zadružništvu, neposredno nadzorstvo nad zadrugami, sodelovanje z zadružnimi ustanovami jx> zakonu o pospeševanju poljedelstva;
9.	neposredno nadzorstvo nad poljedelsko organizacijo okrajnih zakladov in agrarnih zajednic;
10.	nadzorstvo nad delovanjem poljedelskih šol, ustanavljanje in urejanje nižjih poljedelskih šol, priprava strokovnih tečajev vseh vrst in drugih ustanov za razširjanje znanja o poljedelstvu, kakor tudi nadzorstvo nad njihovim delom;
11.	poljedelska statistika v banovini;
12.	komasacija;
13.	poljska |X)licija, jx)sli o občinskih golja-vah, ki spadajo po čl. 86. občinskega zakona iz leta 1903 v pristojnost ministra, posli iz odst. 1. § 46. zakona o ureditvi zemljiških zajednic z dne 25. apr. 1884, posli, ki so pridržani ministru z zakonskim člankom XII iz leta 1894 o poljskei gospodarstvu in poljski policiji, kakor tudi po zakonskem članku 10 iz leta 1913 o skupnih pašnikih;
• 14. državna posestva in podobne ustanove z izjemo Belja in Topolovea;
15. Nadzorstvo nad privatnimi |X>sestvi, ki so po §§ 25 do 36 zakona o pospeševanju |>oljedelstva jx>gcdbeno obvezana dobavljati semena ali plemen-
sko živino ter nadzorstvo nad pravilnim izvrševanjem njihovih obvez.
Iz veterinarstva.
1.	posli jx> zakonu iz leta 1923 o pobijanju in zatiranju živinskih bolezni, v kolikor niso pridržani ministru poljedelstva;
2.	bakteriološke in seriološke postaje iu pod-kovske šole.
1/, agrarne reforme.
1.	Izvajanje agrarne reforme j>o veljavnih za» konskih določbah.
2.	Kolonizacija.
0 Jamarstvu, lovu in hudournikih.
Izvrševanje zakona o šumah glede vseh državnih in nedržavnih šum, izdajanje naredb na podlagi lega zakona in zakona o lovu. Predvsem pa:
1.	nadzorstvo nad gozdarskimi šolami Ln tečaji, kakor tudi izpiti za šumsko tehnično službe in lovsko ndadzorstveno službo;
2.	šumska in lovska statistika;
3.	odobravanje šumskih cenikov;
4.	odobravanje šumskih začasnih načrtov (eks. pozejev, načrtov in programov) za nedržavno šume, ki morajo imeti po zakonu o šumah začasen načrt (velika privatna šumska posestva, šume zemljiških zajednic, plemen, sel, mest, fondov, cerkvenih dostojanstvenikov, zakladov, samostanov, cerkva, vakufov), kakor tudi za one, ki so obremenjene s služnostnimi pravicami (šumske delniške družbe iu podobne korporacije, kakor tudi javne šume imovinskih občin). Začasne načrte za državne gozdove odobrava minister za šume in rudnike na predlog bana;
G. evidenca o trgovini s šumskimi proizvodi:
7.	pogozdovanje, melijorizacija gozdnih zemljišč;
8.	nagrade za pogozdovanje goljav;
9.	uprava gozdnih drevesnic;
11. nadzorstvo nad šumskimi pogodbami in gospodarstvo v samoupravnih šumah (zemljiških zajednic, vasi, mest, jilemen in podobnih korporacij), odobravanje prodaje lesa v samoupravnih gozdovih, odrejanje rednih in izrednih dohodkov gozdov samoupravnih teles;
11.	nadzorstvo nad strokovno upravo in gozdnim gospodarstvom v teh gozdovih, kakor tudi uprava in gospodarstvo v gozdovih, ki so pod posebnim javnim nadzorstvom (zemljiški, zakladni. samostanskih gozdovih itd.);
12.	izdajanje službenih in strokovnih in tehničnih jioslov za vse nedržavne gozdove;
13.	dovoljenja za delitev gozdov do 500 ha z izjemo zemljiških gozdov in gozdov imovinskih občin.
