Ljubljana, 20. februarja 1941 Posamezna številka Din 1.-« štev. 8 Upravnlfitvo ln uredništvo »DOMOVINE« LJubljana, Knafljeva ul. St. 5/n. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 Račun postne hranilnice, podruž. v Ljubljani St. 10.711 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22.-celoletno 44.— dinarjev; za Inozemstvo: četrtletno 15.-polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev Napredna mladina se je združila v delovno skupnost Vsak usodnejši mejnik v življenju našega naroda je našel pri nas mladino, zavedajočo se svojih nalog in odgovornosti. Na vseh takih prelomnicah v naši zgodovini smo imeli mladino, ki je doumela v sklopu svetovnih in domačih razmer in dogajanj prave koristi svojega naroda ter mu za desetletja naprej nakazala pot. V zdajšnjem hudem času, ko se ponovno v trpljenju in žrtvah kroji nova usoda človeštvu, narodom in posameznikom, je iz napredne sredine spet vzrasla mladina širokega razgleda, globoke vere in odločne ustvarjalne volje, ki hoče povesti svoj narod iz zdajšnjosti v novo naprednejšo bodočnost. V spoznanju svoje velike dolžnosti in odgovornosti so vidnejši mladi politični delavci h raznih naprednih političnih skupin združili svoje moči v delovno skupnost na ugotovljenih političnih, socialnih in gospodarskih načelih. To svojo važno odločitev so izpričali K nastopnim klenim razglasom na slovensko Javnost: »Veliki dogodki v svetu postavljajo tudi naš narod in našo državo pred hude preizkušnje. Na prelomu med dvema dobama se pripravlja v svetu nov, pravičnejši red. Ta red novega življenja med narodi in po-»amezniki more biti osnovan le na večnih nravnih zakonih enake pravice in svobode za vse ter na vzajemnih dolžnostih in skupnih nalogah človeštva. Uveljaviti se more in sme samo po prostovoljnem pristanku vseh. Zato mora biti vsak narod poklican k oblikovanju bodočega mednarodnega in notranjega reda K temu zgodovinskemu poslanstvu je poklican tudi naš narod. Vloga naše države in slovenskega naroda bo pri tem takšna, kakršno si bomo sami priborili. Zato moramo biti notranje trdno povezani in duhovno strnjeni ter pripravljeni na skrajne žrtve. Zbrati moramo vse narodne sile, da utrdimo splošno narodno tvornost in odpornost. Od nebrzdanega strankarskega življenja zavrženo demokratično načelo, da izvira vsa oblast od oda, moramo obnoviti. Demokracija pa bo resnična le, ako jo bomo postavili na trdno socialno in gospodarsko podlago. Socialne odnose je treba preosnovati tako da bo delo osnovna vrednota družbe. Na tej osnovi mora biti zgrajen socialni red, v katerem bodo delovni sloji vzajemno upravljali družbo, nje organizacijo in gospodarstvo Samo tako bodo našli kmet, delavec in izobraženec kakor vsak deloven človek pravično mesto v družbi in možnost dostojnega življenja. Nujno potrebne socialne preosnove morajo biti namenjene predvsem malemu človeku, tako ročnemu kaikor umskemu delavcu. Po Enačaju našega naroda mora postati naša vas Cinitelj javnega življenja. Vse gmotne dobrine morajo služiti le občim narodnim koristim in nikdar več oblasti Človeka nad človekom. Gospodarstvo, katerega gibalo je bilo doslej le dobiček posameznika, se mora umakniti načrtnemu gospodarjenju za skupnost. Zadružna nrsel se bo mogla pri tem s pridom uporabiti kot tvorna osnova. Prepričani smo, da zorijo enaka spoznanja tudi med Hrvati in Srbi. Skupna neugnana želja jx> pravem napredku nas bo še tesneje združila v usodni povezanosti, ki je naravna osnova naše Jugoslavije kot narodne države. Samo ona nam jamči naš obstoj. Notranje trdna in duhovno strnjena bo neraz-rušljiva in nepremagljiva — varno zavetje enakopravnega obstoja in razvoja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prav zato želimo, da bi bil sporazum z dine 26. avgusta 1939. srečen začetek končne ureditve naših notranjih razmer. Delo na vsem tem čaka zlasti mlajši rod. Naloga mladine je, da vnaša v splošni narodni razvoj nove poglede in novo delo za ureditev družbe. Na mladini leži teža visokega poslanstva in zgodovinskih odločitev v očrtanih smereh, saj bo morala polagati račun o svojem delu tudi bodočim rodovom. V prepričanju, da je le v slogi moč, smo spoznali, da se moramo nemudno lotiti skupnega dela v vseh vprašanjih, ki zadevajo našo narodno in državno skupnost. Zato smo se odločili, da bomo v vsem, kar nas druži, v trajnem in vzajemnem stiku, po skupnih razpravah in posvetovanjih iskali pravih rešitev, da jih enotno zastopamo in zva mo ter tak ogradimo našo delovno skupnost. To sodelovanje je pot k trdnejši strnjenosti in povezanosti vseh resnično naprednih sil. Zato pozivamo prav vse, ki so enakih misli, da nam pri tem skupnem delu pomagajo.« Dne 11. t. m. so ta razglas na širšem sestanku podpisali: Miha Ferčej, kmečki sin, Zasip pri Bleduj Milan Gorišek, odvetniški pripravnik, Sv. Lenart v Slovenskih goricah; Stanko Iljaž, kmečki sin, Bizeljsko pri Brežicah; Ivan Jenko, strugar, Ljubljana; dr. France Kovič, pravni referent okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Ljubljana; dr. Janko Kosti, uradnik Pokojninskega zavoda, Ljubljana; Ivan Kronovšek, kmečki sin, Orla vas pri Braslovčah; Ivan Mihelčič, elektrotehnik, Ljubljana; Alfonz Pipan, akademik, Ljubljana; Jože Praznik, čevljarski mojster, Ljubljanaj dr. Boris Puc, odvetnik, Ljubljana; inž. Jože Rus, zasebni uradnik, Ljubljana; Jakob Sile, kmečki sin, Grahovo pri Cerknici; dr. Vladimir Suklje, odvetnik, Ljubljana^ Jožko Tomažič, kmet, Sv. Bolfenk pri Središču; , Andrej Urši?, zasebni uradnik, Ljubljana; Stane Vadnjal, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Ljubljana; Vili Vlahovič, grafik, Ljubljana; dr. Branko Vrčon, novinar, Ljubljana. V teh sklepih napredne mladine vidimo najtrdnejše poroštvo, da bodo strnjeni napredni ljudje v našem narodu izpolnili v zdajšnjemu času velikih preizkušenj in presnav-Ijanj svojo nalogo, kakor so jo odločilno vršili preteklosti. Napredna mladina hoče biti tvoren činitelj v razvoju našega narodnega in državnega življenja. Od prepirov med Jugoslovenl so Imeli dobiček le tujci Tednik »Napred« ki ga izdaja beograjski vseučiliški profesor dr. Mihajlo Ilič, objavlja uvodnik »Zedinjene je rešitev«, v katerem ostro pobija plemensko nestrpnost med posameznimi jugoslovenskimi narodi. Srbi se morajo zavedati, da jim ne more biti dobro, če bo slabo Hrvatom, kakor tudi ne bo Hrvatom dobro, če poj de Srbom slabo. Isto velja za Slovence, ki žive z nami v skupni državi. Velja pa to tudi v nemajhni meri za Bolgare, ki so za zdaj še izven jugoslovenske zajednice. Potek zgodovinskih dogodkov pri osvobodilnih borbah Srbov in Bolgarov, je zavzel tako smer, da je privedel v veliko nesrečo obeh narodov do ustanovitve samostojne srbske in bolgarske države. Posledice te nesreče so bile usodne tako za Bolgare kakor za Srbe, koristile pa so skupnim nasprot- nikom obeh bratskih narodov. Bolgari in Srbi so trikrat prelivali kri v bratomorni vojni, tretji pa so spravili dobičke. Upamo, da četrtič ne bomo več doživeli take strahote. Danes se naši ljudje stalno vprašujejo, kaj bo storila Bolgarija, in za dni naš človek občuti, da bi bil danes naš položaj prilično boljši in lažji, če bi bili v združbi z nami tudi Bolgari. Zadela nas je nesreča, da je hotela usoda ustanovitev srbske in bolgarske države, zadela pa nas je tudi sreča, da nam je usoda naklonila skupno državo Srbov Hrvatov in Slovencev .Kdo med nami more tajiti, da bi naši skupni sovražniki kaj kmalu uspeh pognati nas v medsebojne krvave borbe, če bi imeli danes Srbi, Hrvati in Slovenci vsak zase svoje posebne države. Vrtovi in vrtički naj bodo obdelani V vsej državi, a že v Sloveniji sami je nešteto vrtov, katerih lastniki nimajo druge zemlje. Lastniki teh vrtov so najrazličnejši ljudje: od najsiromašnega kočarja do bogatega mestnega lastnika. V rednih časih je mnogo teh vrtov zanemarjeno, a v današnjih časih, ko na vseh koncih in krajih primanjkuje živil, bi bilo neodpustlijvo, če bi ti kotički zemlje ostali neizrabljeni. V takem dobro pognojenem in skrbno obde- lanem vrtu lahko pridela družina zase zelje, fižol, grah, solato, čebulo, česen, korenje, cvetačo, peso, peteršilj in mnoge druge zelenjave toliko, kolikor vsega tega potrebuje za vse leto, zraven pa še lahko pridela nekaj krompirja, zlasti če je vrt večji, in pa precej najrazličnejšega sadja, če je na vrtu posajeno sadno drevje. Poleg vsega tega pa se na takem vrtu dobi dovolj krme za kunce (domače zajce). Reja kuncev je še zlasti pomembna v času pomanjkanja krme. Če je vrt večji, imaš lahko tudi kokoši, ki jih pa pri malih vrtovih ni priporočati. Pa kozo, ki daje mleko, lahko rediš, če imaš zadosti velik vrt. Zal ni podatkov, ki bi, nam povedali, koliko takih vrtov imamo v državi, odnosno v sami Sloveniji, toda prepričani smo, da bi se z urino obdelanimi vrtovi silno oblažilo pomanjkanje živil, kar bi držalo v primernih mejah tudi cene tem živilom. Slišimo pa že ugovore, češ da je treba za obdelovanje vrtov izkušenj in znanja. Mnogi, ki so se že pečali s sadjarstvom na takih vrtovih, so spričo škodljivcev, ki so jim sproti uničevali trud, vrgli puško v turščico in se niso več brigali za zemljo. Enako so mnogi, ki so gojili na vrtovih kapusnice, fižol in podobno, zaradi neuničljivih škodljivcev obupali. Ni prav tako. Vse to nam sicer dokazuje, da brez truda ni pridelka, a vedeti je treba, da imamo proti škodljivcem dovolj sredstev za njih uničevanje. Kako bi sicer živeli poklicni vrtnarji, če bi si ne znali pomagati! Za rejo kuncev je prav tako huda. Kunec je občutljiva živalca in mnogo ljudi je zaradi tega že opustilo to rejo. Vprašanje obdelanja vrtov naj bi vzela v roke oblastva, odnosno kmetijski referenti na srezih. Oblastva naj bi tudi čimbolj podpirala združenja, ki prihajajo pri vrtovih v po-štev. Zdaj pred pomladjo je čas, da se lastniki malih in velikih vrtov pouče o potrebnem. Če ne gre drugače, naj bi se izdala zadevna odredba, četudi samo za našo banovino. Vedeti bi bilo morda dobro, kako ravnajo z vrtovi v Italiji in zlasti v Nemčiji kjer imajo vsak košček zemlje umno obdelan. Ne smemo se kar slepo zanašati na to, da bo v naši izrazito kmetijski državi drugo leto vsega dovolj .Vojna lahko traja še dolgo časa in letine so lahko še slabše, kakor je bila lanska. Ne smemo biti lahkomiselni. Zlasti je rad lahkomiseln meščanski človek, ki ima svojo hišo in okoli nje velik vrt, pa se mu zdi za malo, da bi brskal po zemlji. S svojim delom v pisarni ne pridela niti lista solate, a če bi prišlo do tega, da bi morda vsa živila dobival na karte, bi se silno hudoval in čudil, da se mora kaj takega pripetiti njemu, ki ima dovolj denarja Nismo sami krivi takega stanja, a če je enkrat položaj tak, moramo biti vsak na svojem mestu Jadikovanje tu nič ne pomaga, umestni sta samo vzajemnost in narodna disciplina. Krompir je drag, ker kmet vse, kar mora kupiti, še draže plača Pravijo, da je na deželi krompir še dražji