$§aro£ni«ia v.naša letno 30 Oin, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna Štev« 13 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 12.549 izhala vse g« o nedeljo gg^ff^l «0 W '■tii|jyup ^BEjZJ KflHJlRS Tednik za gospodarstvo, prosveto m politiko II. LETO Murska Sobota, S. februarja 1933. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNlbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCaJo ŠTEV. 6 Združitev občin v srezu Murska Sobota. Pododbor županske zveze za srez Murska Sobota je imel svojo sejo dne 28. I. Na tej seji je med drugim sestavil načrt za združitev naših občin. Po tem načrtu bo v bodoče v našem srezu 16 občin, ki bodo i po številu svojega prebivalstva i po svoji gospodarski moči v stanu, da rešujejo vse kulturne, gospodarske in socialne naloge, ki jih od občin zahteva današnji čas, ki pa jih do sedaj vsled svojega malega obsega niso mogle izvrševati. Ta načrt predvideva sledeče združitve: Bodonci Novi Beznovci Pužavci Stari Beznovci Strukovci Vadarci Zenkovci 1.) Bodonci Štev. preb. 801 53 287 189 289 586 439 Davčna moč 18 810 949 14677 7.049 23.827 8 355 12 508 2 644 86.175 2.)ICankova Štev. preb. Davčna moč Cankova 463 26-775 Domajinci 363 8 645 Gornji Črnci 174 4069 Korovci 286 12 128 Krašči 423 11.916 Krajna 356 18612 Skakovci 339 22 479 Topolovci 270 9 581 2.674 114.205 3.) Fokovci Štev. preb. Davčna moč Andrejci 317 7263 Berkovci 119 3 236 Čikečkavas 215 8.200 Ivanovci 306 7.771 Fokovci 378 12.623 Pordašinci 89 3 511 Prosenjakovci 400 14.277 Selo 654 14451 2.478 71.332 4.) Gornja Lendava Štev. preb. Davčna moč Boreča 265 3 955 Gornja Lendava 1 020 26 457 Kovačovci 243 3 632 Kruplivnik 462 6.209 Radovci 499 5 951 Vidonci 869 7.965 Trdkova 847 8 889 4.205 63.058 7.) KriZevci Štev. preb. Davčna moč Domenjšovci Ivanjšovci Kančovci Košarovci Kukeč Križevci Panovci Lončarovci Ratkovci Središče 640 124 230 114 269 976 185 235 161 191 21,516 3.125 8.761 3 298 5.433 27.154 3 986 5 231 5352 4.688 3.125 88.544 8.) MaCkovcI Štev. preb. Davčna moč Dankovci Kuitanovcl Mačkovci Moščanci Otovci Prosečkavas Pečarovci Poznanovci 242 416 214 311 462 310 640 334 6.799 6.180 8.334 8 275 7.106 5.527 11.638 4943 Lukačevci Moravci Marijanci Miajtinci NorSinci Sebeborci Vučja Gomila Tešanovci 2 929 9.) Moravci Štev. preb. 51 646 347 217 282 529 620 814 58 802 Davčna moč 4 743 19.851 13.225 22.126 13.176 19.769 17 118 30.572 3 506 140.580 10.) Murska Sobota Štev. preb. Davčna moč 3 571 439.235 S.) Gornji Petrovci Štev. preb. Davčna moč Adrijanci 392 11 272 Cepinci 747 10 862 Gor. Petrovci 405 13 152 Lucova 207 4120 Neradnovci 303 4 522 Stanjevci 453 9814 Šulinci 426 9 099 Ženavlja 332 4411 3.265 67.252 6.) Gornji Staveti Štev. preb. Davčna moč Dolič 754 6 927 Dol. Slaveči 812 13 447 Gor. Slaveči 647 10 746 Kuzma 549 8879 Matjašovci 342 4 024 3.104 44023 11. Murska Sobota- okolica Štev. preb. Davčna moč Bakovci 1.141 31.773 Černelavci 374 10 595 Krog 802 30.616 Kupšinci 364 22.641 Murski Črnci 214 11.726 Nemšovci 211 15.127 Rakičan 571 28 638 Veščica 276 14 639 Satahovci 297 14 995 u 4.250 180.750 12.) Puconci Štev. preb. Davčna moč Bokrači 155 5 267 Brezovci 320 15 022 Dolina 218 5.470 Gorica 366 12 653 Lemerje 371 16 651 Markišavci 210 10 096 Predanovci 235 13.795 Puconci 506 26.024 Polana 207 11.383 Krnel 115 3 825 15. Šaiovci.1 Šalamenci 433 9.498 Štev. preb. Davčna moč Vaneča 397 11.781 Budinci 318 7 955 3 533 141.465 Hodoš 471 22 402 13. PertoCa v Krplivnik 240 7.284 Markove! 558 14.543 Stev. preb. Davčna moč Mali Dolenci 155 3.031 Fikššnci 365 7.393 Šalovci 875 33.302 Gerlinci 697 16 088 Peskovci 183 4.603 Motovilci 415 5 742 Veliki Dolenci 370 9.025 Pertoča Ropoča 605 391 19.073 12736 3.170 102.145 Večeslavc! 698 18.607 16.) Tiiina. 3.171 79 639 Štev. preb. Davčna moč 14.) Rogaievci Borejci Gederovci 292 189 12.321 11 717 Stev. preb. Davčna moč Gradišče 388 9.714 Nuskova 482 11.837 Murski Petrovci 157 9.639 Ocinje 326 7.313 Petanjci 635 45.441 Rogašovci 509 20161 Rankovci 287 12.817 Sveti Jurij 694 20.343 Sodišinci 318 17.244 Serdica 770 17.102 Tropovci 365 8935 Sotina 629 9.794 Tišina 394 13.637 Kramarovci 249 7 784 Vančavas 327 9.288 3.659 94 335 3349 150.753 Ali ste že poravnali naročnino? Če še ne, napravite to se danes! POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta se vrnila iz Bukarešte v Beograd. — V Ce-tinju se je vršilo veliko narodno zborovanje, na katerem je več tisečglava mnošfca protestirala proti punktacijam. Črnogorci odločno zahtevajo skupno državo, za katero so vse žrtvovali, zato ie ne puste nikomur rušiti. — Ba-novinski svet savske banovine, ki je te dni