Z9 mviiftfl. I Llilljai!, f toni. i. fdrnarja 1917. L. tsio. flEfeuJl^s?^ Šlra&^^SSsl ^^^^^^r ■j^^l ^^^^^^^^B ^^Hh ^^H ^^^^^^^m ^^^^H^^^^H ^^^^H ^^^^1 ^^H ^^^^H^^^^H ^^^^^H ^^^H ^^^^^^r ^^^^^^^^r ^^B .Siovenski Narod' reija po pc£t2: za Avstrd-O-rrsko: . za Nemčijo: cek> teto skup*i iiaprej . K 28- — I ćelo leto naprej . . . . K 33 — ptrf ktj „ . . , lv— I . . . „ , £IL* i.t;, " 7. I za Amenko in vse đr^cr« debele : na inesec „ „ . . 2 50 ■ ćelo !eto naprcj . . . . K 38.— Vprs>an|cm c?cd^ inseraiov se na priloži za odgovor dopisnica ali znamka, ©pTSTmištvo (spodaj, dvorišče levo), j£naEov« ulica št. 5, ieleZon 6L85. lizala vtak 4&n n tćer IzviimAi ntdelj« ta praznik«. Inserati se računajo po pot abljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vm, parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „Naroda* ttskarna" toUloa st 99. Upravništvu naj se pošiijajo naroćnine, reklamacije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja t Lfnbl|aai dostavljen na dom ali če se hodi poni : cei« teto naprej . . . . K 2640 I četrt leta....... 6'60 pol leta „ . . . 13'2O | na mesec t.....9 2-2O ——— Posamezna ćtavllka velja 10 vinarga*. —— Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. • 3redal£lT9: RnaĐoTJ zUca St- 5 (v/ pritličju levo,} telefon št. 34« 0fe || • &fk ©H Amerikanski diplomati zapušča-jo Nemčijo — zveze med severo-amcrikansko republiko in voditeljico areze centralnih držav so pretrga-ae. Medtem nam javlja brzojav tuđi ie, da je bila od nemških podmorskih čolnov potopljena prva amerikanska trgovska ladja »Housata-n i c<% ki so jo Nemci, kakor pravijo »aknadna poročila sicer popreje po-svarili, tako da se je mogla posadka resiti, katere ime pa si je vendar dobro zapomniti, kajti zdi se, da bo po-lopitev »Housatanica« dala Ameriki povod za »korake«, ki jih je napove-dal Wilson za slučaj da bi postale -unerikanske ladje ali Amerikanci žrtve brezobzirnega kršenja nied-narodnega prava in nače! humanite-te. Vojna Združenih držav proti Nemčiji in tore] proti ćeli centralni Evropi je torej skoraj toliko k^kor gotova. Kakšne bodo nosledice? pesnici je treba gledati v oči in pr.znati moramo, da pomeni nastop Amerike ogromno moralično podporo za en-*ento in da bo znova oiačil vojno razpoloženje v deželah naših sovraž-ttikov. Moramo tuđi računati s tem, da se Združenim državam pridrn./.ijo Hiorda tuđi južnoamerikariske republike in da bo staiišče Amerike v go-tovem smislu vplivalo tuđi la poNtc-panje evropejskih nevtralnih drfav. V materijalnem ozira poircni uastop Amerike predvsem izgubo vseh tistih nemških ladij, ki se nahajajo od izbruha vojne v amerikanskih pristaniščih. Med njimi se nahajajo najlepši in največji nemški parn^ki v skupni tonaži 700.000 ton. Izguba teh ladij je bridka, zlasti ker se jih bo> dejo sovražniki posluževali sedai v svoje namene. Ententa računa nadalje, da bo Amerika kot njena zaveznica pod-pirala četverozvezo se bolj kakor dosedaj z municijo, živili in denar-jem in da se bodo amerikanske vojne ladje udeležile nameravane organizirane obrambe proti neniškim podmorskim čolnom. Glavno vprašanje pa je družro. Ali bo mogla Amerika pomagati en-tenti tam, kjer padajo velike odlo-čitve, torej na evropejskih bojiićih? VojaŠki strokovnjaki odločno zani-kajo, da bi se moglo to zgoditi se le-tos. Pred letom 1918. torej Amerikanci ne morejo v Evropo. Po takrat pa bo vojna gotovo že odlocena, do takrat bo baš s pomočjo podmorskih čolnov izolacija entente že tako velika, da bodo Anglija in njene zavez-niče prisiljene iskati miru. Ako pomeni torej nastop Zdra-ženih držav tuđi v vojaškomaterijal-nem oziru dobiček za entento, te vendar jasno, da je amerikanska pomoć prepoznalo da ne more veo -zadržati neizprosnega koraka uso-de, ki prihaja nad sovražnike. V tej zavesti smemo hladno in mirno opazovati nadaljni razvoj do-godkov. Število sovražnikov se množi, toda njihova moč peša. Vojne priprave v Ameriki. »Journal« javlja iz Washingtona: Amerikansko vojno brodovje, ki se je nahajalo pri Antilah. je bilo P o -k 1 i c a n o domov ter bo križarilo v Atlantskem oceanu. Rotterdam, 5. februarja. »Daily News« javljajo iz Washingtona: Mornariški minister je odredil mobilizacijo vojnobrodovne divizije, ki se iiahaja v Kubi. ^ Iz Baltimora je dospel v vvas- | hington bataljon mUice, da straži i vladna prslopja in spomenike. Tuđi v drugih mestih so se izvršili enaki ukrepi. Straže v municijskih tovar- nah so bile ojačene. Wr.shington. 4. februarja. (Kor. urad.) Reuter. Komisija amerikan-skega senata je odobrila 17 zakonskih osnov, ki naj omogočijo boj proti kršenju nevtralnosti. Zeneva, r>. februarja. Pariški listi poročajo: Amerikanska vlada na-merava ustanoviti v vseh velikih mestih posebne sole za rekrute ter pospešiti gradbo vojnih ladij. Državna uprava prevzame vse privatne ladjedelnice in brezžične postaje. Kopenhagen. 5. februarja. »Poli-tiken« javlja, da se zbira amerikansko brodovje v Kubi. Panamski pre- , kop je strogo zastraien, Lupano, 4. februarja. (Kor. urad.) Glasom londonskih poročil ltalijan-skih listov, je dobil veleposlanik grof Bernstorff včeraj ob 2. popoldne od državnega departementa svoje potne listine dostavljene. Avstro - ogrski \eleposlanik grof Tarnowski je izro-čil včeraj Lansingu svojo akreditiv-no listino. Prekinjenje zvez se je omejilo do sedaj na Nemčijo. Ameri-ški \eleposlanik v Berlinu, Oerard, je dobil naručilo, da zahteva. predno zapusti Berlin, potne liste za vse ameriške državljane, ki hoćejo odpo-tovati iz Nemčije. Preisednik Wilson je prikrival svoj sklep tako dolgo, da je mornariško ministrstvo končalo vse potrebne korake, kakor zatvori-tev arzenalov za tuji dostop, prikrit-je gibanja ameriškega brodovja in nadziranje interniranih nemških par-nikov ter storilo tuđi vse potrebno za o-hranitev javnega reda in proti nemirom in atentatom na javne naprave. Kljub temu je bil za trgovsko podmorsko ladjo »Deutschhnd^ do-ločeni tovor zažgan in posadki nem-škega prekooceanskega parnika Washington« se ie posrećilo, storiti stroje nerabne. -oTribund« svetuje, da naj se vozijo trgovske ladje entente v skupinah po 4 ali 5 s snrem-stvo~7i ladij. oboroženih z velikoka-librskimi topovi, ker bi v tem slučaju sovražni podmorski čolni komaj kaj opravili. Iz pripornb listov pa iz-haja, da je še za druge spremne ladje na razpolago izredno mnogo to-pov. Neko landonsko poročilo Stam-pi pravi, da gre predvsem za to, kaj morejo podmorski čolni sedai v res-nici doseći. Cclo pridružitev Zedinje-nih držav stopa v ćruno \TSto in bi ne Imelo več pomena, kakor mora-iičen pomen. Sploti so iz italiiafiske-pa noročila izjrfnfli oni Domisleki evropske vesti, ki jih je bilo nedavno opadati, ko se ie zdelo starce Zedi-nienih držav državam entente ne-Ijubo. Amerikanci se navdušuieio za vojno. Ha^s:. 5. februarja. V New Yor-ku so banke in trgovine razobesile zastave, ko je dospe!a vest o prelo-mu z Nemčiia. Množica je burno pozdravljala Wilsonov korak. Tuđi iz Montreala poročajo o podobnih ma-nifcstaciiah. KONFISKACIJA NEMŠKIH PO-MOŽNffl KRI2ARK. Berlin, 5. februarja. (Kor. urad.J Kakor pravijo semkaj dospele vesti ie vlada Združenih držav zasegla po-leg trgovskih parnikov tuđi nem-škepornožne križarke, ki se nahajajo v amerikanskih pristaniščih. Moštvo teh pdinožnih križark je bilo internirano. BeroUn, 5. februarja. Nemške tr-govske ladje, ki se nahajajo v Ameriki. obsegajo skupaj 460.000 ton, v kolonijah Zedinjcnih držav nahajajo-če se nemške ladje pa 110.000 ton. Vrh tega je v Argentiniji nemških ladij z vsebino 370.000 ton, v F^raziliji z vsebino 20.0IK) ton in v Chili z vsebino 180.000 ton, Rotterdam. 