Leto I., itev. 77
pftvtelfnuM*
V Ljubljani, petek dne f9. novembra 1920.
Posamezna itev. 1 K
)b O CjUtPBj.
Stane celoletno . 180 K
ca taaed osemlja 900 , ta inozemstva 4»
i Oglasi ta vsak mm viStne \ stolpea 168 mm) 2 K mali oglasi do 30 mm •tolpea (6* mm) . t .


Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
(Jrednlitvo:
MUdolldeva cesta «t 14/1 Telefon ftL 7*
UoravnlStvot
Sodn* nl-ea it. 6. Telefon ftlML
RaSun kr. polt ml md» itev. lUJtt
Ljubljana, 18. novembra.
Ko je prišla vest o nesreči v S. Margherifi. je vsak dober držav Ijan občutil sramoto naše slabosti. Narod je podpis ministra predsednika in ministra zunanjih del p« svojem naravnem razumu smatral let zaključek: Trst, Gorica, Pulj, Idrija. Postojna ta čas izgubljeni. Na^od pa je tudi čutil in jasno izrazil, da je podpis izsiljen in da ga vsled tega moralno ne prizna.
Za politične kroge je še po podpisu v S. MargberitS prišla rova preizkušnja: alj desavuirati delegacijo in riskirati skok v temo, ali škr-iajočih zob sprejeti ciktat. Po našem čuvstvovanju je bilo prvo skoro lažje kakor drugo. Kajti nič ni lažje v političnem življenju kakor odkloniti odgovornost in pustiti, da jo nosijo drugi. Ministrski svet se je danes odločil za to, da naša država pogedbo v S. Margheriti drži. Sklenil je ratifikacijo pogodbe, seveda s pridržkom, da jo predloži parlamentu v odobritev.
Vsi razlogi za takojšnjo ratifikacijo, ki sta jo zahtevala Vesnič in Trumbič, javnosti še niso znani. Ni nobenega dvoma, da morajo biti tehtni. Ve se, da je naša država ogrožena od vseh strani. Na jugu ie propadel njen zaveznik Venizelos. Na vzhodu neprestano preti Kajno-va osveta. Na severu Mrdžar in Avstrijec vabita Habsburžana na prestol. Anglija in Francija sta ponovili svejo zahtevo ,da pride do sporazuma z Italijo. Amerika je — čestitala. V notranjosti pa rujejo separatisti naprej.
Ministrski svet. po ogromni večini odlečen, da drži besedo, je zahteval danes od svejih članov, ki so se upirali, da se morajo nemudoma cd-fečiti. Zastopnik SLS. v kabinetu dr. Korošec zopet ni prišel, in je v najtežjem trenotku cinično zapustil državno vodstvo brez svojega nasveta. Svoje nezaslišano postopanje je podčrtal s še bolj cinično izjavo, da ne more glasovati ne pro ne contra, to se pravi, prepustil je, da se odločitev izvrši brez njega. Kdcr prevzame najvišjo odgovornost v državi, ne mor$ proti svojemu ljudstvu zagre-žiti večje pegreške, kakor jo je ta s iako izjavo.
. Ministrski svet je sklenil z večino glasov, da se pogodba ratificira Sedaj gre le zato, je-Ii ministri vsi podpišejo ali ne Vsi ministri so ministri vse države, so jugoslovenski ministri.- Oni niso ministri enega plemena- Bila bi najmučnejša pogre-ska, če bi ministri enega plemena odrekli podpis o meritorno odločeni stvari, ker bi s tem ptedvsera svetom izzvali vtis, da je bila vsakemu Jugoslover.u * sveta skupna stvar, od drugih plemen zapuščena Ta vtis bi bil za našo stvar lahko usoden in bi bil tudi v resnici falsi-fikat pravega položaja.
Po vsem tem moramo s težkim sr-cem smatrati, da je stvar zaključena. Današnji dan je dobila naša država v vsem svojem obsegu izvzemši majhen kos napram Rumunski, državne .meje. Naša država je perfektna. Kdor premisli na vse neizmerne težave, katere so končno privedle do tega uspeha, bi moral vsklikniti zadovoljstva. In vendar tega ne more, ker je ta dan obenem dan žalosti zaradi nadaljevanja suženjstva tako plemenitega dela našega naroda. Danes je zarisana v zemljepisu gra-jiica Jugoslavije. Njen kip je dovršen Na srčnem mestu je okrašen kakor, da mu je zasekana globoka rana Ce rečemo: da je danes Jugoslavija rojena, moramo pristavljati, da je končno zagleda'a luč sveta obenem tudi njena — iredenta. Jugoslavija je dobila treje in si je zagotovili svoj obstanek na račun te ire-djnte. Danes se začenja dan odplačevanja ia priprav na tisti srečni dan, ko umre ta iredenta in se ne-
Ratifikacija rapallske pogodbe.
Beograd, (Izv. por.) Mhutr«w svet ie v danaSnJt popoldanski seji z večino glasov siti on H ra.ificirati ra* pallsfco pogodbo.