razpravljal o novem proračunu, je v daljši razpravi ostro obsodil zagrebške in ljubljanske separatistične punktacšje in izrazil svoje obžalovanje nad protisokolskim pastirskim listom. — Zanimivo izjavo o zadnjem pastir skem iistu je dal kotorski škcf Ucce-linij, ki ni dovolil čitati pastirskega lista v svoji škcf i ji ter naglaša: »S poslanico je episkopat nasedel; smatram, da se je z njo prensglil. Sokol-stvu, ki je postavljeno na zdravo podlago, ne more ne pastirski Jist ne ni-česar drugega zavzeti napredka. So-kclstvo je nacionalna organizacija, ki ni nikdar nastopala proti veri, niti proti katoličanstvom." — V Šiški in v Grosupljem se je zadnjo nedeljo vr- šil veličasten shod J. R. K. D., kjer je ljudstvo ogorčeno obsojalo razdiralne punktacije in manifestiralo za nedeljivo Jugoslavijo. Nemčija. Na shodu, ki so ga priredili komunisti v Dresdenu je prišlo do spopada s policijo, ki je morala rabiti orožje. Devet demonstrantov je bilo ubitih, 11 pa ranjenih. Do spopada je prišlo, ker je hotel navzoči policijski častnik, ki je imel nalogo paziti na red, hote! prekiniti govor nekega bivšega poročnika, ki je navzoče pozival k nasilju. Ko je policija pridrla v dvorano, se kljub temu zborovalci niso hoteli raziti in so nekateri celo streljali na stražnike, na kar so tudi ti rabili orožje. — Niti polnih 48 ur ni trajala nemška vladna kriza, Schlefcher se je mora! umakniti a njegovo mesto je zavzel Hitler, ki je postal državni kancelar Nemčije a njegovi najožji zaupniki so bili imenovani na najvažnejša politična mesta. Hitlerjeva vlada pomeni pričetek nove dobe v nemški politiki, nad vse važno stopnjo za Nemčijo samo in v enaki meri za ves svet. Češkoslovaška. V zvezi z zadnjim napadom čeških fašistov na neko vojašnico v Brnu, o katerem smo že poročali, je bilo doslej 92 sokrivcev aretiranih, med njimi tudi bivši general Gajda, ki kljub tehtnim dokazom, taji vsako soudeležbo. Voditelj brnskega upora nadporočnik Kob-zinek pajfje pribežal v Jugoslavijo in se sedaj nahaja v Makarski. Češkoslovaške oblasti so že prosile našo državo, da jim ga izroče. Avstrija. V ospredju političnih dogodkov, za katere se zanima tudi najširša evropska javnost je še vedno znana hirtenberška afera, v kateri so zapleteni Italija in Madžarska, radi tajnega prevoza orožja preko avstrijskega ozemlja. Zastopniki Francije, Anglije in Male antante so napravili skupno demaršo pri avstrijski in madžarski viadi, zahtevajoč popolnega razčiščenja v tihotapstvu orožja. Zahtevali so od avstrijske in madžarske vlade, da v najkrajšem času odgovorita na vprašanja: Kdo je poslal orožje ? Komu je bilo poslano ? Kje je sedaj ? Koliko je bilo tega orožja ? V zvezi z to afero je v Avstriji prišlo na dan cela vrsta drugih dogodkov, ki pričajo, da se je prevažalo iz Italije na Madžarsko že dalje časa različno orožje, tanke i. t. d. Madžarska. V eni izmed zad njih sej zunanje političnega odbora so se bavili tudi z vprašanjem odnoša-jev Madžarske s sosednimi državami. Vprašanje je sprožil grof Bethlen, ki je opozoril na zadnje izjave romunskega zunanjega ministra zastopniku nekega lista, v katerih je ponavljal, da države Male antante niso neprlja-teljsko razpoložene proti Madžarski in da bi bilo treba ustvariti gospodarsko sodelovanje srednjeevropskih držav (Avstrije, Madžarske, Romunije, Jugoslavije in češkoslovaške), ker je to edini izhod iz propasti. Predsednik vlade je odgovoril, da Madžarska ni proti sodelovanju z ostalimi podunavskimi državami. Francija. Meseca decembra je bilo pobranih davkov v Franciji za 3.144 miljonov frankov, to je za 190 miljonov frankov manj kot meseca decembra 1. 1931. Romunija. V pisarni osrednje poštne in brzojavne uprave je policija aretirala 20 uradnikov, ki so obtoženi, da so poskrili službene dokumente in jih pošiljali v inozemstvo. Domnevajo, da se je vršilo vohunstvo v korist sovjetske Rusije. 6ospodarslia navezanost na Jugoslavijo V zvezi z zadnjimi punktacijami, se je g. minister dr. Kramer v svojem govoru, ki ga je imel na velikem zborovanju JRKD. v Šiški dotaknil vprašanja o separatističnih težnjah gotovih krogov. V naši državi imamo gotovo vse polno težkih gospodarskih yprašanj. Prav nič nam ne more pomagati, če govorimo, da v Ju- goslaviji še nismo na najslabšem, ker je slaba tolažba, če se drugim še slabše godi. Vendar pa je resnica, da sta gospodarski obstoj in kulturna bodočnost Slovencev odvisna od dejstva, daje naša slovenska ožja domovina del velikega jugoslovenskega državnega ozemlja. Naš delavec, naš obrtnik, naš industrijec bi ne mogel živeti danes niti tega skromnega življenja, ki ga imamo, če bi ne imeli velikega konsumnega