5. ?anuarja. Med y Ameriki zaseženimi nemškimi parni-ki se haja tuđi parnik »Vaterland«, največja ladja na svetu, ki je 5S.000 ton velika. V pristaniščih na Pilipi-nah je bilo zaseženih 22 nemških parnikov. KAKO BO AMERIKA POMAGALA ENTENTI? Kopenhagen, 5. februarja. »Poli-tiken« javlja iz Londona: Amerika v slučaju vojne z Nemčijo nebopo-slala svojih čet na e v r o p e j-ska bojisča. Mogla bi to storiti še Ie I. 1918. Pač pa. nameravajo Združene države znatno razširitl svoje municijske tovarne ter povećati dobavomunicije za en-t e n t o. Brvan pro^? voinf Amerike z Neničijo. Glasom v/ashingtonske brzojavke »Petit Parisiena«, je izjavil bivši državni tajnik Brvan, da se Zedinie-ne države pod nobeno pre-t v e z o ne smejo pridružiti ententi v voini proti Nemčiji. On sam ostane svojim mirovnim idealom do konca zvest. VVashingtonski senatoru. Rotterdam, 5. februarja. New-verški »World« javlja: V ministr-skern svetu, ki je sklenil ?retrganje diplomatične zveze z Nemčijo, so bili Lansing, Lano in Houston za takoj-šnje pretrganje. Med vsemi senatorji je vladalo popolno soglasje in je dobilo izraza v storjenem skleou. Vlada pa mnenje. da pojde Amerika Ie v največji sili do skrajnosti. Prelom tuđi z Avstro-Ogrsko in Turčijo? Rotterdam, 5. februarja. Kakor poroča pariška »Liberte«, so Ženjene države ameriške pretrpale tuđi diplomatične zveze z Avstro-Ogrsko. Dunaj, 5. februarja. Ooslej sem ni došla še nikaka vest o prelomu zvez med Ameriko in Avstrijo. Ženeva, 5. februarja. Pariški listi poročajo. da je neposredno priČa-kovati tuđi preioma medAme-riko in Turčijo. NEMCIJA SVOTf: BESEDE NE PREKLICE. B^roliđ, 5. februarja. NJemski državni tajnik dr. Zimmermann iz-javlja: V pooštreni podmorski vojni vidimo zanesljivo in učinkovito sredstvo skraišati vojno in pahniti Angle-ža za vedno s prestola morskega tirana. Besede nazaj ne poznamo več! Sli borno po poti. ki smo si jo izbrali, do cilja. Prepričani smo. da nam bodo nevtralct se enkrat hvaležni. AMERIŠKI DIPLOMATI ZAPU-ŠCAJO NEMCUO. VVashifistOfl, 4. februarja. (Kor. urad.) Reuter javlja: Veleposlanik Združenih držav v Berlinu mister Ge-rard je dobil narocilo, da poslaništvo zapre. Vsi konzuli in ataŠej* Združenih držav naj zapustijo Nemčijo. Dona! 5. februaria. Ameriški veleposlanik v Berolinu Oerard ©dpo-tuje najnrej v Kodanj. da počaka tam nadalnjih naročfl iz Washingtona. Baje ni izključeno. da ostane za en- krat tam. Zatrjuje se pa v Berolinu, da namerava večina članov ameriške kolonije ostati v Nemčiji. Veleposlanik Gerard je imel 4. t. m. zvečer več ur trajajoč razgovor z brazilskim poslanikom v Berolinu. Špan ska prevzela zastopstvo amerikanskih interesov. Washin2ton, 4. februarja. (Kor. urad.) Reuter. Zastopstvo amerikan-skihjnteresov na Nemskem prevzame Spanska. Beroiin, 5. februarja. (Kor. ur.) Ameriški veleposlanik mister Gerard je zahteval da-nes popoldne svoje listine. WILSONOVA NOTA NEVTRAL-NIM DRŽAV 4M. Iz Curiha poročajo 5. t. m.: Š v i-carskemu zveznemu svetu je došla, kakor vsem ne-vtralnim državam, danes Wilsonova nota v kateri p o z i v 1 j a k pridruženju n j e-govemu stali^ču proti Nemčiji. Zvezni svet bo ta-kojodgovoril na noto ter vsebino note objavi!. Lugano. 5. februarja. Iz Wa-shingtona poročajo Spanski veleposlanik in argentinski poslanik $ta včeraj popoldne dolgo konferirala z drž. tajnikom Lansingom. Zatrjuje se, da hoće Wilson pridobiti vse ne-vtralne države, da pretrgajo diplomatične stike z Nemčijo. NORDIJSKE DRŽAVE IN POOŠTRENA PODMORSKA VOJNA. Iz Stockhohna poročajo, da so baje storile vlade vseh treh skandinavskih držav Danske, Švedske in Norveške enoten in skupen korak, da dosežejo skupno paroplovno crto iz-ven vojnega območja na Angleško. Izseljevanje iz Nizozemske prepovedano. Amsterdam, 4. februarja. (Kor. urad.) Ministrstvo je odredilo, da se za enkrat nobeden ne srne izseliti iz Nizozemske. BRAZILIJA IN PODMORSKA VOJNA. Nemška nota je izzvala v Južni Ameriki veliko senzacijo. Predsednik brazilske pomorske !ige senator Ma-ehado je izjavil, da blokade ni mo-goče priz-nati in da mora Brazilija v slučaju razžalitve njene zastave storiti energične korake. Španska in podmorska vojna. Španski zunanji minister se je posvetoval z ameriškim veleposlanikom o skupnem nastopu proti podmorski vojni. Kralj je brzojavno za-htevaJ od centralnih držav podaljša-nje roka za povratek španskih ladij. Tuđi se je kralj vrnil v Madrid ter imel daljši razgov^or z Romanone-som. Republikanci protestirajo proti nemški noti. Kraljica je sorejela rus-kega in italijanskega veleposlanika. Rsm, 5. februarja. (Kor. urad.) Agenzia Stefani javlja iz Madrida: Kralj Alfonz in ministrski predsednik Rnmanones sta imela o polnoči in včeraj zjutraj dolrra oosvetovanja. Romanones ni dal o teh posvetova-njih nikakih pojasni!.^a sodi se, da so se tikala odeovora Španske na nem-ško noto. Ministri so imeli včeraj popoldne posvetovanje. Težave za male nevtralce. Kodanj, 5. februarja. (Kor. nrad.) Razpravljajoč o pretrganju stikov med Združenim! državami in Nemčijo sodi dansko ČasoDisje, da vojna vsled tega se ni neizo^ibna. SploŠno je pa tuđi prepri*anie, da mora po-stopanje Amerike prov^ročiti malim nevtralnim državam znatne gospodarske težave. »Politiken« pravi: O tem se da prepirati, če bi udeležba Amerike na svetovni vojni imela v vojaškem oziru večji ali manjši po men, a to je gotovo, da bi zmanjšala upanje na skorajšen mir. Za druge nevtralne države je nevarnost, da bodo popolnoma izolirane. Položaj )e žanje resen. »Sozialdemokraten,^ piše: Pretrganje dipiomatičnih zvez šc ne pomeni vojne, a če bi tuđi nastala, da bi na potek evropske vojne komaj neposredno kaj vplivala. POTOPLJENE LADJE. Dne 1. februarja je bil potopljen s topovskimi streli nizozemski parnik »Garma«, nadalje tuđi norveški parnik »Ymer« (1123 ton), čegar posadka je bila Ie deloma rešena ter parnik »Saint Leon« (230 ton) na visini Fecampa. Ruska jadrnica xPro-morčjak« je biia potopljena. Tuđi an-gleški parnik »Speelonua« (3283 ton) je bil potopljen, enako španski parnik »Nueva Montana« (2039 ton). Rotterdam, 4. februarja. (Kor. urad.) V plovstvenih krogih se zatrjuje, da je bilo od početka pooštrene podmorske vojne potopljenih že nad 30 ladij. Iz Anglije se vračajoči pomorščaki poročajo, da je zadnje dni preteklcga meseca priplulo mnogo angleskih rusilcev nazaj v angleška pristani-šča. Ob izlivu Humberja je bilo vi-deti mnogo rusilcev z odstrelieniini dimniki. »Housatanlc«. Amsterdam, 4. febmarja. (Kor. urad.) Glasom poročila Reuterjevega nrada iz Washingtona, je dospela na državni departement brzojavka ame-riškega konzula y Plymouthu, glasom katere je bil parnik »Housata-nic« pred potopitvijo od nemškega podrnorskega čolna posvarjen ter je dobil priložnost, da je posadko reŠil. Lloydova agentura poroča, da je kapi tan s posadko »Housatanic« dospei na suho. 400 novih podmorskih čolnov. »Dagens Nvheter« je baje izvede! iz dobrega vira, da je Nemčija za blokado zgradila kakih 400 novih podmorskih čolnov in da ima tud! ćelo vrsto novih Zeppelinov. Angleška piovba. Nasproti vestern, da je angleška plovba ustavljena, poročajo iz Am-* sterdama, da to ni res. Mnogo Ame-rikancev je vzelo prostore na parni-kih White - Star - Line, da se vrnejo v domovino. »Daily Chronicle« poroča, da pripravlja angleški kabinet podržavljenje vsega angleškega trgovskega brodovja za čas pooštrene pomorske vojne. _________ Grof Tisza o podmorski vojni. V ogrskem državnem zboru je grof Tisza izjavil, da za podmorske čolne ni uporabljati tistih pravnih načel, kakor za ladje, ki izvršujejo blokado. Sicer pa je to vprašanje za-kasnelo, ker je sovražnik proglasit velik del morja za polje min in je važne pristane zaprl z minami. Će je to dovoljeno — in nevtralci temu nišo ugovarjali — bi se potem gotovi deli morja ne smeli blokirati s pod-morskimi čolni. To pomeni za ne-vtralce tišti riziko, kakor mine. Proti našemu stališču ugovarjajo edinole Zedinjene države. Svoj čas smo se odpovedali rabi podmorskih čolnov, da se ognemo nasprotjem, danes pa nam je to postopanje nasprotnikpv nrredilo nemogoče. — V odgovor na našo tuđi od Wilsona pospeševano mirovno ponudbo, so brutalno proklamirali naše uničenje. Na tako izjavo je obramba z vsemi sredstvf edini odgovor. OdloČili smo se za podmorske čolne v zavesti, da so dani vsi predpogoji za popolno zmago in da je prišel čas za njih uspešno •»ran 2. •dLASVCM&iv iiiKn;*, «*»• 6. febrtnrarja isl7. 