Pograd, 13. novembra. (Izvirno), ratifikacijo še večjo nesrečo. Držav-Ob 4. uri p?po!dne se je sestal mini-1 ni interes mora prevladati vse druge ftrski svet k odločilni seji. Navzoči ožir« Ministra Drinkovič in Kovačc-so bili vri *?'.a. r*-»nn drja. Korošca,1 vič sta izjavil*, da se bodeta defini-Krizma?.":, J^jiča, ki se nahajajo iz- tiv»"» izr».ril» ?tle tekom jutrajšnjega ven Beogvrd-. Mig. Krizman je brzo- dre.
javno iij-vil, "h se podvrže sklepu I Koc<to je ministrski predsednik minstr^cgi r-eta, odgovor min. Vesnič ko*??ts<ir»I, da se je večina Jojiča šs ni r**-sPe,» dr. Korošec je (kabin-** ed^čtfn za odobritev po-brzojavil, da se njegova nenavzoč-' godb?. Izjvil je, da mora biti ukaz za, niti ket izjava, proti odobritvi po- i o «*;fika«ji v l^.jkrsjšem času v nost ne sme tolmačiti »iti kot izjava! smislu dm^fijoga sklepa podpisan, godbe. Minister Timbič je b* krat- j Odklonitev podpisa s strani poedi-ko obrazložil s'h»*rijo hi ponovno' nih mipirtrov bi imela za r.eizogib-poadarjsl neirogšbrost, da vlada no posledico demisijo vlade in dr-pristane na rapallski degevor. Raz- j žavno krizo, vila se je debata, v ksteri so bili pre-1 Končno je min. predsednik Ves-treseni vsi razlogi, W govorijo za in nič predložil, da se pošlje drj?. Ko-proti. Minister KoVovsc je poudar- rošen ponovni telegram, v katerem jal, da smatra pogodbo za narod- se ga potov, da se tekom 24 ur no nesrečo. Usodepefao jc vpraša- izjavi aH nristane pa podpis aH ne. nje, aH se z cdfc!o»»»tvijo podpisa Minister Ktikovec je nocoj odpoto-nesreči izognemo aH preprečimo z val v Ljubljano.
nitve Jugoslaviji pod vojaško nadvlado Italije. S zasedenjem luban-skega pogorja pri Reki je hotel d Annunzio pretrgati zvezo italijanskega vrhovnega poveljstva z ozemljem vshodno Sušaka.
Državna kriza na GrSkem.
Beograd IS. novembra. (Izv.) Vest
V znamenju sporazuma.
Gorica, 18. novembra. Snoči je imelo tukajšnje »Glasbeno in pevsko društvo« v dvorani botela Central svoj koncert. Dvorana je bila nabito polna. Ravno ko je med koncertom imel nastopiti moški zbor, je ob vratih, ki vodijo v vestibil, pred dvorano z močno detonacijo eksplodirala - .. . .	- _ bomba, ki jo je vrgla neprijateljska Venizelosove tSSl^JSSl roka najbrže s restel Vse šipevdvo- g-i
D"" ,n Y	.S0.,b,Le Jazblte v^ gotovostjo računalo z njegovo zn,a-
Zracm pritisk je dvignil vhodna vra- go v poltenih km^ih se boje. da bi ta. Vsled eksplozije je nastala med rat), novega položaja na Grškem ne publiko velika panika. IC sreči ni ni- nastali tamkaj notranji n<aniri. Raču-ti panika, niti eksplozija zahtevala na pa se. da ententa nikdar ne bo pri-človeških žrtev. Ko se jc dvorana volila v Konstantinov vovrsUk Naša izoraznila, je moški zbor kot zad- vlada z veliko pozornostjo zgleduje - - -	razvoj dogodkov na Grsitem.
Rim, 13. nevembra. (Izv.) Venizelo-sov poraz pri volitvah na Grškem je
nji odhajal iz dvorane na cesto, pe-vaje himno »Hej Slovani«. Na cesti pred dvorano je bi!o zbranih mno-
našel v Italiji zelo vesel odmev, ker so
go Italijanov in iranskih vojakov. ^iES^
eksplodirale. Vidi se, da je bil ta aje simpatije Italije, iiaii,_________
atentat, ki bi bil lahko imel strašne nimaio nič proti povratku kralja Konstantina na Grško in nanašajo, da sc Italiia morebitnemu ugovoru Anglije idružUa.
posledice, sistematično pripravljen.
Italija ne n~mer?va
izorazniti nam o ba* dafečega ozemSia.
CeSko-nemSki spor na Celkev.