ozemlja v Jugoslaviji, ki je dejansko napram ostalim državam v Evropi vendarle sposobna, da zaščiti tudi naše gospodarske interese slovenskega ozemlja. Gospodarska politika Jugoslavije bi bila brez slovenskega ozemlja napram Evropi gotovo bolj enostavna. Taka Jugoslavija bi bila samo agrarna država, ki bi lažje sklepala gospodarske pogodbe z ostalimi državami. Oni, ki predstavljajo slovenski problem le kot nekako jezikovno stvar, gledajo nanj z ozkega stališča, kakršnega dopušča samo popolno nerazumevanje pravih slovenskih problemov. Kulturni razvoj slovenskega ljudstva je odvisen od njegovih gospodarskih pogojev. Slovensko vprašanje v Jugoslaviji je vprašanje gospodarskega in socialnega razvoja naše ožje domovine v okviru naše države in vse drugo nam bo pet svetem pismu navrženo. ~ 5 V dobi, ko bi morala država osredotočiti vse svoje sile za reševanje gospodarskih in socialnih problemov, ko bi se ne smelo ničesar drugega obravnavati nego vprašanje kruha, v tem času smo zopet prisiljeni, da se bavi-mo z vprašanji čisto političnega značaja in da moramo govoriti o punktacijah in politizirati. Po teh punktacijah, ki so izraz nestrpnosti detroniziranih političnih voditeljev, ki bi radi zopet našli z njihovo pomočjo pot do državne oblasti, je postala vsa naša država na zunaj in znotraj vznemirjena. Tako nas ovirajo, da bi posvetili vse svoje sile preskrbi vsakdanjega kruhanašemuljudstvu. Murska Sobota — Smrtna kosa. Po daljši bolezni je preminul v 68 1. starosti g. Erdčšy Barnabaš, ki je imel svojo trgovino pri cerkvi. Nenadna smrt priljubljenega trgovca je globoko odjeknila med njegovimi številnimi prijatelji. N. v m. p. — Obdukcija. Pred dnevi je nenadoma umrl natakar Sep Ja-noš. Ker so krožile med ljudmi govorice o njegovi nenaravni smrti, ga je zdravniška komisija pred pokopom raztelesila. — Dram. odsek tuk. Sokola bo stopil v kratkem pred javnost z Cankarjevo dramo: „Kralj na Betajnovi". Ker bo to prva igra na našem odru, našega največjega slov. pisatelja, zato že sedaj opozorimo javnost na prireditev. — Razpisana cestarska služba. Pri cestnem odboru v M. Soboti je razpisano cestarsko mesto na ban. cesti M. Sobota— Martjanci—Boreča—drž. meja od km 3.500 do 9 km. Prosilci, ki so stari 23 do 30 let, dobijo potrebna pojasnila v pisarni cestnega odbora. Prošnje je vložiti pri sres. cestnem odboru v M. Soboti. — Narodni odbor v M. Soboti se je osnoval pred tednom z nalogo, da združi cel naš srez in izvede v njem akcijo proti rušilcem narodnega in drž. edinstva. Predsedniki so: g. nar. posl. Benko Josip, gg. Hartner Geza in Ve • zir Geza, podpredsednik je preč. g. Fofiik župnik v Kančevcih in član banskega sveta, tajnika sta g. ing. Zobec in g. šol. uprav. Gabrijelčič Fr. Naš srez zastopa v banovinskem nar. odboru v Ljubljani g. Vezir Geza. M. Soboiki Narodni odbor je že organiziral podpise na adreso, ki se bo osebno izročila Nj. Vel. kralju v Beogradu. Za naš srez bodo izročili adreso kralju gg. Hartner Geza, Pertot Kristijan in Dflh Štefan iz M. Sobote ter g. Kuhar Štefan iz Puconc in Žu-panek Vil m oš župan iz Šilovec. Opozarjamo 55SS po izredno znižanih cenah, ki se vrši od 1. februarja 1933 dalje pri tvrdki PEKO v M. Soboti. Dolnja Lendava Prometne ovire. Že v zadnji številki našega lista smo omenili, da so snežni zameti ovirali promet. Promet pa je bil zaprt ves teden in še le v nedeljo je zopet pripeljal poštni avtobus v Lendavo. V več mestih so obtičali avtomobili v snegu. Celo na železnici je bil promet oviran in se prispeli vlaki z veliko zamudo v Lendavo. Na senje, ki je bilo v Lendavi v najhujšem času, je prišlo komaj par ljudi. V tej burji in zimi pa smo doživeli še neko drugo posebnost, ki je začudila najstarejše ljudi. Naš potok Črnec, ki ne zamrzne niti v najhujši zimi, kakoršna je bila 1929. leta, je letaš zamrznil. Ljudje so imeli mnogo posla in dela, da so odstranili sneg s cest in sedaj se zopet lahko vrši promet. — Vlom v »Kmečko hranilnico." Lendavo je razburil drzen vlom, ki se je izvršil pri ,Kmečki hranilnici," ki ima svoje prostore na župnišču. Roparji so čakali, da je v župnišču vse zaspalo. Vlomili so okno in skozi okno zlezli v pisarno. Tukaj so se latili posla, vendar so pa, najbrž v strahu in nervoznasti bili tako površni, da niso našli ključev od omar. Vzeli so le 62 Din denarja iz mizni-ce, drugih predmetov se niso utegnili lotiti. Pri svojem poslu so pa imeli smolo. Eden izmed njih, Lebar Štefan iz Goric, si je pri lomljenju okna, močno razrezal dlan. To je bil sled in orožniki so vse štiri ptičke že drugi dan ujeli in zaprli. Vodja družbe je bil, kakor vse kaže neki Utrošaiz Goric, ki se je pred dnevi vrnil iz zapora iz Maribora. Sreča je, da so bili vlomilci tako hitro prijeti, sicer bi imeli prav nevarno tolpo, pred katero ne bi bil varen nihče. Vadlno beli zobje "■"""''I....................................