29. st v. rabo. Storili smo to oziraje se koli-kor mogoče na nevtralne države. Ni-mamo se vzroka misliti, da većina nevtralnih držav ne razume našega postopanja. Samo Zedinjcne države so odgovorile s pretrganjem zvez z Nemčijo. Upamo vzlic temu, da bodo Zedinjene države uvaževale, kaj nas je vodilo, predno se odloeijo za deja-nje, ki bi bilo po našem prepričanju škodljivo sveti stvari človeštva in mira ravnotako, kakor lastnim interesom Zedinjenih držav. Prijeli smo za to orožje, da se približamo miru, ki bo slonel na podlagi, katero je VVilson označil. Stojimo se danes na stališču po Wilsonu predlaganega miru. ki nikogar ne zadene v pogojih njegovega obstanka. ki neče nikogar ponižati in zamore biti podlaga traj-nega miru. Pripravljeni smo tuđi se danes na pogajanja, čim dobimo jamstva, da se hočejo sovražniki po-gajati za tak mir. Dokler pa nam strežejo sovražniki po življenju, smo prisiljeni in odločeni. porabljati vsa dopustna sredstva, ki so zmožna, nam zagotoviti usneh. Imenika armada io mornarica. V primeri s števiiom prebival-stva (leta 1911. 104 miiijone) in zelo visokimi vojaškimi stroški (1913. leta 283 milijonov dolarjcv) je mirovna armada Zedinjenih držav neverjetno majhna; to je Ie okvir za ljudsko vojsko, ki ima pa v vojni vsekakor znatna sredstva na razpolago. Vojna sila Zedinjenih držav ob-sega stalno armado z mornarico in milico. Stalna armada $teje 30 pe-hotnih polkov pa 12 stotnij in enim oddelkom strojnih pušk; 15 konjeni-ških polkov po 3 škadrone in enim oddelkom strojnih pušk; 6 topniških polkov po 6 baterij = «36 batorij s 144 topovi. Glavni top je 7*6 cm top; 170 stotnij obrežne artiljerije in 40 tor-pednih stotnij, ki se uporabljajo v službi podmorske obrežne brambe. Ćela morska obala s Portoriko in Havajskimi otoki vred je razdeljena v 42 obalnih okrožij, vsako pod po-veljstvcin štabnega častnika. Oboro-žena artiljerija razpolaga z 10 cm do 35 cm topovi, potem s 76 cm in 5/ cm brzostrelnimi topovi in mitra-Ijezami; 1 ženijski zbor, ;estoječ iz treh bataljonov tehnićnih čet: 1 sig-nalni zbor (12 kompanij) z vojaškim aeronavtičnim oddelkom: končno od-delki z bojnimi pripravami in sani-tetni oddelki. V miru Šteje armada najmanj 59.000 niož, katero ste vilo more predsednik po lastnem preudarku zvišati na najvec 97.000 mož (brez častnikov). Zadnje znano stanje je znašalo 4470 častnikov in 82.305 niož ter 157 častnikov in 5572 mož domaćih čet na Filipinah. Milica obscga dva razreda: organizirano milico (narodna garda) in rezervno milico. Prva tvori v slučaju mobilizacije del skupne zvezne armade pod vrhovnim poveljstvom r-redsednika. To milico postavilo po-samezne države potom prostovoljnih naborov s sodelovanjem in pod nad-zorstvom federativne vlade. Ćastni-Ška imenovanja do vključno štabnih f častnikov se izvrše potom volitve. Po zadnjem znanem poročilu vojne-ga ministra sestaja narodna garda iz 139 pehotnih polkov, 8 posameznih bataljonov, 8 posameznih stotnij. 74 eskadronov konjenice, 48 baterij artiljerije, 22 pijonirskih stotnij in 120 stotnij obrežne artiljerije. Skupaj približno 7000 častnikov in 100.000 mož, ki se v vojni zvišajo na 290.000 mož.- Rezervna inilica obsega z gotovimi izjemami celokupno mo-ško prebivalstvo od 18. do 45. leta starosti. V resnem času je vsak mo-ški državljan doižan, dve leti služiti pod zastavami. Velika masa rezervne milice (1908. leta so jo računali na 15 milijonov mož) naj bi tvorila v vojni jedro narneravane -»prostovolj-ske armade« (Volunteer Armv), za katere organizacijo je svoj čas generalni štab izdal nacrt. Po tem nacrtu naj bi tvorila ta milica rezervno armado za iz redne armade in organizirane milice sestoječo vojsko prve linije; ustanovi naj se neposredno pred vojno ali pa tekom nje. a le z dovolienjem kongresa; ko mine vojna nevarnost. oziroma voina. se mora zopet razpustiti. Kot častniki pri-dejo v poštev aktivni častniki — a ti le v neznatnem delu, v glavnem pa milrčni častniki ter bivši častniki armade. Posebno pa računaio na to, da bi vstopili v nrostovalisko vojsko Tnnosrostevilni bivši dosluženi voiaki redne armade in milice vseh činov. Glasom računov creneralnecra štaba bi notrebovale Zedinieti^ države v voini s nrvovrstno voiaško sifo v nrvi liniji naimam 350.000 borcev, katprfh ie rm v redni armadi v vaf-bolišem sJncflui kornai 100.000 Na-rfKina garda bi morala tore? dati v s'učaju vojne Tiaimani 250.000 mof. Toda no zadnjih znanih številkah bi imela le - ta za redno armado samo približna 70.000 mož na razpolago. Od teh 70.000 mož bi pa morali 20.000 mož porabiti kot rezervo za obrežno artiljerijo in ravno toliko za zunanjo brambo obrežnih mest. Vojna mornarica je Stela začetkom evropske vojne: 36 linijskih ladij (od teh 6 še v delu) iz let 1896. do 1912., depla-cement 12850 do 33.000 ton; 14 oklopnih križark izlet 1895. do 1906., deplacement 10.000 do 16.000 ton; 4 obrežne oklopne ladje enakega tipa iz leta 1900., po ,5000 ton deplacemema in 11 zavarovanih kri- žark iz let 1896. do 1907., deplacement 3500 do 4700 ton. Končno so imeli leta 1914. Še pet obrežnih oklopnih ladij starejših ti-pov\ već nezavarovanih križark in topničark, 63 torpedovk nad 200 ton in 30 podmorskih čolnov, kakor tuđi primerno število specijalnih ladij. — Znano je, kako si je prizadevala ame-riška vlada tekom sedanje vojne, da izpopolni svojo mornarico. O dalekosežnih reorganizačnih načrtih ameri-škega vojnega in mornariškega mini-strstva smo nedavno poročali. Dogodki na bojiščih. Dunaj, 5. februarja. (Kor. urad.) UraUno ^e razglaša: VZHODNO BOJISCE. Sov razni oddelki. ki so ti pali proti našim pozičijam jugo - zapadno od Brzežanov, so bili z ogniem pre-gnani. ITALIJANSKO BOJIŠĆE. Včeraj zjutraj je vdrl oddetek lovskega bataljona št. 30 v neko so-vražno pozicijo zapadno od prelaza Plocken (Karntjski greben), vjel ene-ua častnika in 2$ mož ter vplenil eno strojno puško, eno metalo min in več pušk. Ko so razdejali zavzeto napravo sovražnika, so se vrnlli naši lovci 5?rez omembe vrednih izg'jb v svoje pozicije. Sicer nobenih pomembnih dogodkov. JLGOVZHODNO BOJ1ŠCE. Položaj ie neizpremenjen. * Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. liiško uradno poA Berolin, v^. februarja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE, Armadna skupina general-feldmars. prestolonasled-nika Ruprehta Bavarskega. Od sevemega brega Ancre tja do Somme so se odigravali pri moč-nein artiljjerijiskeni ognju v posameznih odsekih tuđi infanterijski boji. V protisunku smo Angležem zopet iztr-gali večji del jarkov vzhodno od Beaucourta. Pri tem je ostalo okrog-lo 100 vjetih v naših rokah. Popoldne se je ponesrečil silen angleški napad severno od Beaucourta, ponoći opetovani napad moćnih sil na naše po-zicije vzhodno od Grandecourta do južno od Pysa. Tuđi ob noti iz Beau-lencourta v Gueudecourt so se vršili boji. Južno od Somme so dvignile čete v šunku nad 20 Francozov in Angležev iz sovražnih črt. VZHODNO BOJIŠČE. Armadna fronta general- feldmaršala princa Leo- polda Bavarskega. Ob Narajovki so tipali mali ruski oddelki proti našim varnostnim na-pravam, mi pa smo jih z ognjem za-vrnili. Na fronti generalobersta nadvojvode Jožefa in pri annadni skupini generalfeldmaršala v. Macken-sena je položaj pri siabotnem artilie-rijskem ogniu in pri bojih v predpolju neizpremenjen. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Ničesar novesiu Prvi generalni kvartimi mojster p. Ludendorff. Renško večerao poroiilo. ĐeroUn, 5. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča dne 5. februarja zvečer: Z raznih front ne poro-čajo o večjih bojnih činih. Trpljenje na Krasu. »Neue Freie Presse« piše o boje-vanju na Krasu med drugim: Ni mogoče opisati trpljenja in muk, ki jih naši hrabri vojaki prena-šajo na tem kamenitem bojišcu. Zraven vseh težkoč največ trpe naši vojaki radi pomanjkanja vode. Piše se o peklu bitke na Sotnmi. o ledu v Karpatih, ali premalo se piše o žaru boro ob Soči. Slično puščavi se raz-prostira kanienita visoka planota. Na drueih bojiščih se morejo tzkopati Jarki in zavetja, ki nudijo dovolj var-stva tuđi prod na0iui§emn bobnajo-čemit ocnju, ali tukaj je to nemogoče. S težko muko se morajo klesati v kamiiu hodniki, ki samo slabo ščitijo jiuiake, ki v njih odbijajo sovražne naskoke. Tukaj nikdar ne odrečejo težki sovražni izstrelki. kakor na mehkih tleh. V sprednjih položajih je obstanek vtIo težak, ker so vsi dohodi pomanjkljivi. Sprednje crte so v slučaju bitke prepuščene same sebi, ker rezerve nišo kakor na drugih bojiščih nameščene v blizini. Razven tega so tamkajšnje pozicije izpostav-ljene isepretrgancmu ogiru sovraž-nega topništva. Pole^ tega priđe ne-znosna vročina, katere ni mogoče ublažiti. Ko bo domovina točneje pojmila grozne napore naših junakov ob Soči. potem sele jih bo mogoče prav ceniti. Francoski general Nivelle na Krasu. Rim, 4. februarja. (Kor. urad.) Asenzia Stefani poroča: Vrhovni po-vcljnik franeoskih severnih in seve-ro - zapadnih armad general Nivelle je bil od 1. do 4. februarja gost itali-janskega armadnega vodstva in ga je sprejel tuđi kralj, ki mu je osebno iz-ročil veliki križ savojskega vojaške-ga reda. Nivelle Je imel danes pogovore s Cadorno. na katerega strani si je tuđi na Krasu ogledal oddelek čet, ob kateri nriliki je številnim italijan-skim oficirjem, najprvo pa poveljni-ku tretje armadne skupine vojvodi d* Aosta kot znamenja orožnega bratstva izročil francoski vojni križ. (talijanski vojaki na fronti trudni in uporni. Iz Lugana se poroča, da vojna utrujenost v Italiji narašča od dne do dne. > Popolo d' Italia« zahteva, da se morajo nemudoma zamenjati vojaki, ki že mesece in meseee stoje na fronti. V vrstan teh vojakov vlaia neza-dovoljnost, ki ubija dobro voljo in dela vojake nezaupne in uporne. Tuđi najmočnejši podležejo rizični utruje-nesti, zlasti še, ako izvedo, da se jih doma še toliko skriva. Ženske in sta-rejši moški godrnjajo ^edaj, kmalu pa bf>do kričali in prav bodo imeli. Po-veljstva naj pošljejo na fronto one skrivače. Skrb za municijo v Italiff. Iz Berna poročajo, da se boje v italijanskih vojaških krogih krize za izdelovanje municije radi blokade Sredozemskega morja, ker radi pomanjkanja premoga se je mogla le s težavo vzdržati ćela vrsta municij-skih tovarn. Po najnovejših pogaja-njih z Anglijo so upali sicer v Italiji na izdatnejši dovoz premoga, da se bo mogel vzdržati obrat municijskih tovarn, toda zatvoritev morja ogro-ža Italijo. da so njeni vojskovodje v velikih skrbeh radi municije. Vpoklic ISIetnih v Italiji. Lugano, 4. februarja. Pozivajo se v prvih štirih mesecih leta 1899. rojeni mladeniči za izvežbanje in ta-kojšnje namešeenje v teritorijalni armadi v času od 10. do 25. februarja. Ti 17 do lSletni mladeniči napra-vijo kratek intenziven vojaški tečaj in nastopijo vojaško službo že v mar-cu v svrho izpoipolnitve starejših let-nikov teritorijalne armade, pri kate-rih primanjkuje moštva, kakor se trdi oficijozno. ĐROBNE VESTI IZ ITALIJE. Ministefr Bianchi je imenovan za italijanskega premogovnega dikta-torja. Dolocile so se maksimalne cene. Tona stane 200 lir. — V Italijo so dospele te dni znatne množine žita iz Amerike, katerim bodo sledile se druge. Raditega se je uvedba krušnih kart odložila. BOLGARSKO URADNO POROĆILO. 4. februarja Romunska fronta.. Pri Isači slaboten oboje-stranski artiljerijski ogenj, pri Tulči in pri vaši Prislavi ogenj topov in min ter streljanje straž. 4. februarja. Makedonska fronta. Severozapadno od Bitolja silen bobnajočt ogenj sovraž-ne artiljerije. Med Vardarjem in Doj-ranskim jezerom živahno dektvanje artiljerije. Ob vznožju Đelašice planine in v ravnini pri Seresu boji pa-trali. _________. TURSKO URADNO POROClLO. 5. februarja. Fronta ob 1 i g r i s u. Dne 1. februarja silen topovski boj južno od Tigrisa. V odse-ku pri Felahiju topovski ogenj in za nas ugodno potekajoči boji izvidnih patrulj. Iz izpovedi vjetih izhaja, da sta bila v boju dne 1. februarja dva sovražna bataljona z efektivnim šte-vilom po 700 mož, katerima se je bilo posrećilo vdreti v naše jarke, popol-noma uničena. — Perzijska fronta. Odvzeli smo sovražniku iz 335 obloženih velblodov obstoječo provijantno kolono. — Kavkaska fronta. Sovražni poskusen napad na naše desno krilo smo zavrnili. RUSKO URADNO POROClLO. 2. februarja. Zapadna fronta. Po silnem artiljerijskem ognju na naše jarke zapadno od Sla-ventina 20 vrst jugo - zapadno cd Brzežanov. so vdrl i močni nemski otldelki v belih haljah v naše strelske jarke prve crte. V protinapadu re-zerv s podporo artiljerije smo vrgli Nemce nazaj v njih jarke. 2. februarja. Romunska fronta Streljanje in pohodi izvid-nikov. Rusko - angieški spor. Te dni priđe haje Llovd George v Petro^rad na važna posvetovanja voiaškccca in finančne^a značaja. An-plija baie očita Rusiji, da je provzro-čila poraz Romnniie. ker se je premalo udeležila vojne v tem ozemlin, nasnrotno na očita Rnsiia ^n?l?ji. ća jo je prepičio nreskrbela z municiin in (in Rush'o t11^7 f:nntic'ielno pr^mpf^ nodnira. Na A^^leš^^m se r^ve, do bi utetrnila rriti v Rnsiji irirovnn stronVp nrevec na novršfe. če Anglija ne bo Rusije boli podnirala. Letnik 1888/89 na Francoskem. Bern, 4. februarja. (Kor. urad.) Pariški listi poročaio k včeraišnji seii zbornice: Poslanec O^^chard je zaliteval odpust letnika 1888/99. — Vojni minister Lyautey je izjavit da tega predloga ne more sprejeti, ker bi to oslabilo armado za 300.000 mož. Staviti mora tozadevno vprašanje zaupanja. Predlog je bil končno od-klonjert. Razne polivene vrti. = Avdijence pri cesarju. Kores-pondenčni urad poroča 5. februarja: Cesar je sprejel danes v Badnu med drugimi v privatni avdijenci zunanje-ga ministra grofa Czernina, ogrskega deželnobrambnega ministra generalnega polkovnika barona Hazaia in e. in kr. poslanika v Berlinu Gottfrieda princa Hohenlohe - Schillingsfiirsta. — Cesar Viljera kandidat za No-belovo mirovno nagrado. »Pester Lloyd« javlja: Fakultete carigrajske-ga vseučilišča so predlagale cesarja Viljema za Nobelovo mirovno nagrado, ker so prvi korak za mir storile centralne države. = »Italijanska Dalmacija«. 