Za gozdove samoupravnih teles (zemljiških zajednic. plemen itd.), ki presegajo 500 ha in ki se nahajajo na državni meji, je pristojen minister za šume in rudnike.
14.	Izdajanje dovoljenj za omejevanje gozdnih zemljišč in za pretvarjanje v druge kulture z izjnno zemljiških gozdov.
15.	Uprava in nadzorstvo nad gospodarstvom po zakonu z dne 14. julija 1881 o imovinskih občinah.
Kontrola nad računovodstveno in blagajniško službo direkciji gozdov imovinskih občin.
IG. Izvajanje zakona o lovu.
17.	Pospeševanje lova iu zaščita divjačine.
18.	Dovoljenja za izvoz žive divjačine.
19.	Nagrade za zatiranje škodljive divjačine.
20.	Nadzorstvo nad delom za razdelitev gozdov v Srbiji in Črni gori, kakor tudi predlaganje oseb za člane teh sodišč.
21.	Nadzorstvo nad delom podrejenih direkcij državnih gozdov v mejah, ki jih določi minister za šume in rudnike. Odobravanje prodaje lesa in izdajanje dovoljenj za sekanje v gozdovih po začasnih načrtih, javne licitacije do 250.000 Din, razdeljevanje brezplačnega lesa, v kolikor niso pristojne direkcije Sum.
22.	Posli po zakonu o ureditvi hudournikov v kolikor niso prislojna jiodrejena oblastva, reševanje pritožb proti sklepom teh oblasti.
23.	Sestava načrtov in predračunov za ureditev hudournikov in melioracijskih dol za gozdna zemljišča.
24.	Pregled in odobritev načrtov, kakor tudi kolavdacija izvršenih del, v kolikor ne presegajo 500.000 Din.
§ 39. V delokrog
prosvetnega oddelka
spadajo:
1.	Vsi posli ki se nanašajo na ustanavljanji ureditev in delovanje narodnih šol. meščanskih državnih in privatnih, kakor tudi vseh drugih strokovnih šol.
2.	Nadzorstvo nad delom in osebjem sred njih Sol.
4.	Nadzorstvo nad uporabo šolskih učbenikov.
5.	Nadzorstvo in skrbstvo nad vsemi ustanovami v banovini.
t>. Nadzorstvo nad vsemi posestnimi društvi v banovini.
Vrhu tega spadajo v delokrog tega oddelka še ti-le posli:
Po zakonu o srednjih šolah:
1.	Odrejanje komisij za pregled zgradb, prevzetih za srednje šole (§ 6).
2.	Odobravanje pomno&tve oddelkov v srednjih šolab od 16 na JO (§ 8).
3.	Določanje šolskih področij v banovini (g 9).
4.	Odobravanje, da se srednješolske knjižnice smejo pretvoriti v javne knjižnice v mestih, kjer ni javnih knjižnic (§ 13).
Ravno tako lahko odobri, da se v večjih mestih pretvorijo tudi knjižnice ostalih šol v javne knjižnice.
5.	Potrjevanje naknadnih vpisov v gimnazije od 30. septembra do 10. oktobra vključno (§ 33).
6.	Potrjevanje vpisov učencev v 5. iu 7. razred v smislu zakonske odredbe (§ 35).
7.	Odobrava razdelitev razredov v oddelke (§ 40).
8.	odobravanje sklepov o izključitvi iz šole (§ 48, točka 3).
8. Potrjevanje duplikatov in triplikatov šolskih spričeval in potrdil v zmislu pravil (§ 06).
Po zakonu o učiteljiščih:
1.	Nadzorstvo nad internati učiteljišč, glede higijene in discipline (§ 5).
2.	Potrditev, da se nastavniSke knjižnice smejo pretvoriti v javne (§ 6).
3.	Imenovanje komisij za prevzem zgradb za učiteljišča (§ 10).
4.	Nadzorstvo nad izbiro in nakupom zemljišč za gradnjo zgradb in ostalih potreb učiteljišč (§ 12).
5.	Določevanje razporeda učiteljišč (§ 18).
6.	Briga, da se neprimerne šolske zgradbe na-domeste z drugimi (§ 90).
Po zakonu o narodnih šolah:
Vse dolžnosti in pravice ki so jih po tem zakonu imeli oblastni in sreski nadzorniki.