kakor v mestu. Na deželi zdaj najboljši krompir prodajajo že na debelo po ava dinarja za kilogram. Kakor pišejo razni listi, prihajajo zaradi visoke cene krompirja na deželi gospodinje iz St. Vida nad Ljubljano, Kozarij in celo iz Dobrove kupovat krompir v Ljubljano, kjer ga dobe ceneje. Pre, igosto se čuje jo hude besede na mestnih trgih proti kmetom. Govore jih mestne gospe i nje, ki so jim razmere na deželi španska vss. Te gospodinje ne razumejo, da se je vse, kar kmet mora kupiti, silno' podražilo, in da je kmet zaradi tega prisiljen dvigati cene svojim pridelkom. To je najpreprostejša borba kmeta za obstanek. Pribiti je tudi treba, da se kmetijski pridelki, ki jih ima naprodaj slovenski kmet, niti od daleč niso podražili v razmerju, kakor so poskočile cene industrijskim izdelkom, čeprav je bila po vrhu vsega letina v dravski banovini slaba. Res meščan s težavo prenaša draginjo, a res je tudi, da našim kmetom, ki so v pretežni večini manjši kmetje* ni s cvetjem postlano. Gojitev lanu se spet uveljavlja V Evropi zaradi vojne vsega primanjkuje. V takih časih začnejo ljudje misliti na vse. Tako s2 čujejo glasovi, da je po Slovenskem spet nastalo zanimanje za gojitev lanu, ki je zadna deseletja zelo opešalo Laneno platno je v sili tudi dobro za spodno perilo. Prav je, da se začne lan spet v večji meri gojiti Ako lahko dobite seme. kar poskusite. Naj v nekaj vrstah opišemo, kako je treba lan gojiti, da boste imeli od niega čim večje koristi Najboljše kakovosti je lan. ki zrase v vlažnem podnebju v peščeni ali ilovnatopeščeni zemlji. V močvirni, glinasti ali apneni zemlji no uspeva orav. Seje se navadno na preoranem deteljišču, pa tudi za žito™ in krompirjem Na isto zem^o bride l?hko p^nm-no šele čez sedem let Gnojeni? s svežim hlevskim gnojem ni priporočljivo dobro pa ga je gnoiiti z gnojn tira, pri čemer se je vžgala nafta. Od vseh! vagonov (vseh je bilo 23 cistern in devet drugih tovornih vagonov), so ostali na tiru samo štirje, vsi drugi pa so z lokomotivo vred zgrmeli v prepad ob progi. Goreča nafta se je zlivala v Nišavo. Sreča je bila, da vlak ni odpeljal s postaje nekoliko prei. Tik pred njim se je namreč odpeljal s postaje mednarodni vlak, ki bi ga bil tovorni vlak zaradi svoje hitrosti gotovo dohitel in treščil vanj. Na vlaku je bilo vsega skup a i devel oseb, ki so vse razen ene izgubile življenje. Sodijo, da ie nesreča nastala zaradi tega. ker je strojevodja napačno ravnal z zračnimi zavorami. Naibrž jih je prepozno uporabil irt tako vlaka, ki je drvel po hudi strmini s silno hitrostjo, ni mogel več ustaviti. Nemški poročevalski urad javlja: Jugoslovenski ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in jugoslovenski zunanji minister Cincar-Markovič sta prispela 14. t. m. dopoldne s posebnim vlakom v Salzburg. Opoldne sta bila gosta nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v njegove mgradu Fu-schlu. Po kratkem oddihu v hotelu »Avstrijski dvor« v Salzburgu sta krenila na Berg-hof, kjer ju je ob 16.30 sprejel voditelj Nemčije, ki ju je prisrčno pričakal pred glavnimi vrati Berghofa. Oddelek SS je izkazal jugo-slovenskima državnikoma čast. Razgovori, ki so trajali čez tri ure, so bili ustavljeni samo za kratek čas zaradi čaja. Tem razgovorom je prisostvoval razen Hitlerja in Ribbentropa in razen obeh jugoslovenskih državnikov tudi poslanik dr. Schmidt kot tolmač. Ko so bili razgovori končani, sta jugoslovanska gosta ob 19.45 zapustila Berphof in odpotovala iz Salz-burga v Beograd. Po sporedu je bilo izdano tole uradno poročilo: Voditelj Nemčije in državni kancelar je v navzočnost nemškega zunanjega ministra Ribbentropa sprejel jugo-slovenskega predsednika vlade Cvetkoviča in jugoslovenskega zunanie-darska knjiga, ki jo je napisal višji uradnik v ministrstvu za trgovino in industrijo Ku-koleča. V knjigi je opisan razvoj naše industrije v zadnih 20 letih. Po podatkih te knjige je bilo leta 1938. v Jugoslaviji 3954 tvornic. Največ jih je odpadlo na živilsko industrijo. in sicer 1000. Na drugem mestu po številnosti so električne centrale in sicer jih je bilo 589 Tkaninskih tvornic je 432, kemičnih 193, za kovinsko stroko 206, strojnih 33, papirnic 51, tvornic olja 53, tiskarn 66. tvornic mineralnih olj 13, tvornic kavčuka 5 in tako naprej. Največ industrijskih podjetij je v dunavski banovini, in sicer 1016. Na drugem mestu je bivša savska banovina z 940. Sledi dravska banovina z 810 tvornic^ami, drinska z 260, moravska s 159, vardarsita s 152. bivša primorska s 147, vrbaska z 88 in zetska s 73 tvornicami. Izjema je področje uprave Beograda, ki ima kljub svojemu sorazmerno majhnemu ozemlju v primeri s jso-dročji banovin 309 tvornic. W i C €1 * Kneginja Olga na slavi Društva za zaščito živali in rastlinstva. Nj. Vis. kneginja Olga je najvišja zaščitnica Društva za zaščito živali in rastlinstva v Beogradu, ki je pretekli petek praznovalo svojo krstno slavo. Kneginja Olga je bila sprejeta in toplo pozdravljena od številne ugledne zbrane družbe in je prižgala slavsko svečo. * Jugoslovenska pevska zveza pripravlja slovesnosti ob polnoletnosti Kralja Petra II. Na seji uprave Jugoslovenske pevske zveze 30. januarja v Beogradu so bili storjeni važni sklepi, da se bo čim dostojneje praznoval vedela, koga ima pred sabo — odšla m se ni več vrnila. Tako sem se jaz prepričal, da je markiza pri vsej zadevi nedolžna in je ne bom več klical, dokler ne dobim prave ziočinke v roko.« »Ah upate, da boste to žensko našli?« je vprašala vdova. »Težavno bo, toda našel jo bom. Ali vam je gospod Nointel povedal, kaj mi je snoči izročil?« »pa, gumb z začetno črko mojega imena.« »Draga moja Barbara,« se je nasmehnil sodnik, »sveta Barbara je velika svetnica. Četrtega decembra, na vaš god, bom priredil veliko pojedino, kamor bom povabil tudi gospoda stotnika Nointela. Gleda gumba pa — poizvedel bom pri vseh pariških draguljarjih, ali ta gumb poznajo. In še vašo gospodinjo bom vprašal, ali pozna te vrste gumbe. Stara je že in se morda spozna na takšne družinske svetinje.« Nointel je videl, da je njegova navzočnost zdaj že odveč. Poslovil se je in šel. XVIII. Nointel je bil po odhodu od lepe vdove zadovoljen. Stvar se je začela razvijati, kakor je treba. Le misel na Simancasa in na Gal-mierja mu je grenila zadovoljnost. »S tema dvema lopovoma moram čimprej obračunati,« si je rekel. Odpeljal se je v kavarno, kamor je navadno hodil general južinat. Tam ga ni bilo. Zato je šel proti klubu. Med potjo pa ga je opazil pred nekim oglom Stopil je k njemu in ga potrepljal po rami: »Dobil sem vas in vas bom aretiral!« Simancas se je ves besen obrnil proti nje- »Gospod, na kaj čuden način ustavljate ljudi.« »Kaj hočete? Takšno navado imam. Z vami bi rad govoril. Ali bi šla v klub?« »Zdajle pa res ne utegnem. Neko delo še imam.« »No prav. Se bova pa med potjo malo pogovorila.« »Jaz pojdem na to stran. Mudi se mi.« »Meni se pa nič ne mudi. Kar spremil vas bom.« »Oprostite, voz moram vzeti, tako nujno je.« »Nič hudega. Se bom pa z vami peljal.« »Torej me preganjate?« »Morda. Ali se bova torej peljala s kočijo?« »Ne. Rajši pojdiva peš.« »Dobro. Tudi jaz rajši hodim.« »Na kratko mi povejte, kaj prav za prav želite.« Nointel je začel: »Markiza vas je torej odpravila?« »Ce me mislite žaliti, vam sploh ne bom odgovarjal.« »No, zaradi tega me ne bo preveč glava bolela. Obvestiti vas hočem, da je bila markiza danes pri preiskovalnem sodniku, ki je vso njeno zadevo razčistil, in zato bi vi pametno storili, če ne bi več mislili na tista cva milijona.« »To bomo še videli. Markiza pa menda ni povedala preiskovalnemu sodniku, kako je bilo s smrtjo tistega gonjača na lovu...« »Ne. To bom preiskovalnemu sodniku povedal jaz, ki sem spoznal tistega slavnega gonjača « Q*7 da mcom a >U, vi ste ga dobi o poznali. Plačali ste ga, da bi me ubil. In ko je drugič nerodno ustrelil je zadel sebe namesto mene.« »Dokazal bom, da ste ga ubili vi ali pa markiza.« »Le dobro premislite, ali sem bil jaz ali markiza. In sicer še preden pojdete k preiskovalnemu sodniku.« »Kdor se poslednji smeje, se najbolje smeje.« »Poslednji? To bo kapitan Crozon, ki se je zaklel, da bo vas, pisca anonimnih pisem naprej javno oklofutal, potem pa zaklal z mečem.« »Ali ste me ovadili?« »Vi ste ovadili gospo Crozonovo!« »Gospod,« je dejal Simancas in pogledal na uro, »zdaj pa moram iti na sestanek. Povejte mi hitro, kaj želite od mene.« »Želim, da v oseminštiridesetih urah izginete iz Pariza, v petih dneh pa iz Frnacije. Za vas samega bo najbolje, če bo čimprej morje med vami in gospodom Crozonom.« »Gospod, verjemite mi, da sem že sit te dežele, kjer tako ravnajo s pravico, kakor ne bi smeli. V soboto se odpeljem v Združene države.« »Upam, da pojde z vami tudi vaš izvrstni doktor za živčne bolezni...« »Galmier se misli vrniti v Kanado.« »Izvrstno! Boga hvalite, da mora Crozon zdaj še najprej ženo pokopati. Zato lahko ostanete v Parizu še dva dneva.« »Ali mi dovolite, da zdaj odidem?« »Pojdite, toda ne pozabite, da vas nadzorujem.« Simancas ie šel, Nointel pa ga je sprem- !ial s nnctlpHnm znameniti dogodek, ko postane kralj Peter II., ki je pokrovitelj te pevske zveze, polnoleten in zasede prestol. * Profesor dr. Matija Murko 80-letnik. V Pragi je praznoval starosta slovenskih slavistov vseučiliški profesor v pokoju dr. Matija Murko 9. t. m. 801etnico svojega plodnega in znanosti posvečenega življenja. Dr. Murko je eden izmed največjih raziskovalcev slovanskih jezikov in slovstev in v tem pogledu učenjak svetovnega slovesa. Je Slovenec, Jugosloven in Slovan z dušo in telesom. Njegova soproga je hčerka pokojnega narodnega borca dr. Josipa Serneca iz Celja, hčerka Jelka je soproga dr. Arnerija, člana j ugoelovenskega poslaništva v Moskvi, sin dr. Vladko je docent na ljubljanskem vseučilišču, sin dr. Ivo pravni zastopnik Trboveljske premogokopne družbe, sin inž. arh. Stanko pa banovinski inženjer v Ljubljani. Dr. Murku, ki tako častno zastopa slovensko ime v slovanskem in ostalem svetu, iskreno čestitamo k 80-letnici z iskreno željo, da bi nam ostal še dolgo ohranjen. Sreska seja Jugoslovenske nacionalne stranke in nacionalne omladine v Škof ji Loki V petek zvečer je bila v Skofji Loki pri »Kroni« skupna seja sreskih odborov Jugoslovenske nacionalne stranke in omladinske Jugoslovenske nacionalne stranke. Seje so se polnoštevilno udeležili vsi odborniki, vodil pa jo je predsednik sreske organizacije notar g. Stevo Sink, ki je toplo pozdravil vse domačine in odposlance banovinskega omladin-skega odbora predsednika inž. Jožeta Rusa, tajnika Andreja Uršiča in inž. Borisa Sanci-na. Prvi je poročal o postanku in namenu združitve napredne mladine v Sloveniji inž. Jože Rus. Njegova izvajanja so naletela na polno razumevanje in odobravanje, kar je dokaz, da bo delo mladih predstavnikov raznih naprednih skupin našlo najplodnejša tla na našem podeželju. Za njim je poročal g. Uršič predvsem o notranjepolitičnih vprašanjih. Izvajanja poročevalca so bila enodušno odobrena. Nato je sledila zanimiva razprava, v kateri je bila g .inž. Borisu Sancinu dana prilika, da je razvil gospodarske poglede nacionalne mladine v zadovoljstvo vseh poslušalcev. * Nov orožniški poveljnik v Ljubljani. »Vojni list« je pred dnevi prinesel vest, da je dozdajšni poveljnik orožniškega polka v Ljubljani polkovnik Alojzij Barle po službeni potrebi premeščen za poveljnika orožniškega polka v Banji Luki, obenem pa je bil za poveljnika ljubljanskega polka imenovan pol- »Kam vraga, je namenjen?