11 Gazzettino« od 22. januarja poroča: Tomaso Sillani. radi svoje irreden-tistične propagande dobro znani generalni tajnik društva »Pro Dalma-zia,«, je imel včeraj pred številno zbranim občinstvom v AlteneoVene-to predavanje. Med drugim je izva-jal: Italijani nišo nikaki imperijalisti, ki hrepene po drugim pripadajočih deželah. Vendar pa so izgnanci, ki se hočejo vrniti v svojo domovino, so taki, katerim je bilo nekoč uropano vse njihovo imetje. Ako bo končna zmaga omogočila, da se razdrobi dvojna monarhija, potem mora Dalmacija biti zopet italijanska provin-ca. Kri naših mučenikov in junakov ne srne barvati s škrlatom plašča drugega imperijalizma! Šibeniku je dal lepoto ženijalni predhodnik re-naissance Giorgio Orsini, romanski značaj Trogirja je danes bolj kakor kedaj poprej v kričečem nasprotstvu s čustvi slovanskega prebivalstva; Split je posebno zanimiv vsled ostan-kov slave polnega rimskega gospodstva. Govornik je govoril nadalje o Hvaru Korčuli, Dubrovniku, Kotoru, Perastu, kjer je bil po miru v Cam-poformio pokopan prapor Benetk, in o vseh onih mestih, v katerih vse na lepoto in slavo Italije spominja. — Sillani odreka tuđi Jugoslova-n o m vse vrline hrabrosti in čuta dolžnosti. Omenja, da Francesco Ris-mondo, oni »čisti vojak Dalmacije in Italije se je žrtvoval v plamenu in na vislicah za odrešenje svojega krasnega Splita.tran 5. Avstrija, živi in umre le za enega vladarja in ta je cesar iz habsburške hiše. Podpisali so to izjavo: dr. Jos. Bugatto, Jurij baron Locatelli, dr. Peter pl. Flego, Oino conte Prandi, Anton Piccinini, Olivio Ponton, dr. Artur Rebula. Nemški »Voiksrat« za Trst in Primorje za pooštreno podmorsko vojno, finski ;■ Voiksrat« za Trst in 'rimorje je imel 1. t. m. sejo, v ka- ~ri je bil sprejet nastopni sklep: Vcvksrat« pozdravlja z največjim iwSeliern in zadosPenjem možato od- »očitev avstrijske in nemške vlade ;Iede brezobzirne podmorske vojne. To je cdino sposobno sredstvo, vreći .ovražnika na kolena. Tržaško iiem- štvo je prepričano, da le z brezobzir- no vporabo vseh razpoložljivih sred- ^rev se stori krnalu konec vojni n ^rozotam. Tržaški Nemci obljubliajo cesarju neomajno in žilavo vztrajn- itie do zmagonosnega konca h\ vse -vojit sile hočejo zastaviti v dobrobit države, v blagor naroda. Izjava je iz- ročena namestniku, da jo predio/i na Naivišjc mesto. Iz krogov goriških beguncev na Goreniskem nam pišejo, da milega pođnebja navajeni begunci so sedaj ^reći velikega snega brez kuriva, drv in premoga. Dokler je dcževalo. so pobirali z domaćini vred na bre-gu. kar je voda prinesla, zdaj pa je samo mraz. pa še kakšen, in drv ni od nikoder. Ali bi ne mogli dobiti od postajenačelnikov nekoliko premoga? ^Za seženj drv se zahtcva 50 K. Na treli krajih sem jifi naprej plačal m prosi!, ali drv ni od nikoder. denar mi silijo nazaj« . . . Umri je v Kućištu na Pelješcu pomorski kapetan Marko Pederin, oče dr. Rudolfa Pederina, odvetni-šktga kandidata in bivšega predsed-nika narodne delavske organizacije v Pufju. Raj v Opatiju Na dopisnici, došli vlanes iz Opatije, čitamo: Kak obču-tek priti iz goriške burje »n mraza in iz kranjskegra snega v spomladansko Opatijo. Kako sem vesei, da vidim soince. Kakor da sem premeščen v raj... Dnevne vesti. -- Junaske scirti je padel dne .il. januarja 1917 na italijanskern bo-iišcu gospod Bogoniir V e r b i č, me-dicinec in kadetni aspirant. Bil je ze-lo nadarjen niladenič in ves čas studij odličnjak. Cenjeni rodbini ob težki izdubi naše iskreno sožalje! — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Josip A d a ni i č iz Ljubljane (Martinova cesta). Aoamič. znani Sokol, se je oglasil prvič 3. decembra 1914. Zdaj je dospela njegova dopisnica 3. februarja 1917. Piše iz Bunare in poroča, da je zdrav in da dela pri železnici. kjer se mu dobro Kodi. — Prodaja bombažastega blaga in perilnih predmetov. C. kr. trgovinsko ministrstvo je z razpisom z dne 29. januarja 1917, št. 2252HV dovcli-lo lastnikom bombažastega blaga in perilnih predmetov, ki so navedeni v § 1 ministrskega ukaza z dne 31. avgusta 1916, drž. zak. št. 283. da smejo v času od 2. februarja do 2. marca 1917 odprodati 5% zalog, ki so bile dne 2. septembra 191 v njihovi posesti, izvzemši ono blago, ki ga /ađenejo ukazi c. kr. trgovinskega ministrstva. tičoči se prisilnih po-iiudb. Tega prodajnega dovoljenja se je poslužiti samo pod pogoji, naveden i mi v- citiranem ministrskem ukazu. Ti pogoji se glase* 1. Za nadrob-no prodajo dopuščene zaloge se smejo prodajati posameznemu nepo-srednjemu porabniku le v množinah ki, v katere se mora kontrolnim or-k'anom, ki jih postavi c. kr. trgovinsko ministrstvo. vsak čas dovoliti v pogled. — Seznanu 1. K prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov pripušče-nr vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi s štev.: 5, 9, 11, 13, 14, ?.\ 24, 26, 33, 35, 37, 38, 40, 42, 44, 47, 49, 50. 51, 53, 55, 60, 62. 63. (58, 70, 76, 77. 79, 84, 85, 88, 90, 92, 95, 102, 103, 105, 107, 109, 111, 117, 120, 131, .138, 144, 145, 147, 148, 150, 153, 155, 160, 165, 166, 167, 170, 171, 175, 176, 177, 178, 179, 180, 182. 183. 184. 185, 187, 188, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 203. 205. 208, 209, 212, 218, 220, 221, 222, 223. 224. 226, 227, 22% 230, 232, 234, 235. 239, 240, 243, 244, 245, 246. 250. 251, 253. 254. 255, 256. 2,58, 259, 260. ^2, 265. 266, 267, 268. 269. 270, 271, 272. 273, 274. 275, 276, 277, 279, 280. 281, 282. 283. 284, 285, 286, 287, 288, 289, 291. 292, 293, 294, I 295, 296, 297, 298, 302, 304, 306, 307, 312, 317, 318, 324, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 338. 339, 3fH), 341, 343, 350, 354. 356, 357. 358, 359. 360, 361, 362, 363, 364, 3^6. 368, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 375, 376, 378. 380, 381, 382, 383, 385, 386. 387. 388. 389, 390, 391, 392, 393, 395, 396, 397. 398, 399, 400, 401, 403, 404. 405. 406, 407, 408, 409, 410, 412, 413, 416. 418, 419, 420, 421, 423, 424, 426. 428. 431, 432, 434, 435, 436, 437, 439, 440, 444, 508, 509, 510, 511. 512, 514, 515, 516. 517, 521, 522. 5259 600, 602, 605, |6O82 611. 612, 613, 616, 620, 625 in mornariški vojnopoštni urad Pulj. — 2. Enako so do-voljeni zasebni vojnopoštni zavitki na vojnopoštne številke in etapne poštne številke s pristavkom n. pr. z rimsko dodatno številko ali s črko. kakor »vojnopoštni urad 5/III.« »vojnopoštni urad 76/r« itd., ako je glavna številka (arabska vojnopoštna oziroma etapna poštna Številka) po gornji točki 3. dopuščena k prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov. Promet z zasebnimi vojnopoštnimi zavitki je za nadalje dovoljen pod obstoječimi pogoji na vojnopoštne urade in etapne poštne urade s številko. ki so označeni v gornjem se-znamu pod točko 1. in tuđi na one vojnopoštne naslove, ki odgovarjajo določbam seznama pod točko 2. Na vse druge vojnopoštne in etapne poštne številke, ki nišo navedene v seznamu pod točko 1. in 2., zasebni vojnopoštni zavitki tačas nišo dovo-ljeni. Kar se tiče etapnih poštnih ura-dov s krajevno označbo v zasedc-nem ozemlju Poliske, Srbije, Crne gore in Albanije, je dopuščen promet z vojnopoštnimi zavitki pod do-sedanjimi pogoji r a) na vse etapne poštne urade s krajevno označbo v Poljski; b) na etapne poštne urade (s krajevno označbo) v Srbiji, Crni gori in Albaniji, izvzemši etapne poštne urade Mioniea, Raca. Sle-pak, Umka in Zabrež v Srbiji. Dani-lovgrad. Rijeka in Ulčinj v Crni gori, ki ostanejo tuđi še za nadalje zaprti za promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov. — Poštni promet med Avstrijo in poštnim ozernljsm vrhovnega po-veljnistva »Ost«. Dne 1. februarja 191/ se je odpri poštni promet med Avstrijo in vrhovnim poveljništvom > Ost<. Pripušeene so samo popolno-ma frankirane, odprte pisemske pošiljke