Po ostalih predpisih:
1.	Uvedba nadzorstva nad pooblaščenimi knjižnicami.
2.	Sodelovanje pri nadzorstvu nad kino-pred-stavami in skrb, da se ne predvajajo slike, ki bi mogle kvarno vplivali na kulturno ui moralno stopnjo šolske mladine.
3.	Skrb za splošno prosvetno iu kulturno gibanje v banovini.
4.	Redno poročanje ministru o nerazvrščenih učnih močeh, kakor tudi o šolskih potrebah teh.
5.	Določevanje namestnikov odsotnih in bolnih ravnateljev in upraviteljev, srednjih, učiteljskih in meščanskih šol ter sreskih šolskih nadzornikov na breme banovine.
6.	Statistika splošnega šols'va ki učencev v banovini ter dostavljanje te statistike ministru prosvete.
7.	Da se skličejo sveti vseh ravnateljev in upraviteljev, srednjih, učiteljskih in meščanskih šol in šolskih nadzornikov v banovini koncem šolskega leta in izroče sklepi tega posveta ministru prosvete, kakor tudi predlogi glede pokritja izdatkov za te posvete iz proračuna
8.	Pri začasnem ukinjenju pouka zaradi nalezljivih bolezni ali iz drugih razlogov.
9.	Odločanje o prekinjenem ali neprekinjenem pouku po lokalnih potrebah.
10.	Poročila ministru o celokupnem kulturnem delu in vzgoji prebivalstva koncem leta.
11.	Oddaja ministru tromesečnih poročil o razdelitvi predmetov in razvrstitvi ur poročil o višjih in nižjih tečajnih izpitih, o razvrstitvi višjih in nižjih tečajnih izpitov ter predložitev poročil po pravilniku o ocenjevanju.
12.	Sestava spiskov vseh prosvetnih delavcev ter predložitev prepisa teh spiskov mii^stru prosvete.
13.	Pretres sporov med ravnatelji in nastav-niki ter nastavniki med seboj.
14.	Reševanje pritožb ustavnikov, ki zahtevajo ponoven pregled in ocenitev njihovega delovanja in uspehov.
15.	Predložitev poročila o stanju in gibanju celokupnega pvouka v banovini.
V	delokrog
tehničnega oddelka spadajo ti-le jjosli:
1.	inicijativa za gradnje in vzdrževanje vseh državnih cest in mostov v banovini ter cest in mostov dosedanjih samouprav ter nadzorstvo nad gradnjo, projektiranje in vzdrževanje vseh mostov in cest v banovini.
2.	Vzdrževanje javnih objektov In zgradb ter vzdrževanje objektov samouprav in nadzorstvo nad projektiranjem, gradnjo in vzdrževanjem zgradb, namenjenih javni porabi.
3.	Nadzorstvo nad ostalimi tehničnimi deli po obstoječih zakonskih predpisih.
4.	Urejevanje vodnih tokov, kanalizacije, oskrbovanje z vodo in izkoriščanja vodnih sil jx> zakonskih predpisih, melijorizacije ter vsi |x>sli glede vodnih zadrug in matičnih knjig.
5.	Vsi [Kisli po zakonu o samoupravnih posestvih in potrjevanje sklepov po tem zakonu.
6.	Sodelovanje pri upravi glavnega avtomo-Oilskega prometa.
V	delokrog oddelka
«
za socijalno politiko ig narodno zdravje *pada:
1.	Skrbstvo »a vojno »iročad, beteinike in siromake.
2.	Dovoljevanje zaposlit ve inozemskih delavcev in nameščencev v zmislu zakoina o zaiftiti
držnve ter po odredbah pravilnika o zaposlitvi
inozemskih delavcev.
3.	Uprava kopališč in zdravilišč ter sklepi o njihovi upravi, ki je doslej spadala v pristojnost ministra za socijalno politiko in narodno zdravje, izvzemši oddaje kopališč v eksploatacijo.
4.	Uprava in vzdrževanje bolnišnic, sanitetnih ustanov in šol za babice.
5.	Razširjanje iu združevanje novih bolnišnic ter šol za babice, ix> predhodnem zaslišanju banskega sanitetnega sveta ter v okviru proračuna.
