CELJE. 5. OKTOBRA 1972 — RTE VILKA 4« — LETO XXVT — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Na povabilo komiteja ob- 5inske konference ZKS Celje 5ta priišla v panedeljek na ivodnevni obisk v Celje Mit- ja Ribičič, član predsedstva SFRJ in olaji predsedstva SKJ ter Marko Bule, član predsedstva SFRJ. V pone- deljek sta iiTiela najprej raz- govor z razširjenim politič-' nim aktivom celjske občine o aktualnih vprašanjih delova- nja ZK in o ekonomski situ- aciji v Jug-oslaviji. Po razgo- voru pa jih je v Aeru po- zdravil Gojmir Melik in jih seznanil z rezultati poslova- nja, goste pa je posebej za- oionalo, kako se Aero uve- ljavlja na 2sunanjem tržišču. Popoldne sta visoka gosta od- šla v Cinkarno in se pogo- varjala z vodstvom tovarne, oato pa še z organizacijo ZK. Izredno zanimiv zaključek prvega dela obis.ii je bil v Slovenskem ljudskem gleda- lii^ču. Bojan šah, upravniik SLG Celje, je najprej ra^člo- !iil dosedanji razvoj jledali- Iča In obenem poudaril, da celjsko gledališče izraža tisto temeljno ljudskost, ki mu bo še bolj pomagala z.^raditi mostove do občinsi-va. Prav tako so udeleženci razgovora pohvalili prizadevanje gleda- liške politike, ki svoje hrame na široko odpira gospodarst- vu, z novimi zanimivimi abon- maji, s kvalitetno m privlač- no programsko zasnovo pa hoče spodbuditi še več želja delOTOega človeka po kultur- ni tvornosti. Celjsko gledali- šče je oba gosta še seznanilo z nekaterimi notranjimi te- žavami, pa tudi z neustrez- nim odnosom ljubljanskega radia do celjskih igralcev in z dosedanjimi neizrazitimi od- nosi z Ijubljansiko Dramo. V torek sta Mitja Ribičič in Marko Bulo sodelovala na posvetu o problemih obrti. Posvet je v okviru V. sejma obrti sklicalo poslovno zdru- ženje Formator. Ogledala sta si obe razstavi in sejem, po- poldne pa sta imela še raz- govor z vodstvom zdravilišča Dobrna o zidravilišketn turi- zmu. Kaj velja zapisati ob tem pomembnem obisku? V vseh razgovorih, zlasti, če je bila v ospredju gospo- darska problematika, so bile v ospredju tele zahteve: po- trebno je več gospodarskega in tehnološkega povezovanja, okrepiti je treba raziskovalno In razjvojno delo v delovnih organizacijah, kajti znanstve- no tehnološka revolucija mo- ra odmevati tudi v ustvarjal- nem zanosu naših razvojnih služb, več prostora je treba dati smelosti v razširjanju proizvodnje in novih vlaganj, pri vsem tem pa okrepiti de- lo samoupravnih organov In vlogo ZK. Ne samo za izkuš- nje Celja — je bila pomemb- na ugotovitev, da se sloven- sko gospodarstvo premalo povezuje s tretjim svetom. Da je premalo prodorno, preveč majhno, razdrobljeno, samozadovoljno. Ali ni to do- bra napotnica za sedanja raz- mišljanja o potrebnositi raz- ličnih integracijskih proce- sov? In še ena novost Je bdla v tem obisku. Neposre- den razgovor, pa čeprav še morda premalo živahen, s cinkamišikimd komunisti, je dokazal, da naš politični tre- nutek zahteva vse več stikov med našimi vodilnimi delavci in bazo. J. V. Marko Bule in Mitja Ribičič na razgovoru z razširjenim političnim aktivom celjske občine. Oba gosta je pozdravil Stane Seničar, sekretar občinske konference ZKS Celje. Od 25. septembra do 2. oktobra je potekal teden boja proti kajenju. Zal je šel mimo javnosti precej tiho. Vse premalo je bilo storjenega, da bi celotna akcija doživela večjo družbeno pozornost. Ste morda kdaj pomislili na to, koliko pokadi povprečen kadilec na leto? Kupček cigaret na sliki je le del, ki ga potroši ne preveč strasten kadilec. Dobro škatlico na dan, pa smo kar pri 500 škatlicah na leto. Ne računajoč na zdravje, ki ga pri tem zapravljamo, je vredno takole za skoraj dve, srednje dragi moški obleki.'Pa še to! V trafiki z ne preveč velikim prometom prodajo na mesec kar za 40 milijonov dinarjev tobačnih izdelkov. Na žalost, toda še se bo kadilo ... (Foto: Berni Strmčnik) Velenje 8. OKTOBRA PRAZNIK v spomin na prvi partizan- ski napad na mesto Šoštanj v noči od 7. na 8. oktober 1941. leta praznujejo prebival- ci velenjske občine osmi ok- tobet kot svoj borbeni praz- nik. Letošnje praznovanje ne bo izzvenelo samo v obujanju tradicij narodnoosvobodilnega boja, marveč prav tako v oce- ni dosedanjih uspehov na go-' spodarskem in družbenem po- dročju in ne nazadnje v do- govoru o isjpolnjevanju pri- hodnjih nalog. Bližnje praznovanje pa bo dobilo še en ponosni pečat. Gre za rezultate, ki so jih dosegli s sprejemom krajev- nega samoprispevka m zato za rezultate, ki so jih uspeli zabeležiti v razmeroma krat- kem času. »Naš da«, geslo s katerim so izvedli referen- dum o samoprispevku, je ge- slo tudi leto-šnjega praznoija- nja. Z njim so začeli uresm- čevati tudi znano akcijo, v kateri zlasti mesto pomaga pri reševanju perečih komu- nalnih in drugih problemov obrobnih predelov občine. Prve priredite^' in proslave v počastitev občinskega praz- nika so že za njimi, glavne in osrednje pa bodo te dni. Tako bodo danes ob desetih dopoldne odprli novo tovarno za proizvodnjo strešnikov v Selu pri šaleku, jutri bo množična manifestacija mla- dine velenjske občine na Ti- to\'em trgu v Velenju, v so- boto bodo izročdli namenu izvozni vpadnik velenjskega rudnika lignita v Pesju, zve- čer pa bo še slavnostna ot- voritve tretje faze šoštanjske termoelektrarne. Na praznični dan, v nede- ljo, 8. oktobra, bo najprej komemoracija gri^ spomeiuiku desetih talcev v Šoštanju, glavna proslava pa ho v Lo- kovicl pri Šoštanju, kjer bodo med drugim podelili Kajuho- ve nagrade ter sprejele do- micil nad tretjim bataljonom VDV brigade. Na praznični dan, v nede- ljo, 8. oktobra, bo najprej komemoracija pri spomeniku desetih talcev v Šoštanju, glavna proslava pa bo v Lo- kovici pri Šoštanju, kjer bo- do med drugim podelili Ka- juhove nagrade ter sprejeli domicdl nad ti^etjim bataljo- nom VDV brigade. Slavnostni spored pa s tem ni zaključen. V njem je več športnih tekmovanj in sre- čanj športnih delsivcev, ter zbor delovnih ljudi velenjske občme, v soboto, 7. oktobra ob enajstih dopoldne na trgu Svobode v Šoštanju itd. - MB Z urednikove mize Novost je tu. Začenjmno z nagradno igro Spoznajmo se. če ne bo kaj jamo, nam pUite. Vaša naloga je res lahka — če boste na sliki spoznali osebo, jo obkrožite in nam izrezano fotografijo s kuponom pošljite. Seveda pa momte napisati, koga označena ose- ba predstavlja. Vse ostalo prepustite nam. Presenečeni boste! De- narne nagrade, hranilne knjižice bo darovala Ljubljanska banka. Mestna hranilnica v Celju, Torej, danes začnemo! Kako pa z romanom Bele tulpike? Smo se dobro odločili? Občanom na Otoku v Celju danes pošiljamo še drugič iVT. Va- bimo vas, da postanete naši naročniki, če tednika ne boste vrnili, bomo seveda zadovoljni, saj bo to pomenilo, da ste postali naš red- ni bralec in naročnik. In kaj ne poza^^te danes prebrati? Kako je s komunalnimi ce- nami in kozjanskimi cestami, kaj je z obrtjo v Laškem in s šol. stvom v Celju, z integracijo Iskra-EMO, s šentjurskim zdravstvom in Bele tulpike, pa reportaža Odkotalila se je glava, nagradna križan- ka ... pa še marsikaj. Prijetno branje! VAŠ UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK St. 40 — 5. oktober 19^. Letni plan previsoko v šentjurski razpravi o po- slovanju delovnih organizacij v prvi polovici tega leta je eden bistvenih podatkov ta, da se je v drugem tromesečju zelo zmanjšala nelikvidnost, ki je v prvem predstavljala še veliko težavo. Na zmanj- šanje nelikvidnosti je zelo vplivala tovarna Alpos. Veli- ko pove dejstvo, predvsem o boljši prodaji šentjurskih iz- delkov, da so se zaloge glede Tla lansko leto zmanjšale za 34 odstotkov. Najuspešnejši je bil Alpos, ki je v pol leta ustvaril S78 milijonov SD, medtem ko so v Bohorju zaradi spreminja- nja proizvodnje in uvajanja nove furnirnice zabeležili ob- čuten padec. Glede na osebni standard Sentjurčanov je razveseljiv podatek o gibanju osebnih dohodkov, saj so se ti pove- čali za več kot 30 odstotkov in se tako zelo — prvič — približali slovenskeinu pov- prečju. Edino, kar moti to veselo dejstvo, pa je ugoto- vitev, da so se osebni dohod- ki povečali nesorazmerno s produktivnostjo. Po osmih mesecih poslova- nja je jasno, da fizični obseg proizvodnje ne bo mogel do- seči plana. Ta je predvideval povečanje za 22 odstotkov gle. de na preteklo leto, trenutno pa je povečanje doseženo le s šestimi odstotki. Tako je že sedaj jasno, da ietni plan ni mogoče doseči. Kje so vzroki? Najhuje so pod pla- nom v lesni industriji Bo- hor. Tako je bilo do nedav- nega tudi v tovarni lahke obutve TOLO, vendar je di- rektor RUDOLF SALEJ na zadnji seji občinske skupšči- ne povedal odbornikom, da so plan že dosegli in da ra- čunajo tudi na manjšo pre- koračitev. Tudi Alpos je po- večal proizvodnjo, manj kot prejšnje leto, vendar je gle- de na izredno povečanje lani tudi to izreden uspeh. Se najugodnejše podatke kaže izvoz. Bohor je izvozil za milijon 380.000 dolarjev, kar je za 14 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Alpos za 111.000 dolarjev, pr- vič pa se je s 7.000 dolarji vključil v izvoz tudi TOLO. V občini Šentjur beležijo tu- di precejšnje povečanje števi- la zaposlenih. V zadnjih me- secih so delovne organizacije zaposlovale predvsem, ženske, tako, da te že predstavljajo 46 odstotkov vseh zaposle- nih. Tako je v občini Šentjur zaposlenih že močno preko 1.700 ljudi. M. SSNIČAR ŠMARJE Prekratek proračun Dosedanje gibanje prora- čunskih stroškov in dohod- kov, kaže, da bo šmarska ob- čina ob koncu leta defecdtar- na. Redni diohodki naj bi v teivjak, direktor Ceštrega po- jetja, in Franjo Kočar, sek- etar podjetja. Sekretarja po- Ijetja je izključila organizaci- ji ZK Cestno podjetje, pri jključitvi direktorja pa se B polovica komunistov odlo- ila za izključitev, polovica a proti njej, tako da je bd- ektorja izključil iz ZK ko- nite občinske konference KS Celje. Razlogi sja izklju- itev so znani — neurejeni sa- nouprannnd odnosi, zloraba odstvenega položaja, materi- ilno okoriščanje, delovanje orej, ki je nasprotovalo po- itiki ZK in njenim prizade- vanjem, da vodilni delavci- ilani ZK v tržmh razmerah )oslujejo socialistično, samo- upravTjo in skladno z interni- mi samoupravnimi akti. Ob teh iaključdtvah je bilo popolnoma dakai:'ano, da ZK ne prikriva lastnih slabosti. Da ne priznava poslovnih mi- selnosti, ki zanika samoupra- vne odnose. Da ne bo zami- žala v primerih, ko bo moč poslovnega odločanja osredo- točena le na ozek krog vodil- nih delavcev, ki bodo sčaso- ma čedalje bolj izgubljali ko- mpas samoupravne in socia- listične naravnosti, kot je ne- kdo razmišljal v razpravi. Da se bo ZK uprla pretirani darilni širokogrudnosti oziro- ma taki reprezentanci, ki se bo neverjetno oddaljevala od naravne, primerne novoletne ali kake druge pozornosti po- slovnih partnerjev. Celjska ZK torej odločno posega v pojave, ki maličijo naše družbene odrose. Prav gotovo je to dobra pobuda tiidi vsem tistim komunistom^ v Celju in v Sloveniji, ki omahljivo spremljajo tako ra- vnanje v njihovih sredinah in raje prepuščajo stvarem nor- malen tek... Poleg teh širše zasnovaroih razmišljanj pa primer Cest- no podjetje kar poziva k mo- čni idejni akciji. K razmiš- ljanju in k iskanju odgovo- rov. To, da je potrebno v Cest- nem podjetju seznaniti vse zaposlerie z idejnim poroči- lom o ugotovljenih dejstvih, da je treba zaščititi vse člane ZK, ki so prizadeto in odgo- vorno razpravljali o vseh po- javih v delovni organizacii, da je potrebno urediti delo ZK in učvrstiti notranje zra- hljane odnose, pa zagotoviti nadaljno rast podjetja, je po- vsem razumljivo. In pri ures- ničevanju teh nalog čaka ve- lika odgovornost komite ob- činske konference ZKS in po- litično vodstvo celjske obči- ne. Vendar pa to ra vse. Na tej skiuiMii seji je bilo predla- jo biti reprezentančni strošJd. Nekdo je menil, da je danes vsakemu tistemu direktorju gano, naj se v Celju (pa ne le tu) ZK dogovori, kakšni sme- težko, ki je član ZK, saj os- tali niso tako hudo p>od oče- som družberje kritike. Dalje. Kako drugače bi lahko razre- šili nesamoupravne ix>jave in razne zlorabe, če bd interne kontrole v podjetjih boljSe delale in če bi znotraj ZK za- gotovili stalno kritično raa- pravo o razmerah v vsaki delovni sredini. Kaj storiti, če polovico člarjov organizaci- ZK? Kako presekati razvoj spoznati idejnih razsežnosti nepravilnega ravnanja članov ZK? Kako presektai razvoj nekake čudne miselrjosti v razmišljanjih vodilnih delav- cev, ko ne znajo več ločiti družbeno od osebnega in se to iza-aža tudi takrat, ka gre za odločanje o namenskih sredstvih družbenega podje- tja za družbene potrebe (šol- stvo, varstvo itd.), pa direk- tor suvereno odloči v takem tonu — jaz ne bom dal in podobno ... Huido napačno bi bilo, če bi primer Cestnega podjetja ob- ravnavaM zgolj zaradi senza- cdonalistične zanimivosti ali morda zaradi škodoželjnosti, ker gre p>ač tudi za posamez- nike. Bolj prav bo, tudi za konitoretno prakso v delu na- ših delovnih organizacij, če bo v osipredju pozornosti ne- ko ravnanje, neko poslovanje in vedentje, ki ga ZK prepre- čuje in obsoja in ki ga mora preprečevati in obsoditi vsa- ka partijska sredina. J. Vollan4. JAVNEMU DELAVCU Spoštovani tovariš Kari Jug, predsednik sveta za teles- no kulturo pri SOB Celje Minule olimpijske igre so i>okazale, da Jugoslo- vani kljub nekaterim me- daljam v športu vedno bolj capljamo za ostalimi, tudi za takimi državami, ki so bile še nedavno po športnih rezuCtatih precej za nami. Kvalitetnih je v naši državi le nekaj šport- nih panog, pa še te sodijo v okvir iger z žogo. To pomeni, da ravno v osnov- nih športnih panogah — splošni telesni vzgoji, pla- vanju, smučanju in atleti- ki ne dosegamo rezulta- tov, ki bd jih po vsej lo- giki že zaradi naravnih dispozicij naših Jjudd lah- ko dosegali. Ce se omejimo zgolj na CJelje z okolico, moramo pravzaprav priti do podob- nih zaključkov. Kvalitetnih športnih panog, razen ne- katerih izjem, ki pa so kvalitetne zgolj v jugoslo- vanskem merilu, nimamo. Včasih smo imeU nekaj odličnih atletov, ki so po- segali po lovorikah tudi na tujih stadionih. Imeli smo že pred vojno in še ne-, kaj časa po njej odlične telovadce — diržavne re- prezentante. Tudi med smučarji je imelo Celje dr- žavne repreaentante. Ver- jetno bd še lahko našteli nekaj dosežkov celjskega kvalitetnega športa. Danes jih je vedno manj in tudi nič kaj ne kaže, da bi se razmere izboljšale. Za vse to morajo nekje biti vzro- ki. Telesnovzgojne organi- zacije so se že navadile, da se za vse težave, ki jih imajo, izgovarjajo bolj ali maiij na pomanjkanje fi- nančnih sredstev. Ne mo- remo verjeti, da je lahko to glavni vzrok. Vi ste predsednik sveta za telesno kulturo pri skupščini občine Celje in pedagoški svetovalec za telesno kulturo. Kot dol- goletnemu športnemu de- lavcu in funkcionarju vam je problematika športa v Celju dobro poznana. Pro- simo, da nam pojasnite, fcje so vzroki aa dokaj skromno kvalitetno stanje naš^a, zlasti celjskega športa ter kaj mislite o (Klnosih »množičnost — kvalitetni šport« gledano seveda predvsem z aspek- ta predsednika sveta za telesno vzgojo. V imenu redakcije EDVARD GORŠIC Voda za Šentjur z odločitvijo celjske občinske skupščine, da se lahko Šentjur z bližnjo okolico priključi na celjski mestni vodo- fod, so se odprle možnosti rešitve problema z oskrbo vode tudi na šmarskem območju. Obenem pa je dala celjska občina dober zgled konjiški. Raziunljivo je, da so Celjani najprej izrekli bojazen, 5eš, še pri nas je premalo vode, p>osebno v sušnih mesecih, pa bi jo dajali drugam. No, izkazalo se je, da ni problem f vodnih virih, temveč v vodnem omrežju, ki ga primanj- nije. S priključitvijo Šentjurja z okolico na celjski mestni podovod bi bili rešeni vodni problemi ravno ogroženih kra- jev, ker bodo ob glavnem vodu zgrajeni priključki za tista laselja, skozi katera bo vodovod potekal. Tako so zdaj celjski odborniki na zadnji skupščini »dprli« ventile in voda bo stekla tudi na Kozjanskem, saj 1)0 Šentjur na osnovi realizacije vodnega priključka na celj- ski mestni vodovod sprostil svoje vodne kapacitete tudi na toarsko-kozjansko območje. dm ZVEZNI LIMIT SE NAS NE TIČE Na seji predsedstva med- občinskega sveta sindikata družbenih služb so nedavno razpravljali tudi o limitu, ki ga je zvezna vlada predpisa- la, da dovoljuje povišanje splošne in skupne p>orabe za 14 odstotkov. Ugotovili so, da ta predpis za Slovenijo nima moči učin- kovanja, ker je Slovenija sprejela družbena dogovora in podpisane samoupravne sporaaume, ki so edini doku- ment, ki se ga je treba pridr- žavati. Kvaliteta - ne samo zavoljo leta Medobčinski svet sindi- kata družbenih dejavnosti je na nedavni seji pred- sedstva v Celju razprav- ljal o predstoječih občnih zborih sindikalnih organi- zacij. Soglasno z najpo- membnejšimi političnimi nalogami v naši družbi naj bi na teh zborih pou- darili predvsem nujnost nadaljnjega utrjevanja sa- moupravljanja, zlasti še v državni upravi in pravo- sodnih ustanovah, ki sta v tem pogledu v poseb- nem položaju. Na zborih naj bi ocenili uresničeva- nje družbenega dogovora in samoupravnega spora- zuma, pri tem pa izposta- vili moralno-etična načela dela. V tem spletu riaj bi ovrednotili iz zaupanja izvirajočo odgovornost, delovno disciplino, red in kvaliteto dela. Le-to ne samo zaradi tega, ker je to leto leto kvalitete, mar- več zato, ker je treba v okviru samoupravnega sporazuma čim firej priti do meril o tem, da bo imela postavka kolikem tu- di svoj zakaj in kako. Na zborih naj bi posve- tili pozornost tudi obsod- bi raznih ekscesov, kot so podkupovanje, korupcija, sprejemanje daril in po- dobnega, kar ni tuje tudi o družbenih službah. Kar zadeva samouprav- ne sporazume so na seji predsedstva medobčinske- ga sveta tudi zahtevali, da šest delovnih skupin, ki dela v Sloveniji na do- polnjevanju sporazumov, določi čim krajši rok za opravila, ki so jim nalo- žena. Predlagali so tudi, da bi naj »sindikahii mi nimum« 1.000 dinarjev ne bil v skupnem osebnem dohodku delovnih organi- zacij podvržen obdavčitvi. In nazadnje; predlagali so, da bi prispevek za druž- beno prehrano v bodoče znašal 60 dinarjev in ne več le 50 dinarjev meseč- io. J. Kr. KOZJANSKE CESTE KOD IN KAM? Na dnevni seji predstavni- kov šestUi kozjanskih občin v Laškem, na kateri so sode- lovali še predstavniki sloven- skega cestnega sklada. Cestne- ga p>odjetja iz Celja, obeh po- dročnih medobčinskih svetov ZK in predstavnik Zavoda za napredek gospodarstva iz Ce- lja so po štiriumi razpravi sprejeli naslednji sklep: . 0 da ostane v osnovi ve- ljaven dogovor o vrstnem re- du izgradnje, oziroma moder- nizacije cest na Kozjanskem iz leta 1970 (sevniški dogo- vor), z določeno modifikaci- jo; 9 da ostane na prvem me- stu obsoteljska cesta od Me- st inj a do Bizeljskega, ki je v gradnji. Da drugo mesto ob- drži potez Šentjur, Planina, Sevnica, ki je tudi že v iz- gradnji. Tretja bi prišla na vrsto cesta Rimske Toplice, Jurklošter, Marof, Dežno. Če- trta (to je modificiran pred- log) bi bila cesta Senovo, Podsreda, Kozje, Lesično z najustreznejšim priključkom na cesto Planina—Šentjur. Peta bi bila na vrsti cesta Podsreda, Bistrica, meja SRH ter cesta Lesično—Lupnjek s priključkom na obsoteljsko cesto. Rečeno je bilo, da bi čim prej odlprli Kozje z ma- kadamsko izvedbo ixrek Pod- srede v Obsotelje. % Nadaljnja sklep je bil, da se bodo vse občine borile za tak načrt, če je izvedljiv do leta 1980, če ne, bi o vrst- nem redu morali ponovno razpravljati. Tako glasi suho, faktograf- sko poročilo o nedavnem se- stanku v Laškem. Toda že del Slavka o štiriurnem razprav- ljanju daje slutiti, da do takšnega sklep>a niso prišli zlahka. In res ne. Samo to, da so na seji pretresali kar štiri različne predloge, je zgovo- ren. Bil je predlog, ki so ga udeleženci dobili ob vabilu. Na seji je magister Vinko Prelog podal svoj strokovni predlog kot izdelovalec pro- jekta razvoja Kozjanskega, med p>otekom seje so se vra- čali k i>rvobitnem dogovoru v Sevnici iz leta 1970, na seji sami pa skušali najti soglas- je o četrtem, ki je maloprej zapisan. Razumljivo je, da se zlasti predstavndki šmarske občine niso mogli sprijazniti z vrst- nim redom, sklenjenim v Sev- nici leta 1970, čeprav so tudd takrat sodelovali. Njihov na- črt gospodarskega razvijanja Kozjega zahaja v hude težave. Toda tudi vsi ostali niso bili brez nespodbitnih dokazil o potrebnosti svojega deleža, oziroma deleža njihovih občin v izgradnji kozjanskega cest- nega križa. Treba je poudari- ti, da ni bilo udeleženca na sestanku, ki bi ne razumel težav in stiske soseda, toda težko bi kdo odstopil od svojih zahtev. Udisležba predstavnika re- publiškega cestnega sklada ni bila optimistična, zlasti ko je govoril še o drugih nerazvitih območjih Slovenije in opozar- jal na realnost. Ob vsem tem je sestanek izgledal kot omiz- je v revni hiši, kjer je pred kopico lačnih le skromno po- krito dno sklede, jedcem pa je dano na voljo: zmenite se, kdo bi bil rad sit?! Hudo je namreč napredka in razvoja lačnih brzdati v meje realiz- ma, soglasja in solidarnosti.- Neštetokrat smo namreč re- kli, da je postalo samouprav. Ijanje pri nas mogoče šele s trenutkom, ko smo tudi imeli s čim upravljati. Težko pa je biti samoupravrio solidaren ob skopih sredstvih in '/ideti hkrati strm vzpon v drugih območjih, zlasti še, ker je vendar jasno, da je vse sku- paj posledica dolgoletnega za- postavljanja nekaterih naj- manj razvitih območij v naši ožji domovini, torej tudi in predvsem Kozjanskega. In še nekaj! Ko zadnje ča- se p>oslušamo razprave o mi- nulem delu, vse pogosteje sli- šimo besede: ne glejmo na- zaj, potegnimo črto in se do- govorimo za bodoče. Nerazvi- ti za takšno miselnost ne mo- rejo -biti zagreti, kajti njihov prispevek v preteklosti ni sa- mo delo na robu životarjenja, ni samo odliv delovne sile v razvitejše centre, je tudi ve- lik prispevek v oboroženem boju za našo samoupra^i/no socialistično stvarnost. JURE KRASOVEC Obrtniki govorijo VELENJSKA SREČANJA 'avla Topolšek Tudi velenjska občina je 'ista, ki ugotavlja močno za- ''stajanje terciarne panoge gospodarstva za splošnim raz- 'ojem. To velja kar za vse "^ene veje: za turizem, go- ^instvo in zilasti še za obrt. '4 vprašanja so deloma izsto- ^ tudi v kratkih razgovo- '''^ s tremi obrtniki oziroma '*^rinimi delavci v Velenju. J^etudi piše ob vratih obrt- * delavnice za izdelovanje ^'^tičnOi izdelkov Marije ^'^j »vstop nezaposlemm f^Povedan«, sem vstopil. stroju, ki je nenehno ob- ^'^0'Val majhne stekleničke, * stala Pavla Topolšek. '*^la imamo dovolj, sicer delamo le po naročilu Jaj^k. V glavnem so to ve- tovarne. Zanje delamo Pleničke, škatle in drugo. 4nton Matuša Ker smo začetniki v tej pro- izvodnji osebni dohodek ni visok, sčasoma se bo gotovo popravil...« Krojač Anton Matuša bolj kot drugi občuti bolečo stran velenjskega obrtništva. »V delavnici sem sam, pomaga- ta mi le dve vajenki. Dela imam dovolj. Za mesec do dva ne sprejemam več naro- čil. Delo je naporno in če bi bil v delvnici le po osem ur na dan, bi zaslužil bore malo, za kislo vodo. Sicer p>a mi- slim, da si obrt zasluži večjo in konkretno pomoč. Tu mi- slim zlasti na ugodnosti, da bi prišli pod primernimi po- goji do novih delavnic, loka- lov in ne nazadnje do stano- vanj. Naj še povem, da lju- bim svoje delo in bi ga ne izg^J-bil rad. !Wajda Kotnik V ekspres kemični čistilnici Zdravka Kotnika sem našei njegovo soprogo, Majdo. »Menim, da je delavnic naSe vrste v Velenju dovolj, slast) Se, ker bo v kratkem tudi Šoštanj dobil svojo. Doslej so Soštanjčand prihajali v Ve- lenje, zdaj bodo nosili bržko- ne Kar k svojemu čistilcu. Naša delavnica ima naziv eKspres, ne ker delo opravi- mo v zares kratkem času, Ce je treba tudi v poldrugi url. Takšna usluga pa je diražja od navadne le za dva dinarja. Kar se tiče drugih obrtnih delavnic bi rekla, da je pre- malo čevljarskih in šiviljskih; z občinsko davčno upravo smo na dobrih nogah in se pomenimo, če naletimo na težave in podobno.« M. Božič 4. stran NOVI TEDNIK Št. 40 — 5. oktober 197^ OBRT JE IN NI! TAK JE PRIBLIŽNO POVZETEK RAZGOVORA S PETROM HRASTELJEM MLAJŠIM, MIZARSKIM MOJSTROM IZ LAŠKEGA Peter Hrastelj,. 