vsake vrste, in sicer navadne kakor tuđi priporočene, potem navadne poštne nakaznice. Pogoji po-Šiijanja in pristojbinski postavki so iMi, kakor v vzajemneni prometu med Avstrijo in Nemčijo. Pošiljke se smejo glasiti edino v nemškem ali ogrskern jeziku in morajo imeti na-tančno označbo pošiljatelja in njego-vega stanovanja. Sporočila v pismih se ne smejo rikati vojaških zadev. Iiiti morajo kar najbolj kratka in ne smejo presegati dveh strani četrtin-ske velikosti. Prepovedano je rabiti ovitke s podstavo. Pošiljke, katere ne odgovarjajo tem pogojem, se ne odpremljajo. Tiskovine večjega ob-sega. ki jih vojaska oblast kakor vse druge pregleda, se zaradi njih obse-R'a v gotovih okoliščinah zavrnejo in vsled tega zamudijo. Poštne nakaznice je treba nakazati v m.irkah in se smejo glasiti kvečjem na 500 mark. Na odrezkih poštnih nakaznic so kot sedaj tuđi sicer v inozemskem prometu, prepovedana sporočila. Poštni promet je dovoljen v vse kra-je vrhovnega povelju ištva »Ost-, tući v take kraje, v kat^rih ni za zasebni promet odprtih poštnih uradov. V naslovu pošiljk je torej treba v da-nem slučaju navesti tuđi poštni kraj, kjer bo naslovljenec dvignil pošiljke. V poštnem ozemlju vrhovnega po-veljništva »Ost« se pošta ne dostavlja. Za promet občinstva so v poštnem ozemliu vrhovnega poveljništva »Osu odprti siedeči poštni uradi: Ausrustow, Bausk, Rialouies, Bielsk, Bialvstok, Brzostouica Wielka, Domobrowo, Goldinsren, Orodno, Ha-senpoth, Janow, Kalwarja. Knyszyn, Ko\vno. Libau. Lunno, Mariampol, Mitau, Olita. Poniewiez, Rossienic. Russ. Krottingen. Schaulen. Sejnv, Siemiatvcze, Skaudwile. Sokolka, S\\isfocz, Suualki. Talseen. Teisze, Tuckum. Wilna, \Vindau. Wilkowi-schki, Wladislawow, \Volkouysk. — »Gfasbena Matica«. Olede dobrodelnih koncertov se razerlaša: Razprodane vstoonice ostanejo veljavne, tekom tedna se dožene, ali in kdaj se bodo mogli izvršiti koncerti. — Mestne vožnje smeti pred sođnijo. Kakor smo poročali, sta se prevoznika Turk in KuŠar nritožila nroti razsodbi okrainega sodišča, ki je oprostilo mestnepra stavbnega svetnika Prelovška prestooka raz-žalienia časti, češ, da je očital Turku in Kusarju. da sta »sravnerja« in da Kušar nepravilno nostona pri zara-čtinavanja voženj. Sodišče namreč ni icmatrafo krivde obt. mag. svetnika Rrelovska za dokazano. Prevoznik Turk je pritožbo §e pred raspravo umaknil. O Kušarjevi pritožbi je de-želno sodišče razpravljalo danes ter je na predlog branitelja dr. Iva Tav-čarja vzklic v polnem obsegu kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sodbo prvega sodišča. — Hud mraz. Letošnja zima nam je izredno dolgo prizanašala. Novo leto je bilo podobno Velikono-či, potem je pa jelo deževati, nato je začela vleči burja in smo dobili lepo plast snega, sedaj je pa nagloma na-stopil oster, suh mraz, ki drži že par dni in je v Ljubljani n. pr. danes zjutraj kazal toplomer ponekod do 15° C pod ničlo. Solnce ima sicer že toliko moči, da popoldne po prisojah ogreje strehe toliko, da nekoliko časa kaplja od njih, drugod pa še ne prodere. Nagli mraz je že prignal divjačino. sosebno pa ptice, kakor kose, taščice in dr. do gospodarskih poslopij, kjer si iščejo hrane. Tuđi ubožnejše sloje je mraz, (sosebno v teh težkih časih) hudo zadel. Ker ži-val ne dobi živeža prestradana in prernrznjena že pada (ćelo vrane) na tla. Nekateri so se bali, da letos ne bode dobiti ledu, no sedaj ga pa ima-jo kolikor hočejo in so se ž njim že skoraj dovolj preskrbeli. Zima in go-sposka resnično ne prizanašata. — Najmrzlejši dan. Punajski me-trorologični centralni zavod rioroča, da je bil 5. februar najmrzlejši dan v te] zimi. Temperatura se ni dvig-iiila nad 8*2 stopinj. — Mestno drs^Hšče. Mestno dr-sališče pod Tivolijem je otvorjeno. L\ne za drsanje so ostale lanske. Letne vstopnice se dobivajo pri rnestni blagajni in pri hišniku na dr-saiišču. dnevne vstopnice pa pri blagajni nn rir*"i^išrn. — Ljunljanica premrznila. Zadnje dni, ko se je mraz ooostrii je Ljubljanica od odcepa Orubarjcvcga prekopa pa do izliva Grada^ći^c z malimi presledki premrznila. To pa le zato, ker je voda od zatvornic do odcepa skoraj popolnoma mirna. Mladina že na led prav poželiivo gleda in bode treba paziti, da • e kdo ne poda na led, ker bi bila potem nesreča neizogibna. — Nagloma je umri vpjkoieni davkar gospod Josip F e r 1 i č. Pokojnik je služboval v mnogih krajih na Kranjskem in je bil povsod priljubljen kot ljubeznjiv družabnik. N. v m. p.! — Umrla je v Ljubljani v soboto 3. februarja t 1. gospa Katarina Borštner, soproga gospoda prof. Rorštnerja v Ljubljani. Naše iskreno sožalje! — Pogrebno društvo in društvo krajne skun'ne c. kr. poštn?h ?n brzo-jnvnJh uslužhencev v IJuhlla«! imnta svoj občni zbor v nedeljo. dne 11. februarja ob 3. popoldne v mali sobi v go^tilni gospoda Ivana Beliča na Dunajski cesti. — Prijet slepar. Kakor smo že minuli teden poročali je hodil po ljubljanski okolici okoli žen vpokli-cancev nek desetnik s pretvezo, da gre mož na drugo fronto in da ga je, ker ne more sam domov, naprosil. da to poroci doma ženi. katera naj mu da zanj nekaj denarja in jestvin. Ta trik se je sleparju dobro obnesel in ko je nabral že dovolj mesnine, je zahteval za »moža^ le še denar. Ce mu pa nišo hoteli nič dati te nejnl: »Prav imate, da mu ne daste« ter se flegmatično obrnil in odšel. Kakor čujemo je varnostna oblast -desetnika« sedaj izsledila. Piše se Zore in je menda dezerter, doma nekje na Dolenjskem. Utonila ie v Savi 601etna vdova Uršula Arh iz Krškega. Ob potresu je prala pri Savi. Ko se je zemlja potresla, je padla v Savo in izginila y valovih. Trupla doslej še nišo našli. Potres v KrSk? vasl. Zupanstvo v Cerkljah nam piše: Poročali ste, da sta pod razvalinami bila zasuta dva fanta, eden I/ let, drugi 24 let star, in da se je posrećilo orožništvu oba živa izkopati. Oba fanta sta ranjena, starejši Jože Horvatič težko. Izkopali pa ju nišo orožniki, temveč župan Josip Ajster in občinski sve-tovalec Janez Butara. Orožništvo je prišlo še le poznaje na lice mesta. Prošnja nesrečnega slepca. Sle-pec Franc Dagarin iz Hotiča pri Li-tiji nam piše: Leta 1867. sem bil po-trjen v vojake. Ko sem se vrnil v civilno službo sem izgubil pri raz-strelitvi neke mine v kamnolomu oči. Od tega dne, 20. marca 1878.. ta-vam ubogi slepec po svetu z 22 vi-narji podDore na dan, ki mi jih daje občina. Moja žena je hroma na vseh udih — gospodje premislite, kako živiva midva, uboga starca v teh hudih dragih časih! Sporočite Vašim cenjenim bralcem, da trkata na njih Ijudomila srca dva zapuscena širo* maka. Za vsak dar bodeta iz srca hvležna Franc in M. Dagarin, Hotičc pri Litiii. — Predstoječo prošnjo pođpirata s svojimi podpisi tuđi občinski in župni urad v Hotiču. Mi jo toplo priporočamo in naše ttpravni- štvo je radevolje pripravljeno pre- \ vzemati event. darila za nesrečnega slepca in njegovo ubogo ženo. Resaično učinkoviti spored Je od danes, dne 6. februarfa pa do petka, dne 9. februarja vide ti v tu kajanjem kino »Ideal«. K predvajanju priđe najboljši Proja - film, Budimpešta imenovan: »Betjarska ljubav«, drama v štirih delih. V glavnih vlo-gah Lili Berkv in Valkonyi. Ta krasni film nam pričara pred oči kos romantične puszte in ogrskega Ijudske-g,a življenja, — in prva Franc Hofer-jeva veseloigra, imenovana: »Ptici selivd«, v treh delih, spisal Franc Hofer. V glavnih vlogah Fric Aliler-berg;, Liza Borre in Helena Voss.Naj-novejše »S. M. vojno poročilo« otvori ta ta spored, kateri nam nekaj ne vsakdanjega kaže! — Kino »Idsal«. Denarnica se je izgubila včeraj na potu od Žurnija skozi Zvezdo, čez čevljarski