že 15 let uporabljam zobno pasto Chlorodont". Še nikdar nas ni razočarala. Imeli smo vedno bele zobe in prijeten okus v ustih, tembolj ker uporabljamo že dalj časa Chlorodont ustno vodo. Tudi uporablja cela družina samo Chlorodont zobne ščetke J. Podgornik, T... Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-, lor zavračajte vsak nadomestek. Valilna jajca. Reja štajerskih kokoši se prav lepo razvija. Vsako leto se proda veliko število valilnih jajc kontroliranih štajerskih kokoši. Ta jajca se prodajaj« tudi letos na sres. načelstvu v D. Lendavi po 1 Din komcd. Interesenti naj se takoj javijo pri kmet. organizacijah, pri občinah ali šol. upraviteljih. Želeti je le, da se bodo naše gospodinje pridno ba-vile s pravilno kokošjerejo in dale pač zasluženo prednost štajerski pasmi. — Orkester. Novoustanovljeni orkester prav pridno vežba. Po dosedanjih uspešnih vežbanjih sodeč bomo imeli v Lendavi prvovrsten orkester. Kmalu se nam bo nudila prilika, da bomo slišal: na odru prvič s?oj domači orkester. — Gostilniška zabavljanja. Lendava ima vedno kake svoje senzacije, ki skrbe za nje senzacij željni ljudje. Vse njih delo pa je omejeno na gostilniške kvanie in zabavljanja, kjer se baje tudi lahko dela za narod. Kajpada, sicer bi pa bilo življenje v Lendavi prepusto. Občinstvo se sedaj k večjemu smeje in manj razburja, kakor v prejšnjih časih. DOPISI Trnje. Naša občina je dobila leta 1922. agrarni travnik s pridržkom, da se ta travnik »Zvonar" mora izkoriščati v svrho pospeševanja kmetijstva v občini. Sedaj ne bomo govorili v tem, kako se je s tem travnikom gospodarilo vsa leta, mogoče bomo to storili drugič. Potrebno pa je, da iznesemo pred javnost, kakšna usoda je doletela ta travnik. Dne 17. oktobra je prispel na naš občinski urad odlok, s katerim se razrešuje občinska uprava in se imenuje novi župan in nekateri odborniki. Razrešen občinski odbor nima več pravice kaj sklepati in skleniti, vendar pa je ta razrešeni občinski odbor s kmetijskim odborom napravil sklep, da se »Zvonar" razparcelira in je stavil pred-log agr. oblasti, da se razdeli med agrarne interesente. Ti agrarni interesenti so pa bili večinoma bivši občinski in kmetijski odborniki. Agr. oblast je upoštevala ta predlog in izdala odlok, ki pa je vzbudil med ljudstvom silno ogorčenje. Občinski odbor se je bavil z zadevo na svoji seji in sklenil storiti vse potrebne korake, da se zavarujejo interesi občine in bo ostal ta travnik še nadalje občinski. Organizacija. Šlria seja sreskega odbora JRKD. Na seji sreskega odbora vse državne stranke, ki se bo vršila v nedeljo 5. februarja v Dol. Lendavi z začetkom ob 9. uri, bodo poročali člani banovinskega odbora gg. dr. Zaje in Mam. Sresko tajništvo je razposlalo vsem gg. odbornikom in krajevnim organizacijam vabila na to sejo. Ponovno opozarjamo na važnost te seje in vljudno vabimo vse vab-Ijence na udeležbo. Sreski odbor JRKD. Angieiko zlato za Amariko. Če ie ne vel... da je Fordova tvornica v Ameriki skledla ustaviti obrat zaradi stavke 6000 delavcev. Fordove tvornice zaposlujejo 100.000 delavcev; da je v Vilnu zažgala neka mlada kmetica slamnjačo, v kateri ni vedela, da ima njen mož v slami skritih 1500 dolarjev. Ko je mož doznal za ženino dejanje je šel po sekiro in v razka-čenosti ubil srojo družico; da epidemija hripe (španska bolezen) razsaja po Evropi: V Berlinu oboli vsak dan za hrlpo do 100 oseb, v Angliji je že letos umrlo na tej bolezni 1589 oseb v Atenah pa v zadnjih 48 urah 20 ljudi; da je moral na|«ei|l list v Prekmurju (namreč po obliki, pisanju, dokazovanju i. t. d.) v eni izmed zadnjih številk, v kateri je v svoji sveti jezi suval na vse strani in obkladal z besedico laž, vse kar ga je zapeklo, prav ponižno in skromno objaviti popravek radi svoje resnicotfubnos* «1 (Beltinci!) ... To je pač usoda »velikih" listov . . ., da se na lepem spotaknejo . . . ; da je tolpa volkov v Romuniji napadla osebni vlak, ki je vsled sneženih žametov obtičal sredi proge. Potniki so se komaj ubranili zveri, da jih niso raztrgale; da namerava Češkoslovaška kot prva država na svetu uvesti obvezno cepljenje proti davici; da so na Angleškem izumili steklo skozi katero lahko gledaš, ne da bi te kdo vi del. To je navadno okensko steklo, V.i je prevlečeno s silno tenko plastjo zlata, ki mu daje zelenkast sij; da je v bližini Toursa v Franciji utrgala ogromna skala, se spustila navzdol, podrla tri hiše ter ubila več