« je pomislil stotnik. »Morda je kaj važnega. Za njim poj dem.« Od daleč mu je sledil. Na oglu Druotove ulice se je Simancas obrnil proti veliki razprodaj alnici, kjer so imeli vsak dan dražbe. »Glej, glej! Morda razprodajajo Julijino pohištvo. Moram se prepričati.« Nointel je začel hoditi po velikih dvoranah. V eni izmed njih, kjer so prodajali slike, je zagledal Galmierja. Ta se je napravil, kakor da ga ne vidi. Nointel je začel iskati Simancasa. Naposled ga je zagledal v neki drugi dvorani blizu izklicevalca. »Kaj hudiča, si pa misli Simancas tu kupiti?« je pomislil Nointel. »V tej dvorani ni ničesar, kar bi bilo Julijino. Tu so sami predmeti, ki so bili last raznih siromakov in življenjskih brodolomcev.« Ko je mislil na take brodolomce, se je spomnil Gelimina. »Res,« je pomislil, »ta možak je pustil za sabo kopico dolgov, pa so upniki najbrž zaplenili vse, kar je imel. Zdaj mi je vse jasno. Imeti želi kakšen spomin na sebe vrednega tovariša. No, malo bom pazil.« Izklicevalec je povedal, da pride zdaj na vrsto bleka nekega moškega, orožje in nekaj dragocenosti. Začeli so z orožjem, nato pa z zlatimi predmeti. Simancas se za vse to ni zmenil. »Čemu je potem prišel sem?« se je vprašal Nointel. »Kaj le čaka?« Naposled je izpregovoril izklicevalec: »Gospoda, zdaj pride na vrsto bleka. Začel bom s tem krasnim kožuhom. Podložen je z vidrovino, ovratnik pa je iz najboljše sobo-Ijevine.« kovnik Krešimir Pavelič, doslej pomočnik komandanta savskega orožniškega polka v Zagrebu. G. Pavelič je že pred leti služboval v komandi našega orožniškega polka in od takrat ga imata naše orožništvo in tudi vsa nacionalna javnost v prav lepem spominu. * Oton Zupančič predsednik Združenja dramskih pisateljev. Na izredni skupščini Združenja dramskih pisateljev v Beogradu je bil izvoljen za predsednika slovenski pesnik Oton Zupančič. * Odlikovanje »pisatelja Finžgarja. V soboto je priredil g. ban v prostorih banskega -ailsuaAois jseo BU O^UBCBJ prefiqnfT[ A BJOAP mu pisatelju Francu Finžgarju. Povabljeni so bili številni pisatelji in predstavniki javnega življenja, posebej še člani umetniškega razreda Akademije znanosti in umetnosti, katere član je Finžgar. Jubilanta in goste je pozdravil g. ban z govorom, ki je v njem poudarjal zasluge pisatelja in duhovnika Finžgarja. Nato je sporočil jubilantu, da je bil z-najvišjega mesta odlikovan z redom jugoslovenske krone II. stopnje, obenem pa mu je izročil darilo banovine in avtonomnih slovenskih občin kot narodni dar in izraz priznanja ob 701etnid življenja in 501etnici književniškega dela. J, Grof Adam Zamojski umrl. V Varšavi je umrl starešina sokolstva in bivši predsednik mednarodne telovadne zveze grof Adam Zamojski. Poljski narod je izgubil enega svojih najuglednejših mož, predstavnika stare sloveče plemiške rodbine. Kot sokolski prvak je bil znan po vsem slovanskem svetu. Dolžnost vsakega kmetovalca je pomagati ponesrečenim živalim. Kako se pomaga, imate natanko popisano v knjigi »Prva pomoč ponesrečenim živalim«, ki jo je spisal dr. Ferdo Kern. Knjiga stane s poštnino vred samo 26 din in se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3. * Nov ravnatelj zagrebške železniške direkcije. Za ravnatelja zagrebške železniške direkcije je imenovan dozdajšnji načelnik v generalnem ravnateljstvu državnih železnic inž. Nikola Turkalj. Dozdajšnji železniški ravnatelj v Zagrebu Terček je postal pomočnik prometnega ministra. 60letnica vzglednega narodnjaka. 60-letnico rojstva je praznoval ugledni trgovec in gostilničar v Pekrah g. Peter Zorko. Slav-ljenec, ki je po rodu iz Zamušanov, je bil dolgo vrsto let starešina pekrskih gasilcev In je tudi vnet podpornik nacionalnih društev. Od 1. 1933. do 1. 1936. je bil član limbuškega občinskega odbora. Se mnogo let! »Sto frankov!« je zaklical Simancas. »Imam ga!« je zamrmral stotnik. »Golimi-nov kožuh misli kupiti. Toda zakaj? Samo za spomin najbrž ne. Nekaj drugega se mora za tem skrivati.« Med starinarji je završalo. Kdo se upa segati po njihovem plenu? Treba mu je pokazati, da proti njim ne bo nič opravil. Hitro so se domenili med seboj. Dražili bodo tako dolgo, dokler suknja ne bo njihova, in če bodo pri tem imeli izgubo, jo bodo med seboj razdelili. Stari žid je zaklical: »Sto pet!« »Sto deset!« se je oglasil Simancas. »Sto petnajst!« »Sto dvajset!« »Pet in dvajset!« »Trideset!« Številke so se tako hitro vrstile, da si jih dražilec ni mogel sproti zapisovati. »Dobro si oglejte suknjo!« je zaklical. Zid je otipaval vidrovino in pokimal: »Sto pet in trideset!« »Sto petdeset!« je zaklical general. Nastala je tišina. Žid je pogledal svoje tovariše. »Ženi do petih stotakov!« mu je šepnil eden izmed njih. »Sto šestdeset!« je vzkliknil stari žid. »Osemdeset!« »Dve sto!« je zavzdihnil žid. »Štiri sto!« mu je dražil Simancas. Nointel je pozorno spremljal ta boj. Računal je že s tem, da bo Simancas gnal tako daleč, da bo nazadnje suknjo dobil. Začel je premišljevati, ali naj mu ta dvomljivi plen pusti. * Maks Goričar f. V Šoštanju je umrl v 64. letu starosti izseljenski duhovnik g. Maks Goričar, ki je bil blag in značajen mož. Rajnki je bil po rodu iz Mozirja. Kot duhovnik je služboval v raznih krajih bivše Štajerske. Nato je stopil v samostan in služboval v Dubrovniku, Rimu, Gradcu, Šopronju in na Dunaju, pozneje pa pri Sv. Jakobu v Slov. go,-ricah, v Novi cerkvi in Mozirju. Leta 1935. je pri skupščinskih volitvah kandidiral v konjiškem srezu. Istega leta je bil na lastno prošnjo imenovan za izseljenskega komisarja v Diisseldorfu in je posvetil vso svojo skrb slovenskim izseljencem. Bil je iskren pripadnik jugoslovenske skupnosti in navdušen Slovan. Maksu Goričarju bodi ohranjen časten spomin! * V Zagrebu bo evharistični kongres. Zanj bodo uredili pod milim nebom slavnostni prostor, kjer se bo lahko zbralo 300.000 vernikov. Na svečanost so povabljeni vsi škofji na svetu. Papežev odposlanec se bo najbrž pripeljal iz Jakina čez Jadransko morje v Split s posebnim našim parnikom. Sprejeli ga bodo tam, kjer se začne naše morje, nadalje v Splitu, v Solinu in na progi do Zagreba. Papežev odposlanec se bo peljal s posebnim vlakom. Zaradi vojnih zapletkov, ki zajemajo tudi Jadransko morje, ni mogoče reči, ali se bo celotni načrt sprejema lahko izvršil v želenem obsegu. V Zagrebu bo svečani sprejem najbrž v narodnem gledališču. Vse zagrebške šole bodo zaključile pouk pred začetkom velikih svečanosti, ker bodo šole služile za nastanitev udeležencev evha-rističnega kongresa. Učenci in dijaki bodo na koncu šolskega leta dobili umetniško izdelana šolska spričevala, na katerih bo poudarjen spomin na proslavo 13001etnice prvih zvez Hrvatov s Sveto stolico. * Novo postajališče med Jesenicami in Blejsko Dobravo. Novembra 1940. so začeli pod gorskim sedlom Kočno med Jesenicami Blejsko Dobravo na ravnici zidati novo železniško postajališče za delavstvo, ki se iz tega okoliša vozi na delo v jeseniške in javor-niške železarne. Gradnja je bila nujno potrebna, ker je moralo delavstvo v primeru narasle Save hoditi v velikem ovinku preko Jesenic na delo v železarno na Javorniku. To postajališče bo počasi dobilo velik pomen, ker je na vrhu gorskega prelaza Kočne, na tako imenovanih Poljanah nastalo veliko delavsko naselje, ki ima že danes vse pogoje, da se razvije v veliko planinsko vas. Postajališče stoji nekako sredi med Jesenicami in Blejsko Dobravo. V nedeljo 16. t. m. ob 14.25 se je V tem se je začulo po dvorani: »Pet sto!« »Gospodje!« je dejal izklicevalec. »Prišli smo do petih stotakov, pa Domo prišli tudi do tisočaka. Toliko pa je suknja vredna, saj piše na njej, da je stala tisoč rubljev. »Pet sto dvajset!« se je oglasil eden izmed starinarjev. V tem trenutku se je Nointel spomnil, kako je Simancas v trenutku, ko se je v klubu razvedelo, da se je Golimin obesil, vprašal, ali je bil v suknji, in kako zadovoljen obraz je pokazal ,ko mu je Iolif to potrdil. »Za suknjo mora biti neka pomembna skrivnost«, je pomislil stotnik. »Pet sto dvajset!« je ponovil izklicovalec. »Pet sto petdeset!« se je oglasil Nointel. General je prebledel. Nointel ga je prezirljivo pogledal. »Šest sto frankov!« je zajecljal Simancas. »Sedem sto!« je takoj odvrnil Nointel. »Tisoč!« »Tisoč dve sto!« »Tisoč dve sto petdeset!« »Tisoč tri sto!« In sam pri sebi je dejal Nointel: »Lopov, k vragu pojdi! Izgubil bom tiste tri tisočake, ki sem jih davi vzel s seboj, da kupim konja, in bom dobil namesto njega stare cunje, — toda nič ne de.« »Tisoč pet sto!« je vzkliknil Simancas. Nointel je potipal ovratnik suknje, pokimal in rekel: »Tisoč šest sto!« V podlogi je otipal papir. »Šest sto petdeset!« je besno zaklical Simancas. ustavil prvi osebni vlak na novi železniški postaji. Čeprav je lilo in snežilo, se je na postajališču zbralo mnogo ljudi z Jesenic, Ja-vornika, Blejske Dobrave in Gorij, ki so proslavili otvoritev postajališča. * Zadušnica za obletnico smrti Ljube Davidoviča. V Beogradu in v mnogih drugih mestih naše države so bile v soboto 15. t. m. spominske proslave Ljube Davidoviča za obletnico njegove smrti. Glavni odbor Demokratske stranke je priredil zadušnico v cerkvi sv. Save, ki so ji prisostvovali poleg rodbine pokojnega Davidoviča vsi člani glavnega odbora Demokratske stranke s predsednikom Milanom Grolom na čelu in mnogi politiki iz drugih strank. Jugoslovensko nacionalno stranko so zastopali Peter Zivkovič, Bogoljub Jevtič, Jovo Banjanin in drugi. Samostojno demokratsko stranko minister za socialno politiko dr. Budisavljevič in predsednik izvršnega odbora senator Večeslav Vil-der, radikale Miša Trifunovič, Andra Rado-jevič in Boža Maksimovič, socialiste Zivko Topalovič, navzočni pa so bili tudi drugi ugledni politiki. * Luksemburg spet izplačuje izseljenske rente. Izseljenski odsek ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je prejel obvestilo, da naši državljani, ki so si služili prejšnje čase rente v Luksemburgu, spet lahko prejemajo denar iz Luksemburga. Zato je potrebno, da vsi rentniki pošljejo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje posebne listine (potrdilo, da še žive), da bo ministrstvo lahko doseglo izplačilo tega, kar nam dolguje Luksemburg. * Spremembe v voznem redu potniških vlakov. S 17. t. m. je ukinjen na progi Celje —Velenje ob delavnikih vlak št. 9126 z odhodom iz Celja ob 20.43 in s prihodom v Velenje ob 21.51. Namesto