6.	Predmeti glede ustanavljanja novih bolnišnic in sanitetnih zavodov f>o zaslišanju banskega sanitetnega sveta.
7.	Izvrševanje pravilnika o bolnicah št. 130.102 iz leta 1927.
8.	Uprava nad službo sreskih sanitetnih referentov.
9.	Sklepanje o vseh ostalih predmetih sanitetnega zakona oziroma predpisov ostalih zakonov.
10.	Odobravanje splošno zdravniške prakse I>o veljavnih predpisih, dovoljevanje naslova sf>e-cijalista ter pripuščati je staža za zdravnike in me-dicrnce po zaslišanju banskega sanitetnega sveta ter nadzorstvo nad rednim stažem.
11.	Odobravanje v zmislu SAN št. 45.200 z dne 24. septembra 1929; odobravanje zobozdravniške prakse f>o zaslišanju banskega sanitetnega sveta in odobravanje prakse nižjega sanitetnega osebja (babice, maserji itd.); oddaja lekarn po zaslišanju banskega sanitetnega sveta; izdajanje lekarniških koncesij z natečajem po zaslišanju banskega sanitetnega sveta; potrjevanje prodaj lekarn, spajanje lekarn; odobravanje za shrambo zdravil, za uvoz in prodajo strupov ter retaksacija lekarniških računov za državne in samoupravne bolnice in zavode.
12.	Odločanje o področju bolnic.
13.	Imenovanje komisij za pregled umobolnih in zn izročitev umobolnih v umobolnice v primerih, kjer je bilo doslej pristojno ministrstvo.
14.	Odobravanje in izvrševanje asanacije v okviru odobrenih kreditov.
Banu so podrejene na njegovem področju ležeči hiigjenski zavodi in ustanove. Ban vodi hi-gijensko službo s pomočjo higijenslcih zavodov po veljavnih predpisih, sedanji higijenski zavodi obsegajo fKKlroČje banovin, v katerih se nahajajo. Higijenski zavod v Banjaluki je namenjen področju Vrbaske banovine.
V delokrog
za obrt, trgovino in industrijo
sjjadajo:
1.	oblastni, trgovski, obrtni in industrijski posli, jx) zakonu o obratih od 29. junija 1910 s tem, da minister trgovine in industrije daje odredbe:
a)	v sumljivih primerih, ali spadajo pod kak zakon ali ne (§ 1).
b)	za predpis posebnih jtogojev po 61. 22.
2.	Posli po naredbi za izvrševanje obrti od 8. februarja leta 1929., št. 21 722/1, s tem da minister trgovine in industrije izdaja odredbe o razglasitvi obrh' za koneesijouiranje.
3.	Posli po zakonu čl VII. od leta 1884. (obrtni zakon) s tem, da minister trgovine in industrije izdaja sklepe:
a)	za osnovanje obrti, vezane na usposobljenost (§ 5);
b)	o izpopolnjevanju onih obratov, za katere je predpisan sindikalen postopek (§ 25).
4.	Posli j>o zakonu o obrtnih obratih, izmenah in dopolnilih, s tem, da minister trgovine in industrije izda potrebne naredbe za izvajanje.
5 Posli po zakonu Čl. XIII. iz leta 1881. o dajanju posojil na osebno jamstvo (v zakonu čl. XXII iz leta 1888.), o zastavljalnicah (zakon čl. XXXI iz leta 1887.), o posojilih na obroke (zakon čl. XXIV iz leta 1890.), s tem d a minister trgovine in industrije izdaja sklepe o izjemah po naročilih (§ 3).
6.	Podaljšanje roka za izvrševanje izdatkov [X) zakonu od 15. junija 1892.
7.	Izdajanje dovoljenj za privatne in javne delniške družbe.
8.	Sklepanje o pritožbah proti odlokom trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic, na podlagi sklepa ministrstva trgovine in industrije od 27. junija 1926 št. 14142/111, registriranje trgovcev industrijcev in obrtnikov ter njihovih potnikov, pooblaščenih za zbiranje naročil, in izdajanje legitimacij za trgovske potnike.