ljudi . . . da je treba vedno in povsod širiti naše glasilo.,.Murska Krajina" naj bo v vsaki prekmurski hiši! Odstranita« zobnega kamna izvrši najbolje Vaš zobozdravnik, toda njegovo tvorbo preprečite lahko z stalno uporabo Chiorodont zobne paste. Tuba Din 8. . Radetsky husarji. Napisala: KOLOŠVARI BERTA. Jožeka gingavo telo je sedlo tak vtrlo, ka je težko obetežao. Vu Udini so ga vu špitao spravili. Ali nej samo tela potrtost ga mantraia, domo se želo v Gija zelčne brege, vu svoj Iflblčni dom, šteroga je tak lejkomi-šelno povrgo. Dugo je ležao vu špitili i nig-dir nebi živ včprišao, či nebi bilo edne mlide redovnice, sestre Barbare, ti je ešče svaj počinek njemi žrtvovala, noč i den njemi je devala mrzle obklade na žarečo glavo, i gda že malo bogši gračtiv&o i njoj svojega celoga žitka teč&j povedao, te je z angelskimi rečmi njegovo bolčče sreč potroštala: — Vidite Joži, tak je naše živlenje, človek si računa, bog pa nači zkonča. Jaz sam tudi bila srečna i vesela. Mela sam zaročenca, raj sam ga mela, kak sitna sebč. Mernar je bio, i tak je bilo dogučano ka vdstepi prle kak se zdiva. Molo se mi je: Ešče ednok naj samo idem, te se zdiva i mo zmerom domi pri tebi. Odišo je, morje mi ga vzelo, nigdar ga več ne bilo. * * * Na duši i tejli zdrav je Joži Udi-no povrgo i za mili čas je bio ne-ustrašlivi husar. Že vu prvi bitjaj se jiko juniško vOpokizao, tak je hitro SOKOL Obtnl zbor Sokolskega društva v Murski Soboti. V soboto 28. I. se je vršil v So-kolskem domu v M. Soboti obračun dela Sok. društva v preteklem letu. Prostorno dvorano je napolnilo občinstvo iz vseh slojev tukajšnjega prebivalstva. Med drugimi so bili navzoči zastopniki oblasti, komandant mesta, župan i. t. d. Zbor je otvoril br. Pertot, ki se je po usodnih besedah spomnil na našega vladarja in starosto, katerim je navzoče članstvo počastilo z: Zdravo. Po prečitsnju novoletne poslanice Sokolskega saveza se je br. starosta dotaknil tudi zadnjega pastirskega lista kakor tudi punktacij. Nato je podal kratko poročilo delovanja društva v preteklem letu in se spomnil vseh bratov, ki so nas med letom zapustili. Posebno iskrene besede so veljale prejšnjemu starosti br. Farkašu, avanžerao, podofficierski ispiti so njemi malo skrbi delali, z lejkotov je doli zdevae. Pri Novarri je že strižamešter bio. Naednok na pamet vzeme, ka pri njegovoj kompiniji niednoga offcciera nega. Prvi kapitan je že streljeni bio, oberiajtnant ranjeni, ovi pa bog vej gde. Hitroma naprej stopi i zdča izvrševati komniando. Tistega hipa so vojskovodji tžk-šo taktiko meli. Ta nijslabejša pešija je stila nijnaprej. Fiir Kanonenfutter werden die Kerle gut seia. (Za štlike krmiti do pojbje dobri. Potom so stili hu-sari, takimeniivana: Fiflgende Armee (letčča girda). Odzsja tš aijb«gša pešija kak ocelna stena. I začelo se stre-lati z velkim grmleajem i treskanjem, i gda so se toga navolili te je prišo husar attak. Izredno dugo se je strelalo, eden je nej obtrfido, ednomi ešče ne zfa-lila municia. Husiri strelajo z svoji kritki ka-rabiak, i nestrpno čakajo, gda pride rčd na attak. Konji že tfidi nestrpno kopajo zemlo, brsajo i frčejo, že bi radi na šturmo šli. V tom napetom čakanji naednok na pamet vzemejo, ka talijini ščejo proti njim napid delati, signala pa ešče itak nej. Zdaj se zglisi. Ali žnjim naednok se zglisi pri Jožekovoj korapaniji signal tiidi. Kak grmeči vihčr se pastijo konji vu galopp, ka konji doli ne pokličijo, ki je odšel v Beograd a je nam zapustil s svojim^delom trajen spomin. Med velikim odobravanjem vsega članstva je bil nato sprejet predlog, da se mu odpošlje iz občnega zbora pozdrave in ponovno zahvalo za njegovo nesebično delovanje. Župni delegat br. Velnar je na to v daljšem govoru po-ročal o zadnjem pastirskem listu, kar je članstvo z največjo pažnjo sledilo. H koncu je še prečital župno poslanico nanašajoč se na besede jugosl. episkopata. Na to so sledila poročila. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je bilo v preteklem letu 1 svečana seja, 2 izredni seji, 12 rednih sej a 9 sej je imel izvršni odbor. Zaznamovano je 682 vložnih številk. O prosvetnem delu v društvu je poročal prosvetar br. Velnar. Njegovo poročilo je bilo skupen pregled o delovanju odsekov, ki se udejstvujejo na tem polju. Načelnik je poročal o telovad- sible vsečejo doli, husiri ne henjajo, dokeč ne prevlidajo. Njihovo geslo je: Ali prevlidati, ali mreti. To so bili naši husiri. * * * Po skončanom bitji je Radetzky z svojim dalnjogledom žalostno gle-dao bojišče, gde so ranjene i mrtve vkflpnosili, preračunao, kelko vrli lfl-di je pi zgiibo, i kak dugo de ešče mogo protistiti. Na drUgi den so