njega vozi samo ob delavnikih vlak št. 9120 z odhodom iz Celja ob 19.05 in s prihodom v Velenje ob 20.13. .Vlak št. 9126 z odhodom iz Celja ob 20.43 in e prihodom v Velenje ob 21.51 bo vozil torej samo ob nedeljah in praznikih. Nadalje je ukinjen od istega dne na progi Poljčane— Konjice vlak št. 8236 z odhodom iz Poliča-, ob 16.30 in s prihodom v Konjice ob 17.18. Namesto njega vozi vlak št. 8238 z odhodom iz Poljčan ob 18.55 in s prihodom v Konjice ob 19.13. . * Sprejem mlademcev v mzenjersko in konjeniško podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let. Rok za prijavo v inženjersko je do 16. marca, v konjeniško do 15. aprila t. 1. Vsa tozadevna pojasnila dobite ustno ali MaHtz Lilie: Iz strahu pred sodnim zasledovanjem se nisem upala takoj odpotovati domov v Nemčijo, temveč sem živela nekaj čas v Stock-holmu in potem več let v Londonu. Naposled pa sem le sklenila, da se skrivaj vrnem v svooj domovino in se pri tej priložnosti od-križam svojega spremljevalca. Toda motila sem se, zakaj komaj je odplula naša ladja na morje, je bivši prerok prikorakal po stopnicah svoje kajute na krov in me pozdravil z zasmehljivo vljudnostjo. Od tega časa se je prislinil name ko senca. Nisem se ga več od-križala. O silnih prepirih, ki so bili dnevno med nama, rajši molčim. Prav tako ne bom pisala o potokih solz, ki so ponoči stekle na mojo blazino. Bile so ure, ko sem v silnem obupu hotela napraviti konec temu življenju. Tedaj si prišel ti, Robert, in po dolgem času je v moji duši spet zasvetila zvezda upanja. Spet sem dobila veselje do življenja. V tebi sem upala najti zaščito in pomirjenje. Toda ni mi bilo usojeno. Včerajšnja nesreča je ugonobila moje nade, sirovo je razbila moje blažene sanje. Ko boš bral to pismo, bom že daleč od tod. Svet ima gotovo še kak skrit kotiček, kjer se bom pokorila za zlo in mirno umrla. Oprosti, da sem tako obširna, toda hotela sem ti svoje življenje brez olepšanja opisati in ti tudi podati sliko zlikovca, ki me je kot hudobni duh zavedel na zločinsko pot. Pro- pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p. Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamke za 10 din. * Upravni odbor Hranilnice drav. banovine je namesto slovesne otvoritve podružnice v Kranju votiral znesek din 5000 za zimsko pomoč Mestni občini v Kranju. * Naš parnik »Dub« potopljen. V Dubrovnik je prispela vest, da je bil na Atlantskem morju potopljen naš parnik »Dub«. Potopila ga je neznana podmornica. Parnik »Dub« je bil last Svobodne plovidbe in je vozil železno rudo iz Durbana v Filadelfijo. Posadka je štela 24 mož. * Naš parnik »Peter« na Atlantskem morju. Iz Dubrovnika je krenil v New Port News v državi Virginija naš parnik »Peter«, ki ima 26 mož posadke in vozi tovor iz naših pristanišč. * 106 let star mož je umrl v okolici Zelenice v Bosni. To je bil Mustafa Sijakovič, ki je doživel nenavadno visoko starost, čeprav v svojem življenju ni bil preveč zmeren. Mož se nikoli ni vozil z železnico ali z avtomobilom. Vse svoje življenje tudi nikdar ni bil bolan. Toda nedavno se je nalezel prehlada, ki ga je spravil v grob. Sest zabavnih knjig dobe čitatelji »Domovine« za 40 din (s poštnino vred za 49 din) in sicer: Goncourt Edmond »Dekle Eliza«, Cervantes »Tri ..ovele«, Anatole France: »Pingvinski otok«, Leonid Andrejev: »Plat zvona«, Andrej Strug: »Jutri«, Leonid Andrejev: »Povest o sedmih obešenih«. Naročajo se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3. •J: Dve smrtni nesreči. V soboto zvečer se je V Šiški pripetila huda prometna nesreča. Hlapec Prve slovenske zidarske zadruge Martin Dimic je vozil na dvovpreženem vozu naložene smreke proti Ljubljani. Za njim se je pripeljal v hudem diru na motornem kolesu 211gtni ključavničar in mehanik Franc Novak, ki zaradi goste megle ni opazil voza. Posledica je bila, da se je Novak z vso silo zaletel v smrekove hlode in odletel z motorja na tla, kjer je obležal s prebitim levim sencem. Kmalu je prispel reševalni avto, s katerim so ponesrečenca odpeljali proti bolnici, a je že med prevozom umrl. Pokojni France Novak zapušča mlado ženo in majhnega otroka. V soboto dopolnde je šel posestnik in vojni invalid Anton Goršek, ki ima svoje po-stvo na vrhu hribčka v Pečovniku pri Celju, po opravkih v mesto. V mestu je nakupil ne- I 9 sim te, oprosti mi, da nisem bila že prej nasproti tebi odkrita. Strah, da ne bo konec lepih sanj, mi ni dopuščal, da bi bila govorila. Vem, da ne zaslužim odpuščanja in ne sočutja, morda pa vsaj iskrico sočutnega razumevanja, ki ga plemeniti ljudje nikoli ne odrečejo nesrečnikom. Ostani zdrav in bodi srečen, kakor zaslužiš! Malvina!« Globoko pretresen je izročil Robert Mal-vinino pismo očetu. »Kaj nameravaš storiti?« je vprašal oče sina. »Najprej bom vzel večtedenski dopust, da bom s teboj odpotoval domov ter pozdravil mater in sestro,« je odvrnil mladi gledališki igralec. »Če ti je prav, se ustaviva med potjo v vseučiliškem mestu in povabiva mojega starega prijatelja Lassendorf a, naj naju spremlja.« »V božjem imenu, saj veš, da imamo prostora dovolj doma.« 11. V marcu je sijalo solnce že prav toplo in prijazno na zemljo, ki je še bila odeta v tanko sneženo odejo. Solnce je privabilo iz zemlje prve zvončke, ki so v topli sapici stresali svoje bele glavice. Pravni svetnik je korakal s sinom po ulicah vseučiliškega mesta. Ni še bilo dolgo od časa, ko je bil Robert odložil pravne knjige in stopil na gledališke deske, a se mu je zdelo, da je od tistega časa pote- kaj blaga in se napotil zvečer proti domu. Ko je v temi stopal po zelo strmem pobočju proti svojemu domu, mu je spodrsnilo. Goršek je padel, se zakotalil po pobočju, nato pa treščil z vso silo z glavo v drevo. Ko so Gor-ška v nedeljo zjutraj našli, je bil že mrtev. * Otroci ček žrtev nesreče. Te dni se je pripetila v vasi Bregah pri Leskovcu huda nesreča. Sumičeva gospodinja je šla k sosedi in pustila svoje štiri mladoletne otroke same doma. Komaj 16-letna hčerka Angela je kuhala in pri tem postavila lonec vrele vode sredi kuhinje. Pri tem pa je pozabila paziti na svojo enoletno sestrico Marijo, ki se je splazila k loncu in ga prevrnila po sebi. Na obupne otrokove klice so prihiteli sosedje, ki so otroku nudili prvo pomoč. Otrok je bil opečen po vsem telesu in je po sedemdnevnih mukah umrl. Samomor Slovenke v Beogradu. Nedavno zjutraj si je v Beogradu končala življenje soproga ravnatelja Jugoslovenske družbe vžigalic Julka Goriškova. Z možem Mirkom sta bila prejšni večer v večji družbi pri prijatelju advokatu Vinku Zorcu, kjer so ostali do 6. zjutraj. Ko sta se vrnila domov, je Gorišek vzel iz žepa samokres in ga položil na nočno omarico, potem pa je šel za trenutek iz sobe. Ta čas je pa zaslišal iz sobe strel. Skočil je nazaj in našel ženo v zadnjih zdihljajih. Zapustila ni nobenega poslovilnega pisma in zato ni znano, kaj jo je pognalo v smrt. Najbrž je bila kriva njena bolezen. * Smrtna nesreča na cesti. Ko je 18-letni, pri nekem posestniku pri Sv. Katarini nad Trbovljami zaposleni hlapec Stanko Hribar z Marije Reke vozil les, se je na cesti pri Sv. Katarini prevrnil težko naloženi voz nanj in mu zdrobil lobanjo. Hribarja so prepeljali v celisko bolnišnico, kjer je umrl. * Koaolec je pogorel. V zadnem času je bilo v Savinski dolini več požarov, ki jih je po večini zanetila zlobna roka. Tako je gorelo pri ge. Dečkovi v Gaberju pri Celju, Pri Je-žovmku v Arji vasi, pri Celinšku v Levcu in pri HoIubar;u v Kasazah. Nedavno noč pa se ie vnel veliki kozolec posestnika Vinka Žagarja v Dobriši vasi pri Žalcu. Kozolec je bil poln sena in je pogorel do tal. Skoda znaša okrog 100.000 din, je pa po večini poravnana z zavarovalnino. Gasilcem in sosedom se je posrečilo ogenj zajeziti, da se ni razširil na sosedna poslopja. * Smrtna nesreča starega gospodarja. Osemdesetletni posestnik Golež Mihael v Ho-tunjah je pred dnevi šel iz stanovanja v nekoliko oddaljeno gospodarsko poslopje, da kla že vrsta let. Izkušnje, ki jih je bil deležen v kratkem času gledališkega udejstvova-nja, so ga naučile spoznati vso resnost življenja in so napravile iz svežega, veselega mladeniča, resnega moža. Otožno mu je bilo pri srcu, ko je kot nekdanji visokošolec obujal spomine na lepe študentovske čase. »Ali veš za stanovanje svojega prijatelja Lassendorf a?« ga je vprašal stari gospod, ki mu je hoja po trdem cestišču postala že neprijetna. »Obdržal je najino prejšno skupno sobo, a se ni mogel odločiti, da bi si na moje mesto poiskal kakšnega drugega sobnega tovariša,« je pripovedoval Robert. »Sicer pa bova kmalu na smotru«. Oba moža sta nekaj trenutkov nato stopila v iskano hišo in šla po stopnicah v podstrešno sobo medicinca Lassendorfa. Mladi visokošolec je presenečen planil pokoncu, ko sta Robert in njegov oče Mstoptila. Veselo je pozdravil starega gospoda, ki ga je poznal že od prej, nato pa je svojega bivšega tovariša viharno objel. »Robert! stari prijatelj,« je vzkliknil Lassendorf, »če bi ti ne bil na najboljšem potu, da postaneš velik gledališki umetnik, bi moral biti jaz resno hud nate, saj mi že pol leta nisi odgovoril na nobeno pismo!« »Oprosti mi to malomarnost. Prepričan sem, da mi jo boš oprostil, ko ti bom povedal. kaj sem vse doživel v T... « »Sicer sem marsikaj slišal,« je odvrnil me-dicinec, »toda vedeli le nismo, kaj je resnica in kaj je laž. Mislim, da je bilo marsikaj pretirano.« »Otroka, nikar ne načenjajta zda] te zgodbe, v moji glavi še kar vse brni,« je rekel pravni svetnik. »Imela bosta še dovolj pri- Blodnje življenja Povest Iz preteklih časov nakrmi živino in je s senika padel na lesen pod. Prebil si je lobanjo in zlomil tilnik. Ker se ni vrnil v hišo, so ga domači šli iskat. Našli so ga mrtvega v mlaki krvi. Bodi mu blag spomin! * Iz obupa v smrt. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 211etno služkinjo Marijo Podlo-garjevo iz Zelimlja, ki je o priliki obiska neke prijateljice v mestu v njeni trenutni odsotnosti izpila steklenico lizola. V bolnišnici so ji izprali želodec, pa je kljub skrbni zdravniški negi umrla. Kaj je mlado obupan-ko pognalo v smrt, se ni moglo ugotoviti. * Ljubljanski brzovlak je v Tremerjah pri Celju usmrtil progovnega delavca. V Tremerjah so te dni progovni delavci čistili s proge sneg. Med njimi je bil 281etni Jože Vetrih iz Lokrovca pri Celju. Okrog 15. ure se je pripeljal po progi od Zidanega mosta ljubljanski brzi vlak, istočasno pa njemu nasproti tovorni vlak iz Celja. Vetrih se je umaknil in se naslonil na lopatin ročaj. V tistem trenutku je privozil brzi vlak, treščil v lo-patino oporišče in odbil Vetriha, da je padel na nasip ob Savinji. Nesrečnik si je prebil lobanjo na temenu in obležal nezavesten. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč Odnesli so ga v čuvajnico, kjer je po polurnem hudem trpljenju izdihnil. Rajnki je bil izredno priden mož. Bil je dober družinski oče in zapušča enega nepreskrbljenega otroka in hudo prizadeto vdovo. Blag mu spomin! * Žaleigra mladih zaljubljencev. H gostilničarju Antonu Gabriču v Splitu je prišel te dni njegov znanec podnarednik Franc 2u-raj s svojo zamčenko 181etno Genovefo Ro-dinovo in ga prosil, da jima odstopi za nekaj časa sobo, Gabričmuje ustregel. Zvečer istega dne je poslal gostilničar Gabrič svojo uslužbenko, naj pogleda, ali je gostoma kaj potrebno. Na trkanje pa se ni nihče oglasil. Zadeva je postala sumljiva, zato je Gabrič obvestil policijo, ki je morala skozi okno v sobo, kjer je našla na postelji mrtvo Genovefo, kraj postelje na tleh pa njenega zaročenca. Dekle je imelo rano na prsih. Zuraj pa je imel dve rani na prs'h in prerezane žile na obeh rokah. Najprej je streljal na zaročenko, potem pa še na sebe Hkratu si je tudi prerezal žile. Samomorilca nista zapustila nobenega pisma. V Split so prišli sestra in dva brata pokojne Genovefe in pojasnili vzroke, ki so dovedli mlado Genovefo v smrt Rodinova rodbina živi v Šibeniku. Genovefa je bila zaročena z nekim pehotnim podna-rednikom. ki je služboval v S;beniku. pa je bil pozneje premeščen v Bileče. Med tem se je Genovefa spoznala z mornariškim podna-rednikom Francem Zurajem. Zaljubila sta se in sklenila, da se poročita. Njeni starši pa so zahtevali od Genovefe, da se poroči s prvim zaročencem. Ker Genovefa tega ni hotela je šla v Split, kjer se je sestala z Zura-jem in šla z njim v smrt. * Smrt zaradi padca po stopnicah. V ljubljanski bolnišnici je umrl za poškodbami 33 letni delavec Rudolf Karner iz Hrastnika. Karner je dan poprej padel doma po kamnitih stopnicah več metrov globoko in treščil V ponedeljek 17. t. m. se je sestal v Ljubljani banski svet in začel razpravljati o novem proračunu dravske banovine. Novi proračun ni sestavljen za 12 mesecev kakor vsi dozdajšnji, temveč samo za dobo devetih mesecev, to je od aprila 1. 1941. do 31. decembra 1941 zaradi tega, ker se je moral bano-vinski proračun v smislu novega zakona o državnem knjigovodstvu prilagoditi državnemu proračunu, katerega proračunsko leto se bo odslej krilo s koledarskim letom. Dohodki novega banovinskega proračuna znašajo 125,070.000 din in prav tolikšni so izdatki. Na posamezne oddelke banske uprave je proračunska vsota porazdeljena takole: Obči oddelek in glavna pisarna 6,580.890 din, upravni oddelek 1,211.700 din, kmetijski oddelek 8,594.380 din, orosvetni oddelek din 21,966.310, tehnični oddelek 40,650.940 din, oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 10,339,120 din, finančni oddelek 13.343.860 din, oddelek za trgovino, obrt in industrijo 3,767.810 din, prispevek banovinskega zavodom 13,610.650 din, proračunski rezervni kredit 5.000.000 din. Dohodki proračuna so pričakovani iz tehle virov: doklade na državne neposredne davke 59,596.250 din, delež na skupnem davku na poslovni promet 4,185.000 din, trošarina din 34.065,000 din, davki in takse 18,487.500 din, odkupnina za osebno delo 112.500 din, razni dohodki 4,549.410 din in terjatve iz prejšnjih let 3,975.000 din. V primeri z zdaj veljavnim proračunom za 1. 1040-41. so izdatki v novem proračunu z glavo naprej ob podzidek, da je obležal nezavesten s prebito glavo. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnišnico in mu nudili vso potrebno pomoč, ki je bila zaman. Roparski napad na posestnico v samoti. Nedavno ponoči so neznani razbojniki vdrli v domačijo posestnice Antonije Kastelčeve v Polju ob So tli. Staro ženico so pretepli in ji odnesli nekaj gotovine, masti in prekaj enega mesa. Orožniki so aretirali nekega fanta iz občine Sedlarjevega, ker je osumljen, da je sodeloval pri napadu. narasli, posebno če upoštevamo, da je stari proračun veljal za dobo 12 mesecev, novi pa je določen samo za dobo 9 mesecev. Narasli so proračuni vseh oddelkov, zlasti pa proračuna tehničnega in prosvetnega oddelka. Zdaj vladajoče razmere in draginja so vtisnile svoj pečat tudi novemu banovinskernu proračunu. Večji izdatki so potrebni zaradi povečanja plač banovinskim in državnim nameščencem in zaradi porasta cen vseh materialnih izdatkov. Materialni, izdatki so se najbolj občutno povišali za financiranje ba-novinskih ustanov in zavodov, ki nimajo svo-je ekonomije. Proračun tehničnega oddelka se je zaradi tega znatno povečal, ker mora oddelek večino svojih del opraviti že v dobi 9 mesecev, in sicer v mesecih, ko so dela na cestah in drugod najbolj nujna. V proračunu upravnega oddelka ni več postavke za združevanje občin, ker je to delo že opravljeno. V kmetijskem oddelku so izdatki višji za kmetijsko in gospodarsko izobrazbo. Za ureditev posestva »Lepi dol", ker bo bantka uprava ustanovila poseben zavod za gojitev sadja, je v proračunu nova postavka 300.000 din. V proračunu prosvetnega oddelka je nova postavka 240.000 din za stanarino za prejšnje leto učiteljicam, ki ii:so poročene z učitelji. V proračunu tehničnega oddelka je posebna izredna d vkiad.i za cestarje v znesku 945.000 din. V proračunu za trgovino, obrt in industrijo je nova postavka 265.000 din za preureditev elestrične napeljave v tehnični srednji šoli v Ljubljani. Za kritje izdatkov bodo v veljavi 50od-stotna obča doklada. 5odstotna cestna dok'a- Novi proračun dravske banovine je povečan ložnosti, da s bosta pogovorila. Zaenkrat mi prizanesite s to rečjo.« »Prav imaš, oče!« je soglašal gledališki igralec, »nikar ne pogrevajmo teh razburljivih spominov!« »Zdaj pa, otroka moja, pustita me -eno uro samega. Zelo sem utrujen od dolge vožnje z vlakom in bi rad malo počival.« »Kar izvolite, gospod pravni svetnik,« je vzkliknil medicinec in vrgel na ogenj v peči nekaj velikih kosov premoga. »Medtem poj-deva z Robertom na sprehod po mestu in bova obujala stare spomine.« Prijatelja sta si imela mnogo povedati, ko sta stopala po mestnih cestah. Robert je povpraševal po svojih starih znancih in Lassendorf mu je odgovarjal. Naposled je predlagal, da bi se vrnila domov. Medicinec je obstal pred prijateljem. »Povpraševal si po vseh, ki so tvoji znanci,« je rekel resno in očitajoče, »osebo, ki ti je bila najbližja, pa si pozabil.« »Gretico misliš, kaj ne?« je rekel tiho in s prizvokom sramovanja mladi umetnik. »Zelo sem jo užalil!« »Prav gotovo si jo,« je menil Lassendorf. »Tvoje početje je pognalo mladenko na rob groba.« »Ali je bolna?« je vprašal Robert hlastno. »Bila je bolna. V hudi vročini je cele tedne nihala med življenjem in smrtjo. V vročici je mnogo govorila o tebi. Jaz sem ti bil pisal o tem in te prosil, da jo obiščeš, kar bi bilo najboljše zdravilo za njeno bolezen. Zal je to pismo kakor mnogo drugih ostalo brez odgovora.« Robert je čutil, kako upravičeni so bili ti očitki, zato se ni upal odgovarjati. Molče je poslušal. »Zdaj je spet zdrava,« je nadaljeval študent, »toda ni več sveža in vesela deklica, kakršna je bila prej. Grenka izkušnja io je napravila resno in tiho.« »Bedak sem bil!« je bolestno vzkliknil Ro-berrf »zavrgel sem demant in si rajši vzel bleščeče steklo. O, da bi se to nikoli ne bilo. zgodilo!« Medicinec je čudno pogledal svojega tovariša. »Ali ne bi morda šla k njej?« je rekel tako mimo grede. Gledališki igralec je prijel prijatelja za obe roki. »Ali misliš, da bi mi Gretica odpustila?« je vprašal z glasom, ki je izražal upanje. »Prava ljubezen ne pozna trajne jeze,« je odvrnil Lassendorf, »prava ljubezen ne odkloni roke, ponudene v spravo.« »Prehudo sem užalil Gretico, ne upam se spet stopiti ji pred oči,« je rekel mladi umetnik malodušno bolj samemu sebi kakor prijatelju. »Gretica te je zmerom zagovarjala, te z resnično plemenitostjo branila in skušala opravičiti tvoje zablode, čeprav je silno trpela. Se zmerom te ljubi in oprostila ti bo, če se ji spet skesano približaš.« »A kaj misli o meni gospa Siebertova, kako naj si upam stopiti pred njo?* »Ne bo nasprotovala volji svoje edine hčerke, ki jo ljubi z neizmerno nežnostjo, če bo videla tebe resnično skesanega.« »Gretina mati pač lahko upravičeno dvomi o meni, kar moram priznati v svojo globoko sramoto,« je vzkliknil Robert, toda moj trden sklep je, da hočem popraviti, kar sem zakrivil. Na kolenih si hočem izprositi odpuščanje od naj plemenitejše tako zelo užaljene mladenke in ne vstanem prej, dokler mi ne odpusti. Ce me pa več ne bo marala, ji bom dal roko in se ne bom več zanimal za nobeno žensko na svetu. Pojdiva, obiščiva Gretico, njeno stanovanje ni več daleč Smehljaje se je sledil študent prijatelju, čigar koraki so ubirali pot v predmestje, kjer sta obe ženski še zmerom stanovali. Čuden občutek je spreletel umetnika, ko je po tolikem času spet stopil na vrtiček, kjer je bil preživel najlepše ure svojega življenja — občutek sramu in kesa. Tu je bil prostor, kjer. sta poleti stala zeleno pobarvana miza in vrtna klop, tu je bil ljubljeni deklici povedal veselo novico, da je nastavljen pri gledališču in tu se je Greta zaradi te novice jokala, kakor bi bila vnaprej vedela, da bo doživela grenke dni. Danes mu Gretica ni prišla naproti kakor v onih srečnih dneh, da bi se ga oklenila okoli vratu. Tih in pust je bil vrt in drevesa so stegovala svoje gole veje proti mlademu možu, kakor bi ga bila hotela izgnati iz tega tihega svetišča, katero on s svojo prisotnostjo oskrunja. Oklevaje je stopil bliže in srce mu je začelo slišno tolči v prsih, ko je zagledal pri oknu prijazne dvorišne hišice Greto sklonjeno nad ročnim delom. Mladenka je vzdignila glavo, ko je zaslišala bližajoče se korake, in njen ljubek, a bled obraz je globoko zardel ob pogledu na nepričakovani obisk. »Vračam vam izgubljenega sina!« je vzkliknil Lassendorf« na pol v šali, na pol resno, ko sta vstopila. »Bodite mu milostni, saj se je kakor njegov tovariš v svetem pismu za svojo nepremišljenost moral hudo pokoriti!