Praga. 17. novembra, šolske oblasti 30 odredile, da se takoj odstranijo slike kipi itd. ki spominjajo na Avstrijo in Habsb iržane. Zvečer je množic* oreiskavala nemške društvene 'oVaie ie ideala predmete, ki spominjajo na Habsburžane. Pcslala je' tudi k ministrskemu predsedniku deputacijo, ki i<* zahtevala, da se taki predmeti odstra nijo. Ministrski predsednik je obljubil, da bo temu edpomogcl. Pred hotelom ..Štefan" da Vaclavskem trgu je izzival množico porotnik v rezervi s tem, da jo je imenoval češke pse. Bil jc na mestu kaznovan. Legijonatj«. so s? zanj zavzeli in so ga odvedli v hotel „Šte-fan". V nemškem gledališču so mirno igrali ..Prodano nevesto". Varnostna policija je posredovala in aretirala 17 oseb radi raznih prestopkov.
Praga. 18 novembra. (Izv.) Včerajšnji pretinemški izgredi so trajali do 11. nre ponoč«. Aretiran je bil en državni uradnik in več dijakov. Demonstracije >o bile naperjeno predvsem proti nemškim agitacijskim toriščem. Pozno v noč je nastal mir.
Praga, 13. novembra. (Izvirno.) V splošnem je bilo danes v Prain mirno. Vznemirliive vesti pa so prihajale iz Ascha, kjer so Iegiionarji prevrnili spomjiik cesarja Jožefa. Nemci so bili raditega silno razburjeni in so zavzeli napram legijonarjem sovražno stališče. Legijonarji so se morali v obram.M p^služiti orožja. Ena oseba je bila pri tem ubita, 22 pa težko ranjenih.
Praga, 18. novembra. (Izv.) Do danes opoldn? niso dospela nobena poročila o kakih novih izgredih in je pričakovati. da kenča današnji dan popolnoma mirno. Vlada se je odločila včeraj za energične odredbe in naročila orožnikom da postopajo z demoustran ti z vso strogostjo. Vkljub temu so nemška poslopja, ki so jih zasedli Čehi, še vedno v čeških rekah. V nem-Skera deželnem gledališču bodo tudi danes igrali Čehi. Nemški listi tudi danes niso mogli iziti, ostale so zaprte tudi nemške šole. Nemškim poslancem je bilo obljubljeno, da sc vsa rkoda ki jo jo utrpeli Nemci, povrne. Vprašanje nemškeea gledališča je rešeno tako, da bodo dvakrat na teden igrali v nemškem gledališča Nemci, štirikrat pa Čehi.
Mati-
Strahovlada na iarskem.
Geasve, 18. novembra. (Izv.) Kakor smo včeraj poročali, ie češki zunanji minister dr. Beneš na seji Zveze narodov naglašal. da bi vzpostavitev monarhije n i Madžarskem pomenila obnovitev stare avstro - ogrske monarhije
ali Francije ne bo nri
Pariz, 18. novembra. (Izv.) Bivši grški kralj Konstantin je izjavil glav-! in predlagal, naj se Zveza narodov iz-nema uredniku ..Matina", da ni nik- reče proti določitvi madžarske narodne Rim. 18. novembra. (Izv.) Minisir- dar simpatiziral s politika nemškega dinastije. Kakor se javlja, je ta nota v ski predsednik CiioUtti je na v*era:šnii	Viljema. Prepričan je bil ved-1 Budimpešto že prispela. Položaj Hor-
seji zbornice izjavil, da področje, ki ro n0 {>a ^ zmagah antanta. Sedaj se! thyia je poslal raditega nevzdržljiv.
i	r 'r"os'av:ji. bo'pokoril volji svojega naroda. Če £>a | Dipjomatični krosri računajo, da je
pozo/e razaj. bo šel. — „Echo de Pa-j mogoč upor
r a pa "ski pogodbi še tri mesece ne bo izpraznjeno. Do tedaj bo imela jugoslovanska kons'i'::-an'a dovodi časa. da ratV^ra no^o^rt. Rim, 13. novembra. (Izvirno). Pri
desničarskih tiorfnyjan-
ris" javlja, da se okolica bivšega grškega kralja Konstantina neprestano trudi, da pokaže kralja kot prijatelja
razpravljanju socialističnega ored- antante. Nadaljevati hoče napram an loga o notranji pelitifri ie stavil mi- tanti Venizelosovo politiko. Francijo nistrski predsednik Giolitti vpr?ša- lju^i nvnotako kakor svojo domovino, nje /auonice. Socialistični predlog - V Atenah s» vrše d-nonstrarije ra je bil odklonjen z 202 proti 83 gla- kralja. ^sopisie pnnasa niegovo Sfi sovom. Triindvajset poslancev se je *? ~
vzdržalo glasovanja Giolitti je s	umakne iz polit-čnega 7,vl-en,a.
tem dobil precej znatno zaupnico. /»riz 18. novemVa (Izvirno.)
..Echo de P?ns" porcca iz Afei:
Rek* SV7ri D*Annunzia Vodje rojalistov so se ocvidno vsled
Milan, 18. novembra. {Izvirno), odpora antpnte odp'vedeli zoprine-
Rektoratski svet na Reki je pozval m« pokhcu bivšega kralja Konstan-
danes ob 4. uri popoldne d Annun- na grški nrestd. Ponudili bodo
zia. naj opusti vsako nadaljnje os- prsko kropo bivšemu prestokmasled-
vajanje jugoslovanskega ozemlja, mku Juriju.