9.	Sklepi jk> zakonu o vaških trgovinah od 5. oktobra 1870 z izpremembami in dopolnili.
10.	Odobravanje in premeščanje sejmov, letnih in tedenskih, v kolikor je to spadalo v pristojnost ministrstva ali upravne oblasti II. stopnje.
11.	Posli po zakonu o splošnih ukrepih od 31. januarja 1896, v kolikor spadajo v delokrog ministrstva trgovine in industrije.
12.	Posli v zadevah krošnja rjenja, v kolikor po zakonu ne spadajo v kompetenco pristojne oblasti I. stopnje, s tem da izdaja ministrstvo trgovine in industrije prepovedi krošnjarjenja (61. 10 zakona o krošnjarjenju od 4. sept. 1852).
13.	Posli pri izvozu v mejah upravnih oblasti II. stopnje.
14.	Nadzorstvo na gospodar, ustanovami.
15.	Nadzorstvo nad zadružnimi tvrdkami, katerih interesi segajo preko mej banovine.
16.	Posli po zakonu a ustrojstvu trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic, oziroma v obratih, v kolikor spadajo v njih pristojnost, s tem da izdaja minister trgovine in industrije odloke o tej pristojnosti, zatem odobravanje statutov zbornic in postavljanje svetnikov ter uprava zbornic.
17.	Posli po zakonu o javnih skladiščih od 18 aprila 1898 L. D. R 18/1364.
18.	Nadzorstvo po navodilih ministrstva nad vsemi jjosli j>o zakonu in zakonskih predpisih, ki se nanašajo na delniške družbe, komanditna dru-
Deklaracija francoske vlade
Izredno zanimanje za sejo parlamenta — Načela in smernice zunanje in notranje politike vlade
Pariz, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Malokdaj je bil naval na bourbonski palači tako velik, kakor je bil danes. Že eno uro pred začetkom seje so se morala zapreti vsa vrata, ker so bile tribune in galerije že davno prenapolnjene. Policija je težko odvračala velike množice ljudstva. Nekoliko minut pred tretjo je vstopil v dvorano kabinet, katerega so na desni strani viharno pozdravljali, z leve strani pa je bilo slišati ironične medklice.
Vladna tajava, katero ie Tarieu takoj po otvoritvi seje začel čitati, ugotavlja, da je večina velikih povojnih problemov bila v zadnjih desetih letih po sklenitvi miru rešena, ker so bili med tem v vojni razdejani kraji obnovljeni, ker je tudi obnovljeno ravnotežje financ, ker je stabilizirana valuta in ker je rešeno vprašanje francoskih inozemskih dolgov.
Nova vlada, kateri ni več treba gledati nazaj, ima torej svobodo delovanja za izvedbo programa konstruktivnih novosti in reform ter ima namen, na tem potu Francijo še dalje dvigniti.
Na polju mednarodne politike čaka še več velikih problemov na končno likvidacijo, katerih rešitev pa je že označena s sklepi prejšnjih vlad, katere je poslanska zbornica ope-tovano odobrila.
Vodilne misli zunanje politike nove vlade
so te: 1. Ne smejo se sprejeti nobene končno-velajvne obveznosti, ki bi kakorkoli mogle kršiti pravice parlamenta do kontrole in ratifikacije 2. Parlamentu se ne smejo predložiti nobeni dogovori, ki bi mogli, bodisi tudi v najmanjši meri zmanjšati garancije moralne in materijalne neodvifnosti Francije. 3, V okviru pridržkov, navedenih v prejšnjih dveh točkah, se Francija ne sme odtegniti nobenim dogovorom, ki bi mogli olajšati težko dedščino preteklosti1, utrditi temelje za mir na svetu in pospeševati med narodi zaupanje in medsebojno sporazumevanje. Kadar bo šlo za Youn-gov načrt, ki tvori korelat meseca julija odobrene ureditve dolgov, ali za izpraznitev tretjega porenjskega pasu, ki pa je zopet S svoje strani odvisna od rešitve vseh ukrepov, ki so potrebni za uveljavljenje Youngovega načrta, ali kadar bo šlo za ureditev gospodarskega sistema v saarskem ozemlju, kjer gre za to,
da se brez ozira na politične pravice prebi* valstva prouči možnost kompromisa, ugodnega za oba dela, se bo francoska zunanja politika vedno držala gori navedenih treh temeljnih načel Da bo tnogla vlada vsaka pogajanja voditi s potrebno svobodo kretanja, vodi vlada z vso energijo organizacijo utrjevanja mej, ker samo narodi, ki so v svojem miru zavarovani, lahko delujejo koristno za mir V tem duhu in soglasno z obveznostmi, ki so jih prevzele prejšnje vlade, se bo Francija udeleževala londonske konference za razorožitev. Volja, pospeševati prizadevanja za zbližanje, pa seveda ne izključuje, da Francija ne bi tudi nadalje dovolila posebno mesto onim narodom, ki so bili njeni vojni tovariši in ki skupno z njo sodelujejo v Društvu narodov za konsolidacijo miru.