« Gospa Siebertova je resno in očitajoče pogledala mladega umetnika, nato pa se je hladno priklonila. Študenta, ki je Siebertovi po odhodu Roberta, pogosto obiskal, je pri- DOMOVINA št. 8 trrtaatmmmsari ■rtvrimnmn da, 5odstotna zdravstvena doklada in 35od-stotna šolska doklada. Ker se je donos neposrednih davkov dvignil, bo tudi banovina iz tega naslova imela večje dohodke. Zmanjšan je proračunski donos trošarine na bencin in pnevmatike zaradi manjšega avtomobilskega prometa in zaradi omejitve porabe pogonskih sredstev. Nižji je tudi donos davščine na jedilno olje. Banovina pričakuje večji donos od taks za prenos nepremičnin, ker so kupčije z nepremičninami še zmeraj živahne. Te takse bodo tudi povišane. Poleg tega sta uvrščena med dohodki blagajniški prebitek v znesku 1,500.000 din iz prejšnjega leta in donos od nepobranih terjatev za banovinske davščine iz prejšnjega leta. Kmetijski nasveti Raj je krivo, da svinja požre svoje mladiče. Vzrokov za to je več. Največkrat je kriva napačna prehrana. Siabo je, če breje svinje dobivajo za krmo mesne odpadke ali kri. Pred porodom morate skrbno gledati na to, da žival ne dobi kakšne krme živalskega izvora. Dajajte močno hrano, na primer ječmeno/ zdrob z dodatkom klajnega apna. Pazite tudi na to, da bo žival redna opravljala svojo potrebo, kar dosežete z dodatkom gienke soli med hrano, kadar je to potrebno. Breja svinja naj se giblje tudi malo na prostem, če je vreme povoljno. Pri pometavanju naj bo stalno kdo pri živalih in naj pazi, da ne bo požrla posteljice, kar rado zbudi v njej tudi slast po mladičih. Mrtve pujske takoj odstranite. Seveda pa morate biti pri živali, kadar pometava, mirni, da je ne razburite. Najnevarnejši čas je, ko začnejo pujski sesati Zato morate že prej pregledati, ali ni na vimenu kje kahšna ranica ali bolezen, ker v takem primeru svinja ne pusti mladičev k vimenu Če opazite rano in bolezen na vimenu, morate gledati, da se zazdravita še pred porodom. Nekateri priporočajo, da se mladiči za vsako morebitnost namažejo od rena do glave s slabo preolinsko rastopino. Pozornost svinje od mladičev se odvrne tudi s tem, da vlijete svinji v ušesa lanenega olja. Praviio celo. da je dobro dati svinii v takem ča=u malo žganja. Glavno ie pri vsem tem prvo sesanje. Ko se svinia enkrat navadi mladičev, je dob"o. CKozariamo pa. da na i bo v času poroda pri svinji le niei zr.ana oseba, ker s° t? žival ne boii. Turščični storži (štoki) so odlična krma. »Kmetovalec« piše, da imajo turščični storži srčno pozdravila. Tudi Gretica je prijazno sprejela vedrega mladega medicinca. Bila je v zadregi in se je ogibala Robertovih pogledov. »Prijatelj Lassendorf je rekel prav,« je povzel besedo gledališki igralec in njegov glas se je lahno tresel, »izgubljen sin se vrača in skesano prosi za odpuščenje!« Ženski nista na te besede rekli ničesar. Dolga, mučna tišina je nastala. »Na vas, gospa Siebertova, se obračam najprej,« je nadaljeval Robert in prijel malo ženo za roko. Vem, da sem se zelo pregrešil. Nisem več vreden vašega zaupanja in se ne upam vas znova prositi zanj. Samo za odpuščanje prosim za grenke ure, ki sem vam jih napravil, za hude bolečine, ki sem jih zadal vam in Gretici.« »Zelo ste nas razočarali, gospod Stern,« je rekla Gretina mati, »ne bi bila kaj takega pričakovala od vas!« »Vaši očitki so upravičeni, toda uvažujte tudi olajševalne okolnosti, gospa Siebertova.« je rekel mladi mož. Vnema, s katero se je začel zagovarjati in braniti, mu je pordila lica. »Tuji svet, ki me je obdajal, me je zavedel na druge poti, uspehi mojega mladega umetniškega udejstvovanja so me omamili in pestro menjajoče se razburljivo gledališko delovanje me je puščalo živeti le zdaj-šnosti, a preteklost z ljubljenimi osebami je izginila čedalje bolj v ozadje. Vse mi je bilo novo, kar zasipali so me s pozornostjo in povabili. Ves utrujen sem vsak večer legel k počitku, da sem na templju, ki sa ga je začela graditi moja častihlepnost, drugega jutra dalje neumorno delal. Zapeljivost se mi je približevala in bil sem preslab, da bi se jj bil uprl. (štoki) skoro za polovico večjo hranilno vrednost kakor razne slame razen prosene, ki je izmed vseh najboljša. Turščične storže so včasih drobili, parili s slanim kropom in po-kladali živini. Dopisnik »Kmetovalec« piše, da je spričo stiske za krmo dal v svinjski kotel Alfa samo polovico repe, sladkorne pese in korenja, na vrh pa vrečo storžev in vse skupaj paril. Položil je živini kar cele storže in pravi, da se je živina trgala zanje. Tudi kobili jih je dal in jih je pojedla. Podlasica je koristna živalca, ker uničuje poljske miši, pa tudi podgane. V Prekmurju hvalijo podlasico kot edinega sovražnika, ki preganja poljske miši. 1 S 1 GORNJI GRAD. (Smrtna kosa). Pred dnevi je umrl v visoki starosti 81 let, v Štajn-grobu pri Gornjem gradu ugleden posestnik g. Matjaž Ivan Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo poleg sorodnikov in znancev obilo njegovih prijateljev. Čeprav je bil zelo varčen, je vedno rad podpiral siromake. Mož je bil dober gospodar in naobražen, ker je vedno rad prebiral knjige in časopise, zlasti napredne. Ko je bil še zdrav, je rad posečal sokol-ske prireditve. Sveti naj mu večna luč, ugledni rodbini pa naše iskreno sožalje! GORNJI GRAD. Na Svečnico je naš mladi sokolski orkester pokazal občinstvu, kako se je izuril v razmerno kratkem času pod spretnim vodstvom g. Tajnika Miloša. Nastopil je s prav težkimi skladbami, katere je izvedel odlično in bil deležen obilne pohvale. Koncert je v vsake moziru prav dobro uspel. Na pustno nedeljo priredi Sokol v domu svojo običajno maškerado. MALA NEDELJA. Sokolska četa Mala Nedelja uprizori na pustno nedeljo 23. t. m. ob 15. v svojem domu veseloigro »Dva para se ženita«. Vabljeni k obilni udeležbi. METLIKA. (Smrtna kosa.) Pred dnevi je umrl v starosti 90 let najstarejši meščan Metlike g. Martin Volk. Pred 60 leti je bil najboljši čevljar za metliško gospodo. Imeli so ga vsi radi, ker je bil trezen mož in vedno deloven. Po rodu je bil iz Novega mesta. Bil je zvest bralec »Domovine«, ki jo je vSak teden vso prečital. Le od decembra dalje, ko je zaradi bolezni moral v posteljo, ni mogel več Imel sem za ljubezen, kar je bila le nečimrnost. Mrežo, ki se je pletla okoli mene, sem opazil šele, ko sem bil že ujet vanjo. Če bi mi bil stal ob strani prijatelj z nasvetom in pomočjo, bi bil s pogumno odločitvijo raztrgal vezi. A bil sem neizkušen in bil postal žrtev svoje zaupljivosti, če ne bi bilo o pravem času dobrohotno naključje odvrnilo od mene najhujšega. Zdaj gledam z grozo v prepad, ki je grozil požreti me, in se zahvaljujem Bogu, da nisem padel vanj. Kot neizkušen mladenič sem šel v svet, kot dozorel mož stojim zdaj pred vami in vas prosim, da me ne zavrnete. Vaše in Gretino odpuščanje mi bo na daljnem samotnem življenjskem potu dajalo pogum za nadaljnje delo!« »Če vas je kratka šola trpljenja in razočaranja okrepila, vaš pogum ojeklenila, sta lahko usodi le hvaležni,« je rekla mala žena in sočutno pogledala čednega mladega moža. »Odpuščam vam vse hudo, ki je prišlo nad naju, toda vaša prava sodnica, gospod Stern, sedi tamle!« Umetnik je stopil h Gretici, v katere očeh so se svetlikale solze. Z naraščajočo pozornostjo je sledila Robertovim besedam. Sočutje se je zbudilo v njej in pripravljena je bila, odpustiti mu vse. Proseče je stegnil Robert roko prcrti dekletu in vsa srečna se je vrgla na prsi vrnivšega se, ki ga ni bila niti za trenutek nehala ljubiti. Nobeno oko ni ostalo suho v tem trenutku. Celo zmerom vedremu študentu se je strkljala solza po licu. Zveza med obema mladima srcema je bila na novo sklenjena, toda tokrat čvrsto, nerazvezljivo. Robertova ljubezen je bila očiščena z izkušnjo in njegovo blesteče se oko, ki je zrlo v ljubljeno bitje, je govorilo o nje prvi čisti, neizmerni sreči. brati. Blag spomin vrlemu možu, njegovim svojcem naše sožalje! SV. BARBARA V HALOZAH. Naša sokolska četa uprizori na pustno nedeljo 23. t. m. po daljšem odmoru veseloigro v treh dejanjih »Vozel«. Ker je čisti dobiček namenjen za šolsko kuhinjo siromašne dece, vabimo na polnoštevilno udeležbo lepe igrice. — Pred kratkim je bila tukaj ustanovljena gospodarska nabavljalna zadruga. Zdaj že nameščajo prodajalno v prostorih bivše farne cerkvice sv. Katarine, kar je zbudilo veliko ogorčenje med našim vernim ljudstvom. Zadnje čase so se našli neki ljudje, ki so začeli begati vinogradnike, češ da galice ne bo dobiti. To pa seveda ni res, ker galice bo dovolj. Bilo bi treba vsakogar, ki širi takšne neresnične vesti, prijaviti oblastvom. VOJNIK. Sokol je uprizoril v nedeljo 16. t. m. Petrovičevo veseloigro »Ploho« Igra je bila zelo dobro pripravljena. Bratu Gorenšku k njegovi prvi režiji iskreno čestitamo. Vse vloge so bile prav dobro podane. Ploha se je ves čas igre prav posrečeno vlivala na posamezne igralce, a levji delež je odnesel brat Roje, ki je igral Stojana Mariča in v vseh treh dejanjih imenitno zabaval občinstvo. Prav posrečena sta bila tudi brata Gorenšek in Jožep, prvi v vlogi tasta Mariča, a drugi v vlogi Nikole Joviča. Tudi ženske vloge so bile prav dobro odigrane. Sestra Trstenja-kova se je v vlogi Stane lepo uveljavila. Istotako sestra Stantfjeva v vlogi Mare. Obe tašči, Ozebkova in Bobkova sta zbujali salve smeha, a tudi sestra Mariničeva v vlogi ciganke ni zaostajala. Z uprizoritvijo omenjene igre je vojniški Sokol ponovno dokazal, da ne spi, kakor se je to že nekajkrat slišalo. Tudi telovadba se redno vrši v vseh oddelkih. Pri moških telovadcih je zabeležiti celo zelo lep porast telovadečih. Vrše se pridno priprave za udeležbo na sokolskem zletu v Beogradu in pri svečanosith, ki se bodo vršile ob prilik; nastopa vladanja našega visokega starešine Nj. Vel. kralja Petra II. Listnica uredništva Bohinjska Srednja vas. Vaša srečka ni zadeta. Morata se ujemati številka in serija, Adrijanci. Kje si lahko nabavite, za vas sadna drevesca, povprašajte v kakšni bližnji podružnici Sadjarskega in vrtnarskega dru-ščtva ali katerega izmed gg. učiteljev, ki se v večji meri bavijo s sadjarstvom. Drevesnic je v okolici Maribora in po Štajerskem več. Robert Stern je bil potem dvorni gledališki igralec v neki nemški rezidenci, v tistem mestu, v katerem je deloval tudi njegov prijatelj Hans Lassendorf kot zdravnik. Med sodnimi počitnicami ni več obiskoval starajoči se pravni svetnik s soprogo prijaznega Ilme-naua, temveč sina in snaho. Robertova sestra Helena je vzela za moža doktorja Lassendor-fa. Mala gospa Siebertova je bila v pomoč svoji hčerki pri gospodinjstvu, zlasti kadar sta prišla na obisk s svojima soprogama pravni svetnik in doktor Bothner. stari družinski prijatelj. Malvina Tautenbergova je obupala nad zgrešenim življenjem in se je nekega dne zastrupila. Stari pustolovec, ki jo je bil zavedel na krivo pot, pa je izginil neznano kam. Nihče ni ničesar več slišal o njem. KONEC PREVELIKA HVALEŽNOST Boštjan: »Če mi posodiš tisoč dinarjev, bom ostal tvoj večni dolžnik Aleš: »Saj prav tega se bojim « NE ZNA ZADETI V Žabjo vas pride cirkus. Pri predstavi je na programu napeta točka: Lepo mlado dekle se postavi k steni, njen tovariš pa meče nože v steno tik ob dekletu. Prvi nož leti tik nad glavo zmerai se smehljaioče deklice, pa se zabode v leseno steno. Drugi nož se zapiči tik njene desnice, tretji pa tik levice. Občinstva je strah, a dekle se zmerom smehlja, dai se zaniči četrti nož tik njenega desnega ušesa v les. Tedaj se iz vrst gledalcev zasliši glas: »No, že spet je ni zadel!