37 letni mi- zarski mojster iz Laškega, sin Petra Hrasti j a, upokojenega mizarskega mojstra, gd svo- jega očeta ni pjodedoval le mizarske delavnice, ljubezni do petja, marveč tudi širok, sproščen, gromoglasen smeh. V njegovi pisarni visi galeri- ja diplom, priznanj. Le ena pripada mlajšemu, vse ostale so očetove. »Imam še čas, da očetovim prislužim še zbirko svojih«, je med smehom reagiral na moj sprehod z očmi i>o ste- nah. Potlej je razgovor ste- kel kot po maslu, brez zatika- nja, brez okolišanja. NOVI TEDNIK: Kako dol- go je, odkar ste za očetom prevzeli obrt? PETER HRASTELJ: Štiri leta. Prevzel sem leta 1968, ko je bil oče upokojen. Bil je med prvimi upokojenci med zasebn-imi obrtniki na celj- skem območju. NOVI TEDNIK: Edino pri- znanje, ki visi na steni in pri- pada vam, je za sodelovanje na obrtnem sejmu. Sodeluje- te tudi letos? PETER HRASTELJ: Ne. Naročnikom se tako mudi, da noben ni hotel pristali, da bi kaik naš izdelek lahko raz- stavili na sejmu. Sicer pa me letios tudi povabili niso k so- delovanju. Toda kot rečeno, samo za sejem bi tudi ne utegnili delati pMDsebej. NOVI TEDNIK: Pred krat- kim ste v Laškem pri občin- ski konferenci SZDL ustano- vili sekcijo zasebnih obrtni- kov, vi pa ste njen prvi predsednik. Torej morate ve- deti, kakšen je položaj za- sebne obrti v občini? PETER HRASTELJ: ■ Tak je, kot povsod drugje. Rak rana zasebne obrti je pro- metni davek, ki ga zasebniki plačujejo v višini 12.5 % do 21,5 %, ki ga pa obrt v druž- benem sektorju ne plačuje. To je razlog, da uslužnostn« obrti malone ni več, da obrt- niki težijo za proizvodnjo v serijah, da proizvajajo le novo, da obrtnikov, ki bi de- lali male usluge, popravljali spdoh ni. V Laškem je na primer en sam čevljar, en sam upokojeni sedlar. NOVI TEDNIK: In vendar te usluge nekako dobijo. Ka- ko? PETER HRASTELJ: Nekaj uslug opravljajo ljudje s po- (x>ldansko obrtjo, tudi teh je malo, ker skoraj vsi »popol- danci« proizvajajo novo. To- rej šušmarji. Sam sem bil presenečen nad ugotovitvijo, ki jo je nekdo povedal na se- ji naše sekcije, da od Brežic do Zagorja, od Radeč do La- škega na enega kovača, toda konji so vsi podkovani. Ve- ste, nič nimam proti temu, PETER HRASTELJ če kdo priložnostno dela. Imamo obrtniki, hvalabogu, dovolj dela. Ni md pa vseeno, plačujem davek, ki ga šuš- marji ne. Njihovi računi so enaki kot naši, občina pa od njih nima prepotrebnih do- hodkov za obče potrebe. NOVI TEDNIK: Kaj so- dite o davčni politiki? PETER HRASTELJ: V zad- njem času so v celjski regija vskladili davčno politiko. Za- to ni selitev iz občine v ob- čino. Izjema so še prevozni- ki. Vemo recimo, da prevoz- nik, ki izključno vozi pivo za laško pivovarno, je občan v laški občini, toda obrtnik v brežiškem seznamu, kjer imajo na stotiiine prevozni- kov, ki plačujejo nerealen pavšal. NOVI TEDNIK: Mislite, da zasebna obrt le ima določeno perspektivo? PETER HRASTELJ: Nisem prepričan. Ce ne bo še več razumevanja za nas, razume- vanja, da se moramo tuda mi tehnološko razviti, bo težko. Tako pa nas s strani oblasti obiskujejo le inšpek- torji, nihče pa, ki bi vprašal po naših težavah, načrtih, težnjah. Nič rc^natega nam ne kaž^e niti glede kadrov. Poglej. Letos se ni ponudil prav noben mladinec za va- jenca, iščem pomočnike, nu- dim 2.200 dinarjev temeljne plače, 20.000 dinarjev goto- vinskega kredita, poleg ob- veznega zavarovanja in do- pusta še-, tri proste sobote, poravnam potne stroške, dnevnic»3. Toda ali misUte, da se je kdo javil na časo- pisni og^as? Za vajence plačam internat v času šola- nja, v času, ko dela, posebne nagrade. Toda prošenj ni. NOVI TEDNIK: Kaj pa pe- sem? Vas sodelovanje v celj- skem komornem zboru obre- menjuje? PETER HRASTELJ: Res je, čas mi jemlje. Toda to je moja rekreacija. To je del mojega življenja. Vidite, za razliko od očeta sem že tako prikrajšan, on je poleg tega še lovec. Jaz bi toliko že ne zmogel več. NOVI TEDNIK: Imate kak- šno misel, po kateri vas ni- sem vpraševal? PETER HRASTELJ: Vesel sem pobude SZDL, da se bo- mo obrtniki, zasebniki na sploh, pod njenim okriljem lahko tudi po politični plati borili za primemo vrednote- nje našega položaja v druž- bi. Mislim pa, da bomo ko- ristni tudi družbi 2 našimi predlogi in stališči o števil- nih vprašanjih, ki se nanaša- jo na področje obrti. JURE KRAŠOVEC Srednješo/stva rešitev dveh vprašanj Na zadnji seji je celjska občinska skupščina med osta- lim razpravljala tudi o regio- nalnem razvoju srednjega in višjega šolstva v Celju. Raz- prava ni prva, saj je razen ugotovitev v zadnjih letih, da kapacitete v srednjem šolstvu bistveno zaostajajo za potre- bami gospodarstva in poveča- nim interesom vedno večjega števila učencev, ki so končali osnovno šolo, da nadaljujejo šolanje, o tem vprašanju raz- pravljala tudi v okviru spre- jemanja srednjeročnega načr- ta. Novo je to, da se je na pobudo sveta osmih občin uveljavilo spoznanje, da so šole v Celju regionalnega po- mena in da je potrebno razvoj šol načrtovati z vidika intere- sa celotne regije. Obravnavani načrt regionalnega razvoja zato ne vnaša bistveno novih predlogov kar zadeva razvoj srednjih šol v Celju, ampak zagotavlja le večjo vsklajenost pri nadaljnji izgradnji v re- giji tako glede števila učnih mest, kakor tudi glede vrst šol. 2e razprava v ostalih ob- činskih skupščinah regije, ki so ta načrt že potrdile, kakor tudi razprava na zadnji seji celjske občinske skupščine pa je pokazala, da bo pri reali. zaciji načrtovanih izgradenj verjetno prišlo do nekateril sprememb. Naj danes omeni, mo samo eno, ki je F>ogoje. na z dodelitvijo dotacije, kj jo je izvršni svet Slovenije namenil za izgradnjo srednjii šol. To dotacijo, ki predstav Ija 30 "/o potrebnih sredstev sta dobili v Celju dve šoli; Šolski center za blagovni pro met in Kovinarski in metato škl poklicni center v štorah. Ob tem se je oblikoval m predlog, da se namesto dozi. dave prizidka pri šolskem centru za blagovni promet gradi nova šola, dosedanje po slopje pa prepusti gostinski šoli, ki sedaj deluje v p>opol. noma neprimernih pogojih. S tem ne bi le bolj racionalno rešili vprašanje razpoložljiva ga prosiora ob sedanjem m tru, ampak bi tudi gostmstn relativno ceneje, zlasti pa hi. tre je prišlo do primernih po gojev za usposabljanje svo jega kadra. Čeprav bo potreb no še dokončno urediti vpra- šanje potrebnih dodatnih & nančnih sredstev in ustrezne ga projekta, je občinski skupščina takšno spremem^j: podprla in osvojila. Z njo pa se strinjajo tudi gostin- ske delovne organizacije, fc so že izrazile pripravljencs; prispevati del potrebrii manjkajočih sredstev. Priča kujemo torej lahko, da bo Ije že v prihodnjem letu re šilo dvoje aktualnih vprašal' s področja srednjega šolstvi MITJA Pl?.^, Za konjiški občinski praznik v okviru praznovanja konjiškega, občinskega praznika, ki bo 12. oktobra, bodo naslednje prireditve: Ob 8. do 15. oktobra mcddruštvena športna tekmovanja v šahu, namiznem te- nisu, v nogometu, košarki, streljanju in zaključek sindikalnih športnih iger. 8. oktobra ob IG. uri otvoritev obnovljene knjižnice in razstava knjig v Domu kulture v Zrečah. 8. oktobra ob 15. uri Matiček se ženi — gostovanje slovenskega narodnega gle- dališča iz Maribora v Domu kulture v Zrečah. 10. oktobra ob 19, uri velika gasilska vaja v Zrečah. 11. oktobra ob 18. uri otvoritev razstave slikarskih del akademskega slikarja Lajčija Pandurja v osnoimi šoli Dušana Jereba v Slovenskih Koniicah. 12. oktobra ob 8. uri slavnostna seja skupščine in družbeno političnih organi- zacij občine, združena s kulturnim programom v Domu kulture v Zrečah. 12. oktobra ob 11- uri veliko javno zborovanja in podelitev praporja partizanski enoti občine Slovenske Konjice v Zrečah. Na zborovanju bo govoril general major Andrej Cetinski-Lev. 13. oktobra ob 19.30. uri Raj ni razprodan — gostovanje mestnega gledališča iz Ljubljane v Domu kulture v Slovenskih Konjicah. Naši znanci PIŠE: B. Strmčnik O legitimaciji, žandarjih in še čem... GUSTELJ TEICHMEISTER Kot ekonom v vojaškem lazaretu je Gustelj pridno oskrboval partizanske eno- te še zlasti z živežem. Nekoč, kar sredi belega dne, je pred hišo naložil voz moke in jo mimo vseh straž zapeljaJ v Bre- ze nad Laškim, tu pa iz- ločil sodavičarju Stakov- niku, ki je že poskrbel, da je prišla v prave roke. Za Zasavski odred so žen- ske v Lokave odnašale ži- vež kar v koših. Da se je Gustelj lahko nemoteno gibal tudi po osvobojenem ozemlju, so mu seveda iz- dali posebno partizansko propustnico, da je prišel nemoteno mimo straž in zased. Glasila je tudi na njegovo ime. In Gustelj ne bi bil Gustelj, da je ne- kega dne ne bi izgubil. Ko je ugotovil^ da je nima ga je spreletel strah po vseh kosteh in vsakega žandarja, ki se je bližal hiša, je imel za tistega, ki je prišel ponj. Sreča v nesreči, niso je našli Neanci, temveč nekdo ki je vedel kaj to pomeni za Gustedjm in mu jo je po nekaj dneh vrnil. Danes je ta legitimacija v Muzeju NOB v Laž^kem. Ej, Gu- stelj, kako bi se to, s tis- tim koščkom papirja lahko čisto drugače končalo in na koncu koncev tudi te- ga zapisa verjetno ne bi bilo ... Sredi noči, bilo je leta 1944, je Gusteljna vrglo ia pKJstelje trkanje na okno in šepetajoče klicanje. Stopil je k vratom in vprašal, kdo je. »Gustelj f odpri, hudiča, Nemci so nam za petami«! Je provokacija ali resni- ca? Odpri. je. Pred vrati so stali štirje partizani, med njimi Pa^rle Maslo (brat dolgoletnega urednika na- šega časnika Toneta Mas- la), Mihelčič in še dva, katerih imen se Gustelj ne spomni več. Povedali so mu, da jih Nemci za- sledujejo že od Zagorja sem in da nimajo kam iti. »Gustelj, lovijo nas, čuješ?« »Ja, kaj ste pa drugega pričakovali, sprejem z go- dbo!« jim je odvrnil m jih spravil na pKKistrešje v Stari pošti. Tu so si iz starih posteljnih vložkov naredih bunker in se pri- tajili. Gustelj je legel. Okoli devete pa se ti priklatijo žandarji iz Zi- danega mosta. »Gustelj, bandite Imate T hiši!« reče vodja In sto- pi v hišo. »Ja, za koga me pa ima- te? Mislite, da sem idiot? Aid se vam je čisto zme- šalo? Pri belem dnevu, tu sredi Rimskih toplic? Ej- ej, tako debelega vica pa že dolgo nisem slišail«, de Gustelj, misli pa mu uiha- jajo na podstrešje .., »Previzitirali bomo!«, pravi vodja in mrko gleda Gusteljrja. »Seveda bost«, razumlji- vo, sam vam bom vse raz- kazal. Za deset litrov dam če najdete le kakšno sled, drugega tako ne mo- rete najti. »Micka« zakliče v kuhinjo, »prinesi liter vina. Tako šalo je trebjv zaliti!« žena je prinesla pijačo, Gustelj pa je nata- kal. »Sli bomo, seve, vse bomo pregledali, potem se boste pa opravičili. Mi- cka en liter še prinesi, da gfospodje ne bodo žej- ni . ^.!« Liter na liter, pa t>ese- dovanje o »banditih« in kmalu so bili žandarji »sposobni za vizitiranje«. Okajeni, kolikor se je naj- bolj daAo, so ubogljivo stopali za Gusteljnom, ki jam je razkazal celo Stanro Pošto, pa še v »špajskam- ro« jih je peljal in seveda tudi na stranišče. Le pod- strešje je ostalo neobiska- no. Zmajevali so z glava- mi, ko so odhajali in ver- jetno mislili na tistega, ki je Gusteljna prijavil, pa se je očividno zmo- til... Ko je nevarnost minila, je šel Gustelj na podstreš- je. Ker tamkaj skriti ni- so vedeli, da je sam, so ga pričakala z bombami v rokah. Oddahnili so sd. Vsi! Partizani in Gustelj. Kot že mnogokrat do- tlej in še marsikdaj kas- neje se je tudi tokrat vse srečno končalo. Vojna pa je divjala naprej .,. (Se nadaljuje) $t. 40 — 5. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 5 HITRA CESTA SE GRADI Potrebna hitra cesta, tudi na štajerskem se že dela, vesela sta mnogi ženin in nevesta, mnogim novica je to vesela. Ne bojimo se za žemljico milo, ki hitra cesta jo bo pokrila nam in celi srednji Evropi v koristi, saj p>o njej se bodo vozili milijoni- turisti. Tudi imetnik zemlje bo na zemljo pozabil, do hitre ceste bo imel veselje, saj le ta cesta v svet ga popelje. Franc Cepin, upokojenec, 2alec HUDO OD ŽEPINE DO PROSENI- ŠKEGA Ceste, ki peljejo čez Bla- govno, so v nemogočem stanju. Posebno naj še omenim odcep Zepina — Proseniško. Na njej je na- stalo že toliko lukenj, da se jih sploh ni mogoče ^eč izogibati. Nedavno so 3b rob ceste navozili gra- moz in upali smo, da se 00 stanje ceste vsaj malo izboljšalo. Vendar pa še sedaj niso razgrnili gra- moza. Prebivalci oziroma koristniki ceste se sprašu- jemo, zakaj tako. Ali od- govorni čakajo, da bo Av- toturistično podjetje uki- nilo avtobusno progo? Ali si bomo morali potniki sami popravljati cesto? Vsa ta vprašanja lahko ra- zbereš iz zaskrbljenih ob- razov voznikov in potni- samo upamo in čakamo, kov ter kolesarjev. Sedaj kdaj bodo razgrnili gra- moz. Marta Golež, Proseniško KDO IMA PRAV? Rad bi vprašal, kako to, da prodajajo v celjski sa- mopostrežni trgovini Cen- ter (in verjetno še v kate- ri) sladkor v kristalu po 1,25 din en kilogram, med- tem ko je vsepovsod dru- god cena po 3,85 oziroma 3,86 din en kilogram. Na vprašanje, zakaj taka cena, io mi odgovorili, »saj je :ena sladkorja v kristalu po 4,25 din, če vzameš manjšo količino, oziroma 1,15 din, če vzameš večjo količino!« Pojasnil sem ji, da ga kupujem drugod vedno po ceni 3,85 za en iilogram, vendar mi niso /erjeli. Kaj pravite, tovariš ure- inik, kdo ima prav? Franc Kovač, Radeče 14 Odgovor: Veste, Franc, na te zamotane cene se še naša zvezna vlada ne spo- jna, pa bi zato težko od- govoril, kdo ima prav. Upam pa, da v trgovskem podjetju Center berejo te- le vaše vrstice in bodo od- govorili. PRIJAZEN POŠTAR Februarja letos je Vin- ko Cater zasedel izpras- njeno mesto pismonoše pošte Griže. Revirje ve- lenjskega rudnika je za- menjal za prostrane vasi in zaselke sončnih pobo- čij okoli Griž. V pismono- ševo delo se je hitro vži- vel, pridobil pa si je v ne- verjetno hitrem času sim- patije vseh prebivalcev. Tako kot na fotografiji zamenja kdaj pa kdaj že- leznega konjička — mo- ped za pravega, živega. Ta ga prav tako urno ponese med naselja hiš in ga po- čaka, da opravi po hišah. Prebivalci njegovega do- stavnega območja želimo, da bi nam tudi v bodoče tako nasmejan, prijazen in uslužen poleg časopisov prinašal na dom samo le- po pošto. š. F. PRAVICA DO STANOVANJA? V podjetju delam že 12 let in tudi stanujem v sta- novanju, ki je liast podjet- ja že osean let. Sedaj bi pa rad menjal službo in me zanima, če bi potem tudi izgubil pravico do stanovanja. Zvedel sem, da imajo v nekaterih podjetjih tako urejeno, da če si zapo- slen v podjetju najmanj pet let, da lahko silužbo menjaš in se zaposliš drugje m da ti pravica do stanovanja ostane. Zanima me tudi to, ali ima občinsko sodišče pra- vico, kot je to v mojem primeru, da mi izda od- ločbo, če jaz zapustim po- djetje, da moram izpra- zniti tudi stanovanje. Tako torej izgleda, da če u podjetje nudi stano- vanje, da si potem tako- rekoč priklenjen na pod- jetje in če ti kaj ne uga- ja, moraš vseeno biti v tistem podjetju zaradi sta- novanja. Vem pa, da ima vsak občan pravico, da si izbira poklic in da si iz- Dira deto, katero mu naj- bolj ugaja, da ga z vese- ljem opravlja, da ima pravico do pisanja, do go- vora itd. To me pa resnično moti, da če si zapustil podjetje, da bi moral zapustiti tudi stanovanje, saj lastnega nimam, š. G. Slovenske Konjice Odgovor: Od internega pravilnika podjetja je od- visno, aJi z odhodom iz podjetja izgubite tudi pra- vico do stanovanja. Občin- sko sodišče je nedvomno ravnalo na osnovi določil pravilnika podjetja, prav pa je, da si ga tudi vi do- bro ogledate. VODE NI Prizadeti stanovalci ozi- roma občani Japljeve uli- ce (Polule), kakor tudi ostalih nekaj odcepnlh ulic tega naselja smo upravičeno ogorčeni nad načinom delitve vode na tem območju. že večkrat v zadnjem času so naše pipe suhe po nekaj ur dnevno, kljub temu, da je letošnje leto dovolj deževno. Prav ne razumljivo je odvzetje vode dne 28. 9. 1972, ki je trajalo od 8. ure do- poldne pa vse do 18. ure zvečer. O vsem tem pa nismo bili obveščeni, ker bi si bili ob taki priliki že v ranih urah natočiM potrebno količino vode vsaj za kuhanje. Kje je vzrok temu, ve le uprava vodovoda, kate- ri pa verjetno ni mar, kje bomo občani dobili vsaj kozarec potrebne vode. Vemo in razumljivo nam je, da se vršijo na Mariborski cesti neke re- konstrukcije, vemo pa tu- di, da smo odvisni delo- ma od vode iz Medloga ter lastnega zbiralnika na Polulah. K temu pa posebna ob- razložitev; več kot let ni bilo na Polulah pro- blema za pitno in užitno vodo. Težave so nastale v zadnjih nekaj letih, ven- dar problem ni bil tako pereč do dobrega leta na- zaj, ker je bilo kljub suš- nemu letu še vedno moč dobiti dovolj vode. Ce je na pipah odpovedala, smo se zatekli vsaj na odvišek vodne cevi na zbiralniku. ~ Dobro leto nazaj pa nam je bila, ta voda popolnoma vzeta zaradi preusmeritve vode na gornji del naselja na Polulah s pomočjo elek- tričnih črpalk. Sedaj je ugasnila zadnja kaplja vode v primeru, da je v vodnih ceveh zmanjka. Kako je to torej mogo- če, ker smo bili vsi ob- čani Japljeve ulice dne 28. 9. cel dan brez kaplji- ce vode. Medtem pa so na višjem predelu, to je nad zbiralnikom, 28.. 9. delali betonsko ploščo na veliki stavbi s tremi me- šalci, vodo pa so dobili iz vodovoda sosedne hi- še. Tako nam je torej jas- no, zakaj so bile naše pipe ves dan suhe. Zadevo smo si ogledali in ugotovili napeljavo vo- de iz sosedne hiše na stavbišče novogradnje. Zahtevamo in želimo javno pojasnilo uprave vodovoda v Celju! Prizadeti stanovalci in občani tega navedenega predela Polul v Celju. Odgovor: Ker se niste podpisali, smo iz pisma črtali vse osebne obtožbe, problem pa izpostavili. Soglašate, ali ne? KRALJ MACA- FUKS IN DRUGI MEGALOMANI Trg šentjurij pri Celju (v avstrijskih časih so ga imenovali šentjurij ob juž. ni železnici), v čigar bližini ležijo razjvaline starega gradu Rifnik, je v naši zgodovini znan p>o dveh komponistih: Benjaminu in Gustavu Ipavou, ki sta bila rojena v tem idilično ležečem kraju zelene šta- jerske. Tu je živel v zad- njih desetletjih minulega in v prvih sedaattjega sto- letja tudi jimak našega za- pisa, ki so mu Šentjurci dali ime kralj Macafuks. Bil je tipičen patološki megaloman. Imel je fiks- no idejo, da je kralj in je pričakoval kraljico, ki bo vsak čas prišla. Pripeljala bo veliko vojsko »pesjaj- narjev« in ugonobila vse njegove nasprotrdke. Te- daj bo nastopila doba nje- govega slavnega kraljeva- nja. Najprej bo odstranil svoje največje sovražnike »podrepjeke«. To so tisti, ki se norčujejo iz njega in ki zahtevajo, da bi oprav- ljal poniževalna hlapčev- ska dela. Vsi ti bodo »beg« (weg—proč). Druga, zanj manj nevarna stranka so »mjetle«. To so tisti, ki se mu posmehujejo ter ne verjamejo v njegovo bodočnost in kraljevsko slavo. Te bo sicer pustil živeti, komande pa ne bo- do imeli noben«, ampak bodo morali plesati, kakor bodo godli pesjajnarji. Njegov največji sovraž- nik je bil hišnik kmetijske šole, ki ga je nenehno dražil. Maoufiks je v divji jezi dirjal s palico za njim, hišnik pa se mu je spretno iamikal. Ta borba se je navadno odigravala na dvorišču kmetijske šo- le ali pa v prostorni in- tematski kuhinji. Kralj je bil do skrajnosti razdra- žen in če bi bil dohitel hišnika, bi ga bil s svojo okovano gorjačo zagotovo ubil. Ta pa se mu je, ka- kor španski toreador bi- ku, v zadnji desetinki se- kunde zanesljivo umaknil. Tudi ravnatelja kmetijske šole je kralj Macafuiks štel med podrepjeke, to pa zato, ker mu je nekoč rekel, naj bi kaj delal; lahko bi n.pr. zbiral fižol. To pa je billa zanj neza- slišana žalitev. On, kreilj, da bd zbiral fižol. Straho- vito je nahmlil ravnatelja s podrepjekom in mu ob- ljubil, da bo »beik«, ta- koj ko pride kraljica. Najvažnejši ,izraz iz be- sednega zaklada kralja Macafuksa »podrepjek« in »mjetla«, sem skušal pisa- ti tako, kakor jih je izgo- varjal juirsak tega zapisa, ki je govoril pristno na- rečje svojega kraljestva, šentjurij pri Celju in PLa- nina nad Sevnico sta sre- dišči obsežnega območja zahodnoštajerakega nareč- ja, kakor ga imenuje dr. Ramovš. To področje ob- sega sledeče: glavne kraje in njih bližnje okoMce: Šentjurij pri Celju, Plani- na nad Sevnico, Ponikva, Konjice. Kot nestrokov- njak naj navedem nekaj primerov iz tega slikovitega in markantnega narečja. Najlaže je bilo študirati to narečje na velikih ži- vinskih sejmih v Šentjur- ju pri Celju in v Planini. Tam si slišal takele pri- mere: A doš ail'na doš? A ga bomo an liter nu pav? A boš use sam po- žar? (požrl) Gospod je bil »gaspaud«. Nekoč sem sli- šal na p>oti s kmetijske šole proti trgu sledeče ja^ dikovanje: Naj sem vaj- dla (vedela) ko be (kaj bd). Naj blu za jaukat, naj blo za klajat (ni bilo za jokati ni bilo za kleti). Za to narečje se je prav živo Banimal tudi bivši lektor francoščine na lju- bljanski univerzi dr. Tes- niers. Zanimivo je, kako je ta Francoz: temeljito ob- vladal slovenščino, ki je ni samo perfektno govoril in poznal njena narečja, ampak je pisal celo znan- stvene razprave o filoaoš- kih vprašanjih slovenske- ga jezika. Dobro se spo- minjam, da sem brad v »DOMU IN SVETU« nje- govo razpravo o tem, ka- ko izginja v slovenščini srednji spol. Tega fran- coskega prijatelja Sloven- cev je povabil šentjurski rojak advokat dr. Dobov- šeik, naj pride v šentjurij, kjer bo lahko poslušaJl či- sto in pristno govorico tega slovenskega narečja. Ce se p>o tem kratkem jezikovnem presledku po- vrnemo zx)pet h kralju Ma- cafuksu, moramo najprej ugotoviti, da je bil ta člo- vek pristen primer bole- zenskega megalomana (sa moveličnika). Poleg botle- zenskah megalomanov pa imamo na svetu in tudi v Sloveniji še druge megalo- mane, ki njih samoveličje ne izvira iz bolndh mož- ganov, ampak poganja svo- je korenine iz različnih drugih tad. Zgodovina pozna velike megalomane, ki so pov- ziročilli človeštvu nezasli- šane strahote. Eden naj- večjih megalomanov vseh časov Džingiskan je z di- vjo silovitostjo ustanovil v XII. stoletju državo, Tti je segala od Dnjepra do Kitajske in p>okončal na svojih bojnih pohodih 5-6 milijonov ljudi, kar Je bilo za tedanje čase ogro- mno število. Džingiskan Je značilen primer megalo- mana v sikrajnem pomenu besede. Za podobnimi cilji so hlepeli tudi megaloma- nl novejšega 6asa„ M. so vsi klavrno propadli in za- pustili samo žalosten spo- mm. Tudi običajnim zločin- cem se porodi včasih že- lja, da bi se proslavili, če ne drugače, pa s pomo- čjo zločina. Iz zgodovine stare Grčije je i>osebino znano, kaiko je megailo- mansko nastrojen človek požgal svetišče boginje Pa- lade Atene v Miletu, kar so Grki smatrali za največji zločin vseh časov, časov. Poleg teh velikih in v zgodovini silaivnilh mega- lomanov pa imamo tudi v vsakem narodu zastopnike raznih samoveličnikov sko- ro v vsek poklicih in med raznimi sloji ljudstva. Tak_ samoveličnik v malem se baha na razne načine. To so navadni bahači. Lahko bi jih v smislu novodob- nega izraaosiovja tudi re- ku mdnimegalomarii. Posebna vrsta megalo- manije se rodi iz ozikosr- čnosti in zavisti. Tej ne- lepd lastnosti zapadejo ce- lo razni poklicni strokov- njaki. Zgodi se na primer: Na važnem kultumo-gos- podarskem področju zeilo delaven in zaslužen mož napiše knjigo, katere vse- bina pKJsega deloma v pa- nogo, ki sanjo ni formal- no kvalificiran. Poklicnim strokovnoakom je ta dela- vec na poti in napišejo o knjigi uničujočo oceno, češ da je tio delo po- manjkijivo in polno na- pak in vendar je znano dejstvo, da dosežejo v raz- nih strokah tudi amaterji veliko uspehov, ki dobro dopolnjujejo delo strokov- njakov. Dodaitno k tej zsgodbd o kralju Macafuksu bq^ omenjeino, da je opisani mož, ki se je običajno ve- del kot pristen bodezenski samoveličnik, včasih tudi prav i)ametno govoril. Zar to so nekateri trdili, da nI bil duševno bolan, am- pak se Je samo pretvarjal, da bi s tem vzbujM večjo zanimanije. Sioer pa je znano, da Imajo tudi du- ševno bolni ljudje občas- no svetle trenutke, ko se jim um popohiama sjbi- stri. Bodi temu kakorkoli, dejstvo je, da je bil ta mož vseskozi zanimiv, opi- sa vreden pojav. Rojen je bil v Šentvidu pri Grobelnem in se Je pisal Johan Rožanc. Sam se je namreč dosledno imenoval Johan. Umrl je leta 1946, star 69 let. Ing. Primož Simončič Ljubezenska zgodba je vedno preteklost, kajne? Lahko pa je tudi vsakdanjost, le da ta ni potem pre. pletena s patmo časa, kjer postane vse lepše in je ne- prijetno zabrisano. Pa je tudi moja zgodba včerajšnjega dne že pre- teklost, ker so pokopane sanje treh let. Danes zija va- me neizprosnost današnjega dne, ker sem iz svojega življenja črtala NJEGA. Najbrž se jesensko listje včerajšnjega večera še ni čisto pomirilo, jaz pa občutim čuden mir. Listje še obrača svoje zlatorumene barve, jih spreminja in na- stavlja soncu. Jaz se ne obračam več. Ob zlatih barvah jeseni se je zaključila najina zgod- ba. Njen začetni blesk pa se je porajal v pomladi, v tihih odsevih umetnega jezera. Takrat sem prebolevala svojo prvo ljubezen, takrat sem se počutila samo, zato mi je njegova bližina dela blagodejno. Bii je odrasel, smejal se je mojim razočaranjem, bil je moder, jaz pa neumna. Ni bilo težko pozabiti prvega razočaranja. Polne sklede veselja, ljubezni mi je prinesel, temu je dodal še toplino vsakdanjega shajanja in že sem bila očarana. Sprva sva se družila vsak dan, potem vedno manj, ker je veliko potoval, zato pa so bili najini dne- vi, tisti, ki sva jih ukradla, vsak dan daljši. Da, kradla sva ph, njegovi ženi in otroku. Ko mi je to povedal, sem samo nemo strmela vanj. Potem sem sklonila glavo, zajokala. Katero dekle pa ne živi, vsaj v sanjah, z njim, bodočim možem? Nisem si mogla pomagati. Shajala sva se še naprej, vedno redkeje, pa vendar to- liko, da sem se počutila vezano. Bil je pozoren in dobe*- z menoj. Namesto družbe, trdne opore, ki naj bi mt jo dal, me jc ovijal » nežnost, toploto ukrade- nega večera v vasi, kjer je bil ples. Da me je popeljal na ples, kot pelje fant zaročenko, mu ne bom nikoli pozabila. Ko se je iztekalo tretje leto najine ljubezni je v njeno čistost kanila prva umazana kaplja. Doštudirala sem in odšla na novo službeno mesto. Spozjiala sem druge IJMii, bili so pozorni do mene, jaz pa sem še vedno videla samo globino jezera, kjer se je najina zgodba rodila. Paleta najine ljubezni, kjer se je med čisto barvo mešalo vedno več sive in črne, je bila kmalu prepolna. Svoje ktip.ne jp pritaknil So č.n.tem reševanje vpraSanj »kako ocenjevati in napredovati«, za kar bi lahko ponovno zapisali — to je na- loga republiških organov, saj predpisov ne more pisati vsa- ka šola ali občina za sebe. Precej so govorih o samo- upravljanju v vzgoji in izo- braževanju. Problemov sub- jektivnih in objektivnih je dovolj. Eno pa je nujno. Izo- braževalna skupnost mora po- stati bolj odprta, za vzgojno delo naj vedo vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ker bo samo tako dvignila svoje delo in delo ostalih na nivo tiste diružbene potrebnosti, Ici vzgoji in izobraževanju tudi gre. Izobraževalna skupnost naj ne nastopa samo kot skupnost, ki zditižuje zapo- slene v osnovnih šolah. To je skupnost, ob kateri morajo najti svoje mesto tudi ostali, ki jih v Celju od vzgojno— varstvenih ustanov do višjih šol ni malo, je v svojem po- zdravu in razpravi dejal prof. Jože Marolt — podpredsednik občinske skupščine Celje. Skupščina Izobraževalne skupnosti je za svojega pred- sednika i2JvoIila mag. ing. Alojza Sturbaja, za predsedni- ka Izvršnega odbora pa prof. Ivana Kapša. Slovenske Konjice PRED NOVIMI NAČRTI Na enodnevnem seminarju za člane občinskega komiteja ZKS, predsednike njegovih komisij in sekretarje osnov- nih organizacij ZKS,. ki ga je pripravil komite občinske konference ZKS Slovenske Konjice v Rogaški Slatini, so v ospredje postavili glav- ne naloge članov ZK v bliž- njem jesensko-zimskem ob- dobju na raznih delovnih pod- ročjih. V uvodni oceni poliučnega stanja na območju občine je sekretar komiteja Franc Ban podal dokaj obširno analizo od gospodarstva do družbe- nih služb, sprejemanja v ZK in o delovanju članov ZKS ter osnovnih organizacij v mi- nulem obdobju. Ugotovil je razveseljivo dejstvo, da so vsa podjetja v občini letoš- nje FMDllefcje dosegla zelo do- bre uspehe in da bodo brez dvoma temu primerni tudi rezultati ob koncu koledar- skega leta. Njihova pravilna razdelitev na različne nalož- be bo ena zelo pomem.bnih političnih nalog v bližnjem obdobju, ki bo zahtevala tvor- no dejavnost članov ZK. Ti se bodo v svojih organizaci- jah morali zavzemati za večje sodelovanje med podjetji is- tih panog ter za oblikovanje ustreznih integracijskih pro- cesov. To še posebej velja po mnenju udeležencev za obrt, stanovanjsko ter komunalno dejavnost in goistinstvo. Udeleženci seminarja so se zavzeli tudi za primemo kad- rovsko poUtiko v ZK, od sprejemanja novih članov do izključevanja vseh tistih, ki v ZK iz različnih razlogov ne spadajo. Če bomo to storili, je dejal sekretar Ban, potem ni bojazni, da ne bi priteg- nili v članstvo ZKS številne mlade, pridne in prizadevne delavce, ki bi pomladili ce- lotno orgarftzacijo ter ji dali svežine in poleta. S tem v zvezi so večkrat poudarili tudi potrebo po večji enotno- sti članov ZK in opozarjali na primer v Vitanju, kjer so člani te organizacije dokaj razdvojeni. Ko so govorili o bodočih nalogah, so sklenili, da bodo na seji občinske konference ZKS, ki bo v drugi polovici oktobra, razpravljali o nadalj. njem razvoju in usmeritvi gospodarstva. V ta namen je občinski komite ZKS že ime- noval več manjših skupin, ki bodo pripravile potrebno gra- divo in predloge za predvide- ne rešitve. Na seji občinske konference ZKS, ki bo v za- četku decembra, pa bodo ob- ravnavali uresničevanje ustav, nih amandmajev v samou- pravnih^ aktih delovnih orga- nizacij.' Na seminarju so se zavzeli, da morajo komisije občinske, ga komiteja najkasneje do konca septembra izdelati svo- je delovne programe. Enaka naloga čaka tudi osnovne or- ganizacije, ko bodo za na- slednjo jesensko-zimsko sezo- no sprejeti načrti dela do sredllne oktobra, njihova vse. bina pa mora biti obvezna za vse člane ZK ne glede na to, kje delajo. V. L. turizem Prvo jesensko listje na Savinjskem nabrežju v Celju. CEUE - TURISTIČNO SREDIŠČE (Misli iz govora predsednika komiteja za turizem pri re- publiškem izvršnem svetu, inž. Franca Razdevška na otvo- ritvi turistične razstave v okviru celjskega sejma obrti.) Celje je pomembno turistično središče, saj se okoli njega razvija močan zimski šport in tu so naša pomemb- na zdravilišča. Zato je prav, da skušamo te vrednote m lepote ponujati in izkoriščati. Moramo priznati, da se je v zadnjem času tudi širše celjsko območje uspešno vklju- čilo v slovenski turistični gospodarski prostor Z izgrad- njo Golt se je odprl naš pomemben zimsko športni cen- ter. Mimo tega so na tem območju znana zdravilišča: Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Rimske Toplice..., ki unajo lepe perspektive za razvoj. V Laškem so te dni zakoličili prostor za graditev novega objekta, novega zdra- viliškega hotela. Več kot eno leto je bilo treba čakati, da je prišlo do te realizacije. Medtem so se spremenili finančni pogoji za financiranje turističnega gosF>odarstva. Smele načrte imajo tudi v Rogaški Slatini. Prav je, da se to, naše najbolj znano zdravilišče, čim prej razvije, Isto bo pM>trebno že v kratkem storiti v Dobrni. S tem bo širše celjsko območje veliko ptridobilo na turističnem gospodarstvu. In prav je tako, saj leži na takem kraju, da je možen glede komunikacij in bližine večjih središč, pomemben turistični obisk. Iskreno želim vsem snovalcem pozjtivne turistične mi- sli, da bi se njihovi načrti čimprej uresničili. In če je turistična razstava v okviru sejma obrti tudi korak k te- mu, potem smo lahko tega tembolj veseli, želim, da bi bile uristične razstave v okviru celjskega obrtnega sejma tudi v prihodnje in da bo sejem tako široko zaživel.