Tej zunanjepolitični izjavi je sledil zelo podroben
program notranjepolitičnih reform.
Tardieu hoče za to porabiti finančne rezerve, katere je v treh dolgih letih nabrale Poincarejeva politika varčevanja.
Gospodarski program vlade.
Tresor razpolaga trenutno z neizrablje nim fondom od 6 do 7 milijard frankov, ki bi se imel po intencijah prejšnjih vlad porabiti za poravnavo francoskih dolgov. Tardieu pa ga hoče porabiti za intenziviranje francoskega gospodarstva in vsega produkcijskega aparata Poljedelstvo bo dobilo 1.7 milijarde, za higieno in socialno skrbstvo se bo izdalo 1.54 milijard, za trgovino in industrijo pa 1.8 milijard. To znaša skupno 5 milijard, katere namerava Tardieu investirati. Navzlic temu smatra njegov kabinet, da bo mogel tudi na polju davkov ustreči željam za zmanjšanje fiskalnih bremen. K že prej sklenjenim davčnim olajšavam v višini nad dve milijardi, je Tardieu danes napovedal tudi med drugim zmanjšanje dohodnine za 1. 1930 za 10 odstot. Vendar pristavlja vlada, da si pridržuje pravico, teh 10 odstot. zahtevati koncem leta, če bi bilo ravnotežje proračuna s tem ogroženo. Na koncu naglaša potem vladna izjava, da hoče vlada zasledovati politiko blagostanja.
Misijonska pisarna
»DRUŽBE ZA ŠIRJENJE VERE«.
Notica v »Slovencu« od 7. novembra pod »Pisarna za versko propagando« je nekoliko nejasna, zato blagovolite objaviti sledeče pojasnilo :
Cerkvena bratovščina »Družba za širjenje vere«, ki ima svoj vrhovni odbor v Rimu in pri vseh narodih svoje narodne odbore, skrbi zato, da bi navdušila katoliške vernike vsega sveta za poganske misijone. Povsod se zbirajo prispevki, ki naj služijo v podporo misijonarjem med pogani. Tudi v Jugoslaviji so škofje ustanovili »Družbo za širjenje vere«, da bi naša domovina pri velikem svetovnem misijonskem pokretu ne zaostala za drugimi narodi. V svrho širjenja misijonske misli med verniki ima >Družba za širjenje vere« skupaj z duhovniško misijonsko zvezo že nekaj časa misijonsko pisarno v Ljubljani in zdaj tudi v Zagrebu. Ta pisarna ima za nalogo, da prireja predavanja misijonskega značaja, ki so se med Slovenci in Hrvati že prav udomačila, zlasti peslušajo ljudje radi predavanja, ki jih spremljajo skioptične slike iz misijonskih dežel, kar je obenem zelo poučno za mladino. Mladina lahko pri tem ponovi svoje geografsko in etnološko znanje, posebno pa se nauči občudovati nesebično delo misijonarjev v teh oddaljenih deželah.
Dalje je naloga misijonske pisarne, da širi potom tiska poročila iz misijonskih pokrajin, ki jih pošiljajo naši in drugi misijonarji. Misijonska misel se je med Hrvati in Slovenci še bolj ukoreninila, odkar imamo jugoslovanske misijonarje v Indiji in v Kini, ki bodo prej ali slej ustanovili jugoslovanske misijonske province na Daljnem Vzhodu. S tem bo rastel ugled naše države pred svetom.