« Italijansko-grško bojišče v Naš zemljevid prikazuje Albanijo z njenimi sosedami Jugoslavijo in Grčijo. Debela črta prikazuje položaj italijanske fronte, kakršna je bila sredi tega meseca. Pikčasta črta na grškem ozemlju prikazuje približno mejo, do kamor so vdrli Italijani v svoji prvi ofenzivi proti Grkom, takoj po začetku sovražnosti. Kakor znano so se začele vojne sovražnosti med Grčijo in Italijo, ki je bila že davno prej zasedla Albanijo, lani 28. oktobra. V nekaj dneh so Italijani prišli že precej globoko na grško ozemlje (glej zemljevid), vendar so se Grki hitro znašli in že 3. novembra je poročalo uradno grško vojno poročilo, da jim je uspelo ustaviti nadaljno sovražnikovo prodiranje. Odtlej je grška moč vse bolj naraščala. Pomoč so dobili Grki tudi od Angležev, ki so jim prišli pomagat največ z letali, pa tudi po morju so jim pripeljali mnogo težkega orožja in municije. Sijajno opremljeni in or- ganizirani grški vojski, ki jo je vodil prav za prav nedavno umrli ministrski predsednik general Metaksas, pa ni uspelo le zadržati italijansko napredovanje, temveč je sama prešla v ofenzivo in v nekaj dneh prestavila fronto v vsej dolžini na albanska tla. Pravkar so na mestu, ki ga na zemljevidu označuje debela črta. Najhujši boji se bijejo za mesto Tepeleni, ki ga imajo Grki že skoraj povsem obkoljenega; posebno višinske postojanke na okoliških visokih hribih so v njihovih rokah. Italijani pa mesto z vsemi silami branijo, ker se zavedajo, da bi padec Tepelenija pomenil tudi skorajšnji padec Valone, najvažnejšega albanskega obmorskega pristanišča. Tako se že nekaj časa fronta tod bistveno ni spremenila, čeprav so nedavno poizkušali Italijani izboljšati svoje položaje z veliko ofenzivo. Takoj za njo pa so pričeli Grki z velikim napadom vzdolž vse fronte, vendar do zdaj večjih uspehov še niso dosegli. Ženski vestnik Za kuhinjo Iz enotne moke se dado napraviti tudi palačinke. Seveda niso take palačinke prav odlične, vendar so čisto okusne. Od palačinka se terja, da je tanka, a iz enotne moke moraš napraviti malo debelejšo. Da boš tudi z marmelado varčevala, ker varčevanje terjajo zdajšnji hudi časi, potresi vsako palačinko le s sladkorjem in jo pokapaj z limo-novim sokom. Ocvirkovka iz enotne moke. Napravi testo iz enega kilograma enotne moke (lahko dodaš nekaj bele moke), treh kuhanih in pre-tlačenih krompirjev, vzhajanega kvasa in soli. Ko je testo kipnilo (vzhajalo), ga raz-vleci za prst debelo, pomaži z vročimi ocvirki, katerim si primešala žlico smetane, pobrane z zavrelega in ohlajenega mleka. Potresi še, če hočeš, z majhno kol5čino sladkorja, zavij in deni v pomazano pekačo. Pusti, da ocvirkovka kipne (vzhaja), kar traja do tri četrt ure, nato pa peci eno uro v precej vroči pečici. Kunec (domači zajec) v papriki. Očiščenega kunca zreži na koščke, malo nasoli, stolci na drobno malo paprike, potresi z njo kunca, deni nanj štiri žlice vina in prav toliko vod« (ah pa juhe) in pokrito duši. Ko je meso mehko zarumeni na sirovem maslu žlico drobtin, jih daj zraven, ponev preplakni z majhno količino juhe, vlij v kožico in pusti, da še nekoliko prevre. Tako daj domačega zajca z omako na mizo. Juha s suhimi gobami in krompirjem. Skuhaj kakšnih pet na drobne koščke zrezanih krompirjev v poltretjem litru slane vode. Prideni lorberjev list, malo na drobno zre-zanega peteršilja, česna in timeza. Nato deni v kožico dve žlici masti in dve žlici moke. Ko je rumeno, dodaj drobno zrezane čebule, in ko se čebula zarumeni, primerno količino poparjenih suhih gob, ki si jih po poparje-nju sesekljala in ožela. Mešaj, da se malo osuši, prilij malo kisa in dodaj prej kuhani krompir z vodo vred. Premešaj dobro, prideni nekaj kisle smetane in popra ter pusti, da vre. dokler ni kuhano. Juha je prilično gosta. Če pa imaš žemlje, ki so zdaj redkost, skuhaj juho bolj čisto in jo kuhano vlij na spražene žemlje. Da bo juha bolj čista, vzemi le tri krompirje in dodaj nekaj manj gob. Praktični nasveti Dober nadomestek za kavo je tudi žgana turščica. Zdaj tudi nimamo preveč ječmena, katerega mnoge gospodinje znajo same pre-žgati za kavo. Kakor beremo v listih, se da prav dobro uporabiti namesto ječmena turščica. Kava iz prežgane turščice je okusna in sladka, da jo je treba le malo sladkati. Ker nima kofeina, je enako kakor ječmenova prav zdrava tudi za otroke. Zdaj se nabirajo kolmeževe korenine. Proti koncu februarja je čas nabirania kolmeževih korenin. Kolinež rase ob rekah, potokih in stoječih vodah. Kolmeževe korenine se raz-režejo na krajše kose, olupijo in posušijo na zmerno topli peči.. Kolmežev čaj (na en liter vode 10 do 15 gramov v prah zmletih kolmeževih korenin) je dober za želodec, da laže prebavljaš. Žene tudi na vodo, zato ga zlasti pijejo vodenični ljudje. Enako stara gnojne rane umijemo z bolj gosto kolmeževo vodo, nato pa posujemo rano s kolmeževim prahom. Preprosta obleka je najlepša. Dobijo se ženske, ki mislijo, da je elegantno, če se oblačijo v kričeče načičkane obleke in v klobučke, zverižene na vse načine in okrašena z vsemi mogočimi rečmi. Zraven pa mislijo, da je fino, če imajo na prstih polno prstanov in v ušesih kakšne smešne uhane. Naj povemo tem ženskam tole skrivnost: Moškim tako oblačenje ni všeč. Moški smatrajo za lepo, če je ženska oblečna čednoe, vendar preposto in ne prav kričavo, brez nepotrebna navlake. Klobuček mora biti ličen, a ne smešne oblike. Za moški okus je ženska elegantna, če se oblači tako, da se vidita ličnost in preprostost združena v eno. A D I O LiubUana od 23. februarja do 2. marca. Nedelja, 23. februarja: 8.00: Jutrni pozdrav. 8.15: Operni trio. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve (Jobst: Slovenska maša za mešani zbor in orgle). 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček) 10.00: Hrvatske pesmi (plošče). 10.15: Radijski salonski orkester (vodi Novšak). 11.00: Valčki in polke (plošče). 11.45: Koroške pesmi v harmonizaciji Luke Kramolca bo pel sekstet »Javornik«. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Bodimo dobre volje (Duet Jožek in Ježek in radijski orkester). 17.00: Veselo popoldne: Gorenjski trio (samospevi Ahačiča), vmes plošče. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Slovenska ura: Arnošt Adamič: Blaž Kocen ob 120 letnici rojstva. Ziv-Ijenjepisna zvočna igra (člani radijske igralske družine). 20.30: Godba 40. p. p. triglavskega 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek, 24. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Neka] poskočnih (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Nacionalni spored (radijski orkester). 14.00: Poročila, objave. 17.30: Šramel »Škrjanček«. 18.10: Duševno zarav-Etvo (dr. Anton Brecelj). 18.30: Plošče. 18.40: Vsakoleten razvoj prirode, II, del (prof. Moder). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura: Zagreb govori. 19.40: Plošče. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Pridržano za prenos. 22.00: Napovedi, poročila. Torek, 25. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.30: Poročila, objava 13.00: Napovedi. 13.02: Slovenski napevi in radijski orkester). 14.00: Napovedi, poročila. 14.15: Šolska ura: Pojdimo po naših vaseh (Julija Čučeva). 17.30: Za oddih: dueti harmonik (brata Goloba), vmes godbe na pihala (plošče). 18.40: Notranje zmede v Rusiji v začetku XVII. stoletja (Fran Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura: Pesem slovenske Matice med Jugoslove-ni (predaval bo Karel Mahkota in pel zbor Glasbene Matice). 19.40: Plošče. 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). 20.00: Včasih je luštho b'lo, zdaj pa ni več tako ... Vesela revija vsakdanjih mask. Izvajali bodo člani radijske igralske družine in sodelovala Jožek in Ježek (vmes nekaj plošč). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Olga Pertotova bo pela v španščini plesne pesmi ob spremljevanju klavirja Sreda, 26. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. It.05: Napovedi, poročila. 7,15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Iz češke orkestralne glasbe (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Godalni kvartet (Marin, Burger, Ivančič, Comelli). 14,00: Napovedi, poročila. 17.30: Preludiji in melodije (plošče). 18.00: Mladinska ura: a) Peš na morje (Volta), b) Dijaška oddaja: 1. Breški študentje, 2. Dijakova nedelja (dr. Vilko Fajdi-ga). 18.40: Razlika med značaji (dr. Stanko Gogala). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja. 19.55: Plošče. 20.00: Ura Dvoržakovih komornih skladb (prof. Jan Šlais — violina, prof. Čenda Šedl-bauer — violončelo, prof. Janko Ravnik — klavir). Uvodno predavanje (dr. Dragotin Cvetko). 21.00: Balalajke (plošče). 21.15: Pevski koncert Corrie Koopman-Eerensove (kon-traalt) ob spremljevanju klavirja (prof. Marjan Lipovšek). 22.00: Napovedi, poročila. Četrtek, 27. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. T.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Nekaj solistične lahke glasbe (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski salonski orkester (vodi Petrič). 14.00: Napovedi, poročila. 17.30: pisan spored (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura: Beograd govori. 19.40: Plošče. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Koncert zbora Glasbene Matice in Slovenskega vokal- nega kvinteta, vmes predavanje o pevskem zboru Glasbene Matice do konca svetovne vojne (Mahkota). 21.00: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. Petek, 28. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: Kramljanje z mladino (Miroslav Zor). 12.00: Iz slovenskih logov in gajev (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Slovan na dan (koncert radijskega orkestra). 14.00: Napovedi, poročila. 14.10: Tuj-skoprametna poročila: Pokljuka in Komna, ponosni planinski postojanki. 17.30: Salonski kvartet. 18.10: Sodobne skrbi in omejitve v gospodinjstvu (Marinčeva Angela). 18.30: Plošče. 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Dodekane2 in Ciper (dr. Roman Savnik). 19.40: Plošče 19.50: Narodnovzgojni moment v gorah (Jordan). 20.00: Vsakemu nekaj (plošče). 20.30: Koncert (Pavla Lovšetova in radijski orkester; dirigent Šijanec). 22.00: Napovedi, poročila. Sobota, 1. marca: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. 14.00: Poročila, objave. 17.00: Otroška ura: Nastop »Pavli-hovega odra« (prenos iz velikega studia). 17.30: Slike iz prirode (plošče). 17.50: Pregled sporeda. 18.40: Pasivna obramba in zaščita (sestra Marija Pokornova). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Beseda k prazniku. 19.40: Ko- Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu rošci pojo (plošče). 20.00: O zunanji politiki (dr Alojzij Kuhar). 20.30: »Na straži hrvaški«. Potopisen in narodopisen večer. Napisal Davorin Petančič. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. čaroben sad, ki hlepita človek in žival po njem Na Malajskem otočju dozori trikrat na leto plod, ki mu pravijo domačini durio. Po vonju spominja durio na česen in star sir. Evropec, lri prvič uživa ta plod, si navadno zatisne nos. Kmalu se pa navadi njegovega čudnega okusa in potem ga ne more več pogrešati Fo Malajci, ki se hranijo izključno s temi plodovi. Pa tudi mnogi Evropci se jim ne morejo več odreči. Najzanimivejše je, da tudi nekatere živali ne morejo živeti brez teh plodov, tako sloni. V živalskih vrtovih nekaterih velikih malajskih mest so ugotovili, da tudi tigri zelo radi jedo durio in da postanejo sčasoma zagrizeni rastlinojedci. Strokovnjaki dele drevesa, ki rode ta sad, v petnajst vrst, toda samo dve ali tri vrste dajejo sadove, ki človeka in žival tako skriv- nostno privežejo nase. Zrel plod je velik kakor otroška glava in zelo bodičast. Semena so velika kakor naš kostanj Malajci jedo te plodove po večini sirove. Znajo pa iz njih pripravljati tudi zelo okusna in redilna jedila in so celo nrepričani o tem, da imajo ti plodovi pomlajevalni učinek če namreč uživa človek te plodove, ostanejo njegovi živci v prijetna napetosti. Po mnenju Evropcev je to najboljši oled, kar jih daje vroča zemlja. Zato so se našli v zadnjih letih podjetni ljudje, ki so skušali te plodove izvažati v ameriške in evropske države. Zaenkrat pa večjega uspeha niso dosegli, kajti ti plodovi izgube med vožnjo ne samo okus, temveč tudi vse lastnosti, zaradi katerih so v svoii domovini tako priljubljeni. Zaljubljena zgodba dolarske miliionarke in šoSeria Časi zaljubljenih grajskih gospodičen in ognjevitih vitezov so že davno minili. Toda kljub temu prinaša vsakdanje življenje še zmerom zgodbe, ki so polne tako zvane romantike. Celo v Ameriki, kjer je svet trezen, se lahko primeri kaj takega. Pred tedni je bilo ameriško časopisje polno vesti o ljubezenski pustolovščini 18-letne Natalije Carrove, edinke bogatega Newvorčana, Mlada Natalija je poleg bogastva še telesno mikavna, zato ni čudno, da so se za njo pehali številni snubci. Dekle pa se ni moglo ogreti za nikogar. Neprestano je tožila, da se v družbi strahotno dolgočasi. Oblegal jo je sicer cel roj oboževalcev, toda vsakogar, ki jo je zaprosil za roko, je ponosno odbila. Naposled pa je počil ledeni oklep, ki je oklepal njeno srce: lepa Natalija se je zaljubila, in sicer v čisto navadnega šoferja Valterja Stranforda Nekega dne ji je namreč zunaj na cesti odpovedal motor pri avtomobilu. Zaman se je trudila, da bi ga spet naravnala. Priskočil ji je na pomoč neki šofer in ji pomagal iz zadrege. Spoznala je v njem vedrega človeka, ki je v trenutku omrežil njeno srce. Mladi mož je bil preprost, spodoben človek ki ni pri tem razvajeni milijonarki prav nič dvoril, temveč je govoril z njo kakor enak z enakim. Natalijin oče bankir Carr seveda ni bil navdušen, ko mu je edinka zaupala svojo srčno skrivnost Se tisti trenutek je sklenil, da iz te moke ne bo kruha. Valteriu Stran-fordu je poslal večjo vsoto denarja in sodil, da je s tem zadeva končana Natalijo pa je poslal, ko je bil izvedel, da se še vedno sestaja s šoferjem, k daljnim sorodnikom Mož pa očitno ni računal z vztrajnostjo svojega otroka Čez nekaj dni je dobil od hčere brzojavko, v kateri mu je postavila pogoj: »Če mi v sedmih dneh ne daš svojega očetovskega blagoslova, pojdem takoj v samostan, kajti brez ljubljenega Valterja je svet zame nrazen« Oče na ta ultimat, ki ga ni smatra! za resnega, ni odgovoril. Toda koliko je bilo po sedmih dneh njegovo presenečenje, ko jo zvedel, da je Natalija res stopila v samostan. Vse nujne očetove brzojavke niso ničesar zalegle. Moral se je sprijazniti s šoferjem, ki ga zaljubljena mladenka ni hotela zapustiti. STRAN 12 DOMOVINA it. 8 X Malta ni majhen otck. O Malti, ki je t anglešk-' oblasti in jo italijanska letala pogosto napadajo, si mnogi mislijo, da je majhen otok Sredozemskega morja. Temu pa ni tako. Malteško otočje ima površino 323 kvadratnih kilometrov, od tega odpade 248 kvadratnih kilometrov na južni, glavni otok Malto, 18 na srednji, skoro neobljudeni otok Comino, 57 pa na severni otok Gozzo. Površina Malte je v glavnem okrog 250 m visoka skalna ravan, ki pada proti jugu in jugo-zapadu strmo proti morju. Na tej strani so številni zalivi. Angleži so v času svojega gospostva nad Malto storili vse, da so jo spremenili v nezavzetno trdnjavo. Zlasti so pospešili to delo v zadnjih letih, ko so se začeli Italijani oglašati s svojimi pravicami do Malte. Zgradili so dolge vrste podzemskih, betonskih utrdb in garnizijo so povečali. Mnogo milijonov je šlo za ta dela. Ne samo zoper napada z morja, temveč tudi zoper napada iz zraka je otok silno zavarovan. X Zelo stroge kazni v Rumuniji. Po vesti iz Bukarešte se po novih predpisih v Rumuniji kaznujejo s smrtno kaznijo vsi, ki se kakorkoli pregrešijo proti javni varnosti in koristim države, zlasti tisti, ki skrivajo orožje, jemljejo po vojašnicah strelivo, pripravljajo napad na člane vlade, oficirje in uradnike, zasedajo javna poslopja, poškodujejo javne naprave ali utajijo nad milijon lejev državnega denarja. Prepovedane so vsa združenja, ki niso ustanovljena s posebnim dovoljenjem novih oblastev. O vseh teh prestopkih sodijo vojaška sodišča. X Koliko vojaštva ima Nemčija. Angleški dnevnik »Manchester Guardian« piše, da ima Nemčija zdaj kakih 210 divizij po 20.000 mož, z dopolnilnimi četami vsega skupaj blizu pet milijonov vojakov in do 14 oklepnih divizij. Od te vojaške sile je kakih 20 divizij v Holandiji, do 80 divizij v Franciji, kakih šest divizij na Norveškem, štiri na Danskem, vzdolž sovjetske meje 60 divizij, 20 v Av-striij in na Češkem, v Rumuniji kakih 10, v Italiji morda dve. 60 najboljših divizij je prjpravljeno za vdor v Anglijo. X Debeli možje so dobri piloti. Znano je, da je rimski vojskovodja in cesar Julij Cezar ukazal, da morajo biti vsi ljudje, zlasti vojaki v njegovi najbližji okolici debeluhi. Cesar je bil prepričan, da debeli ljudje ponoči mirno spijo, medtem ko vitki in suhi možje ponoči neprestano kujejo zarote. Kaže, da se potem ravna tudi angleški letalski minister Kingsley Wood, ki so mu posebno všeč debeli piloti in pa debelo strežno osebje na letalih. Drži se menda mnenja strokovnjakov, ki trdijo, da so debeluhi najboljši piloti za dalne polete. Ti ljudje namreč jedo z zadovoljstvom ter nekako laže prenašajo napore in mraz. t X Grška podmornica potopila italijanski prevozni parnik. Grško mornariško ministrstvo poroča, da je grška podmornica »Pa-panikolis« 29. januarja ponoči pred pristaniščem Brindisijem potopila 10.000 tonski italijanski prevozni parnik, poln vojaštva in orožja. X Mravlje si gradijo vodnjake. Argentinski učenjak Marino Blanes se je bavil z vprašanjem od kod si mravlje v suhem letnem času dobivajo vodo. Naključje mu je pomagalo. Blanes si je dal kopati vodnjak. Pri tem je odkril komaj za prst debel rov, ki je držal poševno 20 m globoko do talne vode. V tem rovu je bilo vse polno mravelj. Znanstvenik je odkril tudi vhod v ta rov in sicer pod nekim mravljiščem. X Nemčija je zasegla dansko vojno brodov-Je. Švedski dnevnik »Dagens Nyheter« poroča, da so nemška oblastva zasegla danske tor-pedne rušilce in danske podmornice., čeprav ge bilo ob zasedbi Danske izrecno zagotovljeno, da ostane Danska gospodar svojega vojnega in trgovinskega brodovja. X Največje židovsko mesto na svetu je New York. Tri petine vseh Židov na svetu Živijo zdaj v Evropi. Samo Židov prebivajo-tih med Baltskim in Črnim morjem, je 8 milijonov. V Evropi je bilo leta 1937 vseh Židov 10,270.000 ali dobrih 60 odstotkov vseh Židov na svetu, v Ameriki 5,110.000, ali 30 odstotkov. v Aziji 939.000 ah poldrugi odstotek. v Afriki 666.000 ali skoro štiri odstotke in v Avstraliji 30.000 ali 0.2 odstotka. Zanimivo je, da se je v zadnih desetletjih mnogo židov za stalno preselilo v Ameriko. V Zedinjenih državah je zdaj 4,500.000 židov. V New Yor-ku samem jih je 2,500.000. To Je torej največje židovsko mesto na svetu. MALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov i iitraml ostanejo strogo tajni. DOLGOROČNO POSOJILO dajemo članom varčevalcem vseh slojev, državnim in samoupravnim uslužbencem in posestnikom za kupnjo zemljišča, zidavo hiš. Ugodni pogoji. Informacije daje pooblaščeni bančni zastopnik, Rajčeva ul. 1, vrata 1, Maribor. Priložite znamke din 3.— 65 300 DIN TEDENSKO lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem. Pošljite znamko za odgovor. Josip Batič, Ljubljana 7. KUPIM MLIN na vodni pogon. Ponudbe s točnim opisom mlina in ceno na Kočevar, mlin in žaga Metlika. POZOR MIZARJI! Furnirje panel in šperplošče v veliki izbiri poceni pri OBNOVA«, F. Novak, Maribor, Jurčičeva ul. 6. SAMO Din 63719 Po ceni in dobra zapestna ura Proof, lepo kromirano ohišje s člmi številkami in kazalci . Din 63796 Ista z anker kolesjem na kamne s sekundnim kazalcem . . Din 63710 Ista s prima anker kolesjem kamnov s sekundnim kazalcem Din Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine Shock svetle* 98.— tekoč« 185.— na IS 260.— prost«. H. SUTTNER, Ljubljana b Lastna protokolirana tovarna ar » ftvid. JABLUS — JABOLČNIH Kaj je JABLUS? »Jablus« je edina snov, iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hruškovec brez vsakega pravega sadj ev-ca. Je sestavljen po navodilih raj. g. dr. I. Vošnjaka in se tako tudi izdeluje. S poštnino stane 50 lit. 48.50, 100 lit. 79.50, 150 lit. 117.50 in 300 lit. 217 dinarjev. — Dobili smo že čez 1000 pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo »Jablus«, Podčetrtek. UČENCA ZA KLJUČAVNIČARSKO, mehaniško ali mizarsko obrt daje boljša kmečka obitelj z dežele. Javijo naj se samo boljši obrtniki, ki bi potrebovali takega učenca, na naslov: Josip Knezoci, p. Križovljan Cestica pri Ormožu. Navedejo naj se pogoji sprejema. 53 MOSTOVA ESENCA „MOSTINM 2 našo umetno esenco Mostln si lahko vsakdo z najhnlml stroški pripravi Izborno, obstojno In zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 25.—, po pošti din 45.—, 2 steklenici po pošti din 75.—, S steklenice po poŠti din 100.— Preizkusen redilnl prašek REDIN ZA PRASI6B _ Pri malih prašičkih po. »pešuje »REDIN« prašek »I H ti "I* hitro rast, krepi kosti ln jih varuje raznih bolezni. t^PVlMVm Večji prašiči pa se Cu. ' • 0 9 dovito hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19.— din, 8 zav. po pošU 35.— din. 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redln« ln »Mostln« se dobi samo S gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slove, nije drogerija RANO, Ljubljana, Židovska ni. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ollca 84. Na deželi pa zahtevajte Redln tn Mostln pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnina. Kaj Vas čaka Kakšna bode Vaša starost, služba, zdravje, Izboljšanje eksistenc« s pomočjo graiologlje. — Grafolo-gija Vam odkrije vse Vaše napaka karakterja, dobre lastnosti, spoznali boste Vaše prijatelje, zafarbt-neže, sovražnike. Vašo usodo, po slovanje, dolžnosti, špekulacije, loterijsko spekullranje, ljubezen, zakonsko življenje. Vse to dobite popolnoma bre»-plačno ako kupite najnovejšo knjigo »Naš život 1 okultne tajne«. — Knjiga je zelo velikega pomena za Vaše življenje. Pošljite še danes rojstne podatke ln vsa važnejša vprašanja, katera Vas zanimajo za Vaše bodoče življenje, ter din 30 za knjigo na moj natančen naslov. F. T. KARMAH, ŽALEC. — Denar s. pošlje T naprej na čekovni račun 17455. Broširana knjiga: din tO.— Vezana knjiga: din 15.— NAJLEPŠE CTIV0! Ravijon: Zgodbe brez groze Klabund: p/0ff - RaSPUtlH Raoljent £ff,a VO|7ia Thompson: 5fvIfO Rudarska balada ZALOŽBA ..CESTA" LJUBLJANA KNAFUEVA ULICA 5