« JAMA PEKEL ODPRTA Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolim bo v nedeljo, 8. oktobra slavilo pomembno zmago. Za javni ogled bodo odprli jamo Pekel, ki je kraškega značaja in edina na tem območju. Ponaša se z bogatimi kapniki pa tudi z ugodno prometno lego, saj leži 3 km severno od Šemjpetra. Jamo bodo odprli ob desetih dopoldne, zatem pa bo celodneaTii piknik, na katerem bo sodeloval ansambel Borisa Terglava. Čeprav je uradna turistična sezona pri koncu, je ravn" sedaj v Rogaški Slatini veliko gostov. Prijazno sonce s* vedno zvabi mnogo ljudi na bele, s peskom posute steze- ki takole v dopoldan.skem sprehodu uživajo mir. Cesto* krat pa se v paviljonu zbero glasbeniki in turisti prislu«^ ne jo promenadnemu koncertu.. Foto: D. Medveo obrazi LADISLAV MAJES Abrahama profesorja Ladislava Majesa smo za- mudili. Za eno leto ga je ie preskočil. Skromen kot je, bi tega zapisa gotovo ne dovolil, zato je bilo treba poteze za njegoix. portret zbirati skrivaj, pa se zato bojim, da bo iz vsega tega nastala le ble da skica. Radečan je z dušo in telesom. Poba iz železni- carske družine je bil go- tovo enak svojim vrstni- kom, če že ne hrupen in nagajiv, potem toliko več- ji prijatelj narave. . V otroška leta vsajeno lju- bezen do prirode, hribov, do gozdov, potokov in re- ke, ki teče mimo njegove- ga rodnega mesta, to lju- bezen vceplja danes deč- kom in dekličem taborni- škega odreda »Sončnih sopotnikov«, katerim rm- čeljuje. Nekdanji celjski gimna- zijec je v težkih razmerah končal študij zgodovine na filozofiji, poučeval je v Zasavju, zadnjih deset let pa na šoli v Radečah, ki nosi ime enega ^njego- vih vrstnikov Marjana Nemca. Otroško spoznavanje vseh kotičkov v okolici rodnega mesta je zame- njalo tankočutno, natanč no in zapleteno proučeva- nje njegove preteklosti. Pravijo, da je doslej zbral ogromno pričevanj iz pre- teklosti Radeč, posebej še radeške papirnice. Iz- brskal je radeški mestni in grofovski pečat, veliko dragocenih dokumentov o mestu ob sotočju Save, Sopote in Savinje. Do svo- jih izsledkov je morda vse preveč kritičen, ker se z detajli noče pojaviti pred javnostjo, želi. da bi bil mozaik preteklosti po- poln, brez belih lis in vr- zeli. V šoli je prizadeven pe- dagog. Kolektivu vedno ustrežljiv in tovariški, med učenci spoštovan in priljubljen. Kako tudi ne, saj mu ni pod častjo s svojimi taborniki .ubilejrj8ga slavja želez- zničarske godibe na pihala iz Zidanega mosta. Le-ta letos slavi 70-letnico obstoja. Jubi- lejne prireditve so potekale navzven skromno zato pa to- liko bolj prisrčno. Taka je bila v petek akademija po odiprtju novega godbenega doma v Zidanem mostu. V sporedu so sodelovali godbe- niki jubilejne godbe, nadalje radeški pevski oktet in reci- tatorji radeške osemietke s posebej zato prirejenim re- citalom. V pestrem sjpotnedu pev- skih, recitatorskih in glasbe- nih točk so se vrstili jKMrav- ni govori, čestitke k slavju, zaslužnim godbenikom pa. so ta dan podehli tudi 32 Gallu- sovih značk. 19 veteranov, ta- kih, ki še sodelujejo ali so dolgo vrsto let sodelovali, je dobilo zlate značke, spomin- ske vaz;e in ure. Deset god- benikov se ponaša s srebrni- mi značkami, za sipomain pa so prav tako dobili ure in vaze, trije z bronasto laiač- ko pa bodo v prihodnositi dopoilnili svojo zibirko še s srebrom in zlatom. Jubileju železničarske god- be v Zidanem mostu je bila posvečena tudi nedelja. Ta dan so godbeniki imeli v go- steh godbenike iz raznih kra- jev. S svojimi nastopi so se čestitkam -pridružili: sindi- kalna godiba iz Laškega, sin- dikalna godba radeške papir- nice, železničarske godJbe iz Celja, Maribom in Divače. Seveda so se po nastopu go- stov z lastnim nastopam za- hvaUU za glasbene čestitke tudi domačini-jubilanti, kon- čno pa je vseh šest godb sku- paj pod taktirko domačega dirigenta zaokrožilo priredi- tev v gromoglasnem finalu. Razumljivo je, da so na vseh teh prireditvah sodelo- vali občani vseh treh krajev- nih skuprjosti, ki z Radeča- mi tvorijo zaokroženo celo- to v spodnjem delu laške ob- čine in da so se slavja udele- žili tudi predstavniki občin- ske skupščine, občinske zve- £36 kuitumo-prosvetnih orga- nizacij ter političnih organi- zacij občine Laško. 2elezni- čarstoa godba iz Zidanega mosta je v sedemdesetih le- tih svojega obstoja žela og- romno uspehov na kultur- nem polju, ne samo med žedeL zničarji, mairveč med prebi- vailstvom celotnega okoliša. Bila je vselej tudi središče gibanja za delavske pravice v času neljudskih vladavin, buditelj narodnostne zavesti v letih po svojem nastanku, po vojni pa prav tako eden od pomembnih dejavnikov v izjgradnji nove družbe. Prav zato je %bila letos uvrščena med nagrajence občanske na- grade »2. julij«. -c Lapid;h-iJ ci>!jskega Pokrajinskega muzeja. Lapidarij je tudi urejen v spodnjih prostorih muzeja, toda z večjo propagando bi ta zunanji lahko bil večja (iiristična atrakcija Celja. Iz tehničnih razlogov bo že najavljena premiera FAUSTA prestavljena na 19. oktober. Iz sodobnega teksta Mikelnove novitete, ki ji je režiser Herzog dal svoboden, moderen okvir igre, bomo tokrat odpotovali nazaj v šestnajsto stoletje, v čas kraljice Elizabete in mladega Sheakespeara. Srečali se bomo z velikim ShnKespearooim predhodnikom, ki je bil v svojem času najmanj tako slaven kot njegov stratfordski naslednik. TRAGEDIJA O DOKTORJU FAUSTU Christophera Marlowa bo v režiji Franvija Križaja in v mojstrskem prevodu Jane- za Menarta doživela svojo slovensko praizvedbo. Zgodba je preprosta in bazira na nemški legendi o znamenitem aoktorju Johannu Faustu, ki se je naveličan študija o medicini, pravu, logiki in teologiji zapisal magiji. S princem pekla, Mefistom sklene 24-letno pogodbo, po kateri mu bo pekei služil in mu stregel z vsemi pozemski- mi užitki, prodrl bo v zadnje skrivnosti življenja in koz- mosa, po izteku pogodbe pa bo njegova duša na voljo peklu. Marlome se je polastil snovi v obliki moralitete, ki pa ni več togo pedagoška, v sebi nosi upor renesanse in zametke novega elizabetinskega gledališča. Proza se pre- pleta z verzom (blankverz!), ki ga je kasneje uporabil tudi Shakespeare. Tragično je, da je moral ta veliki mož umreti na začetku svoje ustvarjalne poti. Umrl je v dvo- boju star komaj 29 let. Občinstvo bi radi opozorili, da je gledališka blagajna odprta Od jutra do večera v čast turistične razstave, ki je v avli in foyerju gledališča, in da so abonentske vstopnice še na voljo. Zlasti opozarjamo na nedeljski popoldanski abonma (to nedeljo!), ki ima kar 40 odstotkov popusta (drugi abonmaji 20 odstotkov). Obiskovalce gledališča opo- zarjamo še na novost letošnjega repertoarja: 3. novembra bo gostovalo v naši hiši Mestno gledališče ljubljansko z duhovito komedijo LJUBEZEN DRUGE POLOVICE, ki jo bodo gostje odigrali samo v okviru abonmajskih pred- stav.' J. 2. Kongres glasbene mladine Tudi letos so se, kot vsako leto, zbrah mladi ljubitelji glasbe z' vsega sveta na kon- gresu Glasbene mladine, ki je bil v stai-em in lepem ba- varskem mestu Augsburgu. Kongres je trajal od 16. do 24. avgusta. Udeležil sem se ga kot neuradna član jugo- slovanske delegacije. Kot sem že omenil, je bil kongres v starem mestu, ki je polno kulturnih znameni- tosti. Med drugim je tam tu- di hiša Mozartovega očeta. Samo mesto je izredno zani- mivo. Name je naredilo pri- jeten domač vtis kljub temu, da s svojimi 200.000 prebival- ci ni ravno majhno. Zanimive so predvsem njegove stare ozke ulice, trgovske četrti, parki in kanali, ki jih je kar precejšnje število. Zelo me je presenetila tudi čistost ter discipliniranost in prijaznost prebivalcev. Mesto je 70 km oddaljeno od Miinchena, ta- ko da se je na vsakem ko- raku čutiti utrip bližajoče se olimpiade, še posebno zara- di tega, ker je v Augsburgu olimpijska umetna proga za kajak in kanu na divjih vo- dah. Toliko o samem okviru kongresa. Kongres je bil v veliki Kongresni dvorani, ki je v bistvu cel kompleks dvoran z največjo v sredini. Tam je bil tudi informacijski center, ki nam je naredil precej pregla- vic že kar na začetku. Ko smo namreč prispeli v Augs- burg (potovali smo z vla^ kom), ni bilo na postaji no- bene hostese, ki bi nas spre- jela. Tako smo po celem me- stu iskali informacijski cen- ter. Našli smo ga šele po dveh urah, na koncu s svo- jimi močmi. Ko smo končno le prispeli do samskega do- ma, kamor So nas namestili, smo utrujeni takoj zaspali. Kongres je bil izredno za- nimiv, vsaj kolikor sem mu sam sledil, kajti kot neura- dni član delegacije nisem bil prisoten na vseh zasedanjih generalne skupščine. Mi- slim, da nima smisla, da vas nadlegujem s problenii kot so odnos med Glasbeno mladi- no in glasbenimi pedagogi, neevropska glasba in Glasbe- na mladina itd., ker so to čisto specifična področja Glasbene mladine. Mogoče samo to, da je jugoslovan- ska delegacija podala poroči- lo o Grožnjanu, ki je bilo ze- lo dobro sprejeto. (Grožnjan je prijeten kraj v Istri, kjer dela internacionalni tabor Glasbene mladine že nekaj let in to zelo uspešno.) Gotovo so bolj zanimivi koncerti, ki smo jih imeli res ogromno. Nemogoče je, da bi opisal vse, zate se bom ustavil samo pri nekaterih, ki so bili najbolj zanimi,vi. Najgloblji vtis je napravil name koncert elektronske glasbe. Glasba je bila kva- drofonska in spremljana s projekcijo, ki je vibrirala in se 'spreminjala v skladu s frekvenco tonov. Glasba po- slušalca popolnoma prevza- me in mu daje nekak vtis grozovitosti ter neslutenih razsežnosti, dimenzij in mož- nosti. Ta koncert je bil v sklopu simultanega koncerta. To je bil koncert, ki je tra- jal nepretrgoma 6 ur v kom- pleksu Kongresne hale, ki sem ga že prej omenjal. V tem koncertu je bila obseže- na glasba od Bacha in Bee- thovna pa do free glasbe in elektronske glasbe. Program se je izvajal v petih dvora- nah naenkrat, tako da je vsak resnično lahko posilušal to, kar ga je najbolj zanima- lo. Zanimiv je bil tudi na- stop skupine (vključene v si- multani koncert), ki je izva- jala free glasbo. Glasba je bi- la res popolnoma prosta, to- da bila je izredno izrazna. Glasbeniki so improvizirali na hcu mesta in .so tako direkt- no prenašali svoje doživetje trenutka na poslušalca. Po- doben je bil tudi free jaza, vendar se je pri njem čutil vpliv jazzovskih pravil oziro- ma fraz. V tem sklopu je bil tudi nastop eksperimenta.lne skupine, ki pa je izvajala na- pisano glasbo (seveda so bili ti zapisi svojevrstni in niti od daleč podobni notnemu siste- mu) in je ravno zaradi tega zahtevala veliko večjo kon- centracijo za sprejem izraza, ki ga je hotela podati. Po- dobna eksperimentalna sku- pina je imela svoj nastop v gledališču. Ti so šli še dlje, saj je na primer čelist igral p>o podstavku za čelo, pianist pa je zlezel pod klavir in pro- izvajal zvoke s tem, da je tolkel po resonančni doski. Zanimiva pri tem koncertu je bila reakcija občinstva, ki je začelo nekje na sredi eksperi- mentov na odru peti odlo- mek iz Dvofakove simfonije »Iz novega sveta«. Tako je nastal svojevrsten dialog med odrom in dvorano. 8. stran NOVI TEDNIK St. 40 — 5. oktober 197, Vrtiljak CELJE EŠC-program dela v ponedeljek je bila ob 12. uri v dvorani EŠC v Celju 1. pro- gramska konferenca ZM te šole. Udeležili so se je vsi razredni predsednild, kakor tudi nekateri drugi dijald. Prisotna sta bila tudi prof. Drago Loibner, podravnatelj, in prof. Stanko Lorger, mentoi mladinske organizacije. Gost je bil Milan Bratec. Namen konference je bil, da sprejme program dela in izvoli vodstvo, ki bo v tem šolskem letu slsrbelo za delo aktiva. Lansko leto je bilo delo tega aktiva zelo uspešno. Prav zaradi tega so za- sedli 1. mesto kot najboljši mladinski aktiv srednjih šol Celjske občine. Letos hočejo svoje delo .še bolj potrditi in x>okazati, da jih tako velik uspeh ni uspaval, temveč še bolj spodbudil za nadalnje delo. Program dela za leto IS^Z/^S je sledeč: organizirali bodo pre- davanja za ZK, sodelovali na kvizu OZN, Izdali šolsko glasilo, organizirali delovne akcije, obravnavali tekoče zadeve . . . 1-krat mesečno pa nameravajo imeti preko mikrofona oddajo pod naslo- vom »20 minut šolskega mikrofona«, v kateri bodo govorili o doga- janjih na šoli ipd. Izvolili so tudi novo vodstvo, ki se je letos v celoti spremenilo. Za predsednika mladinske organizacije so izvolili Bogdana Podpla. tana iz 4. c razreda, za podpredsednika Zager Mirana in Bojano Kralj, za predsednika šoLske skupnosti pa Ireno PavUč. Člane pred- sedstva in člane sveta pa sestavlja 20 dijakov. Darja GLANCNIK RADEČE Praznični teden Letošnje praznovanje krajevnega praznika Radeče, potekalo je od 23. septembra do 1. oktobra, ni bilo nič manj slovesno kot v minulih letih, le da je potekalo bolj. kot bi rekli, v družinskem krogu. Kot vsako leto so tudi tokrat borci organizirali obisk grobov talcev v Frankolovem, Poljskavi, Framu, Kogozi in Dobravcih. Na grobove je iz Radeč odšlo okoli sto občanov. Predpreteklo nedeljo so se izkazali člani društva AMD, ki s v Radečah odprli novo avto- mobilsko pralnico in priredili povorko z vozili po Radečah in oko. llških krajih. Popoldne so slavili v Svibnem, kjer so lahko prvič preko telefona govorili z Radečami in prek njih dobesedno z vsem svetom. Tudi tu je bil dogodek popestren z bogatim kulturnim sporedom. V dneh od ponedeljka do petka so se zvrstile športne prireditve, od šahovskega turnirja, rokometnega turnirja, nadalje nogometne tekme, pri čemer so sodelovala društva tudi iz sosed, njih občin. V petek je bila v Zidanem mostu otvoritev novega god- benega doma, v Domu Svobode pa svečana akademija v počastitev 70. obletnice železničarske godbe. V soboto so tekmovali najprej ribiči, potlej tudi lovci. Istega dne je organizacija RK organizirala Obisk v domu bolnih in onemoglih v Loki, dan pa so zaključili športniid z množičnim tekom po radeških ulicah. Kot izročamo v posebnem sestavku, je bila minula nedelja ponovno posvečena žele- sničarski godbi in njenemu jubileju. -k V. SEJEM OBRTI Zlatarska razstava v okviru letošnjega petega sejma obrti v Celju je pritegnila mnogo obiskoval- cev v prostore celjskega Muzeja revolucije, kjer so zlatarski izdelki tudi razstavljeni. Tako lahko vidimo med obiskovalci stare in mlade. Res pa je škoda, da na sejmu obrti ne razstavlja noben zlatar — obrtnik! Foto: D. Medved ŠE PRED ZAKLJUČKOM — CELJSKI SEJEM OBRTI JE USPEL Ne gre za reklamo niti za zagovor, če bo morebiti kon- čna kritika drugačna od pri- čakovanj. Veliko bolj kot za to gre za oceno stanja in re- zultatov, ki jih v improvizi- rarjih pogojiiih dosega celjski sejem obrti. 2e dejstvo, da je ohranil svojo tradicional- nost, pove veliko, zlasti še, ker so znani mnogi poskusi o organizaciji takšnih in po- dobnih prireditev, i>a so pro- padli. Celjski Formatoir je vzdržal in premagal prvi ko- rak. K temu je dodal nove in dosegel, da je obrtni se- jem ra^l iz leta v leto in pridobival na ugledu. Postal je celjska prireditev, ki se je ni sramovati. Celje ima vse pogoje, da postane sejemsko mesto v pravem pomenu besede in z vsemi pravicami, ki jih takš- na mesta imajo. Te niso maj- hne. Pogoj za njihovo prido- bitev pa so ustrezni in zaprti prostori. Tu pa je tudi ključ zja novo rast prireditve kot take in za novo ter še večjo uveljavitev mesta ob Savinji. Napovedi o graditvi rekrea- cijskega središča pod Golov- cem, kjer naj bi dobil svoj prostor tudi sejem obrti in še drugi sejmi ter razstave,, so obetajoči. Kljub težavam, s katerimi se -bori gospodar- stvo, bi bila naložba v te prostore upravičena in ute- meljena. Bo morda že drugo leto prelomnica na tej poti? Pri vsem tem velja zapisati še to: v zaprtih in primernih prostorih bo tudi lažje pri- pravi*! obrtno in druge raz- stave: organizatorji bodo lah- ko zajeli večje število doma- čih in prav tako tujih raz- stavi j alcev. Peti celjski sejem obrti, tu- rizma in šesta zlatarska ras- stava se bližajo komcu. Se- jemska vrata bodo zaiprli v nedeljo 8. t. m. zvečer. Če- tudi je preuranjeno pisati, da je naletela na velik odmev tako med obiskovalci kot med ix>slovnlimi ljudmi. Se- jem z vsemi svojimi tremi razstavami je uspel. In kaj so o sejmu oziro- ma razstavah povedali tisti, ki so sodelovali pri otvorit- venih svečanostih? Inž. Dušan Bumik, pred- sednik celjske občinske skup- ščine: Letošnja zlatarska raz- stava v okviru petega sejma obrti in turizma je prav go- tovo največja in najbolj mno- žična manifestacija zlatarske ustvarjalnosti pri nas. Pose- ben poudarek je na obliko- vanju. Domači in tuji razsta- vljavci se predstavljajo s svo- jimi najbolj uspelimi izdelki. Pri vsem tem sta značilni Iskanje novih oblik In mate- rialov.« Inž. Franc Razdevšek, pred- sednik komiteja za turizem pri republiškem izn^ršnem svetu: »Rad bi se predvsem zahvalil za misel, ki so jo sprožili turistični delavci v Celju, da se je obrtnemu sej- mu priključil še ta del raz- stave turističnega gospodar- stva. Turistična razstava je lepo dopolnilo sejmu in se- jem je tako lepo obogaten.« Leopold Krese, predsednik republiške gospodarske zbor- nice: »Da je celjski sejem us- pel, se moramo zahvaliti ne le ljudem, ki so se ga lotili in izpeljali, marveč tudi dejst- vu, da si je izbral mesto Ce- lje kot središče širšega go- spodarskega okoliša, za kate- rega je zelo značilna zelo pe- stra struktura na področju obrtnih storitev. Tu pa je do- ma tudi tradicija. Za njegov, perspektivo pa so zelo važu prostori. Če se bo Celje telo uveljaviti kot dinamičn, mesto, bo moralo čim pj^: rešiti tudi ta problem.« M. Božij Takole je predsednik gospodarske zbornice Slovenije, Leo pold Krese, odprl peti sejem obrti v Celju. OPTIMIZMA NE MANJKA v torek je bila v Šmarju seja konference ZK, katere se je udeležil tudi sekretar CK ZKS ing. ANDREJ MARINC, poleg delegatov konierence pa še nekateri kmetje In delavci s področja kmetijstva. Najprej so potrdili poročilo o uresničevanju sklepov in akcijskega programa organizacije ZK V občini, potem razpravljali o problemih kmetijstva, izvolili za delegata na lil. konferenci ZKJ VELJKA KOLARJA, tekstilnega tehnika iz Kozjega in sprejeli akcijski program do konca leta 1972. Osrednja točka dnevnega re- da na 3. seji konference je bila razprava o problemih kmetijstva v občini, ki je ena od poslednjih v republiki s socialno strukturo nad .50 od. stotkov kmečkega prebivalst- va. Spričo tega ekonomsko nerazvita občina ima nemalo problemov na področju kme- tijstva. O teh problemih smo že pogosto pisali, zato bi se v poročilu omejili le na tisto, kar je bilo v torek svežega, novega. Predvsem je treba omeniti, dia je referat, ki ga je za ogre- vanje v razpravo podal ma- gister Jernej Peterlin, vsebo- val več ali manj že znane probleme kmetijstva v šmar- ski občini, vendar tokrat ne ločeno po sektorjih lastiiištva, marveč kompleksno in v ce- loti. Omenil je napredek ob- rata KK Žalec po preteku dvoletne sanacije in njegov vpliv na razvoj sodobnejše miselnosti tudi med zasebni- ki. Za le-te je bilo v refe- ratu rečeno, da jih še vedno pritiska k tlom prepočasno uresničevanje proklamiranih načel in načrtov o tem, kako kmetijstvo razviti na stopnjo blagovne proizvodnje. Med drugim je bila iznešena zani- miva misel o tem. dn akcije aa razvoj lokalne komunalne infrastrukture obremenjuje kmetovalce, ki prispevajo za ceste, za vodovode, za šole itd., ter jih tako hromi, da bi mogli več vlagati za razvoj kmetij, pa jim pojenja sapa, ko je treba s svojim deležem sodelovati pri najetju kredi- tov. Toda ko smo po drugi strani slišali predsednika ob- čine, ki je povedal kaj pome- ni več kot milijardo dinarjev, ki jdh zbirajo občani spričo v vse smeri prekratkih prora- čunskih sredstev, je ta zani- miva misel nekoliko obledela. Ostali govorniki so na seji razpravljali trezno, bolj so obračali poglede v bodočnosr kot v preteklost, bolj kot o cenah so govorili o možnostih kje razkleniti začarani krog relativne in dejanske revšči- ne v občini, ki ima 3.280 kme. tij, seveda predvsem majhnih, dobro pa bi jih lahko go. spodarilo na vsem ozemlju kvečjemu 1000. Zato se je op- timizem na torkovi seji osla- njal predvsem na upanje, da bo agrarna prenaseljenost premagana z odpiranjem no- vih delovnih mest, kmetijstvo pa od naturalne pr-kizvodnje s pomočjo družbe vendarle krenilo bolj pogumno k bla- govni proizvodnji. Seveda v sklepih niso pozabili omeni- ti vrsto dejavnikov, ki bi na tak iutreiši razvoi bistveno vplivali, veliko le teh, pa je žal še vedno izven njihovega dosega in samoupravne volje občanov šmarske občine.. V razpravi je sodeloval tud sekretar CK ZKS ing. Andire; Marine, ki je med drugim de jal da v referatu nakazane ideološke dileme o kmetijski politiki v naši družbi niso po trebne, saj se je o njej ZK v Sloveniji odločno izreki* na seji republiške konlerer. ce, posvečene tem vpraša njem. J. KI §t. 40 — 5. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo PO MATERINI POTI Našli bralci se bodo prav gotovo spominjali Suhovršnikove mame iz Lenarta nad Gornjim gra- dom, o kateri smo pisali pred meseci, že takrat nam je povedala, da je tudi ena izmed njenih hčera rodUa dvanajst otrok, pa lahko obiščemo tudi njo. Malce dolgo je trajalo, predno smo jo obiskali, zato pa smo to vendarle opravili. ANGELA RIHTER, po domače se pravi pri Gro- zdej, se je z možem rav- no odpravljala na obisk k znancem, kajti bila je nedelja, ko smo jo obi- skali. V prostorni kuhinji je v kotu na divanu vese- lo brcala Petra, kot so mi kasneje povedali nje- no ime, in se mi razteg- njenih ustnic veselo za- smejala. Zadnji od dva- najstih otrok, koUkor jih je rodila Angela Riher, je štirimesečna Petra, ki je, kot je povedal rnož Ivan, vedno dobre volje, da je le suha in sita. Lačna i>ač nikoli ne mara biti. •. Suhovršničina hči se je z Ivanom poročila pred enaindvajsetimi leti, le-ta pa jo je spoznal, ko je komaj nekaj več kot se- demnajstleten partizan prišel k hiši skupaj s svo- jimi tovariši. Takrat je bilo Angelci 14 let. Všeč mu je bila, pa jo je »za- mirkal« in počakal, da je odrastla. Po poroki se je preselila na njegov dom, na kmetijo, ki obsega okoli 28 hektarjev zemlje. Prvi otrok, je bil fantek, se je rodil še istega leta, vendar ga je že po štirih dneh pobrala smrt. Potem so se zapored rodile tri deklice, njim je sledil edi- ni fant, ki je pri hiši, na- to pa še po vrsti šest de- klet. Najstarejša hči je to- rej stara dvajset let, za najmlajšo Petro pa smo že povedali —- štiri mese- ce. Ko smo mamo Angelo pobarali, če bo, spričo njenih let, stara je nam- reč 42 let, pri hiši v bo. doče še kaj naraščaja, je pK>vedala, da menda ne, da je biOo »kar ssadosti«. ANGELA RIHTER sodi med najmlajše matere, ki smo jih doslej objavili v naši rubriki in med sme- hom nam je povedala, da je menda po mami »po- jerbala«, da je pri hiši to- liko otrok, saj njene se- stre nimajo tako številnih družin. Bodi tako aH dru- gače, res je to, da je dru- žina pri Grozdeju srečna, da se otroci, štirje so zdoma, vsako nedeljo zbe- rejo doma in da je to za mamo Angelo najsrečnej- ši dan v tednu. Otroci so pridni, posebno pa se iz- kažejo dekleta, ki mamo pri kuhinjskem delu prid- no razbremenjujejo. Zelo rade pomagajo, sicer pa tudi morajo, kajti nekate- re bodo prav kmalu god- ne za možitev. Možitev pri Grozdejevih ne bo manjkalo, pa snubcev tu- di ne! Kmetija je moderno us- merjena, ukvarjajo se z mlečno proizvodnjo in molzni stroj opravi težko delo molže, ki je nekoč odpadlo na mater Ange- lo. Tudi traktor so že na- ročili in kmalu ga priča- kujejo. Srečni so, pridni in veseli, največje vese- lje v hiši pa je prešeren otroški smeh, ki nikoli ne zaime... ^ ........ ANGELA RIHER iz Tiroseka s štirimesečno Petro v naročju. Vrtec na Hudinji NOVA PRIDOBITEV •zaradi gradbenih in obrtniških del se je predvidena otvoritev otroškega vrtca na Hudinji ^vlejila za mesec dni. Jutri pa bo vsa četrt novega naselja ob hudinjski šoli praznovala ^^oj praznik, otvoritev dolgo pričakovanega vrtca. 6. oktobra bo vrtec odprt, na varstvo čaka že 144 vpisanih otrok. Paviljonski tip nove otroške ustanove je lepo urejen, celo ^»nanjost je enkrat vsklajena z notranjostjo. Vrtec na Hudinji bo odprt od pete ure zju- ^•^.i do pol treh popoldne, otroci pa bodo tu imeli tudi topli opoldanski obrok, katerega '*0do vozili iz vzgojno varstvene ustanove Tončke Cečeve. Ali poznate svoj kraj? (9) Večina vas je pravilno zapisala, da smo v prejšnji številki objavili fotografijo Ro- gatca. Med njimi smo tudi izžrebali tri, ki bodo parejeli nagrade, in sicer: 30,00 din prejme Franc Selekar, Imeno 44, Podčetrtek; 20,00 din Prenk Gradišnik, Šentjur 179; 10,00 din pa prejme Nada Vešligaj, Ločendol 37, Rogašika Slatina. Nagrade bomo poslali po pošti. Dopisnice z odgovori, kateai kraj j» danes pred vami, pošljite na naše ured- ništvo v Celju, Gregorčičeva 5 do ponedeljka, 9. okitotora. Tudi takrat bomo izarebadi tri nagrajence. ČEZ ČIGAVO HIŠO HITRA CESTA? Zunaj je bilo tako, kot da bi buljil v svinec. Pi- halo je, da so zadnji listi nemočni padali v travo, malce dalje se je culo osamljeno ropotanje Sa- vinje. Borovci so se pri- pogibali, kot da bi ple- sali otožni jesenski ples pod taktirko vetra. V izbi je bilo prijetno, kljub temu da ni bilo to- plo. Kozarec vina pa liker in cigarete in topla, kle- na kmečko-delavska bese- da, ki ne pozna leporečja pač pa poštenost. Stara žena, ki se še ved- no kot »šestnajstca« gib- lje po kuhinji, je jadiko- vala: »Glavo nam bodo vzeli, zdaj na stara leta. Ja, ja, cesto bodo speljali tu čez nas, prav čez mojo hišo. Nič več ne bomo pili pi- va.