most, Mestni trg, na Po-Ijansko cesto. Kdor jo je našel, naj jo odda na učiteljišcu. Izgubi! se je policijski pes v noči od 4. na 5. februar pod imenom >Luks•:;, crne barve, rase >Dober-inann - rintseh«. Prosi se najditelja, da jra odda proti nagradi v rezervni bolnisnici št. 4, fil. uršulinski samostan. Aprovizacija. + Nakazilo koruznega zdroba trgovcem. Trgovcem se bode naka-zal koruzni zdrob v četrtek, dne 8. februarja t. I. ob 8. uri zjutraj v mestni posvetovalnici. Ostanek mo-ke je takoj napovedati. Velja za vsacega brez izjeme. + Prodaja zdroba strankam. Strankam se bode prodajal koruzni zdrob od ponedeljka 12. t. m. do so-bote 17. t. m. Na vsakih desnih 10 odrezkov se dobi V2 kg koruznega zdroba; kilogram zdroba stane 88 v. --- Sprememba proda jalne za moko. Namesto g. Fabijanija, Pre-šernova ulica, prodaja moko na iz-kaznice št. 21 g. Sark. Marije Tere-zije cesta 13 (Vs krušni okraj.) -r Minister Hofer o vprašanju preživljanja. Minister Hofer se je izreke! napram časnikarjem o vprašanju preživljanja, da je to vprašanje podobno vprašanju preživljanja v kaki oblegani trdnjavi. Treba je šte-denja do skrajnosti, tega se mora ljudstvo zavedati in mora tuđi vpo-števati, da vlada nikakor noče pre-bivalstva šikanirati niti disciplinirati z diktatoričnimi odredbami, pač pa bo treba trdnejših sredstev. kakor do sedaj. Dva težka meseca sta pred durmi, februar in marec. Zbiranje žita pri malih poljedelcih je zelo težav-no in tuđi romunskega žita ni priča-kovati pred koncem marca, ker je Donava zamrznila. Reke! je, da bo prepustila Nemčija tuđi Avstriji nekaj romunskega žita, sicer pa da dobi več oni, ki več potrebuje, in da misli enako tuđi Ogrska. Namerava se deloma prepustiti saharin prometu, množina sladkorja za osebo pa se bo znižala. Uvedla se bo neke vrste vojno pomožna dolžnost za preživ-ljanje in razdeljevanje živil. Uvedle se bodo vojne kuhinje toda brez obveznosti. Uredile se bodo cene. Pre-skrbela se bodo nadomestila za kr-mila. Treba pa bo revnejšim slojem preskrbeti ceno meso ter se bo izda-jal zopet koruzni kruh. Razne stvari. * Sneg v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo: V Bosni in Hercegovini je zapadel sneg ponekodi do 7 metrov visoko. + švicarske mirovne marke. V Žvici pričakujejo tako kmalu sklep miru, da mislijo že na izdajo mirovnih mark. Vrhovna poštna uprava je že razpisala natečaj za umetniške skice. Marke pridejo v promet na dan sklenjenega mini. * Obsojen eoslilnićar. Najodlič-nejša restavracija v Voslavu blizu Dunaja je last Josipa Zwierschiitza. Samo petični ljudje so v stanu se tam gosti ti in posebno je tam videti dosti obogatelih Židov. Zdaj je bil gostilni-čar Zvvierschutz obsojen na 3000 K globe, ker je tuđi ob brezmesnih dne-vih postregel svojim gostom z izbra-nimi mesnimi jedili. + Zopet kompromitiran pos|anec. V civilni pravdi proti tvrdki Holzer 6; Griinwald v Budimpešti je prišlo na dan, da je solastnik te tvrdke Holzer zaprt zaradi goljufije pri dajatvi vina za armado. Prišlo je Da še nekaj na dan. da sta namreč državna po-slanca Muszlav in Szabachy (zet tuđi kompromitiranega in od podpred-sedništva vladne stranke odstavlje-nejra barona Daniela) izrabila svoje politične zveze. da je tvrdka Holzer in Oriinwald dobila naročilo %a dobavljanje vina za armado. Seveda ništa tega storila zastonj. marveč jhna je tvrdka morala dajati 10% provizije od hektolitra. * Dobro došli dvojčki. »Štampa« poroča: V Turinu je bil potrjen pri naknadnem pregledovanju 4^ leten mož. Se tišti tan je prosil za dopust, češ, da ima že dva otroka, 2eaa pa da najbrž še ta dan rodi. Dobivši dopust, je pohitel domov in tam izve-del, da mu je žena povila dvojčke. Mož je bil vesel, tako je bil vesei in tako je poskakoval, da so sosedje dr-veli k njemu gledat in se nišo mogli načuditi, da mož tako nori. Končno so vendar spravili iz njega, zakaj so dvojčki tako neskončno razveselili. Ker je oče štirih otrok po italijanski postavi oproščen vsake vojaške službe. * Molčeča žena. Sodišče v Mar-lvbonu na Angleškem je pred kratkim razpravljalo o tožbi nekega mo-ža na ločitev zakona. Izjavil je, da na noben način ne more več živeti s svojo ženo, ker od poroke ni ž njim še nikoli nič govorila. »Kdaj ste se poročili?« je vprašal sodnik. — »Leta 1913.« je odgovoril nesrečni mož. • — »Vi Vaša žena res ni od poroke nič več z Vami govorila?« — »Niti ene besedice!« — Sodnik je razsodil v smislu tožbe, da je zakon ločen. Dejal je: Taka zakrknjena molčeč-nost je zadosten vzrok za ločitev zakona, dasi je najbrž jako mnogo zakonskih mož, ki bi svoje prezgovor-ne žene radi zamenjali za Vašo za-krknjeno molčalko. * Banjaluški veleizdajniški proces pred višjim sodiščem v Sarajevu. V ponedeljek se je začela pri višjem sodišču v Sarajevu razprava o vzkli-cih in ničnostnih pritožbah, ki so bile viožene proti razsodbi v banjalu- * škem veleizdajniškem procesu. Kakor smo svoj čas poročali, se je začela dne 3. novembra 1915 pred okružnim sodiščem v Banjaluki ob-ravnava proti Visiliju Grgjiću in to-varišem zaradi hudodelstva veleizdaje. Obtoženih je bilo 156 oseb, med iijimi dve ženski. Obravnava je trajala skoro šest mesecev in se je kon-čala dne 21. aprila 1916 z obsodbo 10 obtožencev na smrt, 53 obtožen-cev je bilo oproščenih, ostali pa so bili obsojeni na ječo od dveh do dvaj-setih let. * Nesramen slepar. V občino Tat v komitatu Esstergom na Ogrskem se je pripeljal za štabnega narednika oblečen mlad mož in povelal županu, da mora preskrbeti za orihajajo-če vojaštvo stanovanja in hrano. Re-kviriral je kravo, vredno 1000 kront prašiča vrednega 300 kron in si iz-posodil za nakup drugih potrebščin 400 kron od župana. Kravo in prašiča je dal zaklati in priredil pojedino, potem pa se je dal odpeljati v drug kraj. Ko vojakov drugi dan ni bilo. se je za moža začelo zanimati orožništvo, ki je hitro dognalo, da je bil mož slepar, ki je tuđi že v neka-terih drugih krajih uprizoril podobne goljufije. * Aprovizacijski skandal v Sara. ievu. Poročali smo že o velikanskih £oljufijah, ki jih je storila skupina vi-šjih vladnih, mestnih in železniških uradnikov v Sarajevu, Ta družba je imela aprovizacijo v rokah na debelo. Na čelu ćele kompanije je bil vladni komisar dr. G e r d e. Ta je bil vodja sarajevske policije, ko se je zčodil atentat na prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda. Zdaj je povodom razkrinkanja in aretacije dr. Gerdeja priobčil »Prasrer Tag-blatt« dopis iz peresa v službi bosanske vlade stojećega uradnika. v katerem popisuje, kako so dr. Gerde in dva njemu dodeljena komisarja s policijo vred postopali na dan atentata in kako so poskušali le naše obrniti pozornost prestolonaslednika in njegove soproge. Detajli, navedeni v rečenem listu, so prav zanimivi in se po njih ne bo nihče čudil, da so ti možie porabili aprovizacijo za mili-jonsko goljufijo. V rečenem dopisu je omenjen tuđi nekdanii snodnieštajer-ski slovenski poslanec vitez B e r k s. Spodnještaierskim Slovencem je pač še danes krvavo žal, da so se dali iikaniti in so tega maza >zvoli'? za svojega poslanca. V »Prasrer Tag-blattu« je omenieno. da je bil Bf»rks vse?rama?:očn» vladni komisar v Bosni in to v začetku devetdesett'h let. Uradmke, ki so se kaj iznofitikali nad niegrovim početiem. je dal knr kratkim potom izgnati iz dežefe, pi-satelje njemu neDriietnih brošur je imel zaprte v vladnih kleteh, dokler nišo preklicalr svojih trditev. stav-kiu'očim pekovskim pomoćnikom ie da! težke venee na noge in jih sili!, da so pometali ceste. Zanašaje se »na svoie visoko, a diskretno« rol-stvo, je kmečko rrebivalstvo pnsiliU da rnu ie brezplačno zaradilo ^rajšČi-no Ostrožac v okraiii Bihač. Sele ko ie bila zarad* teera početia Dodana v rfržavnem ^horn internplaciia, je Berks izcrinil fz B^<;ne. Kakor znano, se ie Dreseli! na Štajersko ih posta! dr'/avni nn^Tanec! Izdaiateli lit odcrovontl nrednlk: Valentin Kopitar. tiilrt— to fisk »Naroda* tttkmrmm«* Stran 4. .ai-UVliNSM nakuu*. one 6. febntvarja i^i7. 