pokipali te spidnjene soldike. Tiborski pop je žegnao te velki grob i te mrtve, št&ki so zatrobili, zistave so se trikrit nag-iole, tri salve so strelili i zemla pokrila mrtva tela. Na drugi den zovejo Jožeka zriven pred Radetzkija na rapport. No Joži si je mislo, zdaj ti vendar zigrajo tvojo noto. Bojao se je nikaj nej. Pred toga višjega poveljnika! dostojno se njemi notri zglisi, te ga ostro gleda i etak govori: — Strižamešter Jožef, znite ka ste se vi proti reglami nijtežkej pregrešili 1 — Zu Befehl Herr Oberfeldmar-schall. — Vi pridete pred Kriegsgericht i bodete streljeni. — Zu Befehl Herr Oberfeldmar-schall. Radetzky ga gleda; ka se te smrti ne boji; tikši more bidti vsiki dober nih prireditvah in to: Tyrševa akademija, letni nastop v parku, pri katerem je nastopilo 520 telovadcev in te-lovadkinj, okrožni zlet v Beltincih, nastop v Gederovcih in Brezovcih, udeležba na Vsesok. izletu v Pragi, zvezani tek v Maribor, tekma med člani okrožja, lahkoatletske tekme v Mariboru, in decemberska akademija. Priredil se je tudi enodnevni vaditelj-ski tečaj za sok. čete, katerega se je udeležilo 11 članov. V preteklem letu je vadilo 8 oddelkov. Skupno število telovadnih ur je bilo 508, a skupen obisk pa 12 558 telovadcev kar da povprečno 1047 telovadcev na mesec. Vaditeljski zbor šteje 3 člane in 5 članic. V poletju se je vršilo tudi dobro uspelo taborenje v Boh. Bistrici. TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v Murski Soboti TOlfilMha VBllDPBFBta KOMANDA LJUBEZNI (LIEBESKOMMANDO) V glavnih vlogah: Dolly Haas, Gustav Frfihlich, Tibor von Halmay. — Režija: Geza von Bolvary. Predstave se vriljes v SOBOTO, dne 4. februarja zvečer ob »/29in v NEDELJO, dne 5. februarja po-psldne ob >/i4 uri ia zvečer «b i/a9 uri. Matrikar društva je poročal o stanju članstva, ki je sledeče: Stanje koncem leta: 232 članov, 68 članic, 33 m. naraščaja, 18 ž. naraščaja, 85 m. dece in 69 ž. dece. Med letom je pristopilo 30 članov, 8 članic, 7 m-naraščaja, 9 ženskega naraščaja in 21 soldik. Na kčsniš njemi erčč: — Abtreten. * * tft Za par dni pi vkupzapovejo celi regiment, odlikovanja se bodo tilala. Vsiki je svoje dobo, te se Ra-detzky nes€ pred jožeka i njemi lastnoročno na prsi pribodne velki srebrni križ, to nijvčkše odlikovanje, šteio podofficier dobiti more, v ednom ga z posebnim ukazom imenflje za offi-cier namestnika. Više nej mogo, da nej meo ti potrebni šol. To je Jožeka celoga žitka nij-jakši den bio. * * * Slobodščine vOter je pihao po celoj Europi. Talijini so se tfldi svoje moči zavedli, ednok je vu edaoj, dr-goč vu drflgoj drživi revolucia včvdi-rila, po vdčnom bojfivanji je Austrija edno drživo za drfigov zgfibila. Puno trplenja težki dnevi so bili našim sol-dikom. Skoren so nej vflpali mčrno glavo dolidjiti. Tak so se borili že nej več za Itilijo, nego za poštenjč svoje zastave, na štero so prisčgnoli. Z bitjora pri Solferinoi je zgubila Austrija slednjo grade italijanske zetnlč, vojska razpfistšena, — ali gde so tisti lepi mlidi junaki, šteri so na gizdivi konjaj vu Italijo jezdili. Tam počivajo vu tiihoj zemli. Med temi malimi, ki so znjih domo prišli, je Joži tadi bio i tak je dSnok ešče ednok vido svoj preliiblčni zeleni Gij. ženske dece. Pretežna večina članov in članic odpade na drž. uradništvo. Referent za sok. čete je poročal, da se je ustanovilo 12 sok. čet, ki štejejo 337 članov, 87 članic. 18 m. naraščaja, 15 ž. naraščaja, 46 m. dece in 48 ž. dece. h knjižnice je bilo izposojenih 502 knjigi. Knjižnici se je v preteklem letu priključila knjižnica Jugo-slov. Matice, ki obsega 1175 knjig. V preteklem letu se je nanovo ustanovil lutkovni odsek, ki je že uprizoril 4 igre. Za res požrtvovalno delovanje je voditelju tega odseka br. Ščuki izrekel občni zbor zahvalo. Godbeni odsek šteje 11 rednih članov, dva sta med letom odšla. Imel je v preteklem letu 115 vaj ter je prav uspešno nastopal pri igrah, pri radio prenosu, pri akademijah, čajankah, vrtnih koncertih i. t. d. Skupno število vseh nastopov je bilo 21. K odseku tudi spada dij. fanfara. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je bilo v preteklem letu pobranih 27.338 Din na članarini. Prejemkov je bilo 145631.05 Din in 144,971.78 Din izdatkov, skupaj s saldom Din. 659 27 Din in 291.262.10 Din prometa s pripombo, da je znašal promet blagajne Din. 90 688.52 prejemkov in Din 90.029.25 izdatkov. Dolžniki še morajo plačati 5548 Din. Inventar: vrednost premičnin; 165 000 Dinf nepremičnin: 660.000 Din skupaj 825.000 Din. Po poročilih funkcijonarjev seje razvila živahna debata, ki je pokazala, da se članstvo res zanima za vsestransko delovanje društva. Po končani debati se je vršila svečana zaprisega} novega članstva, na to pa sklepanje o proračunu za tekoče leto ki izkazuje 52.478 Din izdatkov in prav toliko prejemkov, članarina ostane za to leto neizpremenjena. Volitve, ki so temu sledile, so dale popolno zadoščenje za neumorno delo dosedanjemu starosti br. Pertotu, ki je bil enoglasno ponovno izvoljen za starosto, a tudi ostali odbor je ostal po večini neizpremenjen. V poznih nočnih urah je zaključil br. starosta lepo uspeli občni zbor, ki je pokazal lepe sadove nesebičnega in požrtvovalnega dela n sokolske edinice v Prekmurju Obinl zbor lendavskega so-kolskega druStva. V nedeljo popoldne se je vršil občni zbor tukajšnjega Sokola. Prisostvovalo je okrog 70 članov. Zbor je vodil br. starosta, ki je v daljšem poročilu podal važnejše točke delovanja društva v preteklem letu in smernice za bodoče leto. Tudi drugi funkcionarji društva so podali svoja poučila, iz katerih je razvidno vse delo in društveno življenje v preteklem poslovnem letu. Natančno je bilo zlasti poročilo br. načelnika Goriška- V tem poslovnem letu se je prav pridno telovadilo. Telovadnica je stopila v ospredje tudi v našem društvu. Lepo uspeli nastopi doma in drugod, uvedba lahke atletike, razne igre, vse tc| priča, kako se skrbno goji telesna vzgoja. Za ta napredek gre vse priznanje načelniku Gorišku. Društvo je pa bilo delavno tudi v drugih ozkih. Sokol kot središče vsega kulturnega udejstvovanja in življenja v Lendavi se je potrudil, da svojo kulturno in nacionalno vzgojno nalogo častno vrši. Razna predavanja, akademije, gledališke predstave na odru, vse to postavlja sokolsko društvo daleč v ospredje pred vsemi drugimi društvi. Zato pa uživa ugled in priznanje in šteje v svojih vrstah lepo število članov. Uprava društva ostane v glavnem ista, kakor je bila. Starosta ostane br. Sikič. Podstarosta je br. dr. Lipnjak, tajnik br. Zavašnik, blagajnik br. Žgur, načelnik je br. Dobernik in načelnica sestra Kosmačeva. Novo upravo čakajo velike naloge v tekočem letu. Največja in najtežja naloga bo: zidanje sokolskega doma. Glavna skupščina je sklenila, da se letos začne zidati „Sokolski dom", ki ga tako željno pričakuje vsako sokolsko srce. Občni zbor je potekel v najlepšem redu in sokolskem bratstvu. nlh knjig imamo še poljudne knjige o zdravstveni vzgoji in negi otrok. Napisali so nam jih naši zdravniki M. pr. dr. Dragaš: »Otrok v predšalski dobi", dr. Dolšak: „Nega dojenčka", dr. Rus: „Zdravje mladine". Temu vprašanju posveča veliko pažnjo tudi » Zdravje", poljudno zdravstveni list, ki izhaja v Ljubljani. dš. MLADINI* ŠOLA in DOM. Boj za boljšega človeka. Ljudska univerza v Mariboru je priredila v dneh od 7. do 12. novembra ciklus predavanj o domači vzgoji. Zanimali so se zanj v prvi vrsti starši in vsi prijatelji mladine ter boljših časov sploh. čim dalje bolj se namreč širj prepričanje, da so ljudje sami, ki ustvarjajo slabe čase. Če bi bili vsi res plemeniti in poštenjaki od nog do glave, bi izginilo s sveta marsikatero vprašanje in marsikatera nesreča, ki nas tišči k tlom. V tem pogledu opažamo razveseljivo preorientacijo. V ospredje stopa vedno v jasnejši luči pomen in potreba prave vzgoje, ki se mora začeti Že v družini. dš. Slovenske poljudne vzgojo-slovne knjige. Poljudne in samo vzgojeslovne revije Slovenci danes nimamo, ako odštejemo »Popotnika" in „S!oven-skega učitelja", ki sta strokovno znanstvena. Pač pa je izhajala takšna revija pred vojno v Ljubljani pod imenom »Domače ognjišče". V Zagrebu izhaja hrvatski ljudski vzgojeslovni list „Dom i škola*. Pri nas imajo nekateri družinski in ženski mesečniki kot so »Domači prijatelj", »Mladika", Ženski S7et", »Žena in dom" VI- gret" posebne rubrike za vzgojo. Izmed slovenskih knjig, ki bi bile staršem v močno oporo pri vzgoji otrok, naj omenim sledeče: J. Dimnik : »Domača vzgoja" (razprodana); F. Križišnik: ,.Otrok"; C. Drekonja: „Pod domačim krovom"; »Mati" (izdaja lista „Vigret"); M. Grafenauer-jeva: »Iz duhovnega življenja družine". Pred kratkim je izšla v založbi revije »Žena In dom" v Ljubljani knjiga M. Stupanove „Kako naj vzgojim svojo deco ?" Mimo teh izključno vzgojeslov- H. Kr. Andersen: Dvanajst potnikov. Ledeno mrzlo je bilo. Na svetlem nebu so cvetele zvezde, nobena sapica se ni zgenila. »Treski" in razbili so lanec na vratih »Pok I" in ustrelili so Novo leto. Silvestrov večer je bil, ura je udarila polnoči. »Trsrara!" pošta je prišla. Voz se je ustavil pred mestnimi vrati, pripeljal je dvanajst potnikov, več jih ni mogel, vse je bilo zasedeno. »Živijo I Živijo I" so ljudje klicali po hišah, kjer so praznovali Sil-vestrovo in prav tedaj so dvignili