« Neko čudno otožnost je bilo čutiti v njenih bese- dah, ki poživljajo tisti kraj več kot sedemdeset let. Pa bo že držalo, da je v njih nekaj kancev upravičenega strahu. Harmonikar: »Eni pra- vijo, da jo bodo speljali tu čez njeno hišo, drugi da jo bodo speljali neko- liko niže, tretji, da jo bo- do tam za hribom. Polja so vmes, hmeljska polja in vsak se boji za svoj del. žena: »Vse so premeri- li. Vse! In vse vrisali! Re- kli so, da bodo izbrali ti- sto varianto, ki bo ter- jala najmanj žrtev in da raje podrejo nekaj hiš, kot pa celotna posestva. Slednje bi bilo prehudo.« Zidar (bil je žejen in je prišel na pivo): »Vsi vse govorijo, nihče pa nič toč- nega ne ve. Vse gradnje so ustavljene. Problem je, če bo šla cesta tam, kjer so stanovanjske hiše, te pa so v tem delu skoraj vse zidane na črno. Brez gradbenega dovoljenja! Delavec bi bil tako dvojno udarjen!« Zunaj je še kar pihalo, kot da bi poleg listja ho- telo odnesti še otožne mi- sli in velike skrbi. Harmonikar: »Je že ta- ko, da vsak skrbi za svo- jo rit. V tem primeru pa še toliko bolj.« Žena: »Moj sin ima pri- pravljen že ves material za hiško, takšno, da bi lahko na stara leto v njej živel, pa ne more gradi- ti. Je rekel, da bo udaril kar na črno, pa so ga opozorili, da on pa to sploh ne sme, ker je mož postave.« Požirek. Inženir: »Brez skrbi bo- dite, katji vse se bo ure- dilo. Zdaj vidim, da čez moj vikend ne bo spelja- na hitra cesta, ker sem ob daljnovodu. Ce gre čez vašo hišo, tudi ne, ker sem izven zaščitnega pa- su. Torej smo rešeni. Pri- hodnji teden grem na ob- čino in bom poizvedel, ka- ko je. Prišel bom pove- dat.« Žena, harmonikar, zAdar in otrok (pravkar je pri- šel): »Kako ste dobri. Pa uredite tako, da nam ne bodo speljali ceste nad glavo. Saj veste, na sta- ra leta . . .K Zunaj je zavijalo, kot da bi odganjalo grde mi- sli, ko se je inženir od- peljal. Tisto prvo oktobrsko ne- deljo so povsod, ne samo v tej izbi, govorili o tem, kje bo sj>€ljana hitra ce- sta, za katero so denarji določeni in rok tudi: leto 1975, še zdaj pa ne vemo, kje bo speljana! tv 10. stran NOVI TEDNIK St. 40 — 5. oktober 197^] ISKRA-EMO INTEGRACIJI NAPROTI Ugibanj okoli dokončne rešitve že več let perečega problema v celj-i skem EMO je pravzaprav konec. Kakor smo v prejšnji številki že poročali.j Je delavski svet potrdil dosedanji potek razgovorov o priključitvi k Zdru- ženemu podjetju ISKRA ter zadolžil odgovorne dejavnike, da z započetimi delom nadaljujejo. Kaj bo prinesla predvidena integracija? Kaj pomeni to za več kot; 3.000 članski kolektiv in kakšne bodo perspektive? Težko je reči, kaj vse| bo prinesla prihodnost, eno pa je gotovo, da je odločitev pravilna, da sej 8 predvideno integracijo odpirajo nove možnosti, ki ne bodo zagotovile samo sanacije dolgoletnih težav, temveč bodo, v to smo prepričani, odprle' nove, velike možnosti nadaljnje rasti in ekspanzije podjetja. OSNOVNO O »ISKRI« Posebej predstavljati Zdru- ženo podjetje Iskra, pravza- prav niti ni potrebno, saj ga javnost dobro ix)zna. Kljub temu poglejmo v nekaj po- datkov, če drugega ne, bomo vsa^j osvežili spomin. Zdru- ženo podjetje Iskra je danes največji koncem na področju elektroindustrije v naši drža- vi. Vsi obrati celotnega pod- jetja ustvarjajo že sedaj oko- 410 milijard starih dinar- j€(7 celotnega dohodka, pri čemer pa velja še 23lasti opo- Boriti na divoje posebnosti, ki sloer, prvič, da Iskra 15 odstotkov svoje proizvodnje plasira na zunanja tržišča, ve- činoma na zahodna on da predstavlja vrednost njenega Izvoza kar 1 odstotek celotne jugoslovanske trgovinske me- njave. Vrednostno dosega iz- voz 50 milijonov dolarjev, kar Je nekako toliko, celo malo več, kot je v lanskem letu na primer doseglo gospodar- stvo celotne celjske regije! V srednjeročnem programu tega industrijskega giganta je zapisano, da bo v letu 1976 ISKRA že dosegla 800 mili- jard bruto realizacije, vred- nost izvoza pa naj bi se povečala na 200 milijonov dolarjev. Medtem ko letos ce- lotno podjetje zaposluje ne- kaj manj kot 18.000 delavcev, naj bi jih leta 1976 zaposlo- valo že kar 24.000. To je ne- dvomno vs^a spoštovanja vredna številka! KAKŠEN POLOŽAJ EMO Združeno podjetje ISKRA Ima vrsto samostojnih mstl- tucij, ki se specializirano ukvarjajo vse od raziskoval- ne do zunanje trgovinske de- javnosti. V oblikovanju svo- jih izdelkov je ISKRA prvo In vodilno podjetje v Jugo- slaviji in dosega pri obliko- vanju svojih proizvodov naj- višja meoštevanju možnosti za koriščenje dejav- nosti vseh ostalih specializi- ranih ISKRINIH institucij, se kolektivu EMO nedvomno odpirajo številne p>omembne možnosti, o katerih velja do- bro razmisliti. Vse torej kaže, da je bila odločitev o nadaljevanju raz- govorov za predvideno inte- gracijo vsestransko utemelje- na in pričakujemo lahko, da iX)do to potrdili tudi delavci, ko bodo na referendumu od- ločali o svoji nadaljnji usodi. BERNI STRMČNIK Minuli petek je bUo v knjigarni In papirnici »IVILADINSKA KNJIGA« v Stanetovl ulici v Celju zelo živahno. V oddelku spominkov so uvedli prostor za žrebanje kuponov, ki so jili v minulih tednih prejeli Številni kupd šolskih potrebščin. Veliko nestrpnih kupcev se je zbralo, da bi videlo, če jim bo sreča naklonjena. In res, nekateri so bili tudi izžrebani in so nagrade takoj tudi dvignili. Seveda pa so vsi nestrpno pričakovali, kdo bo dobitnik glavne nagrade — poni kolesa. Mlada šolarja, deček In deklica, sta pridno segala v vrečo in prina.šala na piano liste z naslovi dobitnikov. Prvo nagrado, poni kolo je dobila ANTONIJA ZAGORC, Sp. Sečovo 74 pri Rog. Slatini. Veliki fttlas sveta, pomagalo, ki ga sleherni šolar še kako potrebuje, pa je žreb naklonil Mitju JAGERJU, Doboj- ska 21, Celje ter MAJDI IPSEK, Zvodno 25. Teliarje. Skupno so izžrebali še 250 dobitnikov knjižnih nagrad la gramofonsluh plošč. Šentjur BURJA OKROG BELIH HALJ ŠENTJURČANI NEGODUJEJO ZARAD| NEUREJENIH RAZMER V ZDRAVSTVU POMANJKANJE SREDNJE MEDICINSKE GA KADRA, ŠTIPENDIJ ZA ŠENTJURSKE OTROKE PA NI Pričakovati je bilo, da se bo po poročilu direktorja Zdravstvenega doma Celje dr. ANTONA FAZARINCA, na se- ji občinske skupščine v Šent- jurju razvila živahna razpra- va. Ne toliko zaradi rahlo po- manjkljivega p>oročila, kot zaradi vsega, nad čemer v zvezi 2 zdravstvom šeotjurča- ni negodujejo že dalj časa. Po poročilu o delu in ijro- blemih Zdravstvenega doma Celje so odborniki predvsem izrazili mnenje občanov o delu šentjurske enote. žal, nova zgradba Zdrav- stvenega doma v Šentjurju ni rešila vseh problemov, ta- kp kot so pričakovali neka- teri. Kadovska zasedba v no- vi zgradbi je enaka kot v stari, to pa je tudi najhujši problem. Po nekaterih ugo- tovitvah bi moral imeti Šent- jur najmanj pet zdravnikov, letos pa sta bila na razpolago dva oziroma trije. Odbornik J02E VOGA iz Gorice pri Slivnici je dejal: »Naši ljudje niso zahtevni in ne letajo za vsako stvar k zdravniku. Ko pa pridejo, pomeni, da je stvar resna Pripeljejo se tudi 30 kilome- trov daleč in pomislite njiho- vo razočarjanje, ko morajo čakati ure in ure, da pri- dejo na vrsto. Bolni.« Odborniki so kritizirali tu-, di dejstvo, da ni dovolj red nih splošnih pregledov šol- skih in predšolskih otrok in da je zelo malo zobozdrav- stveno pregledanih otrok. Problem pogojuje predvsem pomanjkanje kadrov, v Šent- jurju bi lahko zaposlili den- tiste, vendar ni zobnih instru- mentark. Nasploh je problem pomanjkanja srednjega stro- kovnega medicinskega kadra izredno akuten. Zakaj? Odbornik J02E CEH: »Imamo proslave, manjka pa naan kadra. Za to je kriv sistem stimuliranja. Imeli smo ljudi, vendar so odšli drugam, tja, kjer so boljši osebni dohodki. Glavni vir problema je nagrajevanje«. VINKO JAGODIC se je aa- vzel za jasnejše relacije m« občinsko skupščino in Zdrai sbvenim domom v Celju te za potrebo po temeljni org nizaciji združenega dela šentjurski enoti. Podpredsednik občine, im IVAN VEBER je med drugij omenil tudi kritike občano na račun zdravnikov, ki pt hajajo v službo prepozno \ oddidejo z dela prezgodaj. Skratka, odborniki so zeJ kritično ocenili stanje šea Jurskega zdravstva. Nekd med njimi je celo dejal: »N morem povedati vsega, kj so izrekli o tem občani, i mogoče izraziti tega negodi vanja.« Dr. Fazarinc je p>ojasnil m katere probleme in poved« da v teh Šentjur vsekakor i osamljen. Dejal je, da bo( prihodnje leto na sredn medicinski šoli v Celju odp li tudi oddelek za zsobne ac stentke. Med drugim, ko ; odgovarjal na pripKMnbe, d hi lahko priskočili šentjurj na pomoč tudi celjski zdra niki, je rekel: »Moram reči, da vaši zdra nika dostikrat pravijo, bom že sami vse uredili, zamenji ve in podobno. Pogovorite i z njiml.« Je to res naloga saim Sentjurčanov? Na seji občinske skupšči ne so odborniki sprejeli tud: stališča., ki jih bodo realizira li v prihodnjem obdobju Nadaljujejo se naj prizade vanja za TOZD v enoti šent Jur. Svet za zdravstvo naj šf naprej podrobno spremlj; problematiko zdravstven! službe in hkrati problenrif zdravstvenih delavcev. šti pcndiranje kadrov bo potreli no reševati skupno in načrt no. Na se[ji je bilo namreč p>oudarjeno, da bi velik; šentjurskih obrok rado nads Ijevalo po končani osemletk študij na sredi j i medicinsi šoli, vendar ni mogoče dot: ti štipendije. V bodoče bo po trebno postaviti komunikati' nejšo pot občina — Zdrav stveni dom in zagotoviti reč nejše preglede otrok. Tako dr. Fazarinc kot druf pa so na seji ovrgli govorice ki so med šentjurčani pov zročile hudo kri, namreč, dJ bodo na Planini ukinili zobo- zdravstveno službo, ki bi na. delala potemtakem samo er. krat t«iensko. O tem ni P vora, je bil jasen Tssaklijucei razprave o šentjurskeff' zdravstvu. Milan Serdča: St.40 — 5. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 11 Šentjur pri Celju POGOVOR S SEKRETARJEM OK ZK ŠENTJUR PRI CELJU, VINKOM JAGODI- ČEM. O PRIPRAVAH NA III. KONFERENCO ZKJ, USTAVNIH DOPOLNIL IN SREDNJEROČNEM PROGRAMU RAZVOJA ŠENTJURJA šentjurski komunisti so že pred meseci razpravljali o delu mladih v Šent- jurju in se tako pripravljali na III. konferenco ZKJ. Kljub sprejetim stali- ščem pa lahko danes ugotavljajo, da ni šlo vse tako, kot je bilo zamišljeno. Hkrati s tem so bili v Šentjurju med prvimi, ki so organizirali razprave o ustavnih dopolnilih v delovnih organizacijah. Med pomembnejše dogodke Šentjurja, pomembne za njegovo prihodnost, pa vsekakor sodi javna raz- prava o osnutku programa razvoja občine, o kateri trenutno razpravljajo družbeno politične organizacije, kmalu pa bo ta razprava zajela še širši krog. O teh treh vprašanjih smo se pogovarjali s sekretarjem občinske konference Zveze komunistov v Šentjurju, VINKOM JAGODIČEM. NOVI TEDNIK: Kaj lahko poveste o pripravah šentjur- skih komunistov na III. kon- ferenco ZKJ gtede na šent- jursko mladino? JAGODIC: V Šentjurju smo že nekoliko predčasno go- vorili o vključevanju mladih v saijioupravni sistem. V tre- nutnem obdobju vlada v delu Zveze mladine večje mrtvilo kot pred dvema mesecema. Sklicali smo predsedstvo ob- činske organizacije, začela pa se je aktivnost nekaterih or- ganizacij, tako na Planini kot v Šentjurju, vendar tu mladi še niso povsem organizacij- sko urejeni. Reorganizirali bomo predsedstvo občinske konfernce, ga kadrovsko ok- repili in zamenjani neaktiv- ne člane. Skupina mladincev, članov ZK, se je udeležila razgovora na medobčinski ravni in pričakujem^o bogatej- še delo. K realizaciji progra- ma, sprejetja na šentjurski III. konferenci pristopamo z oktobrom, tako da bomo v pripravah na jugoslovansko konferenco komimistov dose- gU že določene rezultate pri večjem in uspešnejšem aktivi- ranju mladine. To nam omogoča zbiranje mladih v šolah, novo izobra- ževalno obdobje, ker bomo formirali mlladinsko politično šolo, pričeli pa bomo tudi z obravnavo ustavnih spre- memb, s čimer želimo mlade usposobiti predvsem za večjo participacijo v krajevni sa- moupravi. NOVI TEDNIK: Ali ni ka- drovski problem ZM v Šent- jurju najhujši za mladinsko organizacijo? JAGODIC: Drži! Ta problem je povezan s permanentno migracijo aktivnih mladinskih družbeno političnih delavcev. Eden od vzrokov je v letih, drugi pa v preselitvi oziroma zaposlitvi zunaj kraja. Mladi- na sama, žal, ne skrbi za red- no obnavtjanje aktivnih mla- dinskih kadrov, pri tem pa tudi Zveza komimistov pre- malo skrbi za redno obnav- ljanje vodilnih mladinskih kadrov. NOVI TEDNIK: Kako je z uresničevanjem ustavnih do- polnil v Šentjurju, kakšna je bila pri tem vloga ZK in ka- ko je to dejansko prisotno med delovnimi ljudmi Šent- jurja? JAGODIC: Stanje glede uve- Ijavljanja ustavnih dopohiil je občinski komite pregledal s pomočjo posebne komisije in na podlagi ugotovitev na seji sprejeli stališča, s katerimi je seznanil vse sekretarje osnov- nih organizacij v delovnih or- ganizacijah, direktorje in vodje dislociranih obratov. Lahko rečem, da je v vseh delovnih organizacijah prisot- no ponekod razmišljanje, dru- god pa že konkretno izvaja- nje v duhu organiziranja te- meljnih organizacij združene- ga dela. Vse delavne organizacije, ne gr.ede na sedež podjetja, so sprejele stališča kot realna z obljubo, da jih bodo uresni- čila do roka. to je do 31. de- cembra. Po moji oceni obsto- ja največ dilem na p>odročju kmetijstva, kjer je zame ne- sporna TOZD kooperacija z močno participacijo kmečke samouprave; dalje na področ- ju zdravstva, kjer gre za po- vezovanje interesov na tem E>odročju s strani posameznih družbeno poUtičnih skupno- stih, odnosno za smiseTjio no- tranjo organizacijo strokovne In samoupravne ureditve ter še na nekaterih drugih, kot je na primer gozdarstvo. NOVI TEDNIK: V Šentjur- ju ste pred javno razpravo o sredjeročnem programu raz- voja. Kakšna je vaša ocena izdelanega osnutka programa? JAGODIC: Osnutek, ki smo ga dobili, je določen poskus ocene dosedanjega gospodar- skega razvoja občine in na drugi strani fragmentarno na- kazuje bodoči razvoj Šentjur- ja. Povsem odsotno je vpraša- nje jasne orientacije na pod- ročju urbanizacije, nadaljnje- ga razvoja skrajno zaostalega PTT omrežja, osnutek ne vse- buje ničesar o modernizaciji železnice, premalo govori o rekonstrukciji elektro omrež- ja, v njem ni področja telles- ne kulture in kulture, zelo megleno pa je obdelano tudi vprašanje raznih oblik turi- stične dejavnosti od kmečke- ga do lovskega turizma itd. Osnutek v določenem sml- sHu emocionalno začenja re- šitve oskrbe z vodo brez upo- števanja možnosti oskrbe in seveda potreb širšega območ- ja. S takšno vsebino ustvarja še večje nerazpoloženje, kot je sicer prisotno.. Mnogo premalo je obdela- na vloga krajevnih skupnosti, tako s področja njihove vse- bine delovanja, ker zajema le reševanje cest in nekaterih drugih malenkosti. V osnut- ku je premalo vgrajena te- melljna samoupravna institu- cija bodoče ustavne ureditve. Sicer pa je za sestavljal- ce tega osnutka to predstav- ljalo odgovorno delo in vse, kar sem povedal, ni mišljeno kot kritika njihovega dela, temveč kot prispevek. Pogovor zapisan MILAN SENICAR VINKO JAGODIC PRIPRAVE NA NOVO SEZONO Te dni se v velenjski občini sestajajo člani prosvetnih društev in Svobod ter pri- pravljajo delovne načrte za naslednje obdobje. Med prvi- mi so se sestah člani amater- skega gledališča Pesje pri Ve- lenju, ki se bodo že v krat- kem predstavili z igro »Tol- mun in kamen«. Po vsej ver- jetnosti bodo pripraviU še »Zupanovo Micko«, vrh tega pa urejevali knjižnico in pri- praviU sPored za več proslav. SREČANJE KNJIŽNIČARJEV Od 4. do 6. oktobra bo v Velenju srečanje bibliotekar- jev. Na sporedu je več stro- kovnih predavanj, ob zaključ- ku pa tudi obisk turističnega centra na Golteh. VPIS ŠE NI KONČAN V rudarskem šolskem cen- tru Velenje še vedno vpisu- jejo gojence v triletno po- klicno šolo. V tem letu na- meravajo vpisati 150 mladih rudarjev. Zaenkrat pa obl- biskuje to šolo le 70 fantov. V šolo se lahko vpišejo vsi tisti, ki so opravili vsaj šest raaredov osnovne šole, kajti v šolskem centru imajo med rednim šolanjem tudi vse po- goje, da opravijo preostala dva razreda popolne osemlet- ke. Mitja Ribičič, član predsedstva SFRJ in ZKJ, ter Marko Bule, član predsedstva SFRJ, sta med dvodnevnim obiskom v celjski občini obiskala tudi Cinkarno. Naj- prej sta se pogovarjala z vodstvom tovarne. Seznanila sta se problemi tovarne in realizacijo nekaterih kreditnih naložb v zvezi z gradnjo tovarne titanovega dioksida, nato pa sta si ogledala še proizvodne obrate. Marko Bule je že v dopoldanskem razgovoru z razširjenim političmrn aktivom celjske občine menil, da je Cinkarna živ primer, kako v Jugoslaviji kasnimo pri uresničenju nekaterih projektov. Namesto da bi banke, ko se za projekt odločijo, spodbudile čimprejšnjo delo novih obratov in s tem ustvarjanje novih sredstev, odlašajo takrat, ko bi naj projekt dobil končno podobo. Na razgovoru s komunisti Cinkarne je oba pozdravil Polde Slapnik, nato pa je Mitja Ribičič govoril o aktualnih vprašanjih zunanje politike. Marko Bule pa o gospodarskem povezovanju Jugoslavije s svetom. Celjska komunala Na zadnji seji celjske ob- činske skupščine so odborni- ki sprejeli tudi vse predlaga- ne sklepe o soglasju za nove cene komunalnim storitvam. Tako se je spremenila cena za ogrevanje stanovanj in po- slovnih prostorov. Ceno je do- ločilo komimalno podjetije Plinarna vodovod Celje, in si- cer je cena za kv. m. ogreva- ne povšine 30,00 din za sezon- sko kurjenje. V omenjeni ce- ni je 1,45 difjarja namenjeno za redno investicijsko vzdrže- vanje, 3,40 dinarja p>a za raz- širjeno reprodukcijo naprav in delovnih sredstev kotlar- ne. Prav tako je bil sprejet sklep k soglasju za novo ceno odvoza smeti. Ceno je določa- lo celjsko komunalno podjet- je Javne naprave, in sicer je določena cena za kv. m. sta- novanj aske oziroma poslovne povšine mesečno za dvalcrat tedenski odvoz smeti za go- spodinjstva in zavode O, 18 dinarjev, za gospodarske or- ganizacije i>a 0,22 dinarjev. V določeni ceni je 0,02 dinar- ja namenjeno za redno inve- sticijsko vzdrževanje, 0,01 di- narja pa za razširjeno repro- dukcijo naiprav in delovnih sredstev za odvoz smeti. No- vo ceno za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij je tudi določilo celjsko komu- nalno podjetje Javne naprave. Cena za izpraznitev greznice in odvoz znaša za eno cister- no 75,00 dinarjev. V določe- ni ceni sta dva dinarja na- menjena za redno investicij- sko vzdrževanje, za razširje- no reprodukcijo pa iz te ce- ne ni moč nameniti ničesar. Zanimiva je bila razprava odbornikov okoli določitve novih cen za prodajo mestne- ga plina. Prevladalo je mne- nje, dia nove cene niso pre- tirane, saj predstavlja upora- ba utekočinjenega plina eno izmed dobrih rešitev pri uix>- rabi goriv, največ v smislu očiščevanja ozračja in okoli- ce. Odborniki menijo, da se- danji uporabniki mestnega plina zmorejo plačevanje no- vih cen. Prva tarifa je bila dosedanja 1,18 din, nova pa je 1,65 dinarjev. V drugi ka- t^oriji je bila stara cena 0,60 din., nova pa je 1,00 dinarjev. Pri tretji tarifi pa zamenja dosedanjo ceno 1,13 dinarjev, nova, ki znaša 1,65. dinar jeva D. M. Šmarje Tudi šmarska občinska skupščina je sprejela osnutek družbenega dogovora o enot- nih osnovah kadrovske poli- tike v občini. Da bi zagoto- vili dosledno uresničevanje dogovora, so v Šmarju izvoli- li posebno komisijo, ki jo se- staljajo": Drobne Franc, Kem Vlado, Mrhar Vlado, Strašek Zvonko, Kovačič Janez, Jer- nejšek Ivan, Strašek Vinko, Gojtan Jože, 2nidaršič Jože, Kovačič Franc in škorjanc PUip. mini reportaža 50 i£i IN . ^.JA Spominska slika s predstave »Lumpacij Vagabund« v letu 1869 ,.............................„ Vas Gotovlje leži nedaleč od Žalca, je takorekoč v se- nci vsega dogajanja v spodji Savinjski dolini. Bežiii popi- sovalci dogodkov se običajno ustavljajo v večjih centrih, tu sem pa le redko kdo pri- de. Tu žive delavni in skrom- ni kulturno-prosvetni delavci. To se je izkazalo tudi ob na- šem obisku: režiser Avgust Jordan in Jurij Goršek mL, predsednik prosvetnega dru- štva .sta z nenavajenimi be- sedami opisovala dogodke. Prosvetno društvo Gotovlje obstaja že 50 let. Pod njego- vim okriljem deluje poleg gledališke družine še pevski zbor (knjižnica v zadnjem ča- su m dela). Najdaljšo tradi- cijo ima petje. Pred dvema letoma so praznovali celo tri- četrt stoletja organiziranega vokalno-glasbenega delovanja v okviru društva pa pojo ves čas od ustanovitve. Zbor je ustanovil Anton Goršek, nje- govo delo pa še sedaj nada- ljuje Jurij Goršek. Dirigent- ska palica gre v družini Gor- šek iz roda v rod. Režiser Avgust Jordan je pri društvu zadolžen za gle- dališko skupino. Doslej je pripravil že več kot 25 celove- černih in krajših gledaliških tekstov. Pri njegovem delu mu pomaga nekajletno sodelo- vanje pri celjskem Amater- skem gledališču, teh let se še posebno rad spominja. Ple- skarski čopič rad zam.enja v zimskem času za režijsko knjigo, ni mu žal številnih ur. Kjerkoli se kaj dogaja, žrtvu- je svoj prosti čas in vpliv. Okrog njega se zbirajo mladi in starejši. Trenutno šteje nje. gova skupina preko 50 članov, od tega aktivnih več kot po- lovica. Med najuspešnejše stvaritve šteje ^dela »Klopčič«, »Lumpacij Vagabund«, ter »Prisego ob polnoči«. Kot ce- njen amaterski režiser je pre. vzel režijo operete »Mežnar- jeva Lizika« tudi pri žalski »Svobodi«. Z njo so gostova- li sirom in počez po Savinjski dolini — igrajo jo še danes. Pripravlja še vse proslave, s posebno skrbjo še proslave ob 8. marcu — Dnevu žena. Za to sezono predvidevajo dve uprizoritvi: komedijo in mla- dinsko igrico »Medvedek na obisku«. Če že govorimo o načrtih za prihodnje obdobje, ne smemo prezreti bogatih načr- tov njihovega moškega pevske- ga zbora. Predvidevajo izme- njavo gostovanj z enim izmed sosednjih zborov Polzelo ali Taborom. Organizirali bodo revijo pevskih zborov in na- stopali povsod, kjer bodo že- leli slišati njihovo ubrano na- rodno in ponarodelo pesem. Za vso dejavnost so letos sprejeli 4.000 dinarjev. Občin- ski svet ZKPO Žalec jim si- cer po svojih zmožnostih po- maga, vendar jim to ne zado- šča. Prirejajo prireditve, na- stopajo za »Juteks« in s tem zberejo potrebna sredstva. Drugih podjetih v kraju ni. Nič se ne pritožujejo. Imajo voljo in elan. imajo kulturni dom (le-tega bodo še to zimo dokončno uredili, vanj bodo napeljali s pomočjo KK Ža- lec tudi centralno ogrevanje), imajo pridne roke in željo napraviti še veliko in več. Ta- ka društva bodo uspevala tudi v prihodnje! TUDI O GOSPODARSTVU Občinski sindikalni svet ZSS se v teh dneh pripravlja na volitve delegatov za osmi kongres ZSS. Na konferenci, ki bo danes 5. oktobra, bodo poleg voli- tev spregovorilli še o gospo- dairskem tposlovanju delov- nih organizacij v prvem pol- letju, besedo pa bodo rekli še o uresničevanju ustavnih dopolnil na območju občine. VABILO NA PROSLAVO Odbor III.' bataljona III. VDV brigade iz Slovenskih K<:)njic vabi vse nekdanje borce, da se 8. oktobra zbe- rejo v Šoštanju na Trgu svo- bode, ob 8. uri, zaradi sveča- nosti ob podelitvi domicila, ki ga piriipravlja skriipščiaa Velenje. BoTci naj se svečanosti udeleže v uniformah in s pri- petimi odlikovanji! DARUJTE KRI Ker krvi vsako leto pri- mar.jkuje, vsak dan se mora odvzeti dvestotim ljudem, da se i/jpolnijo najnujnejše po- trebe, Rdeči križ prosi vse prebivalce občin, da si bodo pravočasno rezervirali čas za ixlvzem krvi. V Slovenskih Konjicah bo- do kri odvzemali 5., 6. in 7. oktobra! Udeležite se akcije v oinivečiem številu! PROGRAM RAZVOJA Posebna komisija občinske skupščine Šentjur je že pri- pravila srednjeročni program raz\()ja, ki ga v teh dneh ob- ravnavajo družbeno politične organizacije. Popoldne se bo sestala občinska konferenca ZK Šentjur, katere člani bo- do podali politično in gospo- darsko oceno programa raz- voja. Ko je podpredsednik občin- ske skupščine inž. VEBER povedal odbornikom, da bo- do dobili program razvoja, ki obsega čez sto strani, je izzval smeh s pripombo: »Tovariši, potrebno ga bo pazljivo prebirati! Kot kate- kizem!« MANJ PRIMEROV TBC Na zadnjem fluorografira- nju v Šentjurju pri Celju so pregledali čez 9.000 občanov. Na novo so odkrili sedem slučajev TBC, kar je prece.l mair>j kor na prejšnjem fluoro. šrafiranju. Na ponoven pre- gled so poklicali 280 občanov, medtem ko so jih na prejš- njem čez 400. POŽARNO VARSTVENI NAČRT v Sloveniji bo najverjet- neje še letos iz'šel zakon, ki bo zahteval, da v v seh vet- jih krajih pripravijo požarru.) varstvene načrte. Zato so od- borriki šentjurske občinske skupščine imenovali posebno komisijo, fci bo pripravila na- črt. Za predsednika komisije so izvolili MARTINA CMO- KA, poveljnika obt-inske ga- silske z\'^eze. LEP RODITELJSKI SESTANEK PreiekLi teden so nii osnov- ni šo'.i v Storah organizirali .skupni roditeljski sestanek za vse starše. Najprej je zbranim staršem po učilni- cah in kabine'ih, v katerih učenci prežive lep del svojega dneva, spregovoril ravnatelj šole kar po zvočniku, zatem pa so rasredniki bolj nepo- sredn-o spregovorili o delu na šoli, o težavah, s katerimi se srečujejo učenci in učite- lji ter o povezavi med šolo in domom. Kot zanimivo no- vost povezovanja šole s star- ši so na osnovni šoli v što rah izvolili svet staršev. V svetu je po en starš iz vsa- kega razreda. O vlogi, delu in nalogah sveta staršev se bodo pogovorili z vsemi v teh dmeh. Res vzpodbudna novost v delu šolskega kolek- tiva v celjski občini, (z) V KOMPOLAH POTREBUJEJO TRGOVINO Iz Kompol do štor je več kot pol ure hoda. To omenja- mo zaradi tega, ker mora vsaka gospodinja večkrat, če že ne vsak dan v tednu to pot opraviti, če želi kaj kupi- ti. Kompole namreč nimajo trgovine, niti ne telefona, da bi si večjo količino mogoče naročili na ta način. Da tako ne gre naprej, je jasno, saj je v celjski občini le malo naselij takšne velikosti, ki ni- majo trgovine, so ugotovili Kompolčani že pred precej časa. Sedaj so se prizadeva- nja okrepila, saj so zbrali preko tristo podpisov, da že- le trgovino, prostor za vsaj skromen paviljon je na raz- polago, človeka za trgovino pa tudi ne bi bilo težko najti. Pri teh prizadevanjih je važ- no predvsem to, da število prebivalcev v Kompolah ne- nehno narašča, da bo asfalt- na plast, ki jo sedaj delajo, prispela iz Štor do križišča pri Ocvirku in da imamo tik pred Celjem in štorami opra- viti s težavami, ki ne sodijo v ta čas. (z) DARILO ZORKOVIM Mladi iz 2ICNE so se pred kratkim domenili, da bodo m kakršen koli način poma- gali Zorkovima fantoma, o katerih smo v Novem tedni- ku že pisali. Zaprosili so De- lavski svet za pomoč in ta jim je dal na razpolago večjo količino mreže, s katero so mladinci iz Žične opasali vrt pri Zorkovi domačiji. Mladirj- ci 2ične so postavili tudi tra- move za žico ki so jih pose- kali v bližnjem gozdu, ki je last Zorkovih. Nedolgo t^a smo izvedeli, da nameravajo vsi novinarji Slovenije, ki se ukvarjajo s pisanjem o kmetijstvu, izve- sti udarniško akcijo na po- sestim Zorkovih. Gradili bodo cesto, ki sicer ni ne vem ka- ko dolga, a je fantoma zelo potrebna. Akciji se bo prav gotovo pridružil tudi Novi tednik. -ZBOR MLADIH v okviru prireditev na čast praz'.".ika velenjske občine 8. oktobra bo v petek, 6. ok- tobra v Velenju zbor mladine iz osnovnih in srednjih šol. To bo manifestacija več tisoč mlaiih ljudi, ki bodo tudi na tem srečanju obljubili, da bo- do izpolnjevali svoje raloge in se dobro učili. V zborovanje, ki bo pove- zano s kulturnim progra- mom, bodo vpletli tudi niti zgodovuiskih dogodkov v ve- lenjski občini in svetle per- spektive nadaljnjega razvoja. PRISRČNO SREČANJE Pred dnevi je sindikalna or- gamzacija Gorenja povabila v goste 30-člansko skupino ozi- roma predstaraikov velenj- skega rudnika lignita. Rudar- ski gostje so si najprej ogle- dali oddelek za elektronsko obdelavo podatkov, za tem pa tudi obrate za proizvodnjo šted Inikov, pralnih strojev, hladilnikov in obrat elektro- nike. Po ogledu so se zbrali na skupnem razgovoru, kjer so se rudarji po besedah tajnika Gorenja, Lojzeta Napotnika, sezm.mili z razvojem podjet- ja in njegovo perspektivo. Ru- darje je najbolj zanimala iz- delava stanovanjskih hiš in seveda, kakšne bodo cene. Pre<:lstavniki Gorenja so jim povedali, da je v Ameriki cena za takšne hiše za okoli 25 odstotkov nižja od cen za klasične. Tega v Gorenju ne mislijo obrniti na glavo. Srečanje je bilo prisrčno. Gorenje in rudnik lignita, dva velika in prizadela ko- lektiva v Velenju, si podajata roke. mali intervju Vprašuje: Drago Medved Odgovarja: Kupec Peter Smo v času, ko povsod, pa tudi v gospodarskih orgamzacijah člani delov- nih koCektivov spremljajo problematiko uvajanja in sprejemanja ustavnih do- polnil. Mnogo je kolekti- vov, ki so že seznanili svoje ljudi o tej proble- niatiki in o tem, kaj pri- našajo nova ustavna do- polnila. Tako so se tudi v . šentjurskem Alposu zbrali delavci in prisluh- nili predavanjem, ki so jih organizirali po posa- meznih oddelkih. Povprašal sem PETRA KUPC.