Berlin, 18. novembra. (Izvirno.) Tss«*! Definira «19 haail. Iz Milana se poroča: D Annunzio ™ 1 PetlJUra «B DO*U.
je cavidno opustil svoj cdoor proti Varšava, 18. novembra. (Izvirno), rapallski pogodbi. Ozemlje katero Lvovski listi javljaj3. da je 800 mož so zr.sedle njegove čete. je ozemlje brofeči oddelek Petljure na begu premirja, ki ostane do dejanske vr- pred rdečo armado prekoračil Dnje-
■ - star in se umrkr.il na romunsko
cev. Radikalni reakcijonarji segajo po zadnjih obupnih korakih, da se vzdrže na krmilu. Ni izključeno, da pride prihodnje dni na Madžarskem do strahovlade. kakršne dosedaj še ni bilo. Sedanji čas pomeni zadnje vzdihljaje ..krščanskega" belega terorja.
rezdružno
Državljanska vojna v Avstriji.
Inomost 18. novembra. (Izv.) Ako ne varajo vsa znamenja, se nahaja Tirolska pred državljansko vojno. Danes dopoldne so imeli zaupniki socialističnih organizacij sestanek, na katerem so sklenili, da ob 3. zjutraj ustavijo ves železniški promet, dokler trajajo slavnosti takozv. deželnih strelcev t j. habsburške garde. Istotako so bili danes noklicani pod orožic zaupniki zasilne obrambe. O sklepih, ki so bili sklenjeni na tej seji, se varuic stroga tajnost. Bati se je, da pride v očigled dejstev, da so tudi duna»ski komunisti odposlali svoje delegate v Inomost, do krvavih spopadov med konservativno Heinnvehr in komunisti. Tako socijalisti, kakor tudi krščanski
spoji z Jugoslavijo. Ta ozemlje, kjer je bil razorožen in in-
-omeni boj. Bomba, ki je terniran. Lvovski listi javljajo ('alje, _______
padla da-es v Corici, je prvi signal da je armada Pefljure v popolnem sodjalci <o opozorili vlado na nujno v tem boju Naš narod ga sorejme razsuln. Prebivalstvo Iz Ukrajine.potrebo »eprečenja izgredov. _— * fbeži v Galicijo in Rumunijo. '	-—
JDS in prosiBfff.
Zavedajoč se, da je dobra kultur-na podlaga jrunstvo za bodočnost carodi in države, je JDS v prvih H^eh letih obstoja Jugoslavije posve« !ah vso pažnjo državnemu pospe. sevanju prosvete.
Za prvo in temeljno dolžnost so smatrali demokrati dati učiteljstva osnovnih šol materijalno podlago za popolno neodvisnost oa slučajnih političnih vplivov. Demokrat, bivši ministrski predsednik Davidovič je — pooblaščen od svojih klubskih kolegov — predložil začasnemu «Narodnemu predstavništvu* učitelj, ski zakon, ki je bil končno malone soglasno sprejet. Povdarjati treba, da je prišel ta zakon pred parlament po hudih bojih v ministrskem svetu, v katerem so nastopili proti njemu združeni radikalci in klerikahi. Šele, ko je Davidovič zagrozil z demisijo, so se sovražniki učiteljstva umaknili.
Drugo najbolj' pereče vprašanje našega šolstva je bilo vseučiHšče v ! jubliani. Bilo je mnogo truda ia prizadevanja, ker so se pojavljali stvarni pomisleki proti nagli ri, s katero se je zadeva pospeševala. V, polnem razumevanju zahtev, ki so mu jih predložili kot ministru pro« svete slovenski člani JDS. je Šuma-dir.ee in demokrat Davidovič predložil parlamentu zakon o vseučilišču v Ljubliaiii ter omogočil takojšnjo iz« polnitev slovenske želje po ustanovitvi najvišjega kulturnega zavoda.
Stcj:č na stališču, da so kulturni izdatki za narod le na videz neproduktivna postavka v sporazumu, v resnici pa za bodočnost plodovito naložen kapital, so demokratski poslanci s pomočjo demokratskega na-učnega in demokratskega finančnega ministra na vso moč pospeševali šolska in sploh prosvetna prizadevanja našega naroda.
Prosvetni račun za tekoče finančno leto, ki ga je sestavil demokrat Pribičevič, znaša brez draginjskih doklad za vse pokrajine nzše države 634 milijonov kron. Izdatki za prosveto v Sloveniji znašajo 76 milijonov kron in so relativno večji od vseh pokrajin. Bosna ia Hercegovina ima 1,940.000 prebivalcev, a njeni izdatki za prosveto znašajo le 41 milijonov kron. Hrvatska in Slavonija z 2,640.000 prebivalcev ima prosvetnih izdatkov 134 milijonov K, Srbiji in Črna gora s 4.5 milijonov prebivalcev pa niti 280 milijonov.
