Zahteva po kvalitetnejšem razvoju
Lani je bil v skupščini SRS sprejet zakon o urejanju prostora. Nastal je iz potrebe po spreminjanju odnosa do proslora. po načrtnejši in smotrnejši izrabi ter varovanju. S tem zakonom je urejanje prostora postal celovit proees, ki je v fezi planiranja vključen v enovit sistetn družbenega planiranja. Ker se prostor glede na svoje karakterislike urcja predvscm dolgoročno, se namenska raba določa v prostorskem delu dolgoročnih planov družbenopolitičnih skupnosti, seslavine pro-storskega dela dolgoročnega plana, ki se nanašajo na ddbrine sploš-nega pomena in razvoj naselij, pa so obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnega družbenega plana.
Zaradi usmerjanja dejavnosti in usklajevanja namenske rabe se prostorski deli planov priprav-ljajo sočasno z gospodarskimi, socialnimi in drugimi sestavi-nami ter za enako plansko ob-dobje. Zakon določa tudi posto-pek za usklajevanje interesov v prostoru in pravi, da mora biti med usklajevanjem osnutka dol-goročnega in srednjeročnega plana prostorski del osnutka raz-grnjen najmanj 30 dni, občani in delovni Ijudje pa morajo biti o razgrnitvi prostorskih sestavin planov primerno obveščeni. Tako je naš izvršni svel sprejel
sklep, da traja razgrnitev pro-storskih sestavin družbenega plana od 16. juiija do 30. sep-tembra 1985.
O tem sklepu in razgrnitvi smo naše bralce obvestili na straneh Naše skupnosti kar v treh števil-kah, da pa bi vsem občanom in delovnitn Ijudem še posebej dali priložnost pripomb ter predlo-gov s sočasno strokovno razlago, ¦je občinska konferenca SZDL sklicala sekcijo na to temo.
Sekcija je bila 26. septembra v KD Španslti borci s kar dobro udeležbo in razpravami, vendar ni itnela tistega uspeha, kot bi ga
lahko imela, če bi bile znane že vse usmeritve dolgoročnega ra-zvoja SRS in Ljubljane. ki so kot sestavine dolgoročnih planov, obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planov. Velik problem je sočasnost planiranja pri vseh nosilcih planiranja (OZD, KS, SIS). Pri tem so še posebno zaostali sisi materialne proizvodnje, med katerimi je tudi ljubljanska komunalna skupnost, ki prav ta čas priprav-Ija ovrednoten plan za svoje po-dročje v prihodnjem planskem obdobju.
Kljub temu, da je za stano-vanjsko pozidavo v tem srednje-ročnem načrtu namenjenih le malo površin, in sicer bločna do-graditev v MS 4,5 Fužine in MS 8,3 Zg. Kašelj, na katere ni bilo pripomb, je bilo več pozivov k še smotrnejši rabi prostora in k nujnemu prehodu iz dosedanje kvantitete v kvalitetno gradnjo ter funkcionalno zaokrožitev ob-stoječih stanovanjskih sosesk in območij. Nekaj pa je bilo po-mislekov o primernosti gradnje stanovanjske soseske MS 13 Hrušica-Fužine z več kot tisoč stanovanjskimi enotami, ki ji je namenjen prostor med Litijsko cesto in Ljubljanico, v višini se-danjih Novih Fužin, s pričetkom gradnje v naslednjem srednje-ročnem obdobju. Po mnenju razpravljalcev bližina Štepanj-skega naselja in Novih Fužin ne prencse tako velike stanovanjske soseske, kot je v načrtu. Zato bi bilo treba o tej opredelitvi pro-stora še temeljito razmisliti. Tudi trditev, da se Ljubljana mora tako intenzivno širiti, je po mne-nju nekaterih iz trte zvita.
Več vprašanj in pripomb je bilo tudi s področja okolja, tako za varstvo Zajčje dobrave, o re-zervatih ob Savi in spet za to našo staro Toplarno. ki sipa pepel kljub elektrofiltrom za vgraditev sistema za odžveplavanje dima, pa se seveda še ne ve, kdaj bo...
Tako na sekciji! V zvezku ob razgrnitvi kart prostorskih sesta-vin planov pa se je tudi nabralo okrog 20 pripomb, od katerih jih največ zadeva predlog zazidal-nega načrta za individualno usmerjeno gradnjo v MS 110/1 Bizovik, seveda vse v stilu: Zem-lje ne damo!
Možnosti za pripombe na pro-storske sestavine s sekcijo in z zaključeno razgrnitvijo še niso izčrpane. Ostajajo še utečene de-legatske poti, vse do sprejema sftdnjeročnega načrta družbe-nega razvoja v decembru.
S. G.