^, kako je on razu- del nova ustavna dopolni- la in kaj meni, kako so Informirani ostali člani de- lovnega kolektiva. — Jaz delam v Alposu že petnajst let in ne mi- slim zapustiti podjetja do svoje »penzije«. Podjetje dobro poznam in sem z njim preživljal vse dobre In slabe čase. Vesel sem, da so nas v podjetju se- znanili z novimi ustavni- mi dopcCnili, saj se o tem zadnje čase veliko piše in govori na radiu in televi- ziji. Pa si nisem nikoli pravzaprav točno predsta- vljal, kaj vse to pomeni In kaj to prinaša. — In vam je zdaj ra- zumljivo, ko so vam v podjetju vse to razložili? — če odkrito povem, nekaj jih je razumeilo, ne- kaj ne. Tudi sam še ni- sem povsem dojel vsega, kar so hoteli povedati. To- da mislim, da bo praksa tudi to v popolnosti raz- jasnila. Mislim, da bi mo- rali imeti še več takih predavanj, to se ne da kar tako razumeti . .. — Na katerem delovnem mestu delate? — Delam v galanteriji, se pravi tam, kjer ravna- mo in varimo aluminij. Na tem delovnem mestu sem že nepretrgorr^a petnajst let. — Radi opravljate svoje delo? — Rad, kaj pa! — In kako živite? — Priznati moram, da je danes dober standard. Do doma imam uro daleč in se vozim z avtobusom. Podjetje mi povrne deli stroškov. Ne morem trdi- ti, da nam gre slabo. Le cene so precej nestabilne, kar predvsem prizadene delavce, pa mlajši bi lah- ko malo bolj spoštovali dei"o starejših Predvsem tisto, kar je že bilo nare- jenega. — Pogrešate kaj? — Razen zdravja niče- sar. Ko me le ne bi mu- čila revma, ki sem jo do- bil v vojski, pa srce ... Vprašuje: Tone Vrabl Odgovarja: Bronica Zakonjšek Nedavno se je končalo v Trebnjem na Dolenj- skem 4. srečanje pionirjev dopisnikov in Dan zlatih knjig. Srečanja se je ude- ležilo 150 pionirjev — no- vinarjev iz vse Slovenije, med njimi tudi štirje iz Celja: Mojca Jaklič iz IV. osnovne šole, Mojca Pu- stoslemšek iz hudirajske osnovne šole ter Damjana 2oLnir in Bronica Zakonj- šek iz gimnazije. Slectojo smo poprosili za kratek razgovor, da nam pove ne- kaj več o srečanju, ki se ga bodo vsi udeleženci vedno spominjali. Prireditev so pripravili pripravljalni odbor pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, uredništva mla- dinskih časopisov in revij, mladinsko uredništvo RTV Ljubljana in drugi. Pova- bili so vse tiste, ki v zad- njih letih s svojimi pri- spevki stalno sodelujejo v mladinskih revijah in ča- sopisih ter ustreznih rub- rikah v ostalih časnikih. Koga si vse spoznala v Trebnjem? »O svojih knjigah so nam pripovedovali Anton Ingolič, Leopold Suhadol- čan, Ivan Potrč, Ivan Mi- natti, Tone Pavček, Ivo Zorman, Jože Šmit, srečali pa smo tudi popularnega Tonija Gašperšiča ter ju- naka Erazma in potepuha oz. njima ustvarjalca Dra- ga Kecmana in Dareta Ulago.« Kateri pisatelj je na te- be napravil najmočnejši vtis? »Anton Ingolič. Veliko njegovih del sem že pre- brala, tudi Gimnazijko, če- prav sem sama postala gimnazijka šele pred me- secem. Zelo žal mi je, ker ga nisem vprašala, kako je nastalo njegovo zadnje delo Pretrgana naveza.« Se posebej spominjaš kakšnih dogodkov iz Treb- njega? »Ko smo bili v tamkajš- nji šoli, nam je prišel na- sproti učitelj, ki je bU pK)- doben »potepuhu« Dare tu Ulagi kot jajce jajcli. Prosili smo ga za avto- gram. Podpisal se je in rekel »jaz sem samo uči- telj ...« Ivan Minatti nam je povedal, da je prvo pe- sem objavil na bukvi, ka- mor je pripel kos pa.pirja in na njem napisano pe- sem. Anton Ingolič pa je pripovedoval, kako je v šoli učil slovenščino Ivana Potrča. Ta ga je takoj do- polnil, da ko je Ingolič opazil, kako zna Potrč pi- sati novele in črtice, ga sploh ni več spraševal slo- venščine . ..« Bronica je še povedala, da najraje piše o vsakda- njih drobnih stvareh, ki jih poraja življenje, da p3 ne bi mogla pisati o oseb- nih vti-sih z razstav in tudi pesmi ne bi »skupaj spra- vila«. finska gora kdaTlovišče? j»ri teritorialnem raz-meje- ^ju občin nekdanjega ce- lega okraja, le-ta je bila ita 1952, se je primerilo, da , bilo območje Vinske go- g razdeljeno tako, da so pikajšnji lovci ostali brez lojega lovišča. Večji delež , sicer 1.250 hektarjev je od- jdlo na lovsko družino v felenju, manjši del, okoli )0 hektarjev pa na lovsko fUŽino v Dobrni. Tako so jjnači lovci tako rekoč osta- praznih rok. Skoraj dve desetletji je bil )tem kraj brez svoje lov- [C družine, dokler se lani jbitelji zelenih prostranstev iso odločili in novembra us- oovili svojo lovsko družino, i šteje 24 navdušenih lov- iT. Seveda pa so doslej svoj vski pribor l^hko le skrb- ) čistih in ga pripravljali za jjk trenutek, ko bodo do- li svoje lovišče. Le redki ed njimi so tu in tam, v )steh seveda, preiskusili (oj »pihalnik« ter strelske losobnosti. V minulem času je bilo ve- to poskusov, razgovorov na grajličnejših nivojih, da bi lovci v Vinski gori 2Jopet do- bili nazaj to, kar jim seveda pripada. V zadnjem obdob- ju ix>staja celotna zadeva že svojstven politična problem, saj tamkajšnji lovci nikakor ne nameravajo popustiti v svojih prizadevanjih po last- nem lovišču. Pred dnevi pa so se v Vinski gori sestali na p>osvetovanju tudi pred- sedniki ' občinskih skupščin Celja, Dušan Bumik, Velenja, Nestl 2gank, ter Žalca, Joško Rozman. RaapravljaU so o možnostih tesnejšega sodelo- vanja, posebno na tem mej- nem območju, beseda pa je stekla tudi o problemih lovi- šča. Vse kaže, da je stvar že prišla tako daleč, ko kaže konkretne možnosti rešitve. In na koncu še naše mišlje- nje. Ce kje, potem je bilo ravno med lovci v mnogih primerih že izpričana njim svojska solidarnost in prepri- čani smo, da boste prepusti- li tudi obe družini ter svo- jim tovarišem iz Vinske gore s tem omogočili, da bodo v bodoče lahko lovili tudi na svojem. B. STRMČNIK Pričujoča slika demantira govorice, da so v jezeru v Šmartnem v Rožni dolini samo majhne ribe — Franc VUGA iz Celja je ujel 5,25 kg težkega krapa. GORENJE PREMA- GALO SATURNUS Na povabilo kolektiva Go- nja so v Velenju gostovali »rtir.tiki podjetja Satumus Ljubljane. S člani Gorenja I se pcmeirili v treh pano- ih. V namiznem tenisu je aagalo Gorenje s 5:1, tudi v reljanju so bih boljši do- ačini s 1041:956 krogov. No- metna tekma pa se je kor.^ ila 2 neodločenim izidom |. H. J. I GOSPODARJENJU IN KADRIH Včeraj, v sredo, je bila v icu 8. redna seja komiteja iče zagotoviti ustrezen hi- 'razvoj gospodarstvu le, če ^ na voljo tudi strokovno fr>sobljeni kadri. VOLILNA KONFERENCA SINDIKATOV ^es, to je v četrtek, 5. "'^bra, se bodo zbrali na volilni konferenci dele- S sindikalnih organizacij žalske občine. Obsežne orga- nizacijske, vsebinske in kad- rovske priprave so stekle že pred meseci, tako da so se delegati na konferenco kar najbolje pripravili. Poleg po- ročil o delu in aktivnosti sin- dikalne organizacije pa bodo na volilni konferenci v osred- nji točki dnevnega reda ob- ravnavali aktualno problema- tiko s področja uresničeva- nja ustavnih dopolnil ter oce- no doseženih samoupravnih odnosov v kolektivih žalske občine. O volilni konferenci bomo podrobneje poročali v prihod- nji številM. ŠPORTNE VESTI IZ SAVINJSKE DOLINE Ko-šarkarji iz Žalca so že kon- čali prvenstveno tekmovanje v II. republiški ligi. V zadnjem kolu so gostovali v Šoštanju in sre- čanje proti ekipi Elektre izgubili z 82:63 ( 35:30). Na prvenstveni lestvici so pristali na četrtem me- stu od devetih ekip, ki tekmuje- jo v tej ligi. Oba predstavnika iz Savinjske doline, ki tekmujeta v štajerski rokometni ligi, nista imela sreče. Ekipa Griž je doma izgubila sreča- nje proti ekipi Kovinarja, ki tre- nutno vodi na lestvici z 17:13. Ig- ralci Partizana Žalec pa so gosto- vali v Mariboru in prav tako iz- gubili z 19:15. V Šempetru bomo verjetno v drugi tekmovalni sezoni gledali tekme prve slovenske odbo.ikar- ske lige. Igralci Partizana Šempe- ter, ki nastopajo v II. republi- ški odbokarski liigi, ne poznajo ovir. V nedeljo so premagali eki- po Črešnjevca s 3:1 in tako še naprej vodijo na lestvici v tej ligi. Kegljačl Žalca so se odzvali pri- jateljskemu četveroboju v keglja- nju v borbenili partijah, Iti je bilo v Slovenj Gradcu. Zmagali BO Celjani % 885 podrtimi keglji pred Žalcem 807 itd. V nadaljevanju mariborske — celjske odbojkarske lise so igralci Partizana Braslovče slavili v go- steh novo zmago. Premagali so ekipo Kovinarja iz Maribora s 3:1. Po tret,jem kolu vodijo na lestvici s 6 točkami. T. TAVC\R SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICE CELJE razpisuje: I. prosto deloivno mesto POMOČNIKA DIREKTORJA PODRUŽNICE ZA SEKTOR KONTROLE Za to delovno mesto je potrebna visoka šolska iz- obrazba ekonomske ali pravne smeri ter deset let splošne in pet let posebne prakse na delovnih me- stih enake ali podobne dejavnosti kot je na delov- nih mestih v Službi družbenega knjigovodstA/-a. II. delovna mesta V ORGANIZACIJSKIH DELIH PODRUŽNICE 1. ZA SEDE2 CELJE — DVEH INŠPEKTORJEV — ŠTIRIH DELAVCEV s srednjo šolsko izobrazbo — ENE SN.A2ILKE 2. ZA EKSPOZITURO LAŠKO — ENEGA KONTROLORJA 3. ZA EKSPOZITURO MOZIRJE — ŠEFA EKSPOZITURE — ENEGA KONTROLORJA 4. ZA EKSPOZITURO 2ALEC — DVA KONTROmRJA — ENEGA DELAVCA s srednjo šolsko izobrazbo Za enega inšpektorja in šefa ekspoziture v Mozirju je na ra>zpola.go po eno komfortno dvosobno stano- vanje. Za delovna mesta inšpektorjev je potrebna visoka šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri, za delovna mesta šefa ekspoziture in kontrolorjev pa višja šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri. Delavci s srednjo šolsko izobrazbo morajo imeti končano štiriletno ekonomsko srednjo šolo ali šti- riletno administrativno srednjo šolo ah pa gim- nazijo. Prošnjo v rokopisu, "življenjepis, zadnje šolsko spri- čevalo, pri kanididatih za delovna mesta F>omočnika direktorja, inšpektorjev, šefa ekspoziture in kon- trolorjev tudi spriče\'^alo o zaključnem izpitu na srednji šoli, je treba poslati naslovu do vključno 18. oktobra 1972. III. ŠTIPENDIJE Za kandidate, ki imajo stalno prebivališče na ob- močju: 1. sedeža Celje: — eno za šolanje na ekonomski srednji šoli, gim- naziji ali srednji administrativni šoli 2. feicspozitur Laško, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah: — po eno štipendijo za vsako ekspozituro za študij na višji pravni šoli ali na višji ekonomsko komer- cialni šoli — po eno štipendijo za vsako ekspozituro za šo- lanje na ekonomski srednji šoli, gimnaziji ali sred- nji administrativni šoli 3. ekspozitur Mozirje in 2alec: — po eno štipendijo za vsako ekspozituro za študij na višji pravni šoli ali na višji ekonomsko komer- cialni šoli. Kandidati se bodo po končanem šolanju vključili na delo v tistem organizacijskem delu Podružnice kjer imajo stalno prebivališče. Vlogo, življenjef>is in zadnje šolsko spričevalo je treba dostaviti naslovu do 18. oktobra 1972 .* Celje v teh dneh »nedvomno živi v znamenju sejma obrti. Po Kersnikovi ulici, za katero pravijo mnogi, da je preveč načičkana, nenehoma vozijo avtomobili, in ti- stim, ki prodajajo vstopnice, resnično ne zmanjka dela. Po obisku sejma človek obstane z mešanimi občutki. Vesel, da sploh sejem v Celju imamo in nekoliko razo- čaran, ker je pričakoval, da bo videl več. Trgovina zopet izstopa, preredki pa so sicer številni zasebni obrtniki celjske regije, ki bi nedvomno lahko pokazali več, kot so. Morda bo držala trditev, da so celjski obrtniki premalo po^mni in da premalo cenijo svoje izdelke. Dokaz bi lahko bili drugi sejmi, kjer vsakdo razstavlja vse. In kakšna so bili občutki ter vtisi obiskovalcev sejma. Pred izhodom smo jih zaustaviU in povprašali: kaj vam je bilo všeč in kaj ne na sejmu obrti? BOGDAN MARINKOVIC iz Zreč: »Všeč mi je to, da več razstavljajo tisti, ki imajo manj denarja in manj tisti, ki ga imajo več. Sejem je zvrst propagiranja produktov celjske regije. Na drugih sej- mih sem videl, kako veliko dajo znane firme za takšne prireditve. Hkrati pa obču- dujem tiste, ki so vse to pri- pravili s skromnimi sredstvi. V regiji je nekaj velikih firm, ki jim udeležba na celjskem sejmu ne bi predstavljala problema. Se to: na sejmu bi lahko bilo več pravih obrt- nikov.« VOJKO KOLOBAR iz Ce- lja: »Lahko rečem, da mi je všeč predvsem to, da letos že razstavlja več obrtnikov kot lansko leto. Najbolj sem bil navdušen nad razstavnimi prostori, ki prikazujejo pohi- štvo. 'Tu menim zasebne obrtnike. 2al pa imam obču- tek, da je letos obseg ra:;> stavljenih predmetov manjši kot lani. Prehodil sem sejean in moram reči, da je letošnji znova potrdil potrebe, da Ce- lje dobi veliko halo.« J02E RADEJ iz Rogaške Slatine: »Veliko več je bilo govorjenja o sejmu, kot pa lahko vidimo. Danes imate takšno šaro povsod. Dobite jo v vsaki trgovini, če imate denar. Sejem je dokazal, da pravo obrtništvo iztimira. Menim, da je letos precej slabše, kot je bilo preteklo leto. Človeku se vsiljuje ob- čutek, da ljudje, ki bi mora- li biti, niso zamteresirani za sejem.« ALENKA MIHELAK ii.^ Ce- lja: »Bila sem na .sejmu v Mariboru, vendar mi je celj- ski bolj všeč. To pa zato, ker razstavljajo več praktičnih stvari. Nekaj malega sem na- kupila za otroke. Splačalo se je obiskati sejem, ker sem veliko videla. Letos je več pohištva in čevljev, pogre- šam pa veseli del, no, ne za- se, ampak za otroke. Tudi ti bi morali imeti svoje vese- lje.« STANKO HAJSINGER Iz Celja: »Ni mi všeč, da na sejmu tako masovno forsira- jo trgovino, ker Je to obrtni sejem. To so vendar trgovi- ne, ki so v Celju na vsakem koraku. Premalo je obrtni- kov, Hakaj, re vem. Sam sem obrtnik. Morda smo preboje- či, da bi razstavili svoje pro- izvode, čeprav so takšni, da bi jdh lahko. Namreč, pojav- ljajo se izdelki obrtnikov, ki mejijo na industrijske glode na kvaliteto. Všeč mi je bil prostor Mirka Križnika, ozi- roma njegov stroj za točkov- no varjenje. Takega bi lahko bilo več.« Zaključek: preveč trgovine, premalo obrtnikov. Preve- lika pričakovanja, premalo za pogled. Ob takšnih ugoto- vitvah naj zapišemo še staro: znova se je pokazalo, kako nujno potrebuje Celje velik specializiran prostor za večje prireditve. M. S.—B. S 14. stran NOVI TEDNIK Št. 40 — 5. oktober 1972 Kmetijstvo Se pred nekaj tedni je bilo na našem trgu premalo koru- ze, zato je bila predraga. Vsaj tako so trdili tisti pridelo valci, ki so jo imeli napro- daj. Več 100.000 vagonov smo je morali uvoziti, da bi zavrli nadaljnjo rast pretirano viso- ke cene. Naenkrat pa je ko- ruze preveč. Njena cena je padla veliko bolj, kot so pre- dvidevali strokovnjaki. Na bla govni borzii v Novem Sadu jo ponujajo že po 1,20 di- narja za kilogram. Veliki pridelovalci koruze v Voj- vodini in drugod se bojijo poloma in zahtevajo FK>leg odkupa za materialne rezer- ve sprostitev izvoza kohize. Kaj se je zgodilo, da je presenetilo ne le živinorejce, ki s prejšnjo predrago koru- zo niso marali pitati veliko živine, ampak tudi prideloval- ce koruze in celo gospodar- ske strokovnjake? To, kar se je zgodilo, bi morali pričakovati oziroma preprečiti ali ublažiti, če ne bi malikovaU koruze tako, da so pozabili na zdravo pamet. Res je, da je na to vphval letošnji napovedani rekordni pridelek koruze. Toda to nI bil pravi vzrok, kot bi radi prikazali tisti, ki so ga polo- mih, temveč le povod, da so se stvari prikazale v pravi podobi. AU res niso vedeli vse do avgusta ali septembra, koliko koruze imajo v shrambah in skladiščih, da so šele zdaj zagnali vik in knk, češ da ne bodo imeli dovolj prostora za letošnji pridelek? Šele ob zo- renju letošnje koruze so ugo tovili, da imajo še okrog en milijon ton lanskega pridel- ka, ki naj bi ga odkupila družba, da bi naredili pro- stor za letošnji pridelek? Težko je razumeti razmiš- ljanja lastnikov koruze. Sp>o- mniti pa se je treba, kako so govorili pred meseci, ko so omejevali rejo živine. Trdi- ti so, da se bolj splača koru- ao prodati, kot jo pokrmiti živini. Ali so mislili, da so pametnejši kot tisti kmetoval- ci, ki naj bi z njihovo drago koruzo krmili živino? Ker so živinorejci redili manj živine, zlast prašičev, so pokrmih manj koruze. Ker smo je tu- di uvozili precej, bi morali vedeti, da ne bodo mogU prodati vse koruze. Morda so to vedeli, pa niso hoteli priznati, ker so imeli še druge račune. Veliki pridelovalci pšenice in koruze so še pred tedni zahtevali, naj družba zviša odkupno ceno pšenice, češ da je v primerjavi s koruzo prepoce- ni. Ce cena pšenice ne bo ustrezno zvišana, je bodo po- sejali še manj kot lani in raje več koruze. Niso pa raz- mišljali, ali cena koruze ne bo padla, če je bodo pridelaJj veliko več kot prejšnja leta. Na to so pomisilili le tisti pristojni organi, ki pred le- tošnjo setvijo niso hoteli zvi- šati cene pvšenice. Podobno se je zgodilo z zahtevami, naj bi družba zvi- šala zajamčene odkupne cene živine. Za živnorejce se raz- mere izboljšujejo tudi brez zvišanja odkupnih cen. Kaj pripravljajo ali kaj bodo sto- rili veliki pridelovalci koru- ze, pa še ne vemo. Vedeti pa je treba, da s takimi spletkami ali špekula- cijami, kot smo jih imeli pri koruza, ni moči urejati naše- ga kmetijstva. Kmetovalci z njimi škodujejo drug druge mu. Družbeni organi pa bodo obravnavali njihove predloge za izboljšanje kmetijstva in usklajevanje cen z še večjim nezaupanjem in previdnostjo. Kako bi bilo treba ravnati s koruzo, da bi se izognili sedanjim zapletom? V minu- lih mesecih naj bi bila njena cena nekoliko nižja, da živi- norejci ne bi omejevali reje in ne bi bilo treba uvoziti cenejše koruze, pa bi zdaj imeli v .skladiščih veliko manjše zaloge. Potem letoš- nji rekordni pridelek ne bi zbil cene tako nizko kot zdaj. Doslej bi bila cena zmernej- ša, poslej pa tudi trdnejša. Cene krmil bi bile stalnejše in enako stroški pitanja. Ce- ne mesa bi laže uskladili z njimi za daljše obdobje. Jože Petek Kriminal Zločini vedno razburijo lju- di, še posebej pa so gnusni tisti, kjer so žrtve otroci, mladoletniki. Celje in njegovo širšo oko- lico je pred dnevi razburila vest o gnusnem zločinu v bli- žini Pesja pn Velenju. štirinajstletna Z. L. z Ma- lega vrha pri šmartnem ob Paki je ob 15. uri popoldne hodila ob desni strani ceste iz Šoštanja v Velenje. Za njo se je pripeljal ne- znanec. Mož, mladenič? V roki je imel nož in z njim je usodno zamahnil. Deklica je pretrpela hud vbod v hr- bet, tik ob hrbtenici. Omah- nila je na rob ceste. EKSPLOZIJA V RADIOAPARATU Bilo je mimo sobotno po- poldne, ko se je MARIJA JA- GER, doma v Dobojski ulica v Celju, odpravila iz stanova- nja v kletne prostore. Ker je odšla le za kratek čas, je pu- stila prižgan radijski spre- jemnik. Medtem, ko je ni bi- lo, je v radioaparatu nastala manjša eksplozija, ki je po- vzročila požar. Ogenj je uničil radijski sprejemnik, televizor, knjižno omaro ter poškodoval okno m vrata, požar so pogasili celjski poklicni gasilci, ško- de je za lJjyXi_J^^o^^y.^^^,^ Neznani kolesar moi-da niti ni stopil s kolesa. Odpeljal je naprej, verjetno zadovo- ljen s svojim zločinskim de- janjem. K sreči so hudo ra- njeno deklico kmalu našli in jo odpeljali v bolnišnico, kjer se je pričela za sedaj uspešna borba za njeno živ- ljenje. Pred zaključkom redakcije pa so z Uprave javne varno- sti Celje sporočUi, da štiri- najstletna Z. L. najverjetneje ni bila edina žrtev napada neznanca kolesarja. Ugotovili so, da je bila na cesti med Šoštanjem in Ve- lenjem tik pred napadom na Z. L. napadena tudi neka dru- ga deklica, katere imena še niso ugotovili. Tudi njo bi naj napadel neznanec na ko- DVAKRAT ENAK NAPAD V trgovini TEHNIKA ob Ljubljanski cesti v Celju je prvič zažvenketalo v četrtek. Neznanec je § kamnom razbil izložbeno steklo, pograbil av- to radioaparat, ki je bil na polici in izginil v noč. V ne- deljo zvečer je bila TEHNIKA žrtev drugega, i>ovsem enake- ga napada. Neznani storilec je tokrat odnesel električni vr- talni stroj. Skupna škoda: čez 2.000 dinarjev. lesu. Da bi lahko čimprej ugotovili, kdo je kolesar z nožem, UJV naproša dekle, da takoj javi svoj naslov. Morda je odveč zapisati, da ljudje iskreno upajo, da bodo celjski kriminalisti čim- prej prijeli zločinca. M. Seničar VLOMILEC Z DOLGIM NOSOM Med šolami, ki zadnje dni niso bile vame pred vlomilci, ]e tudi osnovna šola Petra Sprajca v 2alcu. Neznani sto- rilec je vlomil v vrata pisam in iskal denar. Toda dolgo- prstnež je moral oditi z dol- gim nosom. Denarja ni našel, zato pa se je znesel nad pre- dali oziroma pohištvom. Na- redil je škode za 2.000 din. MLADOLETNIKA SO PRIJELI Pretekli teden sta vlomiW v bife samopostrežne trgovine v Slovenskih Konjicah mlado- letnika D. B. in T. R., oba iz Konjic. V trgovino sta prišla skozi okno, ki sta ga razbila. Nakradla sta p>olitank, čoko- lade, bonbonov in cigaret, to- da pri dejanju ju je zalotil miličnik med službenim ob- hodom. Odpeljal ju je na po- stajo milice. Vso noč sem imel mučne sanje. Ko sem se zbudil, sem bil poten. Vse po sobi je bilo razmetano, nobena stvar ni bila Tia svojem mestu. Zunaj je deževalo. Dolgi curki so se vlekli po šipah. šel sem maševat. Bal sem se, da bi srečal dekana. Pri zajtrku smo molčali. Kot ponavadi, je bil dekan hladen. Pričakoval sem, da bo spet dvignil glavo in mi omenil moj sinočni obisk. Pa ni. Niti besede ni črhnil o tem. »Kje imate danes pouk, gospod kaplan?« me je vpra- šal. Drobil si je kruh v kavo in ni dvignil oči. »V Petiševcih.« sem odgovoril mirno, kolikor sem mo- gel. »Pojdete z motorjem? Daleč imamo vasi,« je menil mirno. Mnogo ljubše bi mi bilo, če bi vzrojil, če bi govoril o tem, kar je mislil. Nad nami je ležala mora. Kava je bila brez okusa. Ko- maj sem čakal, da pridem v svojo sobo in bom sam. Dnevi so tekli na videz mirno, jaz pa sem se odtujeval dekanu. Zahajal sem spet h Krampačevim, kjer je zadnje čase postajal reden gost Zid Briinner s svojo ženo in hčerko Ra- elo. Ze dolgo so Briinnerjevi zahajali h Krampaču, toda pelo redko. Zadnje čase so bili ti obiski pogostejši. Posta- jali smo prijatelji. Briinnerjevi so bili Zidje. Zame vseka- kor novost. Bil sem prepričan, da jim ni do drugega, ka- kor da človeka opeharijo. Vendar so bili Briinnerjevi dru- gačni, če bi bili krščeni, bi jih lahko prišteval med zgled- ne krščanske družine. Krampačevi ženi je bilo ime Berta. Nekaj tednov pred njenim godom sem bil povabljen na večerjo. Povabljeni so bili tudi Briinnerjevi. Veselil sem se tega večera. Delal nisem več zato, da bi zadostil svojemu notranje- mu miru. Bil sem potrpežljiv in delaven. V svojem pro- stem času bi bil res rad neodvisen od dekana. Šole je bilo konec. Težak križ mi je padel z ramen. Tu. di praznikov je bilo v poletnem času mnogo manj. Nekega vročega popoldneva, prav ko sem legel, je ne- kdo hrupno odprl vezna vrata. Stopil je do mojih vrat in potrkal. »Da!« Vrata so se odprla. Plebanuš Kandič iz Hrvaškega Pri- morja je vstopil nasmejan, vesel in ogorel od sonca. Ka- zal je velike, močne zobe in črn šop las mu je silil na če- lo. Skočil sem z divana. Stisnila sva si roki. že nekaj let se nisva videla. Bila sva istih let. Srečala sva se prvič v Zagrebu v bogoslovju. Bila sva prijatelja. Jaz sem odšel iz Zagreba v Maribor, ker sem nameraval službovati v lavantinski škofiji, kjer je bila moja mati On je ostal v Zagrebu. Po novi maši je takoj dobil župnijo nekje na Krasu. Pozneje sva se malokdaj srečala. Popoldne sva se šla s Kandičem kopat, šla sva daleč navzgor ob potoku, kjer je bila voda čista in dovolj glo- boka. »Krepak si. Dobra fara ti koristi,« mi je rekel. Stopil je k potoku. Pobral je ploščat kamen in pomeril tik nad vodo. Kamen je odskakoval od vode. Plebanuš Kandič se je vzravnal in zapičil vame oči. Jaz sem sedel na bregu na travi. »Pa drugače?« »Kako, drugače?« sem vprašal. Slutil sem, kaj misli. Delal sem se hladnega in nisem pokazal, da me je s tem spravil v zadrego. »No, če si se že kje usedel« Preprost, naraven je bil v tem. Sklonil se je na prod, da bi poiskal ploščat kamen. Neznansko sem postal radoveden, kako živi on. Kandič mogoče teh besed ni vzel tako hudo. »Ničesar nimam.« »Ničesar! Slovenci ste pa res čudni!« Veter je vlekel od šume preko vročega polja, nad kate- rim je cvetel dan. Sonce je pripekalo in toliko rož je raslo po travnikih. Ob hribu se je v soncu kopala Lendava. Nad rdečimi in črnimi strehami je trepetal zrak. Gori v hribu je rasla vinska trta. Mnogo majhnih, belih koč je kukalo sem od goric v ravnino, kjer se v tej vročini ni premaknila živa duša. Ne, zdaj se ne bi mogel ločiti od tega mesta, da mi ne bi krvavelo srce. Ne stran! Zrl sem v hrib. Nekdo je škropil gorice z modro gali- co. Lepo se je razločila poškropljena trta od nepoškroplje- ne. Ne vem, kaj je bilo Kandiču, da se je zresnil. Naredila se mu je guba na čelu. Popravil si je lase nazaj in gledal v vodo, nato je prišel k meni na breg,__,__ Legel je v visoko travo. Tudi jaz sem legel. Duh tolikih rož je bil prijeten. Okrog po cvetovih so brnele čebele, murni so peli, mesto je bilo daleč, za njim je bil hrib. na nebu pa je samevalo sonce. »Leto dni sem bil sam na fari,« je začel pripovedovati, »če bi ne prinesel s seboj vere v Boga, ne vem, kaj bi se zgodilo z menoj! Sam! Vse dneve, vse noči v tistem Krasu. Nedelja je bila vedno dan, ko sem videl več ljudi. Pri ne- kih vcčernicah sem jo prvič opazil. Od takrat nisem bil več miren. Za stenami sem si grizel ustnice, a povsod sem videl samo njo. Boril sem se s seboj. Ko sem šel v farof ali iz farofa v cerkev, sem med toliko obrazi takoj našel njenega.