Ako prištejemo k rednim in izrednim prosvetnim izdatkom, ki jih ima država za prosveto, draginjske doklade, bo imela Jugoslavija za prosveto tekom te?a finančnega leta 1.400 milijonov kron izdatkov. Pro« svetni izdatki posameznih pokrajin v primeri s prebivalstvom so potem s!edeči: v Sloveniji nad 160 kron, na Hrvatskem 110 kron, v Srbiji 125 kron, v Bosni pa celo le 50 K na osebo. Povprečni izdatki za prosveto znašajo za celo državo 116 K ra osebo. Dočim tvori prebivalstvo Slovenije le 8.3 odstotkov vsega prebivalstva, znašajo njeni prosvetni stroški najmanj 12 odstotkov skupne vsote. Pomisliti treba pri tem tudi še na dejstvo, da je draginja v Srbiji vsaj za polovico večja kot pri nas, vsled česar bi morali biti izdatki za šolstvo v Srbiji vsaj dvakrat večji, k*kor pri nas, ako bi država ne vpoštevala popolnejše prosvetne organizacije na Slovenskem. Da se je to zgodilo ie izključno zasluga demokratov.
Vkljub dejstvu, da.skrbi država najbolj za slovensko šolstvo, ven-dae nismo zadovoljni Pozabili smo čez noč kako se nam je godilo v AvEtriji. V štajerskem deželnem dvoru n. pr. smo morali obstruirati šest let, da smo izvojevali kot edini
W>eS_— kmetijsko šolo v St Jurju 1 ki bo stalno in r.c bo podobno liitro pri- [ Maribor; 5. Ivan RauŠel posestnik Ob južni zeleznici. Za vseučilišče v igranemu bogastvu; kajti hitro pridob- Vbrež pri Središču- 6 Anton Gnus'
J™0 -*ltro hijeno. Kdor zida I naduči{elj Dol 7 Ivan Kejža' svojo politično moc na najnižje ljudske - - " ' -	J '
Ljubljani smo se borili od leta 1S4S naprej brez uspeha. Jugoslavija nam ga je dala takorekoč čez noč.
Uspeh naših prizadevanj na prosvetnem polju je za vsakogar, kdor misli trezno, velik. Po prevratu se je ustanovilo 50 novih' osnovnih šol, 300 ljudskih šol je bilo razširjenih. Pred prevratom smo imeli dve meščanski šoli, danes jib imamo 21. Naše srednje šolstvo je po številu popolno. Visoka šola je razsežnejša nego smo kedaj sanjali. Vseučilišče, tehnika, montanistika, trgovska akademija, konservatorij.
Troški za osnovne šole so zadnje leto poskočili od 9 na 48 milijonov kron. Izdatki za visoke šole od IVi milijona na II milijonov kron. Meščanske šole stanejo 2V2, srednje čez 3 milijone kron. Postavka za zadnje se je dvignila za 860.000 kron Vse te izdatke je razumeti brez dra-ginjskih doklad, ki izdatke najmanj podvojijo.
Prosvetni proračun za Slovenijo obsega tudi še važne postavke za podpiranje umetnosti, književnosti in splošne prosvete. V to svrho je določena vsota 1,327.000 kron iu vsi vemo, da je ta postavka za današnje čase daleko premajhna. Za narodna gledališča je v proračunu razhoda čez 4 milijone kron. Ali smo. že popolnoma pozabili, kaj so počeli klerikalci pted vojno z gledališčem v Ljubljani? Kaj bi delali, ko bi gledališče danes zaviseio le od njihove milosti, si lahko mislimo!
V prosvetni proračun pa niso vštete poljedelske, trgovske, obrtne, gozdarske in rudarske šole, ki imajo v proračunu lastne postavke. Izdatki za te strokovne šole pri nas znašajo čez 4 in pol milijona kron.
Še večji uspeh, kot ga kažejo številke v proračunu so dosegli demokrati s svojim neprestanim posvečanjem posebne pažnje personalnim in demokrati, kije imel ostro proatno njem. Kje bi bilo danes naše šolstvo, da ni bilo slovenskih demokratov in da ni bilo demokratskih ministrov Davidoviča in Pribičeviča! Ne motimo se, ako trdimo, da je bil eden glavnih vzrokov boja med klerikalci in demokrati, ki je imel ojstro prento tudi v parlamentarnem boju med ♦Demokratsko in Parlamentarno za-jednico», ravno kulturno vprašanje
instinkte in s tem doseže uspehe, ta je podoben goljufu pri igranju kart. Goljuf vtakne v žep dobiček, nazadnje pa je tepen in gre krvav in reven domov.