29. Stev. Pianino fe;. M proda v KrakOTski slici it 19. Prodaialka IM« itallt v apiiiillafcl to— ■!■!. Maf-raf* v LtmMlaai. — Ponudbe pod **•-tttas protfalalka 4StM na upravn. »Siov. Naroda « 421 Bodbina Josipa Verbiča na Vrhniki v nepopisni žalosti naznanja, da je 31. januarja 1917 na južnem bojišču, zadet od nasprotnika, v starosti 20 let padel njen iskrenoljubljeni, nadepolni sinko Bogomir Verbič medicinec, kadetni aspirant. Predragi pokojnik je bil pokopan dne 4. t. m. ob l!z 5. uri popoldne na tukajšnjem pokopališču. Ohranite mu blag spomin ! NA VRHNIKI, 5. februarja 1917. ■rez pesebnega obve«ills. Vtftcefic Boritner, c kr. profesor v p. naznanja potrtega srca v svojem in v imenu svojih otrok ter vseh ostalih sorodnikov tužno vest, da je njegova iskreno ljubljena, predobra soproga, oz. stara mati ia tašča. gospa Katarina Borštner dne 3. februvarja 1917 poroldne po kratki bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v i 3. letu svoje starosti mirno v Gospodi zaspala. Pogreb se je vrši! v ponedeljek 5. t. m. ob 4. uri popoldne. Za vse dokaze srčnega socutja ob smrti preblage pokojnice in zsl častno spremstvo na njeni zadnji poti se vsem najtoplejše zahvalj ujejo Žatujoči ostali. LJUBLJANA, dne 6. tebruvarja 1917. Zahvala. Za sožalja, izrečena nam ob smrti našega blagega papana, gospoda 3©$ipa Qrcge>rina nadučilelja v pokoju se vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaliujemo za vso med boleznijo in ob smrti nam izkazano uslužnost veleć. g župniku Čampa in čč. oo franč:škanom, za spremstvo k večnemu počitku, okr. sol. nadzorniku Gaberščeku. si. ućiteljskemu zboru na Vtču z učiteljem g. Troštom na čelu, kakor tadi vsem ostalim, ki ste spremili rajokega na tezki zadn;i poti. Dragega papana priporočamo vsem v blag spomin 1 VIC, 5. svečana 1917. Zalujoia rodbina. Upravnik samski, oemšćine »eSč in vrtnarstva zmoien. SC ttfct) ipr^MI. Služba je ! samostojna in stalna. Već po*e iz pri- jaznosn Tmr4. tmmaadmt •■uurtee pri Utl|L 389 Jedilne gobe (čiste karžeije) kupnja TSakO flUBO-iino ia prosi za vlerte 476 Jjlij GrttB&Bt, DDB3j I. dnelienplalz 5. i--------------------------------------------------------------------------------------------------.------------------------------------------------- ; Stalna stranka ište ; stanovanje Ba^T" za maj 4Imb obstoiefe iz kuhinje, 3 soh, Doselske sobe l in prttikiin, ako rrogoće z električno ah plinovo ra :svetljavo. Ponudhe ^rfejme upr 51 Naroda pod ma| 191? 325. Na nekern po^e-tvd n^ O renjske n •e sprejme tak oj 430 besunskd družino. MoŽ in žena bi imela s živino opraviti Poleg stanovanja in drv dubi $e en<» niivo za stbe. Plači*o po dogovoru. Č^ ima dru-| žma vtčie otroke dobijo tišti tuđi delo čez ! leto. — Ponudbe spreema oslirbaištvo v j Ćernelem, posta Dob pri Linbl|aai. 1 —■- . ■ j Mosr-e, zdrave delavke za teiko delo se sprefaiejo v hurllnici južne železnice v Ljubljani. 425 j vseh vrst in v vsaki množini kopnje vedno ter plačuje najdražje -^- - tr^ovska tvrdka ===== J. Kušlcn, Kranj, Gorenjsko. I 3729 1 ~ ~~ ■ - ■ PiSKOIG čokolado in raznovrstne slaščice se dobiva na drob no in na debelo pri G. DARBO, Ljubljana Mestni trg, Pod Trančo, na-Sproti Cevljarskemu mostu. i ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ I-------------------------------------------------------------------------------- Ob pomanjkanju mleka in sladkorja je najbolj zdrava ia tadi rujcenejša ^. hrana za 9ojen£ke Sladu! taj mm Sladio Dobi se pri lekarnarju TrBkoe*y|« V Lfab- l|aal sravea rotovta. Glavne talog'- Ma Donaja ? lekamab JrakiKij: SthftobnraicrstraMe 109, Josef-•itadterstrasse 25, Ra4etzkjpUtz 4; v Gradcu: Sack-strasse 4. 2449 Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vgem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljabljeni, dobri oče, oziroma stari o«3e, brat, atric, svak in ta3t, gospod Josip Ferlič c kr. davkar v p. ▼ nedeljo, dne 4. svečana nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 7 svečana 1917 ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže pri sv. KriStofa na pokopališče k Sv . Križu. Sv. male zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 6. svečana 1917. 435 ŽalujoČi rodbini T*rUt-*utUm* Brex poMta««. obratila- Mm** pa«r^ml tave« w L|aU|ni, Gonilne jermene """"""takoi n^o,^jjjjjj: Kattner & C2., Gradec 39. Češka učiteljica se iš£e za 2 —3 ure na tedeiu Nasiov pov« upravn „Siov. Naroda«. I 388 l___________________________________________________________ Mirna straoka 3 oseb iš5e stanovanje za ntaf z 1 veliko sobo in kuhino, ali 2 maništ sobi Enllija UrftiČ. Spodnja Siska at* 240. uo ^^T^^^O^^D Vam plaćam, ako moi uni-flj^Mi^HHBI Čevalec korenin Ria balzam ne uvia i v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih oćet, braća vic, obUsčaocev. Cena loučku z jamstvenim pismom S.50 Kf 3 lončki K 4-—, 6 lončkov K 6.50. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Hemenyv — Kožice (Kassa) I Postlacb 12 24, Ogrsko. 2o63 Stanovanje ▼ novejši hiši obstoječe iz 4—5 9ob z električno razsvetljavo S6 1ŠČ6 ■• maiev termin. Ponudbe poi „Haj11 4308 na upr Sioven. Naroda. 1 na račun« vešča slovenščine in nemSCine, a« sprejme s 15 ali 10. februarjeni za gustnno v večjem trgu na Spod. Štajerskem. Ponudbe z navedbo sedanjega službovanja naj se pošljejo na unravn. »Siov. Naroda« poo „Hatabarica 428". 42S zaiamčeno nr.raven, vkuhan v «3;-finejši rafinadi, v poštnih zavojih a 5 kg brutto 19 K, franko razpošUja A. TOSEK, Praga Krat. Vinohrady 1274 La 1 Za eogros naračila poseb. oterttl 01 i i ^ • I v debtih w polenih in deblih kupim naako vagonsko množino po najvišji dnevni oeni J. Pogačalk, L]iibl]ana, Mar. Terezife cssta 13, g£ž£^ Popoine oprerete ^^^2 etroikega gerila ^ " " v zalogi za vsaKo starost priporoca znana trga vina s penlorn LJUBLJANA. Mesfni trg šfev. 3. UstenoViisno 1886. 2*^" Perib lastnega izdeSka. služi za prip: ivo nadomestka jedilaemu olju; ta nadomestek ne vsebuje oljne maščobe, po okusu pa ga nadomešča in je zdravju oopolooma pnklade«. Zavitek mahu za pripravo I litra tega nadomestka . . . K I— ali v boljši kakovosti.............„ 130 zavitek za 2 litra nadomestka boljše kakovosti.....„ 2*40 Dobi se pri ' 42a ML ŠPENKO v Ljabllani, Kopitar feva ulica kakor tuđi že pripravlien tekoč n-idomestek olja za takojšnjo uporabo 1 liter K 2*—. (Tekoč nadomestek se po pošti ne razpošilja) Po&tna naročila in đenarne pošiljatvo oaj se pošiljajo na luan Dežman u Ljubljani, Kopitarjeua ulica it. 6. Detai resnilno izredaeoa. "WS W Hekal resni čdo izredaeaa. Tridnevni, dveurni spored v Kino Central u dež. Sledilišću danes v tcj^k, jutri w sredo in v četriek ob 3., 5., 7. ia 9. uri zvečer : Obisk cesaifa Karla ob 11 bolni [i"-~ Ljubljenka občmstva: LiS3 W6iSGf resna ia vesela, šaljiva in serijozaa, :: DEKLICA IZ CIRKUSA. :: Prvovrstna veseloigra v 3 dejanjih. LI SA ViEISE v glavni vlogi. Senzaciia letoiniega leta : :: Samotar na gori Sv. Jurija. :: Zelnlk mm. Zelnlk IIIm. Filmski roman ▼ štirih oddelkih. Po zapiskih Freda Saura. FrMerlk Zemne v glavni vlogi. To delo ▼ zbilja povsod največjo posornoSt. ftl Z8 HllatflllO« Vsaka predstava traja 2 mrt. — Neznatno zvlianie vstopnine za 10 vinariev.