« Pridrževal sem sapo. To je bil zame velik udarec. Ka- kor da mi je kdo razbil posodo, ki sem jo skrbno čuval. Kandič — ta moj ubogi Kandič — jo je razbil, da še sam ni vedel. Drugega dne je Kandič odšel na Hrvaško. Jaz sem ostal razdvojen v tem malem mestu, ki me je zgrabilo s kleščami čez nekaj dni bo Berlin god. Mnogo mislim na to. Ku- pil sem ji vazo iz surovega srebra. Že nekajkrat sem sedel pri Krampačevih poleg mlade Židinje: Krampač in Briinnerjeva govorijo vedno o kupči- jah. Berta ima opravka z vsem mogočim. Rahela me spra- šuje o mojem delu. Ozke, dolge obrvi dvigne, če ji povem kaj nenavadnega, ustnice stisne in me nepremično gleda. Jaz bi ji pripovedoval kar naprej. Ne čutim nobenega napora, nobene utrujenosti. Rahela me zre nepremično. Skoraj se ne zavedam, kaj se godi medtem okoli mene. Veselim se snidenja z njo. Ce me ni zrla s svojim mirom, nisem imel od večera pri Krampačevih ničesar. Nemiren, nezadovoljen sem bH in samo čakal sem, kdaj bo v moji bližini Sedeli smo pri Krampačevih okrog mize. Modra luč. se je ujemala s stenami in pohištvom. Krampač je razlagal Briinner ju novi trgovinski zakon o surovinah, ki jih uva- žamo. Briinnerjeva gospa je pozorno sledila Krampačevi razlagi. Mene je Rahela narahlo prijela za rokav. Tega še nikoli ni storila. Nagnil sem se k njej. čutil sem njen dih, tako se mi je približala. »Ste že pripravili darilo za gospo Berto?« Šepetala je. Rekel sem ji potiho, da sem. »Kaj ji boste prinesli? Smem vedeti?« »Ne, ne smete vedeti.« Nasmehnil sem se. Ona me j« prijela za roko. »Poredni ste.« Da me vsaj ne bi prijela. Vso noč nisem zatisnil očesa. Boril sem se s hudobnim duhom. Uporabil sem vse mojt moči, da bi ga v tem odločilnem boju premagal. Hot^ sem se rešiti vsega. Tako kakor Kandič, tako ne smem zOf četi. Vendar sem Rahelo neprestano iskal v svojih misliih kakor je iskal Kandič svojo ljubljenko. Zdaj sem KandičO razumel. I Se nadaljuje št. 40 — 5. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 15 VELENJČANI RADI PLEŠEJO Velenje se rado postavlja s svojo lepoto, s sodobnim utripom. Imajo čudovit dom kulture, prekrasno knjižnico z razstavnim prostorom. Delav- ski klub, skratka — pozna se, da je tu doma denar in raz- vit čut za potrebe tega mla- dega mesta. Arhitektonsko enkratne stavbe povezujejo urejene zelenice. Človek bi pričakoval, da je tudi tu tako kot drugje: ljudje se vedno bolj zapirajo v svoje domo- ve, sedijo ob . televizorjih, skrbijo samo za svoj osebni standard. Za Velenje lahko trdimo, da ni tako! Letošnja revijia gledaliških skupin Slo- venije je prav tu dosegla iz- jemno lep in rekorden" obisk vseh predstav (10 v enem tednu!) vsakoletne revije mladinskih pevskih zborov že vrsto let nazaj polnijo veliko dvorano doma kulture. Tudi z nastopi odraslih pevskih zborov so Velenjčani zelo za- dovoljni, mlada gledališka skupina njihovega Amaterske- ga gledališča se na novo po- raja in stremi za kvalitetni- mi dosežki, še in še bi lahko naštevali v dokaz prizadevanj na kulturnem področju. De- nar ni vse, treba je prizadev- nosti, veliko truda, potrebno je spoznanje, da potrebuje človek tudi duhovno bogastvo — sicer se bo med čudoviti- mi bloki betonske poezije, med zelenicami in po lepih asfaltnih cestah sprehajal in vozil v najdražjih avtomobi- lih »sodobni robot«, progra- miran samo za pridobivanje materialnih dobrin. Zadnji dosežek pa je ustanovitev Sa leske folklorne skupine. Skupina je bila ustanovlje- na 15. septembra 1971. leta, torej deluje komaj dobro le- to. Ustanovili so jo na željo Skupščine občine Velenje in njihove kulturne skupnosti, seveda pa so imeli srečo, da so našli strokovno vodstvo in dobre organizatorje: koreo- grafsko vodita skupino zakon- ca Milan in Neva Trampuš (nekdanja plesalca Maroltove folklorne skupine iz Ljublja- ne organizacijsko vodstvo pa je prevzel ing. Janez Krašo- vec. Ob obisku smo imeli ob- čutek, da so od začetne za- gnanosti ostali resnično samo disciplinirani plesalci, pri- pravljeni na trdo delo. V tem kratkem obdobju so osvojili plese s področja Slovenije, Hrvatske in Makedonije: sple- te belokranjskih in gorenj- skim pdesov, pesmi ter običa- jev, Slavonijo in šopsko oro. S tem programom so nasto- pali v Velenju in gostovali v okolici, nastopili so tudi v Trstu in organizirali turnejo po Belgiji. Domačemu občin- stvu so se predstavili 9 krat. Njihove nastope si je ogle- dalo več kot 65.000 gledalcev! Najtežja preizkušnja je bila prav gotovo gostovanje v Bel- giji. Navezali so tesne stike s folklorno skupino »DRIES- KE NIJPERS« iz Saint GiUi- sa in. z njeno pomočjo organi, rali desetdnevno turnejo. Vsak dan so,imeli po dva ali tri nastope, vedno pred več kot 2.000 gledalci. Nasto- pali so v družbi belgijskih, francoskih, irskih, škotskih, norveških, holandskih, polj- skih in ostalih folklornih sku- pin. Publika jih je sprejela Izredno prisrčno: po vsakem nastopu je izražala zadovolj- stvo s skandiranjem in zah- tevala ponovitev uigranih na- rodnih plesov. Vsaka izvede- na točka in ponovitev je bila 2sa vse nastopajoče enkratno doživetje. Polet in zanos, ki so ga dobili z odobravanjem in javnimi pohvalami, jim ni- so mogli vzeti niti kabarets- ko atraktivni Poljaki. Kljub napornemu urniku so imeli še vedno dovolj časa, da so se preko čudovitega starega Brugea odpeljali tudi na obalo severnega morja in imeli v Oostderinkerhe ob obali večer jugoslovanskih folklornih plesov. Tudi tu jim je več kot pet tisoč gledalcev z navdušenJ9m vlilo novega poguma. Čakal jih je še med- narodni festival v Saint Gil- lisu. Belgijo so prekrižarili po dolgem in počez. Za njihova izvajanja so se še posebej za- nimali Francozi, Norvežani in Holandci. Ob povratku v domovino so ponovno zgrabili za delo, kaj- ti zavedajo se, zlasti ob spo- znanjih v tujini, da se spla- čata trud in znoj, ki so ga prebili v tem kratkem ob- dobju. Skušnje so ponovno stekle. Obiskali smo jih na eni izmed prvih vaj in se prepričali, da njihova pripo- vedovanja niso pretirana, zla- sti ne ob sistematičnem in resnem delu. Deset postavnih fantov in prav toliko deklet se je ta večer vrtelo pod vod- stvom Neve Trampuševe, predsednik Janez Krašovec pa nas je popeljal v skladi- šče zelo bogate zaloge prepo- trebnih kostumov — večino ma originalnih narodnih noš. Ob sistematičnem delu jim je izpopolnjevanje in dopolnje- vanje tega fundusa edini cilj. O vrednosti neradi govorijo, to je njihova mala skrivnost. V sezoni 1972-73 nameravajo dopolniti in razširiti doslej naštudirani spored s spletom štajerskih plesov in običajev (iz okolice šaleške doline ali s spletom prekmurskih na- rodnih plesov, iz Vojvodine pa znameniti bunjevački ples, iz Bosne »Glamoč« ter več pevskih in glasbenih točk. Ob tem delu bodo vključevali tu- di nove člane, računajo na 80 aktivnih plesalcev, godbe- nikov in pevcev. V drugi po- lovici sezone se bodo lotili še plesov iz Srbije, nekaterih novih iz Slovenije in koroško poročno obredje. Neverjetno zahteven program dela! Ob vsem tem občudujemo izjem- no ambicioznost in priprav- ljenost tudi na lastno žrtvo- vanje. Med naj marljive j še plesalke spada predmetna učiteljica glasbe Babi Končanova. Na vprašanje, kaj jo je privedlo v to skupino, nam je odgo- vorila, da predvsem ljubezen do narodnih plesov, ob kate- rih se sprosti po napornem celodnevnem delu. človek po- trebuje telesno in duševno rekreacijo, je nadaljevala simpatična sogovornica. Prej sem tri leta trenirala karate, toda ples je primernejši za mlada dekleta. Namerava os- tati v skupini, saj so postali v tem kratkem skupnem delu neločljivi prijatelji. Pogovarjali smo se tudi s harmonikarjem Josipom Fli- som, ki že od vsega začetka izvablja narodno avtentične melodije iz svojega instru- menta. Mlad je še, saj je di- jak, toda poln zagnanosti in nam je ob vsaki izgovorjeni besedi zagotavljal zvestobo temu ansamblu. Kaj naj zapišemo še za ko- nec? Zaključek lahko pove- žemo v en sam stavek: to je dokaz, da lahko tudi danes, ko se mladi izživljajo veliko- krat tudi v brezciljnem živ- ljenju in zabavah, pritegnemo s pametnim vodstvom v tako- imenovane klasične kulturno prosvetne dejavnosti. ŠTEFAN ŽVIŽEJ Babi Končan, športnica, glasbena pedagoginja in ple- salka Velenjčani v slikovitih narodnih nošah. Spoznaimo se! V vsaki številki Novega tednika bo naša fotografija, objavljena na tem prostoru, pred- stavila skupino ljudi iz različnih krajev. Največkrat na mestu, kjer se zbere mnogo obča- nov. Kakšna je vaša naloga? Dobro si oglejte fotografijo in na njej obkrožite osebo, ki ste jo spoznali. Nato na kupon napišite ime in priimek osebe, Id ste jo spoznali, izrezano totografijo pa pošljite v pismu na naslov: Uredništvo Novi tednik, Gregorčičeva ul. 5, Celje, i oznako SPOZNAJMO SE. Ce je mogoče, napišite tudi naslov osebe, ki je na fotografiji obkrožena. Kaj bomo storili mi? Pregledali vaše kupone in ugotovUi, katera oseba je bila riaj- rečkrat obkrožena oziroma spoznana. Tako bomo dobili OSEBO TEDNA. Seveda bomo te Dsebo ali osebico predstavili vsem našim bralcem. Vsi, Id sodelujete v igri, pa ste udeleženi v nagradnem žrebanju. Trem izžrebancem K) Ljubljanska banka vsak teden razdelila tri hranilne knjižice: 1. PO 100 DIN, 1 2. PO 50 DIN, t 3. PO 50 DIN. Kupone in fotografije z označbo (obkrožite osebo, ki ste jo spoznali) pošljite na naš taslov do ponedeljka. Ce bi se zgodilo, da kak teden nihče od bralce ne bi pravilno na- fedel imena in priimka osebe, se nagrade prenesejo v naslednje kolo. ie. stran NOVI TEDNIK St. 40 — 5. oktober 197; SLEDI DAVNINE NA KONJIŠKEM GRADU JURČIČEVA PRIPOVED Pisalo se je 26. novembra leta 1671. K baronu Ivanu Erazm,u Tattenbachu, ki je bil zaprt v ječi na graškem gradu, so pristopili mestni sodnik, predsednik sodne ko- misije ter dva prisednika in mu slovesno prebrali obsod- bo: »Ivan Erazem Tattenbach izgubi svoje plemstvo in svo- ja posestva za sebe in svoje naslednike. Odsekana mu bo desna roka, z mečem bo gla- vo izgubil s tremi udarci.« Dne prvega decembra je na- počil usodni dan. Mestna vra. ta v Gradcu so ostala uro dlje kot navadno zaprta. Kar je bilo v mestu vojakov, peš- cev in konjenikov^ vse je bilo na ulicah. Tudi mestna stra- ža je bila oborožena in je morala izkorakati. Po vseh cerkvah so zvonili zvonovi in graški duhovniki v ornatih so za Tattenbachovo dušo mo- litve molili . .. Zjutraj ob osmih je bil na magistralnem dvorišču po- stavljen krvavi oder, črno po- grnjen. Ko se je Tattenbach povzpel nanj, mu sodniki po- vedo, da ga je cesarjeva mi- lost oprostila odsekanja des- nice. Tattenbach se je zahva- lil, priporočil svojo dušo bo- gu in pokleknil in krvnik je trikrat mahnil z mečem po vratu najmogočnejšega pleme, nitaša štajerske dežele. Gla- va je odletela in po mestu so spet zazvonili zvon.ovi. Zvečer so Tattenbachovo tru- plo tiho in skrivaj pokopali na pokopališču dominikancev pri sv. Andreju v Murskem predmestju na severni strani cerkve . . . Tako nekako popisuje Jo- sip Jurčič v svoji znameniti zgodovinski povesti Ivan Era- zem Tattnebach zadnje tre- nutke življenja poslednjega graščaka mogočnega konjiške- ga gradu. Tattenbach, ki se je povezal z ogrskim in hr- vatskim plemstvom v zaroti proti Habsburžanom, je bil izdan, z njegovo smrtjo pa se je končala tudi zgodovina ko- njiškega gradu. Ta je prešel v posest bližnjega žičkega sa- mostana, ki pa ga je kmalu pričel zanemarjati, tako da je starodavna stavba -^e v na- slednjem stoletju pričela raz- padati in se je do danes oh- ranila le še kot razvalina. GRMADE KAMENJA Konjiški grad! Kdo bi ve- del, kako daleč nazaj sega- jo njegove korenine, že sredi 12. stoletja srečamo v virih plemiški rod, ki je po njem nosil svoje ime, leta 1237 pa se grad tudi posebej omenja kot »castrum Gonuvviz«. Po zneje na to ime pvogosteje na- letimo. Zdaj se grad imenuje »havk« (hiša), zdaj spet »vest« (trdnjava) ali »geslois« (grad). Stoletja so na njem puščala svoje sledove, ga spreminja- la in prezidavala in nihče da- nes ne ve, kjer je iskati nje- gov začetek. Toda pred leti so se na gradu lotili dela. Odločili so se, da bodo ruševino, ki s svo- jimi mc^očninu zidovi še ved- no kraljuje nad naselbino, re- šili pred uničenjem. In zavi- hali so rokave. Najprej so padla drevesa, potem so po- sekali zelenje. In grad, ki se je prej komaj opazno srame- žljivo prikazoval izza vrhov smrek, je zdaj izstopil v vsej svoji nenavadni razsežnosti. Popotnik, ki zdaj nameri ko- rak proti razvalini, presene- čen obstane pred orjaškimi kupi kamenja, ki so ga de- lavci nagrmadili sredi prej zasutega grajskega dvorišča. In p>očasi prične razbirati po- dobo, kakršno je imel grad, preden je neusmiljeni zob ča- sa pričel opravljati svoje raz- diralno početje. Ob debelo zi- dovje, ki je na južni strani obdajalo dvorišče, so se z no- tranje strani prislanjale ma- njše stavbe, ki so rabile go- spodarskim in drugim potre- bam. Tu je bila kulninja, tu so imeli shrambe in prostore za služinčad. Prostori so bi- li obokani, kot še danes na- kazujejo ohranjeni nastavki obokov v steni. Nadstropje nad pritličnimi prostori je morda služilo gospodi, o če- mer bi pričale velike zidne odprtine, v katerih so bila prej okna. A tega ta hip še ni mogoče zanesljivo trditi. GospKxia je namreč po vsej priliki prebivala v severnem dielu dvorišča, kjer prav zdaj odkopavajo temelje. Tu so zi- dovi debelejši in trdnejši, po- kriva jih lepo glajen apneni omet. Bili so tudi obokani, da pa njegovim prebivalcem ni bilo potrebno zmrzovati, so jih ogrevalli s pečmi podobnimi današnjim kmečkim pečem. Eno izmed njih so pravkar odkopali. Kurišče je imela v stranskem prostoru tik ob se- vernem zidu, v graščinski so- bi pa je bila okrašena z lepo izdelanimi keramičnimi peč- nicami, ki so jih čeprav zdro- bljene, našili kar lepo število. Globlije in globlje grebejo lo- pate, vse več se odkriva pred očmi raziskovalcev, ki sku- šajo priti preteklosti tega imenitnega gradu do kraja. Ko smo se mudili na gra- du, smo imeli srečo. Tu niso bili le delavci, ki skrbno od- stranjujejo plast za plastjo grušča, tu so bili tudi stro- kovnjaki zavoda za .spomeni- ško varstvo v Celju, ki dela vodijo in usmerjajo. Beseda je dala besedo in tako smo izvedeli marsikaj, o čemer bi E>o literaturi zaman brskali. Ne le to, da nameravajo ru- ševine zavarovati. In ne le to, da jih je zato potrebno odkopati do temeljev, da bi bila obnovitvena dela res us- pešna. Izvedeli smo, kaj vse je že danes mogoče sklepati o davni teteklosti gradu, či- gar zgodovina je bila doslej zavita v skrivnosten plašč teme... RIMSKE NAJDBE Prvi začetki, odkar je člo- vek spoznal izjemno strate- ško lego vzboklega hriba nad dar.ašnjim naseljem Slovenske Konjice, segajo vsaj že v do- bo rimskega gospostva". Do- mačini so južno od gradu na- šli ostanke starih lončenih ce- vi, ki so po vsej priliki še runske. In na samem gradu se med gruščem tu ali tam pokaže kos pohorskega mar- mora, materiala, ki so ga Ri- mljani tako radi uporabljali. Kaj je bliže od domneve, da ys bila na griču že pred dva tisoč leti pomembna rimska vojaška postojanka, zlasti če vemo, da je prav prek Ko- njiške gore nekdaj držala sta- ra rimska pot, ki je povezova- la antično Celeio, današnje Celje, z rimskim Petoviem — današnjim Ptujem. In prav iz- brana lega tega kraja je bila pač tudi kri'/a, da so si novi gospodarji nekdanje rimske province Norikum tu izbrali prostor, kamor' so postavili svoj prvi grad. Kakšen je bil, zaenkrat lahko samo ugiba- mo, še mnogo dela in truda bo potrebno, preden bo raz- vozljana skrivnost tistih'sto- letij, ki jih v naši .-'.godovin] običajno označujemo kot te- mna, saj o njih prav za prav ničesar ne vemo. Je bil to stolp, obdan z jarki in okopi? Ali morda večji obzidan pio. stor, ki je v svoji notrini skit val prebivališče gospodarji in njegovih poslov? Kdo ki vedel! NERAZISKANE SKRIVNOSTI Se vse premalo je raziska- nega, da bi bilo mogoče dat natančen odgovor. Pa venda: se vsaj v obrisih že nalcazu- je marsikaj, kar bo pozneje mogoče povezati v smiselna celoto. Na zahodni strani kjer je danes stari vhodu stolp, tečejo danes ostani; nekdanjega sorazmeroma tan- kega obrambnega zidovja, lu vzhodni strani se nakazujejo obrisi starodavne enonad- stropne stanovanjske stavbe, z ozkimi svetlobnimi linam h kateri so pozneje prizida- li mogočen peterokotni stolp in še pozneje masivni okrogi: bastiljon. Na južni obodu steni dvo^-^-nn se nakazuj? jo sledovi starih nadzdkcv k obrarnu-^ega nodLiika, v skriv- nostnem rovu, v katerega j* z nekoliko poguma še d a ne- mogoče prilesti, če se človei ne boji umazati kolen, sf spet kažejo ostanki starodav ne stavbe s pold,i'Ugi nip'?' debelimi zidovi, katere : čaj in pomen pa zaenkrat .^^ nista razvidna .... Še in še skriva konjiši grad presenečenj. In če oč štejemo pomembne ugotovit'.f izvedencev, ki dela spremljs jo, bo vendar morda najdrJ gocenejše to, da bodo Konj; čani zavarovali mogočno ri valino pred propadom, ss, bi Konjice brez gradu ne biK več tisto, kar so. Tega se z* veda tudi konjiška temeljiH kulturna skupnogt, ki je ak cijo omogočila in podprla. ZDENKA STOPAi Zob časa je naredil svoje. Pogled na veliki grajski stolp, Risba gradu okoli leta 1900 Fotografija zgovorno priča o sedanji podobi gradu St.40 — 5. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 17 Obisk pri podporočnikih vojnega letalstva Besede v naslovu je napi- sal eden najboljših letalcev preteklosti. Prebrala sem jih, ko mi je bilo kakšnih trinajst let in čeprav jih nisem po- vsem razumela, so še mi glo- boko vgnezdile v spomin. Tisto sončno popoldne, ko sem stala pred Marjanovim domom, so nezavedno pridrle Dia dan. Človeške misli so čudne in daleč pred samim seboj vzklijejo v bit. Kot da se je davno napisani stavek daleč v času in prostoru ro- ^dil v resnico. Malce v zadregi sem prišla tokrat pred Marjana. Najprej zaradi strahu pred krvoloč- nim Risom, ki se je zaganjal z verige, pa se je precej umi- ril, ko je Marjan spregovoril z menoj. Verjetno se mu ni- sem zdela več nevarna. No, druga zadrega je bila hujša. Kako naj povem, da sem se po dveh mesecih pri- kazala kot nadležni izpraše- valec, ki hoče vtakniti svoj nos prav v vsako luknjo. Kako naj opišem prijatelja, ki je tako svetal, da mojim besedam ne bodo hoteli ver- jeti? Kako naj povem resnico o. njem, ki ga zgodovina ne bo mogla preteči? Pogovarjala sva se kot ved- no, kot prijatelja. . Pripovedoval je o sebi in kos za kosom sestavljal mo- zaik,-ki je bil skoraj povsem enak tistemu, ki sem ga sa- ma že davno sestavila, morda je bil malo večji. šele enaindvajset let ima in spominjam se ga še kot osmošolca. že takrat so ga občudovali. Spominjam se, da je vsaka proslava in priredi- tev izzvenela pomembno šele takrat, ko je med gledalci se- del tudi Marjan z gručo svo- jih prijateljev. Ko pa se je odločil za letalsko gimnazijo, je postal v naših očeh pravi junak. On sam je ostal vedno skromen in tih. Marjan, kako si se odločil za letalsko gimnazijo »Veš, če bi ti rekel, da sem ljubil nebo in letenje, bi la- gal, ker do takrat še nisem letel. To je bil le instinkt, globok občutek v meni, da bom uspel, da moja pot ne- kam vodi. 2e preizkusni izpit s teme- ljitimi zdravniškimi pregledi je bil zelo selektiven in med več tisoč kandidati od vse- povsod so bile možnosti zelo majhne. Preostalo mi je samo zaupanje vase in v moje je- kleno zdravje. No, uspelo mi je in to mi je okrepilo vo- ljo.« Tudi Marjanov oče je bil pilot in zato je laže razumel sinove ambicije, mama pa — kot vse mame sveta — se je težko ločila od sina in ga po- slala v svet, v negotovost. »Tudi sam sem se bal no- vega okolja, ljudi, ki jih ni- sem poznal in so prišli iz vs^ vetrov.« »To, kar me je ob prihodu na vojno letalsko gimnazijo v Mostarju najbolj presenetilo, je bilo prijateljstvo, ki je ro- dilo jekleni kolektiv, trden, kot da smo zrasli v istem te- lesu.« Prvič sem okusil moč pri- jateljstva in njegove veli- ke oči, ki vido dobro in zlo in znajo zabrisati sledi nacionalnih in verskih na- sprotij. Srečen sem bil zaradi tega in počutil sem se med svojimi. Zavedali smo se, da bomo morah v primeru vojne drug drugemu varovati hrbet in tega brez popolnega zaupa- nja ne bi mogli.« Prvo leto ni bilo lahko. Mo ral se je privaditi jezika in novega načina izražanja. Z veliko volje in ob pomoči pri- jateljev je jezikovne težave kmalu premagal. Bil je vse- skozi odličen učenec in tako je gimnazijo tudi predčasno koričal. Občutek, da nekaj zmore, da nekaj bo, se je v njem razrasel in tako je začel te- žaško delo na letalski akade- miji. Pouk je obsegal 28 pred metov, splošnih in strokov- nih. Vprašala sem ga, kako je vse to zmogel. »Učil sem se vsak dan vsak predmet, ničesar nisem smel pozabiti ali izpustiti, sicer bi me naslednji dan čakalo še težje delo. Do sebe sem bil strog in nepopustljiv, nisem hotel pristati na rutini, vedel sem, da se ne smem nikoli zadovoljiti in obsedeti na lo- vorikah. To bi pomenilo za- stoj in potem padec. Raje sem zaupal samemu sebi kot pa ocenam.« Marjan Jelen je končal voj- no akademijo 31. avgusta le- tos. Bil je najboljši gojenec. maršala Tita. Ime mladega podporočnika vojnega letal- stva so vklesali v marmor. Z zlatimi črkami je zapisan med slavnimi imeni jugoslo- vanskega letalstva, pa je kot vedno skromno dejal: »Veš, to je edino darilo in zahvala staršem, učiteljem in prijateljem. Drugega jim ni sem mogel dati.« Ob velikem uspehu je Mar- jan poleg mnogih čestitk do- bil telegram, ki ga je zelo osrečil. »Dragi Marjan, v imenu ZMS in v lastnem imenu iskreno čestitam tvoji klasi in tebi k uspehu, ki si ga do- segel pri šolanju. Iskreno če- stitam tudi starešinam, ki so pripomogli, da je usposoblje- na še ena nova generacija mladih čuvarjev neba naše socialistične domovine.« živ- ko Pregelj, predsednik repub- liške konference ZMS. Doma sem v mraku razmiš- ljala. Razmišljala sem o letalcu, ki mi govori: »Letalo je moj svet in let je moje življenje.« Mislila sem o njem, ki sem verjela vanj, ko je bil še osmošolec. Utrnil se mi je spominek, drobcen kot sneg, ki je na- letaval nekoč, ko sva risala velike kroge na ledeni plosk- vi in mi je novopečeni gim- nazijec vzneseno pripovedoval o letalu, jaz pa sem še bolj vzneseno poslušala. Niti za hip nisem podvomila v nje- gove besede, preveč duhovne moči je izžarevalo iz njih. Mislila sem o mladeniču, ki je sedel pred mano in z is- kreno modrimi očmi pripove- doval o Titu in o partiji in čutila sem, da čisti oblaki ljubijo čiste duše. Ničesar na njem ni pripo- vedovalo o slavi, ki jo je do- živel. Kaj naj še napišem o njem, ki svoj poklic imenuje lju- bezen in ne borba za mate- rialne dobrine. Med nami ži- vi, pa je tako tih, da ga sko- raj ne poznamo. Pa vendar je v svoji tihoti in preprostosti večji in bolj svetal kot zlate črke, s kate- rimi so zapisali njegovo ime. BINCA S. Svibno Ko gremo po slikoviti do- lini ob potoku Sopoti iz Ra deč in Njivic proti Sopoti in Podkumu že od daleč zagle damo naselje Svibno, ki je značilno z ostrim hribom — imenovanim Ostri vrh. Svoje ime je obdržal še iz fevdal- nega družbenega reda, ko je bil na njem zgrajen mogočen grad. Najpomembnejša rodbi. na graščakov na tem gradu pa so bili Ostrovrharjd (Vi- ljem itd.). Toda to je zgodo- vina m preidimo na sedan- jost. " Tudi vas Svibno ali bolje rečeno raztegnjeno naselje je v zadnjih letih dobilo drugač. no podobo. Uredila so se go- spodarska poslopja, elektrifi- ciralo se je območje itd., po pomembna pridobitev pa je v letošnjem letu zgraditev tele- fona. Svibno je namreč pre- cej oddaljeno od najbližje telefonske zveze, ob naravnih in drugih nesrečah pa je po- trebna hitra intervencija, kar pa je brez telefona v dolo- čenih primerih lahko usodno. Računajoč na fk>dporo delov nih in družbeno političnih organizaci,j se je te akcije pred dvema mesecema lotila Osnovna organizacija Rdeče- ga križa. Radeče in okolica pa bo- do v teh dneh praznovali svoj kraje\-ni praznik v spomin na obdobje, ko so nacisti skuša li uresničiti svoj peklenski načrt v obdobju od leta ig^^l do 1945. V to praznovanje smo se želeli vključiti s spomini na prehojeno pre- teklost z novimi dosežki in praznovanji. Obiskani so bili nekateri grobovi padlih, že- lezničarska godba Zidani most je praznovala 70. let- nico svojega obstoja. Avto moto društvo Radeče je od- prlo svojo avtopralnico, Svib no je dobilo svojo telefonsko zvezo. Že dolgoletna želja obča- nov Svibna se je uresničila 24. septembra 1972, ko je bila slavnostna otvoritev in izro- čitev telefona v Osnovni šoli Svibno. Na tej proslavi so poleg predstavnikov družbe- no političnih organizacij so- delovali v programu še sin- dikalna godba Papirnice Ra- deče ter moški pevski zbor Radeče—Jagnjenica. Prvi — preizkusni klic ob otvoritvi telefona pa je opravil pokro- vitelj prof. Janez Pešec s klicem nevarnost za Svibno. Na presenečenje številnih obiskovalcev so se že v 10. minutah pojavile gasilske eno- te Gasilskega društva Rade- če in Papirnice, na kraj »ne- varnosti« pa. je prihitela tudi enota LM Radeče. »Nevar- nost« je bila ob hitri pomoči kmalu odpravljena, tako da se je kmalu že začela zaba- va. Akcija za zgraditev telefona je tako izredno uspela. Z ve- seljem ugotavljamo, da je do. bila organizacija Rdečega kri- ža Svibno popolno podporo tako s strani kmetov-občanov, ko so prostovoljno daro- vali drogove in dostavili na ustrezna mesta, pa pro- stovoljno in brezplačno od- stopili zemljišče za vod. Vse priznanje izrekamo aktivu mladinske organizacdije .Svib- no za izdatno pomoč pri iz- kopu jam za drogove in dru-. gih pomoči pri delih. Ob vsej tej akciji je bilo opravljenih preko 1000 prostovoljnih de- lovnih ur, kar je dovolj zgo- voren dokaz dobre volje in želle občanov. Akcijo pa so izdatneje podprli SOb Laško, Krajevna skupnost Jagnjeni- ca—Svibno, VPD Radeče ter večina delovnih in drugih or- ganizacij na tem območju ter posameznikov z naročilom oglasa v priložnostnem bilte- nu, ki jft pri vseh vzbudil posebno pozornost s svojo vsebino in izdelavo. K. K. Fran Roš (4) MAČJI DOM Navsezadnje so se vendarle domenili. Habjaničevt se bodo še sami posvetovali, potem pa bodo še ta teden pri- šli k njej — k Dori Bobrovski v Vrtno ulico 7. če se bodo tako odločili, bodo prinesli Tigrico kar s seboj. Lizika bo morala tudi še pomeriti plašč, če pa jiti ne bo k njej, po- tem jih bo pa že ona sama obiskala. Kajti ne bo še odne- hala, tako zelo si želi muciko, ko pa je vsa podobna nje- ni ljubi, že davno pokojni Cici. Ze prihodnji dan so se z avtobusom odpeljali na dru- 90 stran mesta: mama, Drejček in Lizika. Fant je nosil s seboj košaro s Tigrico, Končno se je vdal tudi on. Vedel je, kako zelo Lizika potrebuje topel zimski pla.kč. Ugodne priložnosti ji nt smel pokvariti, čeprav mu bo ^al za Tigrico, mu je lastna sestra vendai še dosti ljub- ka. Saj tudi potem ne bodo ostali brez mačke, še enkrat Pojde k stricu Tomažu in z njim h kmetici po ono belo rtiočico. Morda je še ni oddala kam drugam. \a robu mesta, v pritličju lične vile je stanovala Dara ^obovska. Ko je v Drejčkovih rokah zagledala košaro z inačico, se je neznansko razveselila. Vse jih je popeljala " toplo kuhinjo. »Suzana!« je zaklicala. »Videli boste mojo vnukinjo.