Kdor danes zatisne oči in noče videti. kako je svet v svojem miselnem razvoju poskočil za stoletja naprej, ta je prespal najučinkovitejše prekubava-nje človeških možgan, svetovno vojsko. Kdor danes taji potrebo po energični socijalni politiki, kdor se brani reform \ produkciji in konsumu, tega bo ubil čas. Za družbo ni nevaren. Mednarodno urejeno delavsko pravo, mednarodno urejena socijalna higijena, vse to je neodložljiva zahteva našega državnega obstoja in naše gospodarske bodočnosti. Pri reševanju vseh teh vitalnih vprašanj, pa moramo odločno odklanjati vsako poskuševanje, vsako ignoriranje pravih narodnih in državnih interesov. Naša socijalna politika nikdar ne
narodni poslanec, Maribor; 8. Peter Mravljak, posestnik ,Vuhred; 9. Konrad Elsbacher, trgovec, Laško;
10.	Fr. Petelinšek, kolar. Oplotnica;
11.	Kari Kveder, ravnatelj meščanske šole, Ptuj; 12. Vekoslav Spind-Ier, urednik, Celje; 13. Ivan Kitak, železniški uradnik, Rogatec; 14. Jos. Sabati, nadučitelj. Zgornja Poljska-va; 15. Franc Kolenc p .d. Irman, I vanje p. Ljubnem; 16. Ignac Toplak, mizar, Trbovlje. — Kvalificirani kandidati: 1. Dr. Milko Brezi -gar, narodni poslanec, Ljubljana; 2. Dr. Vladimir Sernec, odvetnik, Maribor; 3. Dr. Ernest Kalan, odvetnik, Olje, 4. Franc Mravljak, profesor, Celje; 5. dr. Ljudevit Pivko, profesor, Maribor. Namestniki: 1. Fran Voglar, profesor in poslanec, Mari-
sme biti plačilno sredstvo za — volilne jhor:' dr. V. Zeleznikar, zdravnik,
Nevarno je v razgibanem volilnem b' ju pisati o s*avkah. Stavka je pri da-našn;em miselnem razpoloženju ljudstva oboževani maHk, od katerega upajo in pričakujejo vsi nez?dovolin?zi. da ima le on vse ozdravljajoči lek. V instinktu širokih vrst igra struna stavke najlepšo melodijo in kdor se drzne to melodijo motiti, razdraži mase proti sebi Kdor tako dela, je nesebični politik in vsak ki mimo gre, ga lopne
JDS ie stranka realne politike, ki noče iskati navideznih, momen-anih vspe-hov s pres'epovaniem pudstva, s praznimi obljubami, z načrti, ki so mameči in vabljivi, pa celo ti skraino škodljivi. Kdor danes izigrava ljudski instinkt, ima vspeh. Posledice vojne mu ga zasi-gurajo ki so prinesle nezadovoljnost z vsen obstoječim in strastno hrepenenje po metodah, ki bi čez noč privlekle solnee na to bedno zemljo. Veliko_ težje delo pa ima realni politik, ki hoče dobro za celi narod, in sicer ono dobro.
plasove Naša socijalna politika mora biti iekli bi, kakor močno momentano, morda neprijetno zdravilo, ki pa učinkuje in ozdravi. Na ta realna tla se se mora postaviti naša socjal. politika, ako hočemo ž njo ublažiti (odstranil jih bo sam Bog) socijalna nasprotstva in uravnati današnjo nezadovoljnost »raeh slojev. Kar dam enemu, ne sme biti na šk>do drugemu, ako bi bila škoda tega drugega pogubna za narod in državo.
Iz teh princifiov naj izrečemo še eno besedo o „redu in radu", ki je raznim ljudem slučajno ravno kratko pred volitvami iako razgrel kri. „Red in rad" govori r rr. tudi o stavkah v elektrarnah, vodarnah n pekarijah. „Red in rad-* je hotel, da te stavke ne izbruhnejo lez noč O principijelni prepovedi ni govora Od delavstva, zlasti razumnejšega milimo, da lahko zahtevamo, da uvidi velikanski pomen teh treh obratov za nirea samega. Kdor trdi, da mo-raio bit- stavke v teh obratih vedno in brezpog^no dovoljene, ta je ubijalec snmejra sebe. Delavcu zboli v noči žena. Potrebna je operacije. Zjutraj jo poln skrbi pripelje mož v bolnico. Operacija je nemogoča, ker bolnice ni mogoče rentgen ;rirati, kajti zjutraj je elektrarna W-vila obratovanje. Žena umrje. Otror so reveži, delavec obupan. To pa f-mo zato, ker ima de-lavsfvo popolno pravico v tajni nočni soji sfc!?n;i: stavko in zjutraj že ostati doma. Prhava, ki ima dolžnost, da opiognrj vedno in cb vsaki priliki de-bvorvi ženi oocracijo, ki jo obvaruje sn-rii, rima pravice onemogočiti hitre in nepredviden s avke ali vsaj posku-i siti sn^prvm faka socijalna politika, kakor 'o "jra";-jo socijalni demagogi, se mašč:.'!o rr:k~rJeiše nad delavcem.
p^ji imajo sredstva, da si v slučai« tck!'i r*avk lažje pomagajo. Naši vvdrrgi h» bratje in tovariši rfTlemon!irar»ie siavk v obrekorisinib cK-atih a Iim ne t^H-jiiajo. Stavko naj tehVn povzroči "sok T.zburjen komuni-s' -črr mladen i*. k: mu ni mar usoda delavčevih družin. O, si ca, polna usmi-ljm;a'
T«v>7en rlovrk kateremu je mar nje-oova la«-*-- *«roda. *nora vsaj v t.~i točki biti 7 naf: is^-ja mnenja. — Ko bo brez »pliva brezvestnih demagogov, naj premišlja!