ča-še in napili Novemu letu. »Za zdravje in veselje v novem letu!" so klicali, »dobro ženico, vrečo denarja, konec skrbi!" Da tako so si voščili in trčili so s čašami in - poštni voz se je ustavil pred mestnimi vrati. Kdo so bili tujci ? Potne liste so imeli in prtljage, daril zame in zate in za vse v mestu. Kdo so neki bili tujci? Kaj hočejo in po kaj so prišli? »Dobro jutro I" so dejali straži pri vratih. »Dobro jutro!" je ta odvrnila, zakaj pravkar je udarilo polnoči, s- „Vaše ime? Vaš poklic?" je vprašal stražar prvega, ki je izstopil- »Kar poglej v potni list. Jaz sem jaz!" je rekel. Bil pa je res cel mo žak, zavit v medvedji kožuh in s škernji iz kožuhovine na nogah. „Jaz sem tisti, na katerega mnogi grade zlate upe. Pridi jutri, pa boš dobil darilce. Tolarje delim in cekine, enaintrideset dni in noči, dalje ne morem. Moje ladje so vklenili ledovi, a v moji pisarni je toplo. Januar sem in sem veletrgovec. Same račune nosim seboj." Nato je prišel drugi. Ta je bil šaljivec, ki je znal prirejati plese v maskah in še toliko drugih zabav. Vse kar je nosil seboj, je bil velik sod. „Ta naj nam da snovi za pustne večere", je rekel. »Zabavati hočem druge in sebe, saj moram umreti najmlajši. Živijo 1" »Nikar ne kričite!" je posvaril stražnik. »Prosim, to pa že smem I" je dejal tujec; jaz sem princ karneval in potujem pod imenom Februarja. Zdaj je prišel tretji na vrsto. Tak je bil kakor lačna jetika, pa je vendar nosil visoko giavo, zakaj bil je bližnji sorodnik štiridesetih vitezov in vremenski prorok povrhu. To sicer ni mastna služba in zato je prepovedoval post. Krasil ga je pa le šopek vijolic, ki si ga je zataknil za klobuk. »Marc strani" je zaklical četrti in sunil prednika pod rebra. Všeč j a moral biti vsakemu, ker je bil tako živahen, Pa vseeno ni veliko opravil, čeprav je imel mnogo praznikov. »Dež in solrce!" je rekel, „to je moje veselje; sprememba mora biti". Dama je stopila iz voza. »Gospodična Maji" je žvrgole-la. Čudno, nosila je iahko poletno obleko, zraven pa volnene nogavice. No- sila je sočno-zeleno svileno krilce, lase si je ovenčala s trobenticami in tako je dehtela, ko dišeči perli, daje stražar kar kihnil. »Bog Vas blagoslovi!" je spregovorila. Srčkana je bila in bila je pevka. Ne taka .'kakršne najdeš v gledališču, ampak pevka iz gozda. Iz sveflega, zelenega gozda je prihajala in pela je sebi v veselje. »Zdaj pa pride gospa, naša mlada gospa!" so zaklicali potniki. In res je prišla. Miada in lepa je bila. Prirejala je pojedino na najdaljši dan. Sicer bi se lahko peljala v lastnem vezu, pa je vseeno prišla skupaj z drugimi, da ne bi rekli, da je ošabna. Vendar ni potovala sama,? ker jo je spremljal njen mlajši brat Julij. (Dalje.) Tržne cene Biki kg od 3-4- 450 Din, telice kg od 3 — 4 - 5 — Din, teleta kg 4 do 5 — Din, krave kg od 1,50 2-3. Svinje kg 6-50—7-50-8 Din. V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10—14 Din, teletina kg. 6—14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4*— do 4.50 Din, moka II. kg. 3.50—4.— Din, moka V. kg. 3.50 Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 90 Din, kava pražena kg. 56—140 Din, riž kg. 7-14 Din, sladkor kristalni kg. 15'~ Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17'— Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, oije olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg, 2 75, sol živinska kg. 1 40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.— Din, žito 1 q 125 — Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čequatine 1 q 110'— Din oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p "170 - Din, ječmen 1 q 120—130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40- 55 D, seno 1 q 60 - 70 Din, slama 1 q 40-50 Din. Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 96, tomažova žlindra 18-20% 1 q 120 - Din, Nitrofoskal 1 q 148- -Din, kalijeva sol 42<>/0 1 q 182 — D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18' Din. Cement: Trboveljski 1 q 67'— Din, cement splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din. Dnnila CD Hita z 4 sobami itd. in veli-rrUUu M Hlad ki m vrtom v M. Soboti, Šolska ulica 35. Istotam se proda sobna kredenca in železna postelja. Radi preuredbe obrala, se proda kompletna naprava za izdelovanje sifona in brezalkoholnih pijač sestoječo iz kompresorja, ck 2000 steklenic, rajHih esencov za 15.000 litrov izdelkov ter receptor za te pijače. Cena je 35.000 Din. Vzame se tudi hranilna knjiga. Naprodaj je tudi parna lokomobila 6 HP, 6 atm. v brezhibnem stanju ter obnovljenimi armaturami. Vidi se v pogonu v tovarni PELIKAN v Dol. Lendavi. Cena je 25.000 Din.