« že je priiiiiela vitka, črnooka deklica z visoko frizuro z bisernimi uhani na ušesih, nekaj večja od Lizike. je gostom segla v roke, je pred vsakim rahlo upog- ^ila kolena. Nato je Liziko prijazno pobožala po licu in se je oklenila. j Pred gosti so se odprla vrata v prostorno sobo. O, kakšno presenečenje jim je tu razodel pogled! Ostrmeli so brez glasu ... Koliko mačk so zagledali! Ležale so na stolih in na po- steljah se premetavale in igrale po tleh. Bile so to bele, črne, rjave, sive in lisaste mačke. In vseh teh mačjc je bilo devet! Seveda se je v tem prostoru širil kiselkast duh po mačkah. Iz peči pa je puhtela prijetna toplota. Gospo- darica Dora Bobovska jim je povedala o mačkah marsi- kaj: »Le malokomu dovoljujem stopiti semkaj. Vidite, to ga zimskega plašča, Drejček pa urice ne. Kaj ni tako? Vsi so mu pritrdili, še mačica črnka je zdaj zamijav- kala izpod mize. je moj Mačji dom, moje največje veselje na svetu. Kako sladka je moja skrb za vse te živalce! Tu bo živela tudi mucika, ki ste mi jo prinesli, in dobro ji bo. Dala ji bom ime Cici v spomin na mojo nekdanjo najboljšo pri- jateljico. Tale nova Cici bo najlepša med vsemi in zato jo bom nekoč naredila za kraljico Mačjega doma. Ali vidite ono sir>o mačko z rumeno pentljo tam na stolu? Ime ji je Fifi. Ta je zdaj kraljica Bo pa že dvajset let stara in bo treba poskrbeti za njeno naslednico. Da. ta- ko! Izpolnila pa bom tudi obljubo, ki sem vam jo dala. Za mučico vam hočem plačati pol .stotaka, vaša deklica pa dobi še zimski plašč. Prinesi ga. Suzana!« »Denarja ne bomo vzeli, ;e plašč preveč vreden!« je odločno odgovorila mati. »Moj mož tako hoče!« »Ampak zdaj boste morali najti drugo mačko,« je de- jala Bobovska, »Vaš sinko se bo spet moral kam peljati ponjo in še kaj plačati zanjo. Vsaj tri desetake boš sprejel, deček, ali ne?« Lizika je pomenila plašč. Bil je teman, še prav lepo ohranjen plašč z velikimi svetlimi gumbi, znotraj obšit .s krznom. Po velikosti je bil kakor nalašč ukrojen zanjo. Suzana ji je na glavo potisnila še kosmato kučmico. Li- zika se je pogledala v ogledalu in se nasmejala vsa zado- voljna. Tako imenitnega plašča še nikoli ni imela na sebi! Gospodarica je k sebi stiskala Tigrico, jo božala in po- Ijubovala. Potem jo je postavila na tla. Bila je najmlaj- ša med živalcami tukaj. K svojim novim tovarišicam je nezaupno obračala oči. Iz gobčka ji je ušel tanek, strahu poln glas. Neka mačka se ji je približala in jo ovohala, nato je krenila dalje. Za njo je zdaj stopicala Tigrica. »Prav hilro.se bo privadila druščini,« je rekla Bobov- ska. »Zdaj imam torej deset muc! Vsaka ima svoje ime. To so Fifi, Bibi, Lili. Kiki, Didi, Mirni, Gigi, Dama in Baletka, zdaj pa še Cici. Rada jih imam kakor lastne otroke. Zato mi ni tal stroškov zanje. Podedovala sem nekaj denarja in pokonino dobivam. Sicer pa moje mu- cike živijo dovolj skromno. Res je precej truda z njimi, a tu mi vnukinja Suzana rada pomaga. .« »Da, prav rada,« je prikimala Suzana. »Ali veste, da je nedavno neki strašanski pes — volčjak skušal vdreti v sobo k mačkam? Jaz sama sem ga z metlo pregnala od tod, sicer bi bil gotovo pričel daviti naše uboge mu- čike.« »Vsa čast Suzani!« jo je pohvalila gospodarica in na- daljevala: »Mačke so najbolj čiste živali na svetu. Ves dan se ližejo in cedijo. Pri meni so postale tako miroljubne, da svojih ostrih krempljev sploh ne uporabljajo in jih imajo stalno skrite v koži. Nobenega opravka nimajo z mišmi, kajti te si sploh ne upajo blizu. Vsak mesec živinozdrav- nik obišče in pregleda mačke. Vse so cepljene in prijav- ljene. Hrano dobivajo vedno le ob določeni uri. čez pol ure bodo malicale ...« »Kaj Pa storite z mačko, ki zboli in pogine"^« je vpra- šala Habjaničeva mama. »Bolno izločimo, da se ostale ne bi okužile, če kate- ra pogine, to se dogodi le starim mucam, jo pokopljemo spodaj na vrtu. Tam je že več mačjih grobov, na vsakem 'ifums moiunjnp ui uioudiui z vo2Qsojd vudsai ipnt vd O, ljubim jih in zato so pri meni lahko srečne! Tudi jaz sem srečna z njimi. So pa tudi med sosedi nevošljivi ljudje, ki mi nasprotujejo. Zato mačke ne puščam iz hiše in tudi pred psi so najbolj varne doma. Star pre- govor pravi: Ljubo doma. kdor ga ima! To velja tudi za prebivalke Mačjega doma . . .« Posedeli so še v kuhinji. Pili so dobro oelo kavo. pri- griznili kos jabolčnega zavitka in še kekse. ______ Nadaljevanje sledi 18. stran NOVI TEDNIK St. 40 — 5. oktober 1972 ORIENTA- CIJSKO TEKMOVANJE »Kaj pa divjate ob tem vre. menu okrog,« nas je ogovoril možakar, ki je prišel izza og- la. »Ste ja čisto mokri!« »Tekmujemo stric, tekmu- jemo,« mu je odgor>oril Ro- man, medtem ko rišem na- slednjo kontrolno točko, pod kozolcem kleče vrisujem po- datke, ki mt jih bere Tone, na zemljevid-specialko; kon- trolna točka 3 leži na prese- ku koordinate 5114 in azimu- ta 610 hiljaditov S Icote 812. Cas hoje: 40 minut, »Tretja je pri kapelici na Zavratih,« ugotovim. »Gremo!« Poberemo stvari in se pože- nemo v breg. Dež neusmi- ljeno uliva. premočeni smo do kože. Tla so spolzka, na- hrbtnik pritiska k tlom, čas pa neusmiljeno teče. »Stopi hitreje!« me priga- nja Roman, »Celjani gredo za nami.« še hitreje stopimo v hrib. »Jo že vidim, lej jo zastavi- ca,« vzklikne Tone — prispe- li smo. Kontrolor vpiše čas in že gremo naprej. »Se tri kontrolne točke in na cilju smo,« pravi Roman. »Kako gre kaj dragim eki- pam?« »Do sedaj smo kar dobri, osem ekip smo pustili za sa- bo.« »če bomo tako nadaljevali, nam pokal ne uide,« komaj iz- dahne Tone, ko prispemo na vrh hriba. Dež pa noče prenehati. Tole republiško orientacijsko tek- movanje pa res ni od muh. Konkurenca je huda, saj tek- muje 27 ekip, poleg tega pa še dež in megla, da ne vi- diš nikamor. Dobiš kompas, zemljevid in podatke za kontrolne točke, pa gremo v hrib iJi dolino,^ tako da se stokrat zakolneš, da ne boš šel več na tekmo- vanje. Pa pride razpis za ori- entacijsko tekmovanje na Planinsko društvo in stvar se zopet ponovi. Ob enajstih smo prispeli na cilj — koča na šmohorju in radovedno čakali razglasitev rezultatov. Vodja tekmovanja podeljuje diplome od zadnje- ga mesta naprej. Vedno bolj pozorno poslušamo, kdaj bo zaklical našo ekipo. » .. .peto mesto je zavzela ekipa Sevnice, četrto mesto je zavzela ekipa Radovljice, tretje mesto je zavzela ekipa Laškega.,.« »Bravo, tretji smo, na dr. žavno prvenstvo gremo!« Niso bili zaman napori in znoj, ki smo ga prelili. A. MAVRI PROSVETA PRVAK Končano je sindikalno tek- movanje v rokometu. Naslov prvaka je osvojila ekipa Pro- svete v sestavi Kokot, Jug, Bukovac, Kolnik, Veligovšek, Podsedenšek, Goršič T., Gor- šič E., Lešek, Seničar, Vol- fand. Bratec in Pimgerčič. Končni vrstni red — I. li- ga: 1. Prosveta 14, 2. Aero 11, 3. EMO 8, 4 Merx 7, 5. Li- bela 7, 6. Klima 6, 7. Kovi- notehna 3 in 8. Žična O točk; II. liga: 1. Elektro 14, 2. In- grad 14, 3. Cinkarna 12, 4. Toper 11, 5. UJV 8, 6. Izlet- nik 6, 7. Sava 4, 8. PTT 1, in y. železarna O točk. Elek- tro in Ingrad sta se uvrstila v prvo ligo. Starejši člani so že pričeli s tekmovanjem v malem no- gometu. Prvi rezultati: Klima : Občina 1:0, Aero : železni- ca 3:1, Aero : EMO 3:1, Cin- čifinov v isti športni panogi karna : železnica 2:1, Cinkar- na : EMO 4:1. Za tekmovanje pa se je prijavilo že 37 ekip. T. G. Telesna vzgoja OBISK V GABERJU Telovadno društvo Parti- zan-Gaberje Celje je eno ti- stih društev, ki ima redno vadbo vseh oddelkov skozi vse leto in je nedvomno med najboljšimi društvi v Slove- niji, če bi hoteli prodreti v »skrivnosti« uspehov tega društva, bi morali nekaj dni zapovrstjo obiskovali telovad- nico in ostale prostore njiho- vega doma, pa bi kaj kmalu odkrili, v čem tiči vsa »skriv- nost«. Skoraj ne mine dan v tednu, da ne bi v popoldan- skih ali pa v večernih urah srečali v domu dva, tri ali več vaditeljev, ki so »stebri« tega kolektiva, pa naj je to predsednik, tajnik, načelnik ali pa kdo i«med ostalih va- diteljev. »Kako pa je z mladim ka- drom in vaditelj skim narašča- jem?« smo vprašali predsed- nika društva Pavleta Božiča. Odgovor je bil nekoliko za- skrbljen: »Nimamo dovolj va- diteljev, ki bi bili pripravljeni delati z mladimi. Opaža se, da se vaditeljskega poklica, ki zahteva samo požrtvovalnost in nesebičnost, vsak otresa, tako stari kakor mladi. Mla- dina ima sicer precej veselja za fizkulturo, tudi tekmova- nje marsikoga veseli, za va- ditelj sko delo pa zlepa ne pridobiš človeka.« Kljub te- mu pa imajo v društvu nekaj mladih vodnikov in vodnic, ki kažejo, da se bodo razvili v dobre vodnike. PESTRA TELOVAD- NA URA JE VEDNO MIKAVNA Zanimalo nas je, kakšrua je vadba v društvu, ali gojijo poleg prostih vaj in orodne telovadbe kakšne športne igre in druge športne panoge, ki so pri mladini tako priljub- Ij ne. Povedali so, da imajo poleg orodne telovadbe še razne sekcije, kot npr.: sek- cijo za hokej na travi, na- mizni tenis ter odbojkarsko sekcijo. Ta prinaša društvu, zadnje čase kar lepe uspehe. Prisostvovali smo tudi vad- beni uri mladink, ki jih vodi Metod Trebičnik. Kdor je prisostvoval njegovim vadbe- nim uram, se je lahko na lastne oči prepričal, kaj zmo- re sposoben vaditelj in kako lahko spreten vodnik spre- meni z nekaj skrom.nimi sredstvi in prijemi vadbeno uro v najprijetnejše razvedri- lo. Za začetni — uvodni del — razgibalne vaje in vaje ob- likovanja. Nato sledijo vaje na orodjih. To je glavni del ure, ki je verjetno najzani- mivejši. Konec telovadne ure, pa se največkrat zaključi z igranjem košarke, odbojke ipd. KJER NI VODNIKOV Vprašanje vodnikov in sploh vaditeljskega kadra je eno osnovnih in najvažnejših vprašanj v vseh naših orga- nizacijah oziroma društvih. Brez telovadnic in dvoran se še da telovaditi, tudi brez orodja se da marsikaj napra- viti, toda brez vodnikov in brez ljudi, ki imajo strokov- ne kvalifikacije, je vsaka vad- ba lahko v najboljšem pri- meru slabo organizirana in nestrokovno vodenje telesne vzgoje, v najslabšem primeru pa anarhično divjanje in raz- grajanje, ki je navadno tudi zdravju škodljivo. Vaditeljev primanjkuje vsem našim te- lovadnim društvom, enim več drugim manj. Upajmo, da bo ta mladi kader, ki se sedaj pripravlja zla vodnike, dober in da bo res društvu v ko- rist. DARJA GLANČNIK URNIK Telovadno društvo TVD Partizan-Gaberje Celje, Mari- borska 42, obvešča vse svoje člane, kakor tudi vse tiste, ki bi se hoteli vključiti v nje- gove vrste, da se je pričela redna vadba za vse oddelke v ponedeljek, 18. septembra. Urnik je sledeč: PONEDELJEK — odbojka moški od 16.30 do 18. ure; pionirke od 18. do 19.30 ure; mladinci od 19.30 do 21. ure; člani od 21. do 22. ure. TOREK — cicibani od 16. do 17. ure; st. članice od 17. do 19. ure; mladinke od 19. do 20.30 ure; odbojka m-ž od 20.30 do 22. ure. SREDA — odbojka ž. od 16.30 do 18. ure; pionirji od 18. do 19.30 ure; hokej na tra- vi od 19.30 do 22.30 ure. ČETRTEK — odbojka mž od 17. do 18.30 ure; pionirske od 18.30 do 20. ure; mladinci od 20. do 22. ure. PETEK — odbojka ž. od 17. do 18.30 ure; mlivdinke od 18.30 do 19.30 ure; ml. člani- ce od 20.30 do 22. ure. SOBOTA — namizni tenis od 8. do 13. ure; pionirji od 15. do 17. ure; odbojka ž. od 17. do 19. ure. NEDELJA — odbojka m-ž od 8. do 10. ure in gimna- stika od 10. do 12. ure. Vlado in Miha Bojevič sta oni dan sodelovafia v državni mladmsld rokometni reprezen- tanci, Id je nastopila v Ber- linu proti mladi ekipi Zah. Nemčije. Tako sta se tudi ta dva mlada rokometaša pridru- žila vrsti Celjanov, ki so že v prejšnjih letih nastopili v ma- jici z državnim grbom. Ali jima bo uspelo »preriniti se« tudi v prvo ekipo? Mladost in volja je na njuni strani. Kaj pa pogoji? Obiskali smo HDK Celje BREME NA MLADIH Se samo dobrih 14 dni nas loči od pričetka letošnje ho- kejske sezone v Mestnem parku. Te dni je tu izredno živahno. Nepričakovano so namreč pri osrednji zvezi za hokej na ledu sprejeli sklep, da se prva zvezna liga pove- ča na osem članov in s tem se tudi Celje priključi naj- boljšim moštvom v prvi zvez- ni ligi. To je velika odgovor- nost in napor za celjski HDK. Zato smo obiskali igrišče v Mestnem parku, kjer domu je HDK Celje. Tu se redno pri- pravljajo na novo sezono. Res so se letne priprave pričele precej kasno, šele v mesecu avgustu, toda atletski trener Franc Vravnik, ki sedaj vadi preko 20 m.ladih tekmovalcev v kondiciji, ni pesimist. Pri- čakuje, da bo kondicijsko dovolj pripravil celjsko mo- štvo. Trikrat tedensko vadijo sedaj celjski igralci, med ka- terimi pa ni Petra Podseden- ška, ki je prenehal igrati h6 kej in Pavla Kolenca ter Sta- neta Kokalja, ki sta sprejela izpisnico in bosta verjetno okrepila Velenje. Vodja sekcije za hokej Riaj- ko Juršič nam je zaupal, da ima celjsko moštvo letos pre- cej težav. Ledena ploskev bo nared šele v prvih dneh ok- tobra To pa predvsem zaradi rekoiiStrukcije in popravila kotlovnice oziroipa strojnice in sanacije plošče. Ta dela so pobrala večji del finančnih sred.stev in temu primerno bo letošnja sezona precej težav- na za celotno društvo. Edina sreča je, da je novoustanov- ljena prva liga mnogo bolj poceni kot druga liga. Prvenstvo se prične 21. ok- tobra, že v prvem srečanju bodo Celjani igrali v Celju proti večkratnemu prvaku Je- senicam. Torej ni možnosti za uspeh. Celju enakovredni nasprotniki so edinole igralci Partizana, Slavij e in Crvene zvezde. Proti tem bodo Ce- ljani poskušali doseči svoje prve točke. Za Celjane bodo letos na- stopili mladi igralci. V mo- štvo se bo vključilo pet mla- dincev. Od starega moštva bodo nosilci Avdič, Bratec, brata Kerkoš, šmerc, šent- jurc in Cvetko, ki je ponov- no pričel z igranjem. Zelo dobro pa bi bilo, da bi celj- sko moštvo pojačali igralci Jesenic, kf se želijo preseliti v Celje. O tem pa trenutno še ni nobenih podatkov, kaj- ti razgovori so šele v teku. Torej, vse breme bo letos le- žalo na mlajših igralcih. Nek- danji kapetan in odlični igra- lec Valter čretnik pa bo pre- vzel treninge pionirjev. Zaradi finančnih težav le- tos Celjani niso najeli trener- ja iz Cehoslovaške. Zato je to mesta v trenutku, ko smo obiskali celjski hokejski ta- bor, odprto. Upajmo, da bodo za prvenstvo celjski igralci nared in da bomo zabeležili tudi kakšno točko oziroma zmago. J. KUZMA športne vesti KOŠARKA CELJANI NA KVALIFIKACIJAH v zadnjem kolu I. republiške lige so celjski košarkaši v izredno težki tekmi premagali Triglav iz Kraixja z rezultatom 74:70 (31:22) in si s tem priborili pravico udeležbe na kvalifikacijah za II. zvez- no ligo. Zaradi izredne pomembnosti tega srečanja, Celjani tokrat nLso zaigrali tako kot običajno, svoj delež pa sta doprinesla še iz- redno slaba sodnika Lotrič in Strickberger iz Ljubljane, ki sta sko* zi celo tekmo očitno navijala za goste. Vseskozi je bila tekma ize- načena, Celjani pa so si prvo večjo prednost priborili šele v 3S. mi- nuti igre predvsem po zaslugi odlične igre Ramšaka in Miloša Sa. gadina. Tudi prednost 10 košev pa še ni bila dovolj za mirno na- daljevanje, kajti Kranjčani se niso predali vse do konca pri čemer sta jim še izdatno pomagala sodnika. Koše za Celje so dali: Miloš Sagadin 14, Ramšak 14, Tone Sagadin 13, Leskovar 12, Zmago Sa- gadin 8, Erjavec 6, Pešec 4 in Divjak 2. Celjski košarkaši so v torek odpotovali v Zadar, kjer se bodo 5 dni skupaj še z Ilirijo in po dvema najboljšima iz Hrvatske in Bosne in Hercegovine potegovali za eno od prvih dveh mest, ki pe- ljeta v II. zvezno ligo. JANEZ CEPIN TENIS Igralci celjskega teniškega kluba HDK Celje so v nedeljo kon- čali svoje klubsko prvenstvo. Kljub hladnemu vremenu so uspeli dokončati prvenstvo na katerem je sodelovalo kar 35 tekmovalcev. Končni rezultati so presenetljivi, kajti favoriti pred prvenstvom so tokrat naleteli na močne nasprotnike in marsikateri je podlegel no- vincem. Pri članih je v finalu zmagal Jazbec, ko je premagal Duša- na Godnika 6:4 in 6:0. Sledijo — Božo Godnik, Leskovar, Pipan, Svetina, Stojan, Simončič. Pri mladincih je zmagal Stojan, ki je odpravil Pipana v finalu z rezultatom 7:5, 6:2. Sledita Leskovar in Uršič. Najboljša mladinka je Blanka Godnik, medtem ko bosta igrali v članskem finalu Irena Se- kirnik in Godnikova. V nedeljo pa bo na štirih igriščih dvoboj čla- nov in mladincev Celja. To bo zadnja prireditev v letošnji sezoni. HOKEJ NA TRAVI Igralci Gaberja so osvojili prvo točko. V Zagrebu so v nedeljo igrali proti Slogi. Rezultat 0:0. Kljub temu pa so Celjani imeli več od igre. Toda kot vedno do sedaj, so tudi tokrat v svojih vrstah pogrešali dobrega strelca. jk ODBOJKA Celjska moška vrsta Gaberja nadaljuje s svojimi dobrimi igra- mi. Trenutno so celo v vodtsvu, kajti v nedeljo je uspelo celjskim fantom zmagali v Mariboru proti odlični vrsti Branika kar s 3:0. Ženske niso odpotovale v Maribor. Srečanje proti Mariboru je bilo odloženo. MOTO ŠPORT v Velenju je bila četrta dirka za državno prvenstvo v motori- stiki. Tudi tu imamo Celjani svojega prvaka. Med prikoličarji sta Norbert in Berti Salobir zmagala brez konkurence in tako obdržala lanskoletni naslov najboljšega v Jugoslavi i. jk STRELJANJE Celjski predstavnik Tone Jager je sodeloval tudi na državnem prvcnstu v Zagrebu. V olimpijskem matchu je dosegel dober rezul- tat 586 krogov od 600 možnih. Kljub vsemu pa je zasedel samo 18. mesto med 80 tekmovalci. jk KARATE Celjski karate tekmovalci so sodelovali na Budokai turnirju t Novi Gradiški. Med najboljšimi klubi so osvojili ekipno zmago. Pre- piagali so Zagreb, Djakovo, Kutino in Novo Gradiško. V turnirju nosilcev črnih pasov pa je zmagal celjski predstavnik Špiljak. Kolar in Jure pa sta osvojila v svoji kategoriji šesto mesto. Poleg teh pa so se za celjsko moštvo borili Kramer, Antlej, Rozman, in vodja Gobec. jk NOGOMET Ponovno so Celjani ostali praziifh rok v nogometni republišid ligi. Kladlvar je doma na Glaziji podlegel Ljubljani 1:3. In to po- polnoma zasluženo, kajti v svojih vrstah nima strelca, ki bi znal izkoristiti terensko premoč svojega moštva. Na drugi strani pa je celjska obramba precej nesigurna. Enako razočaranje je pripravil svojim prijateljem tudi Kovinar. Doma je izgubil srečanje proti Šmartnem 0:3. Gostje so zaigrali zelo srčno in zasluženo zmagali. Štorjani pa žal niso imeli v svojih vrstah strelca, ki bi v drugem delu igre premoč kronal z zadetkom. Olimp je gostoval v Konjicah in remiziral. S tem ni izgubil stika « vrhom in so nogometaši Olimpa četrM. Vodijo nogometaši šmart- nega. Steklar je šesti, Dravinja osma in Kovinar deveti. Prihodnjo nedeljo pa iprajo Olimp doma proti Rudarju iz Velenja, Kovinar proti Opekarju, Šmartno proti Bakovcem in Steklar proti Beltincem- i" KEGLJANJE Celjski kegljaši so gostovali v Slovenjgradcu in v borbenih igrah zmagali na manjšem turnirju. Podrli so 885 kegljev. Sledijo: Zale« 807, Fužinar 795 in Slovenjgradec 793. j" JUDO v Slovenski Bistrici je bilo pred dnevi tekmovanje judoistoVr Šlo je namreč za vstop v enotno republiško judo ligo. Judoisti ce- ljskega kluba »Ivo Reva« so na tem tekmovanju zasedli drugo mesto ter se s tem uvrstili v slovensko ligo, kjer bo letos sodelovalo t* ekip. St.40 — 5. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 19 med štirimi očmi VABILO DEKLETU v zadnji številki Nove- ga tednika sem zasledil že- ljo mladega dekleta, da bi rada ljubila in bila jub- jena. Povem vam, da sem se takoj, ko sem to pre- bral tudi odločil, da vam pišem. Pisal bi njej, pa nimam naslova in presre- čen bi bil če bi ga imel,, saj bi za to vedeli samo mi trije, vi, ona in jaz. še bolj pa bi bil vesel, če bi vedel, koliko je stara. Jaz sem star že čez tride- set let in sedaj se bojim, če je zame premlada. Jaz sem še samski in bom še toliko časa, dokler ne naj- dem žene ali dekleta z naslednjimi lastnosti: l.da je poštena, 2. čista, 3. prid- na, 4. varčna, 5. odkri- tosrčna Takšno dekle bi jaz ijubil in spoštoval do zadnjega cilja. Sem nam- reč trdno prepričan, da ženska s temi lastnosti nosi v svojem srcu iskre- no ljubezen do svojih ot- rok in moža. Dekle toži, da je nesrečna, jaz pa ravno nesrečen nisem. A zaupam v božjo previd- nost, ki pravi, da vse na svetu še pride ob pravem času. Ne bi se rad opekel kot nekateri, ki važen živ-; Ijenjski korak potem teme- ljito obžalujejo. MILAN Spoštovani Milan, vašo hvalo mojim vzgoj- nim odgovorom sem, kot vidite, izpustila. Ušesa to rada sli.šijo, a omejen pro- stor za našo rubriko ne dovoljuje preobširnega pi- sanja. Zato mi ne zameri- te, ker sem tudi ostalo pismo krajšala. Hvala za priznanje! Vaše želje so tako Iskre- ne in čiste, da je vabilu po znanstvu z dekletom, ki ga izražate v vašem pi- smu, težko oporekati. Žal, naslovov ne moremo po- sredovati, ker so zakopa- ni v anonimnost. Upam pa in vabim dekle, ki nam je zaupalo svoje težave, da se sama opogumi in vam piše. Zadovoljna bom potem, če bom kdaj izve- dela, kaj Se je izcimilo iz tega. Tako lepo ste opisali svoje lastnosti, da bo vsa- ko dekle vedelo, kakšnega človeka ima pred seboj. Ce bo torej dekle pisalo nam za vaš naslov, ji ga bo- mo posredovali na vašo posebno željo. Ne misli- mo pa s tem postati že- nitni posredovalci, le en- krat bomo naredili izjemo, čakajte! LJUBOSUMEN SEM v meni se vse trga, že nekaj časa me preganjajo grde, čudjie mish. Nepre- stano, že nekaj mesecev, sumničim svojo ženo, da me vara. Dokazov zato ni- mam, a že nekaj časa me odbija m mi nič ne pove. Najin zakon je povprečen zakon. Iz dneva v dan vle- čeva vsak svoj tovor, da skoraj ni časa za počitek. Jaz veste, veliko delam. Sem ambiciozen in bi rad življenje toliko poi.epšal, da ne bi živeli tako na tesnem. Od tod moja de lovna vnema, ki me zad- nje čase zaradi ženine od- tujenosti, pojema. Kako naj zvem s kom me vara, kako naj jo ujamem. če bi koga dobil, bi ga kar ubil ker imam ženo rad in jo nobenemu ne prepustim. TOMAŽ Spoštovani Tomaž, skrajni sebičnež ste, da veste! In naivnež tudi! Kdo pa prepušča kar ta- ko žene drugemu? Mi- slim, da ni moža na sve- tu, pa tudi taki so red- ki, ki bi zato kar pobija- li. Zato te misBi stran! Nič se niste prepričali, samo sumničite in se z ženo ni- ti ne pogovorite ne. Kaj mislite, da je ona samo predmet ugodja ali vaš življenjski partner? Pamet v roke. povejte ji, kaj vas muči In zvedeli boste. Žen- ske smo veliko bolj dov- zetne, kot moški mislite. Rade imamo klepet, ki nam ga možje tako redko naklonite. Pehate se za u- godjem. pa ste že kdaj po- mislili, da je žena potreb- na tudi topline? Razmisli- te o tem, pa si šele po- tem delajte sive lase! NATAŠA zenin vsakdan PLES IN VI Pričeli so se šolski dne- vi in z njimi čas mladin- skih, šolskih, maturant- skih in nešteto drugih ple- sov m zabav. Dekleta bodo zopet tekmovala med se- boj s svojimi oblačilci in gotovo si ne boste dovo- lili zaostajati za njimi. Da pa vaš plitek žep ne bo s tem preobremenjen, si bo- se lahko pomagale z rm- slednjim nasvetom. Izbe- rite si v letošnjem letu moderen saten, če pa vam tega ne bo moč dobiti, bo enako dober tudi atlas. Izdelajte si po telesu opri- jeto bluzo oziroma srajč- ko, z na ramenih nabra- nimi in navzdol ohlapno širokimi rokavi, ki naj se nad zapestjem stisnejo v široko manšeto, zapeto z velikimi gumbi. Zraven oblečite hlače iz istega materiala, ki naj bodo zgoraj oprijete in gladke, torej brez žepov in ostalih nepotrebnih dodatkov, ter navzdol krojene navzven, da bo obseg spodnjega ro- bu hlačnic najmanj 70 cm. Brezrokavnik, ki ga bo- ste oblekle preko bluze, seštrikajte v črtastem vzorcu s kvadratom na prsni strani. Odločite se za svetlo barvo na temni podlagi. J. VERBIC pogled ;J v pretek I b^S O SPLAVARJENJU PO SAVINJI Vozni red je bil prav tako strogo določen. Izplu- ti so smeli s presledkom 5 minut m tolikšna naj bi bila razdalja tudi med plovbo, česar pa se spia- varji niso vedno držali, če se je splav poškodoval, razbil ali bil drugače ne sposoben za nadaljevanje vožnje, so bili drugi voz- niki dolžni pomagati in počakati toliko časa, da so odstranili vsako nevar- nost in oviro, ki bi ogro- žala varno vožnjo drugim. Lastniki pristajališč so morali skrbeti za varne naprave, na razpolago pa je moral biti tudi rešilni čoln. Med še nekaterimi dru- gimi določili so bile tudi kazni za prestopke proti tej uredbi, ki so se giba- le od enega do sto goldi- narjev globe ali 6 ur do 14 dni zapora. Prav tako. je bil lastnik splava dol- žan povrniti vso škodo, ki bi jo povzročil z nepra- vilnim ravnanjem. Ko' smo se tako bežno seznanili s splavarskimi »prometnimi predpisi«, bo- mo prihodnjič slišali še kaj o prometu samem. Savinjsko splavarstvo je bilo doma v krajih od Ljubnega ob Savinji do Mozirja. Tu so splavarji lasten pa tudi nakupil j en les zvezovali v splave, s katerimi so neredko pluli vse do Črnega morja. Že uredba iz leta 1877 je stro- go določa.a vozni red. Iz- pluti so smeli s presled kom. pet minut in tolikšna naj bi bila tudi razdalja med plovbo, česar pa se splavarji niso vedno drža- li, če se je splav poško- doval, razbil ali bil druga- če nesposoben za nadalje- vanje vožnje, so bili drugi vozniki doilžni pomagati in počakati toliko časa, da so odstranili vsako nevar- nost in oviro, ki bi ogro- žala varno vožnjo drugim. Lastniki pristajališč so morali skrbeti za varne naprave, na razpolago pa je moral biri tudi rešilni čoiLn. Na slovenskem ozemlju do hrvaške meje so bila po oblasti določena tri pri- , stajališča. v Celju na Po- LUilali, pri Zidanem mostu ob izlivu Savinje v Savo in v KršKom. Povsod je bila predpisana posebna pristojbina za pristanek. v Celju je za manjši, na- vaden splav znašala dva in pol krajcarja; pobiral jo je zelo vestno mitničar ■^ri celjskem mostu, ker je imel od zbranega denar- ja 10 odst. provizije. O prometu je vodil posebno dnevno evidenco, m če bi se te knjige ohranile v ce- loti, bi bile zelo dragocen vir za proučevanje obse- ga prometa z lesom v po- sameznih letih. Ohranjeni pa so le skromni ostanki. \^ Celju so imeli splavarji točno odrejeno mesto za pristajanje. Bilo je na de- snem bregu, niže od tkim. Grenadirja. Po zatrjevanju celjske okoliške občine je bilo prostora taliko, da je lahko nemoteno hkrati pristalo 200 splavov. Pov- sod drugod je bilo nave- zovanje splavov strogo prepovedano zlasti na le- vem bregu pod grajskim hribom in do železniške- ga mosta Občina je oskr- oovala posebno opozorilno tablo, ki je za nepravilno pristajanje določala kazen 5 goldinarjev od vsakega splava kar je biC precej- šen znesek. Ker splavarji prepovedi niso vedno spo- štovali, so bili spori med njimi in občinskim pred- stojništvom na dnevnem redu. Vlekli so se včasih več let in se cesto končah z odločitvijo deželnih ob- lasti v Gradcu, ponavadi v korist splavarjev. Ko so proti koncu pre- teklega stoletja vzdolž Sa- vmje opravili nekatera re- gulacijska dela, je bila ob- last za pristajanje izven odrejenih mest še f>osebno občutljiva. Trdila je, da splavarji z zabijanjem ko- lov povzročajo, da se ruši obrežje, kar 'le še posebej izrazito ob visoki vodi. Zato ni čudno da so bHe tudi kazni proti prestop- kom kar precejšnje. Giba- le so se od enega do sto goldinarjev globe ali šest ur do štirinajst dni zapo- ra. Prav tako je bil last- nik splava dolžan povrniti vso škodo, ki bi jo po- vzročil z nepraviT.nim rav- nanjem. Stara resnica je, da še ni bilo zapovedi, ki je ljudje ne bi kršili. Tudi splavarji niso bili izjema. Tega pa niso delali vedno iz objestnosti aili malomar- nosti pač pa so jih k te- mu pri^lile okoliščine. Iz zagovora Antona Petrina iz Zgornjega Pobrežja raz- beremo, da je 26. junija 1876 pristal z 18 splavi v Celju. Visoka voda mu je onemogočila, da bi prista- li na dovoT.jenem mestu. Kljub skrajnim naporom je voda odnesla en splav z delavcem vred. Oba sta izginila v valovih . .. humor Zajeten gospod je po- >bedoval v odličnem ho- lelu, s slastjo je pospra- vi buteljko žlahtnega vi- Ta, potem pa je poklical plačilnega natakarja. »Se spomnite,« je prijazno vprašal, »kako sem pred etom dni prav tako obe- Jovai v vašem hotelu, pa ste me zatem vrgli na ce- sto ko kakšnega potepuha, ker nisem zmogel plači- a?