Volilna borba
v Kandidatoma l'"a JDS. za šta-jer^ko-preVrpirsVo volilno ckrcžje je naslednja: 1. Dr.v''\oslav Kukovec, nrnister, Beograd; 2. Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje; 3. Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnice, Celje; 4. Vilko Weixl. trgovec,
Slov. Gradec; dr. Fr. Fran jo Šalamun, odvetnik, Ptuj; dr. Avgust Reisman. ou*'. kandid., Maribor; dr. Jože Tavčar, zdravnik. Središče. — Skrinjica JDS. v štajersko prekmurskem volilnem okrožju se nahaja na voliščih na tretjem mestu, kandidatna lista je obrobljena z državnimi barvami, t j. modro-belo-rdeče.
v V Celju priredi Korošec v soboto 20. t. m. volilni shod. Kakor ču-jemo, se pripravlja ravno taka polomija kakor v Kozjem in Rog. Slatini.
v Volilni shcd demokratske stranke, ki se je vršil v sredo 17. t m. v Habijanovi gostilni v Šmarju, je krasno uspel. Poročala sta profesor Mravljak in urednih Špindler. Na vprašanja invalida Anderluba sta podala ztdovoljiva pojasnila.
v Kot volilni ekraj I v Celja jc označena nišama verižniškega urada na magistratu (pritličje), kot II. volilni okraj pa telovadnica meščanske šole (dohod s Strossmayeijeve ulice). V I. volilnem okraju volijo stanovalci južno črte Ljubljanska cesta, Prešernova uli-a in kolodvor. II. volilni okraj je severno te črte.
v Predsedniki strokovnih organizacij nasedajo. Strokovne organizacije so osnovane na principu skupnih gmotnih stanovskih interesov ne glede na strankino pripadnost Kako pa se pesamezni član politično opredeli kot strankar, to se je smatralo do sedaj za svobodno stvar posameznika izven te organizacije. V zadnjem času nasedajo politično ne-orientirani predsednik! agitatorjem Narcdne socijalne stranke. Pred kratkem je sklical gosp. Kurent kot predsednik društva slug denarnih zavodov izreden sestanek članov, ki sta se ga tudi udeležila dva nečlana. Strokovni sestanek sta izrabila v to svrho, da sta agitirala za Narodno socialno stranko pri bodočih volitvah j in izražala med nižjimi uslužbenci denarnih zavodov komunistične nazore : Kar je tvoje, je moje.
v. Med kandidati hrvatske zajed-nice za Osijek se nahaja tudi hišni posestnik in bivši avstrijski narednik Ilija Neumann. Ta je bil leta 1917. kot aktiven avstrijski narednik za časa okupacije v službi v Sibiji Ko se je sredi leta 1918 vrnil \ Osijek, je kupil dve hiši, a takoj po prevratu je stopil iz vojaške službe Leta 1919 je bil na zahtevo okrožnega sodišča v Mladenovcu po vojaških oblasteh
v Osijeku aretiran, ker je obdolžen da je kradel po Srbiji. Pred neka meseci so ga izpustili, toda preiskava je še vedno v teku. To ue moti Zajednice, da ga ne kandidira pod geslom »Hrvati na plan!«
Politične beležke.
-f Dva ministra. V Vcsničevem kabi netu sedita dva ministra Slovenca, dc mokrat Kukovec in klerikalec Korošec Na dnevnem redu je vprašanje ratifi kacije rapallske pogodbe. Usodepoln trenurtek! Najtežji v življenju državnika, historična odgovornost pred narodom in bodočnostjo. Eden minister vrši svojo dolžnost. Odločno in možato daje v kabinetu duška razpoloženju naroda, graja najake opozarja na dolžnosti države napra n neodrešenemu narodu, Zaveda se pogubnosti one politike, ki v momentu narodne nesreče trga še edino nado za našo bodočnost — nacionalno solidarnost. Pride odločilni moment in ima korajžo reči: V imenu onega dela našega naroda, ki trpi v neizrecni muki ne morem reči da. Briga se za vse, kar je v neposredni zvezi z interesi neodrešene domovine, ki baš pri tej priliki potrebuje na večje pažnje svobodne matere domovine. — Drugi minister se cdpeJie na predvečer historičnih dni na strankarsko agitacijo. Domovina ga kliče k dolžnosti. Predsednik kabineta mu pošilja brzojavke, da naj se vrne, kei je treba reči moško besedo. Ministru pa je posel volilne agitacije nad vsemi dolžnostmi. Veselo potuje naprej po vinskih goricah in računa, kako spret no se je izognil odgovornosti ter jo odvalil na Srbe. Hrvate in slovenske demokrate. Ko pa pnde nov telegram, ki zahteva od r.;ega takojš.iii povratek ali pismeno jasno besedo, odgovarja: „ne pridem, ne rečem pa tudi ne da ne ne. Ter pristavi: kaj pa s klerikalnimi poverjeniki v Splitu in Saraj<-vu?" Ali razume g. Vesnič ta migljaj? Ali je jasno ministrskemu svetu, da veže dr. Korošec svoj pristanek na izročitev ne-odrešenih krajev Italiji na pogoj, da dobi njegova stranka dva nova poverjenika? — Dva ministra, dva značaja; dve stranki, dve morali. Ali smo vred ni, da nas svet spoštuje?