Mous. dr. Jožef Ujčič, Dr. Lamb. Ehrlich, za Družbo za širjenje vere.	za Unio Cleri.
Dunajska vremenska napoved. Negotovo vreme. Na ozemlju vzhodnih Alp ni izključena začasna razjasnitev.
Akademiki!
Skupščina SSLU se vrši danes ob 15. uri v zbornici univerze. Jutri popoldne od 13. do 18. ure prav tako v zbornici volitve v SSLU.
Odrekli smo se obširni časopisni reklami. Naš proglas berite na univerzi.
Odrekli smo se obširni časopisni reklami. Naš proglas berite na univerzi.
Ne pozabite pa:
Slovenska lista je bila vložena prva. Že to dejstvo je jasen dokaz, da smo si- med sabo popolnoma na jasnem in edini. Izid volitev bo pravilno poučil tistega, ki hoče videti med nami zbeganost in neorientiranost.
Občudovanja je vredna drznost omladin-skih tovarišev, ki bijejo očiti resnici v obraz, ko negirajo delo naših zastopnikov v SSLU. Svoj delovni program smo vendar začrtali že takrjft, ko smo prvič nastopili s »Slovensko listo«. Gre le za končno realizacijo! Kdo je resno pojmoval delo v sv&tu? Ali tisti, ki so se trudili osamljeni za uresničenje Svčtovih nalog, ali tisti, ki so z vednimi demisijami in očitno nezmožnostjo resnično ovirali Svčtovo delo!
Naš proglas je jasen in k o n -
c i z e n.
Kandidatje >Slovenske liste« so:
1.	Hribov Sek Anton, cand. iur., nosilec liste;
2.	Po tok ar Mirko, cand. iur.;
3.	Boje Vilko, stud. iur.;
4.	P o ž e n e 1 Kadivoj, stud. techn.;
5.	Kuret Niko, cand. phil.;
6.	Petrič Ivan, stud. theol.;
7.	T o n k 1 i Anton, stud. iur.
Revizorji:
1.	Mecilošek Rudolf, stud. techn.;
2.	Košir Anton, stud. theol.;
3.	S a 11 e r Franjo, cand. "iur.
Vsak akademik mora voliti in vsakdo ve, kako bo volil.
Mirko Potoka r, cand. iur., preds. Akademske zveze.
štva, zavarovalne družbe in ostale ustanove, ki se bavijo z zamenjavo blaga, s tem, da spadajo podjetja, osnovana na podlagi omenjenega zakona, jxid splošno in osebno odobritev ministrstva trgovine in industrije.
19.	Odobravanje in vzdrževanje privatnih tečajev.
20.	Izdajanje overenj za odobravanje [>o splošni carinski tarifi in določevanje komisij po načelnih navodilih ministrstva trgovine in industrije.
21.	Posli pri osnovanju in urejevanju vseh strokovnih šol in lečajev pri njih, nadzorstvo nad njimi, kakor vzdrževanje vseh šol v resoru ministrstva trgovine in industrije, s tem, da ministrstvo trgovine in industrije predpisuje potrebne pravilnike:
a) 0 učnem programu in potrebnih učilih. b) O otvarjanju in zapiranju trgovskih akademij, srednjih tehničnih šol, obrtnih šol in dvoraz-redtiih trgovskih akademij, ter ;	'-o kovnih
državnih šol v činu srednjih šol	pri njih.
c) O dolžnostih učnega r.	-iiliki di-
jaških knjižic, o formularjih spričeval za dijake, katalogih itd.
22. Odobravanje izplačil pri šolah, določevanje višine nagrad za honorarne ure.
Minister trgovine in industrije bo v primeru, da se na več banovin razprostirajo a) obrati, podjetja za j>revoz potnikov, važnejše določbe hi ostale po zakonskih predpisih vse iz točke 5. tega paragrafa omenjenega zakona uporabljal samo za področja, s katerimi se bavijo.
(Zakliuček iufcriU