« »Zares, opro.stite, silno mi je žal,« se je pričel opravičevati nat^ikar. »že dobro, že dobro,« ga le potolažil gost, »toda sodobne težave imam tu- li sedaj.« Teta: »No, Jožek, koU- Ico misliš, da sem stara?« Jožek: »Veš, teta, jaz mam šteti samo do 50.« »Tone, zakaj zapraš oči, kadar piješ šnops?« »Zato, ker se mi vediio, Kadar ga vidim, naberejo shne, jaz pa žganih pijač ne mešam z vodo.« »Zvone, zakaj imaš vozel la robcu?« »Zadrgnila mi ga je že fia, da bi ne pozabil od- aaiti pisma na pošto.« »No, in si ga oddal?« »Ne, pozabila mi ga je iati.« 21. marec 20 april čakajo vas nepredvidene te- žave. Nekdo, ki ste od njega mnogo pričakovali, svoje ob- ljube ne bo izpolnil. Presene- čeni boste v soboto. 21. april 20 maj Vse vam bo šlo kot po ma- slu, le v neki malenkosti se bo zataknilo. Imeli boste le- po priložnost, priti do de- narja, a ne prenaglite se. 21. maj 21 junij Obeta se vam sprememba, ki vas bo postavila na stvarna tla. Ne krivite za svoje ne- uspehe druge, ampak sebe. Napako boste lahko pKopra- vili. 22. junij 22. julij Nekdo si prizadeva za vašo naklonjenost, presodite, če je je vreden. V službi bi se mo- rali bolj potruditi, kajti zelo se vam bo splačalo. 23 julij 23 avgust Razmišljate o malenkostih, ki tega ne zaslužijo. V prihod- njih dneh si boste mogoče na jasnem v važri zadevi. Po- tovanje boste odložili. 24. avgust 23 seot. v poslo\Tiem življenju boste imeli same izgube. Potezo, za katero vas nagoa^arja pri- jatelj, raje odložite. Priča- kujte pomemben obisk. 24 sept. 23 okt. ZnašU se boste v težavnem položaju, iz katerega pa vas bo rešila iznajdljivost. V svojem prepričanju boste morali malo popustiti. 24. okt. 22. nov. Mučil vas bo dvom, ali ste storili prav, in ta dvom ne bo brez vsake podlage. Nova iakušmija bo imela daljnosež- ne posledice. Pozor v pro- metu. 23. nov. 21 dec. Vaš finančni položaj se bo hitro poslabšal, če ne boste premagali svojih muh. Sre- čanje 2 neko osebo vas bo osrečilo in vam dalo misliti. 22. dec. 20 jan. Vaše dejimje bo deležno le- pega priznanja, a naj vam to ne zavrti glave. Potrebovali jo boste za reševanje zelo zapletenega i>roblema. 21 jan. 18 febr. Ponudi M vam bodo novo de- lo, ki bi ga veljalo zgrabiti. Načrta, s katerim se že dol go ukvarjat^e, še ne boste ure- sničili. Dobite denar 19. febr. 20 marec Prijatelji vas bodo presene- tili in morali se boste od- dolžiti. V silužbi si boste od- dahnili, v družinskem krogu pa \'as čakajo preizkušnje. 20. stran NOVI TEDNIK St. 40 — 5. oktober 197^ AKANT — sredoziemska rast- lina, katere listi so bili vzo- rec za okiras korintskilh ste- brov. ALS — manjši kraj na sev. delu danskega polotoka Jy- llanda ANK — četrti rimski krailj, ki je zgradil Ostijo in utr- dil Janiikuil ANTAL — angleški (madž) umetnostni zgodovinar, ki je p>osvečal posebno poaoc- nost družbenim razmeram, iz katerih raste likovna umetnost (Frederick, 1889 do 1954) ARTUS — legendami keltski kralj (tudi Artur) ASAM — rjemški slikar in ar- hitekt (Ck)smas Damian, (1686—1739) ELEAT — antični filozof, pri- p>adnik eileatske šole ETAIN — franoosko mestece blizu Verdima VIKONT — plemiišlra stopnja __laed bajcgaom ia grofon^ KOVAČ JANEZ — VDOVA — vodovodno inštalaterKtvo ŽALEC, šlandrov trg 23 išče: 1. POSLOVODJO za vodenje vodovodno- inštalaterske in insta- laterstva za centralno kurjavo. Pogoj: kvalifikacija in večletna praksa. 2. POMOČNIKA vodovodnoinstalaterske stroke. Pogoj: kvalifikacija. Osebni dohodki, terenski dodatek in drugi stroški po dogovoru. prometne nesreče NEOSVETLJEN VPREŽNI VOZ VINKO PUŠNIK, 43, iz Kaplje vas, je zvečer vo- dil vprego z vozom pol- nim sena po cesti I. reda. Vprega m bila osvetljena taJco, kot zahtevajo pred- pisi. V šentrupertu je za njim pripeljal motorist FRANC GOLAVŠEK, 26, iz Kaplje vasi, ki je najver- jetneje prepozno opazil vprego in nato naglo zavil na levo. V tem trenutku je za n.jim pripeljafl s to- vornim avtomobilom in priklopnikom JANEZ SMRKOL s Trojan, ki se je pripravljal na prehite- vanje motorista. Voznik tovornjaka je močno zavrl in zavil, vendar zadel v sredino motornega koCesa. Motorista in sopotnika FRANCA FLORJANA. 43, iz Kaplje vasi, je zbilo na desno. , Golavšek je tmirl na kraju nesreče, sopot- nika pa so odpeljali v bol- nišnico hudo poškodova- nega. PEŠEC PRED MOPEDISTA MARTIN KRAMER, 26, Iz Tera pri Ljubnem, se je peljal z mopedom iz Mo- zirja proti domu. V Oko- nini je nenadoma prečkal cesto pešec FRANC PO LICNIK, 79, iz Okonine, katerega )e mopedist za- del. Pojčnik si je poško- doval glavo in zlomil de- sno nogo. OTROK NA CESTI ALOJZ LOPARIČ, iz Ka- nmika, je vozil s tovor- njakom po Foitovi cesti iz Velenja proti Šoštanju, ko je nenadoma stekla čez ce- sto sedemlletna TINKA LEMEZ iz Podkraja pri Velenju. Voznik jo je kljub zaviranju zadel. Za- radi težjih poškodb so jo odi>eljali v bolnišnico. VRGLO GAJE PREKO AVTOMOBILA ALOJZ REDNJAK, 27, Iz Cerovca, se je peljal proti Ardlinu z motorjem. Z njim je bita kot sopotni- ca, žena MARIJA, 23. Na Ljubečni je z dvorišča pri- peljal z osebnim avtomo- bilom DUŠAN MIRNIK, 24, z Ljubečne. Trčenje je bilo tako silovito, da je Rednjakovo vrglo preko avtomobila. Dobila je pre- tres možganov in druge poškodbe. NESREČA V ŠOŠTANJU RUDOLF KOŽELNIK, 33, iz Zavodnje pri Šošta- nju, se je peljal z motor- jem po Cesti Matije Gub- ca proti domu. Iz skupi- ne otrok je nenadoma ste- kla čez cesto BISERKA ZADNIK, stara pet let, iz Šoštanja. Motorist jo je zadel. Deklica je bila pri nesreči teže poškodovana. S HODNIKA NA CESTO ALEKSANDER DER- NULC, iz Ljubljane, je vo- zil z osebnim avtomobi- lom proti Celju, ko je v Storah nenadoma skočil s hodnika za pešce ANTON UŽMAH, 50, iz žepine. Za- del je v a\'tomobil. Teže poškodovanega so ga od- , peljali v celjsko bolnišni- co. ZADELA GA JE V NOGO ZVONKO ŽILIC, 27, iz Velenja je hodil po des- nem robu cestišča v Cmo- vi proti domu, ko je za njim pripel j afi s kolesom na pomožni motor ZDRA- VKO ŠKRABA, 15, iz Šo- štanja, in ga zadel v no- go. Oba sta padla in se laže poškodovala. USODNO PREHITEVANJE STANE BRAČIČ, 21, iz Celja, je med vožnjo z osebnim avtomobilom pro- ti Slovenskim Konjicam na Frankolovem prehite- val tovornjak v trenutku, ko je pripeljal nasproti avstrijski državljan RO- ^ BERT PROSIL Bračič se je skušal umakniti nazaj na desno, vendar ga jeza- nesilo v levo Pri trčenju osebnih avtomobilov se je Bračič laže poškodoval. Škode na vozilih je za 15.000 dinarjev. NEVEŠČE S KOLESOM ANA KRAJNC iz Ce- lja je hodila po levi stra. nd Ceste na Dobravo, ko je v križišču s Travniško ulico po tej pnpeCjal ko- lesar IVAN ROŠKARIC, 34, iz Celja, in jo nevešč vožnje s kolesom zadel. Oba sta padla. Medtem ko je Kranjčeva dobila lažje poškodbe, so koCe- sarja zaradi težjih po- škodb odpeljali v bolnišni- co. SMRT OTROKA JOŽE VEDENIK, 53, iz Dolenje vasi pri Preboldu, je vozil z neregistriranim traktorjem skozi Prebold proti cesti II reda. Za traktorjem je imel pripe- to dvotonsko prikolico. Med vožnjo se je na pri- ključek med traktorjem in prikolico obesil šestletni BORUT PIHLER, Iz Pre- bof.da 126. Po sto metrih vožnje je zdrsnil s pri- ključka pod kolesa priko- lice. Deček je bil mrtev na kraju nesreče. št. 40 — 5. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 21 CELJE 19 dečkov in 38 deklic LAŠKO 2 dečka SLOVENSKE KONJICE 2 dečka in 3 deklice ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deklica CEUE Poročilo se je 13 parov, od teh: FERDINAND KRBAVAC, Celje in FRANCIŠICA LENO- SEK, Rečica ob Paki; IVIl- RAN GRIZOLT in IRENA PECNAK, oba iz Celja; VI- LJEM SENICA, Debro in STANISLAVA VAROPOTEC, Laško; ALOJZIJ GODEC, Pečke in MAGDA CRETNIK, Celje ter ANTON HUDOVER- NIK Liboje in ANA MAN- DELC Letuš. HRASTNIK ZVONKO SIHUR ključav- ničar in ERNA KRUMBER- GER, steklosUkarka, oba iz Hrastnika. LAŠKO IVAN HOHKRAUT, miz^^ in MARIJA ŠERE, natakari- ca, oba iz Sevnice; JOŽE ŠUNTA, šofer, Počakovo in VIDA KMETIC, gospodinja, Svibno; VINKO PLAHUTA, kmetovalec. Vrh nad Laškim tn KAROLINA RESNIK, po- Ijedelka, Selo nad Laškim. SLOVENSKE KONJICE FRANC SENIČAR, 24, Ceče tn MATILDA KOPRIVNIK, 20, Resnik; FRANC GOLCER, 30, Malahoma in ROZALIJA JEVSENAK, 28, Celje; IVAN FAJS, 35, Devim in EMILIJA POLANEC, 33, Vinarje. ŽALEC JERNEJ MLAKAR, 59. in LJUDMILA VEBER, 49, Oba iz Dolenje vasi; LEOPOLD JELEN, 24, Ponikva in AN- GELA KOLAR, 27, Dolenja vas; JOŽEF GABERSEK, 30, Migojnice m DANIJELA SEVŠEK, 19, Velenje; OTO ZAGORICNIK, 29 m MARIJA CVENK, 24, oba iz Polzele; ŠTEFAN TOPLAK, 27, Zabu- kovica tn FRANČIŠKA GO- RIŠEK, 22. Griže; TOMAŽ ES, 20, Mozirje in SONJA OBLAK, 20, Petrovče. CELJE SAVO MARTINOVIC, 43, Rog. Slatina; MARIJA CEN- CELJ, 69, Orešje; FRANC SMARCAN, 73, Brezova; MA-. RIJA PREMOŽEK, 84, Celje; IDA KINCL, 69, Šentjur in MARIJA REGENT, 62, Impol- ca. HR.^VSTNIK VIKTOR BABIC, 75, upo- kojenec, Dol. LAŠKO JANEZ KELENOVŠEK, 80, upokojenec. Veliko Širje. SLOVENSKE KONJICE ANTON CECKO, 78, Bre- aen. ŠMARJE PRI JELŠAH ALOJZ ZALOKAR, 68, Vir- štanj; FRANC GORICAN, 88, Irje in URSOLA KORAŽIJA, 86, Ceste. ŽALEC MARIJA ELLERO, roj. Zgajner, 60, gospodinja, Li- boje; FRANČIŠEK GOLAV- ŠEK, 26, ključavničar, Kapla; JOŽEF MUHOVEC, 84, soc. podpiranec, Mozirje; ALBIN PLEŠNER, 59, upokojenec, Mozirje; ALBIN PLEŠNER, 59, upokojenec," Polzela ter ANDREJ SITAR, 68, kmeto- valec, Andraž. KINO UNION: do 6. oktobra ameriški bavThi film »Topovi za Cor- doba« od 7. do 11. oktobra fran- coski barvni fiftn »Veseli lov na diamante« KINO METROPOL: do 8. oktobra švedski bar- vni film »Dnevnik neke pol- device« od 9. do 11. oktobra nemški barvni film »Velika kača« KINO DOM: 5. oktobra še ob 16 un ameriški barvni film »Da- ma in potepuh«, ob 18. in 20. uri francoski barvni film »Mož iz Marakeša« od 6. do 8. oktobra ameri- ški barvni film »Sprehod po pomladrtem dežju« od 9. oktobra dalje ameri- ški barvni tilm »Knjiga o džtmgli« KINO DOBRNA: 7. In 8. oktobra ameriško- nemški barvni film »Oaza smrti« SLG Četrtek, 5. oktobra ob 19.30 T. S. Eliot: »Umor v kate drali« — gostovanje v Hr- vatskem narodnem kazalištu v Zagrebu. Petek, 6. oktobra ob 15.30 Miloš • Mikeln: »Stalinovi zdravniki« za V. mladinski abonma in izven. Nedelja, 8. oktobra ob 10. uri »Stalinovi zdravniki« za I. nedeljski mladinski abon- ma in izjven; ob 15.30 isto delo za nedeljski popoldan- ski abonma in izven. Sreda, 11. oktobra ob 17. uri »Staiinovi zdravniki« J3a abonma za upokojence in izven Vstopnice za predstave iz- ven abonmaja so še na raz- polago po ugodnih cenah! poznamo zdravilna zelišča? PLAVICA-CENTAUREA CVANUS L. Poletni travniki in žit- na polja so okrašena tudi s sočno modrimi cvetni- mi koški, ki poživljajo okolico. To je predstavnik košaric plavica ali bolje ponzana kot glavinec. Iz vretenaste korenine poga- nja do 60 cm visoko, ro- bato m vejnato steblo. Po -aščeno je z mehkimi, volni podobnimi dlačica- mi Plavica ima nekaj oz kih suličastih listov, ki so celorobi in proti koncu zelo zoženi. Na koncu ste- bla in vej so glavice, ki so sestavljene iz večjega števila značilno sinjemod- rih cvetov in obdane z >-javkastozelenkastimi lu- skami. Plavica najmočne- je cveti julija, cvetočo rastlino pa najdemo tudi še v septembru. Rastlina prijetno diši tn jo rade obiskujejo čebele. Je ne- koliko grenkega aromatič nega okusa. Nabiramo samo sinje- modre cvetove ob popol- noma suhem vremenu tz cvetnih g.avic, tako da ostane zelenkastorjav ovo. jek na rastlini. Nabrano cvetje moramo čim hi- treje posuišti v senci na prepihu. Pri tem mora ohraniti svojo lepo sinje- modr o barvo. Posušena droga nima vonja, a je osladnega grenkega oku- sa. Zaradi prisotne grenči- ce in čreslovine dodajajo plavico čajnim mešani- cam, ki pospešujejo pre- bavo, odpravljajo nape njanje in nemir, ki sprem- lja te pojave. y RADIO Celje Do vključno sobote, 7. oktobra Bi.'četek dopoldanskih oddaj ob 8.10 s poročiU, sprehodom po sej- mu obrti in področnimi zapisi. Zaključek dopoldanskega sporeda ob 9.00. Ob delavnikih je začetek popol- danskih oddaj ob 16.00 s poroči- li in Tehnomercatorjevo reklamo, ob 16.05 — naši poslušalci čestita- jo in pozdravljajo, ob 16.40 — zabavni globus, ob 17.00 — kro- nika, ob 17.15 — sprehod po sej- mu obrti (do vključno sobote, 7. oktobra) in prav tako do tega dne obvestila ob 17.30 uri. Četrtek, 5. oktobra: 8.50 — Pod Konjiško goro. 17.45 — V galeriji kulturnih in zgodovinskih spome- nikov. Petek, 6. oktobra: 8.50 — Laški Eapisi. 17.45 — turistična oddaja. Sr:obota, 7. oktobra: 8.50 — CelJ- Bki odmevi, 17.30 — poslušate jih najraje. Nedelja, 8. oktobra: 11.00 — na poved časa in spored, Tehnomer- caterjevo sporočilo, 11.03 — pogo- vor s poslušalci, 11.23 — obve- stila, 11.38 — zabavni globus, 11.58 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.45 — Prvi par- tizanski napad na Šoštanj 1941 leta, 12.58 — nedeljske g-lasbene razglednice, 13.28 — 60 minut za razvedrilo, 14.30 — zaključek od- daje. Ponedeljek, 9. oktobra: 17.15 — Obvestila, 17.30 — športni pregled, 17.45 — novo pri Jugotonu. Torek, 10. oktobra: 17.15 — t>bvestila, 17.30 torkova reportaža: Po trinajstih letih spet doma, 17.45 — Po domače od tu in tam Sreda, 11. oktobra: 17.15 — ob- vestila, 17.30 — iz dela občinskih skupščin, 17.45 — iz arhiiva resne glasbe: klasične melodije v novi preobleki. Ljubljana ■VSAK DAN: Poročila ob 5.00, «00 , 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisani glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK. 6. OKTOBRA: 8.10 ypema matineja. 10.20 Pn vas "»orna. 11.00 Poročila — Turistični !'8.potki za naše goste iz tujine. '2.30 Kmetijski nasveti — Dr Mir- Leskošek: Pravilno gnojenje °2iminam. 12.40 Z domačimi an- ^bU. 13.30 Priporočajo vam . . . 1^10 Mali koncert aa mladino. ''•30 Naši poslušalcu čestitajo m Pozdravljajo. 15.30 Napotki 2» tu- ^te. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Olo- in zdravje. 18.15 »Signaii«. '^■00 La,h!kiO noč, otroci! 19.15 ^«sbene razglednice. 20.00 Ljud- je pesnu in plesi raznih naro- ?»v 21.15 Oddaja o morju in P^morščaJcih. 22.15 Besede in zvo- ^ i? logov domačih. g SOBOTA, 7. CIZTOBRA: 8.10 ■"l^sbena matineja 9.35 S Pihal- .""J orkestrom RTV Ljubljana, '"•20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični ruepotki aa naše goste iz tujine 12.30 Kmetiijskd nasve- ti — I>r. Franc Rigler: O rast- linskih antibiotikih. 12.40 Po do- mače. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 S pesmijo in besedo po Juge^laviiji. 15.30 Glasbeni inter- meazo. 16.00 »VrtiJjak«. 17.10 Gremo v kino. 18.15 Etobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, ot- roci! 19.15 Minute z ansamblom Janeza JeršJnovoa s Planšarji. 20.00 V soboto zvečer. 21.19 Za- bavna radijska igra — Marjan Marincr »Naslovna stran«. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 8. OKTOBRA: 6.00 — 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijsikia igra za otroke — Frane Puntar: »Uho«-. 9.05 Koncert iz naših kra- jev. 10.05 Še pomnite, tovariši . . . Stane Mrhar: Z Johanom na Ko- roško. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.OO Poročiila — Turistični na- potki aa naše goste iz tujine. 10.45 — 13.00 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo. 13.30 Ne- deljska reportaža. 14.30 Hiimoreska tega tedna — Vidocquove pustolov- ščine — I. J5.05 — 17.15 Nedeljsko športno popoldne. 17.15 Radijska igra — Zoran Bogcev: Limuzina mistra Sofronija. 19.00 Lahko noč, otroci! 10.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Za- plešite z nami. PONEDELJEK, 9. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Z velikim: zabavnimi orkestri. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.. 12.30 KmetijsJd nasve- ti — Inž. Matija Kovačič: Speci- alizirana proizvodnja sili k med- sebojnemu sodelovanju; 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Sloven- ski amaterski zbori pojo. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in poz- dTarvtljajo. 15.30 Gtesbeni inter- mezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Po- nedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 Zabavni zvciki iz vzhodno-evrop- sikjh dežel. 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.15 Minute z ansamblom Ma- ksa Kumra. 20.00 »Ti in opera«. 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 10. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Hrček: O virozah vinske tr- te. 12.40 Z domačimi godci in ansambli. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.40 »Na poti s kitaro«. 15.30 Glasbeni mtermezzo. 16.00 »Vrti- ljak« 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute z Višikimi fanti. 20.00 Pro- dajalinia melodij. 20.30 Radijskia igra — Andrej Hieng: »Burleska o Grku«. 22.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 11. OKTOBRA: 8.10 GlasOena matineja, 10.20 Pn vas doma. 11.OO Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Mi- hael Ledinke: Nasveti za zbolj- šanje zreje telic Lisaste pasme. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Pri- poročamo vam . . . 14.30 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.«) »Vrtiljak«. 17.10 Glasbena matine- ja. 18.15 Glasbene vinjete. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični or- kester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 12. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10,20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Kosi: Načrtno širjenje me- dovitih rastlin. 12.40 Igrajo pihal- ne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 »Mladina poje«. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrti- ljak«, 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 10.30 Iz kasetne pro- dukcije RTV Ljubljana. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute z an- samblom Jiožieta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. TV spored NEDELJA b. 10. 9.00 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Bg) •J .40 Pet minut po domače (Lj) 9.45 PCmetijski razgledi: Domača krma (Lj) 10.12 Kmetijska oddaja (Bg) 10.55 Mozaik (Lj) 11.00 (Xroška matineja: Vitez Vi- har, Vsi vlaki sveta (Lj) 11.50 Poročila (Lj) 1.55 Mestece Peyton (Lj) 12.45 TV Kažipot (do 13.05) (Lj) — Nedeljsko popoldne Poročila (Lj) Celovečerni film (Lj) 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3—^1 (Lj) 20.30 Smeh na odrskih deskah (Bg) 21.15 Stih in pesem (Zg) 21.30 športni pregled (JRT) 22.00 Mostovi — barvni film s fe- stivala Športnih in turistič- nih filmov v Kranju (Lj) 22.15 Poročila (Lo) 22.20 Šahovski komentar (Sk) PONDEUEK, 9. 10 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Kremenčkovi — ser. barvni film (Lj) 18.55 Mozaik (Lj) 19.00 Zdi».vo mladi (Zg) 19.45 Risanka (Lj) 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3—2—1 (Lj) — Večer makedonske TV: 20.30 TV drama (Lj) 21.20 Glasbena oddaja (Lj) 21.40 Baškarski izviri — dokumen- tarna oddaja (Lj) 22.00 Balet (Lj) 22.40 Poročila (Lj) 22.45 Šahovski komentar (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: TOREK, 10. 10. 9.35 TV v šoU (Zg) 10.40 Ruščina (Zg) 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) 14.45 TV v Soli — ponovitev (Zg) 15.35 Ruščina — ponovitev (Zg) 15.55 TV vrtec (Zg) 16.10 Angleščina (Bg) 17.15 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec do 17.30) (Bg) 17.45 V. Pečjak: Umba Kumba in pikasta kamela (Lj) 18.06 Risanka (Lj) 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Nastopa Lee Grant (Lj) 19.00 Mozaik (Lj) 19.05 Iz sveta oblikovanja: Komu- nikacije (Lj) 19.25 Duševne značilnosti starosti — oddaja iz cikla Staranje, in starost (Lj) 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3—2—1 (Lj) 20.35 Minister — barvni fihn (Lj) 22.10 Nastopa Ray Charles (Lj) 23.00 Poročila (Lj) SREDA, 11. 10. 18.15 Obzornik (Lj) 18.25 Mozaik (Lj) 18.30 S kamero po svetu: Katanija (Lj) 18.50 Cikcak (Lj) i9.05 TV dnevnik (Lj) 19.30 3—2—1 (Iosloipje. Številni občani ter gostje, med njimi tudj podpredsednik skupščine občine Žalec, Jože Jan ter polj, tični sekretar komiteja občmske konference ZKS, Vlado Gorišek, so se odzivaM vabilu ter bili navzoči ob tej lepj slovesnosti. Navzoče je najprej nagovoril predsednik režijskega od. bora STANKO DOLAR, o pomenu obnovljene šole je spre. govoril njen upravitelj DfRAGO KUMER. VINKO JORDai^ pa je govoril o zgodovini šolstva v tem kraju, ki je v ce. loti povezano s šolsko zgradbo, ki so jo letos s sredstvi ^ samoprispevka obnovili in modemiziiali. Jordan je s sinj. boličnim prerezom traku izročil šolo svojemu namenu, Dkoli 60 milijonov starih dinarjev je bilo potrebno za ob. novo šole, ki je med drugim pridobila tudi centralno kut. javo. Za ureditev šolske dkoMce pa so Gotovljani še dodatno prispevali okoli 3 milijone starih dinarjev samoprispevka, V kulturnem programu, ki je bil ob slovesnosti, so sode. lovali šolski otroci (zbor in recitacije) ter domači moški pevsiki zbor. Obnovljena šola je za kraj, učence in pedagoške delavce brez dvoma izredno veflika pridobitev. B. STRMONIK OD JOŠTA SOTEŠKEGA Torej, Joštov mlin ni bil samo mlin, v njem je bila tudi tkalnica in to visoko ren- tabilna. Klerikalni list »Slovenski dom« je nekoč pisal, »da se zbirajo v .rdečem mlinu' podtalni elementi«. Skratka, živvljenje je v oilinu potekalo normalno, kar se le da, vsaj na zu- naj je bilo tako videti. Do- mači so radi poslušali ko- mimiste in Darinka se še posebej spominja Mitana Apiha in njegove razlage komimizma ni nikoli kaj resno jemala. Trdil je, da v komimizmu ne bo nes- rečnih ljudi: kdor bo bo- lan, pojde v bolnišnico, kdor bo zaljuMjen se f>o- roči, kajti nesrečno zalju- bljen je samo tisti, ki se ne more poročiti, ker ni- ma stanovanja; v komu- nizmu pa bo stanovanje imel vsak in ne bo mu treba tuliti v luno ... Luka se je rad gromko smejal, tako, kakor da mu še živ dan ni bila p>olici- ja tik za petami. Duhovit p>a je bil Peter Stante, včasih malce ujedljiv. Do- brodušni Buzdo (Vrunč) pa je sedel za pečjo in gladil mačico in se tiho smehljal:. Vsi ti ljudje so zaiah biti heroji, kadar je bilo treba Treba pa je bi- lo kmalu. Sledile so tako- imenovane »provale«. Kle- rikalni list Slovenski dom je namreč nekoč zapisal o »podtalnih elementih«, ki se zbirajo v »rdečem mli- nu«. Toda takrat je Melč kar kHical takratnega ured- nika Skoberneta na odgo- vor. Seveda si je to lahko dovolil le kot kapitalist in sin veleposestnika.- No, kmalu p>o tistem je prišlo do »provall«. Melč se spominja takole: »Bilo je na pustni prireditvi -v Narodnem domu. Sedeli smo lepo skupaj — pri eni mizi ljudje s policije, na drugi strani pa mi. Ko pa smo odhajali so pKDlli- cisti skoraj vse »zaznamo- vane« pričakali. Apih seje bil z dekletom zadržal pri Turški mački in se je za to potem p)Okoril v Bileči, kjer je bil dve leti robi- jaš. Toda temu se imamo zahvaliti za prelepo napi- sano Bilečanko. Vrunča in Dušana Kraigherja pa sem utegml opozoriti in po celem snegu so odšli v Gotovlje, pa tudi tisti, ki slučajno niso padli v ro- ke policiji. Vrunč je ostal v mlinu, le bolj previden je p>ostal.« Življenje je teklo spet normallno dalje. V hiši — mlinu, se je rodil drugi otrok — Alenčica, druga pimčka. Ata iz Gotovelj so rekli: »Nič ne de, če ni fant, saj so pozreta tudi za del dobre!« Alenčico je najbolj prepestovaf. B\izdo. Z otrokom v naročju je zamišljen cele večere pre- sedel pri peči. Tkalnice ni bilo več v mlinu. Preseliti so jo v Šmartno ob Paki. Bližal", se je čas partij- ske konference in Buzdo (Vrunč), ki je bil okrožni partijski sekretar, je bil glavni organizator. Konfe- renca je bila organizirana prav v mllinu. In zakaj? Mlin je bil na samem, pa vendar silno obljuden. V hiše je prihajalo mnogo tujcev in ti niso nikoli vzbujali pozornosti, zani- mivo, še ponoči ne, ker je bil milin cele noči raz- svetljen, saj so stroji de- lali neprenehoma. Za kon- ferenco je bilo določena Silvestrova noč. Darinka in Melč sta šla silvestro- vat v Evropo in bila celo noč tam, da so ju lahko vsi videli. Bili pa so pro- blemi z izpraznitvijo mli- na, namreč, v mCinu je de- lalo precej mlinarjev in delavcev. Na srečo so bili prazniki in so itak vsi od- hajali domov. Ko sta se Darinka in Melč vračala s silvestrovanja domov ju je pri mostu ustavila straža in ker nista vedela javke, so ju tam zadržali, dokler ni nekdo pripeljali Vrunča in ta ju je pustil v mlin. Delegati so prihajali posa- mezno, vsa okolica mlina je bila bogato obraščena z drevjem. Medtem gošča- vjem so jih čakali doma- či organizatorji. Za deilega- te je bil vhod skozi sta- novanje, izhod pa skozi mlin. Toda v mlinu je bi- lo tudi dovolj skrivališč, saj je že sama notranja zgradba mlina omogočala številne prehode. Zborova- li so dva dni, konferenco pa je vodiH Edvard Kar- delj. V drugem nadstropju so bili pogradi, kuhali pa sta Darinka in njena se- stra Cilka. No, iz tistega obdobja je zjnan ričet s prekajenim svinjskim me- som, še dolga leta po ti- stem so o njem krožile zgodbice. »Bilo je taiiole«, pripo- veduje Darinka in se hu- domušno nasmehne, »ker so moški vedno tako pa- metni — rekla sem, da je dovolj ena pest kaše za ričet na osebo, Apih pa je trdil, da vojaka »sledu- je« tri pesU. Pa smo dali za vsakega tri pesti. Ri- čet smo kuhale v vei.ikem loncu, v katerem smo po navadi kuhali hrano za o- biralce hmelja. RJčet se je nakuhal m bolj smo ga razredčevali in jemaLi stran, več ga je bilo. Pri- čel se je celo smoditi, pa sva . ga komaj ohranili v užitnem stanju. Se vsa sreča, da ti nepotrebni du- hovi niso priklicali nepo- vabljenih »prič«. V drugi noči so se de- legati raznajali in zapušča- li mlin. Bili so iz vse Ju- goslavije, med njimi tudi češki delegat. V sklepih je pisdilo: vojna se bliža, i komunisti naprej! Jugoslavija je pripravlja- I la velike zaloge, mhn je] bil natJlačen do zadnjega ! kotička. V spalnicah je bil j strop s trami podprt, da 1 se ne bi pod težo številnih J vreč udri. Leta 1941 na ve- liki petek so prišli Nemci v Celje kot vrsta motno zelenih gosenic od Levca proti Medlogu. Z vrha mli- na smo gledali kako se je to valilo in valilo... ti- šina ... Takoj nastednji dan so obkolili mlin s kordonom vojaštva. Melča ni bilo do- ma, Darinka je morala sa- ma hoditi z gestapovci po mlinu. Najela si je totma- ča! Čeprav so vsi vedeli, da dobro zna nemško. Nadaljevanje sledi j Takole so včasih z oslom pripeljali v mlin. NOVI FEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ijuclstva Ceije Uiš.^o siovens"kt' K^^jice Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje. Gregorčičeva 5 poJ^tnj predaj 161; Naročnina in jgiasi rrg V. Kongresa 10 - Glavni lo odgovorni urednik: Jože Volland; Tehničrn urednik Dragt Medved - Redakcija: MUan Božič Edi Croršič Jure fCrašovec MUan Seničar Zdenka Stopar Milenkc Strašek Bemi Strmčnik - izhaja vsak četrteji - Izdaja ga CGP »Delo« - Pisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Elokopisov ne vračamo - Cena posamezne številkf 1 din - Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun: 501-1-167/2 CGP »DELO« Ljubljana - Tel.: uredništvo 223 69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 22^-00