4- Italijanski zakonski načrt za ratifikacijo rapallskega sporazuma, predložen itaiijanskemu parlamentu, ima naslednje besedilo: člen I.: odo-bruje se priloženi sporazum, sklenjen med italijanskim kraljestvom in kraljestvom srbo-hrvato-slovcnskiiu in podpisan y Rapallu 12. novembra 1920. Pooblašča se kraljeva vlada za popolno izvršitev sporazuma: člen II.: pooblašča se kraljeva vlada, da razglasi na anektiranem teritoriju statut in druge zakone in da izda potrebne dispozicije za vzporeditev z zakoni, veljavnimi na tem teritoriju in zlasti z njihovimi deželnimi in občinskimi avtonomijami; člen II!.: teritorij, izročen Italiji s sporazumom, je integralen del italijanskega kraljestva.
+ Italijanskemu zakonskemu načrta giede ratifikacije rapalskega sporazuma je priloženo poročilo, v katerem se pravi, da se sklenejo z Jugoslavijo še druge pogodbe in se obnovi staro prijateljstvo z junaškimi Srbi, pozabijo pa naj na pretekle čase Hrvati, ki so sedaj poklicani na sodelovanje z Italijani za splošen blagobit in na rrir v Evropi Slovencev poročilo ni" ne omenia. ker se Italijani pač ! >d? sami zavedajo, da so ras oropali najlepšega dela naše zemlje in ker gotovo dobro vedo,
da bomo ravno mi on: e mcot v
Za narodno šolo.
Odtrgali so od naše domovine dva velika kosa. ki prideta začasno pod tujo upravo. Jasno ie, da bo za nas v teh kraiih naivažnejše vprašanje šola in narodna vzgoja. Tudi naši nasprotniki, gocoodarji teh naših pokrajin, bodo skušali ravno na tem polju storiti vse, da odtujijo naše oiroke skupni domovini. V kolika bo mogoče rešiti naše šole po pravicah manišin. bo pokazala bližaia bodočnost. Preveč se na to ne smemo zanašati. Tudi to je veliko vprašanje koliko temo mogli ustanavljati in podpirati sveje šolstvo. Zato bo morala domača u javna narodna vzgoja nadomestiti ta česar slovenskim otrokom ne bo nudila šola. Ta domača v-zgoja bo nnj /ečje važnosti in to bomo
prej. Na cr-io našo šolstvo so po prevratu prišli ljudje, ki so imeli bore malo smisla za svojo veliko nalogo. Kakor v drugih stvareh, tako smo tudi v šolstvu skoraj tam, kjer smo bili. Drugod so med tem že orecej napredovali. Naše šolstvo še do danes ni pnotno in šolska reforma je šele v začeku svojih priprav. Sicer ..skoki" tudi v razvoju šole niso koristni toda sedai niti korakov ne vidimo. Politična, oziroma državna i?prerncntba nar ivno vpliva pred vsem na ljudsko šolo. In da se da ta izprcnvmba izvr^ti v razmeroma kratkem času — so nam poiazali Italijani
v našem zasedir«ro oze^iiju. Tam so kmalu ižsinila stara avstrijska imena. „1. dre. gimnazija", ..c. kr. drž. realka" itd. Soie se dobiie svoja imena po velikih ita'ijan."kih polkih, pisateljih in uo-ri iakih: Dante. Petrarca, Leonardo
morali podmrdi. Treba pa ie vedeti, da mi sami že nimamo — prave nacio- da Vinci itd. To so imena, ki krase *ro-nalne šole. katarjih imajo drugod. Na-'čelia posameznih šol. Ne rečemo sicer, ša predvojna .-ola ni mogla biti nacio- j da je zato že oda šola znacionalizira-nalna — k<r je bila državna. V svojih;na. ako nosi Dantejevo ime, gotovo pa
vzgoje. Vst drugo sta morala opraviti dom in javnost
ia I udi po češkem »n Poljskem so na-rvati posamezne šole po svojih velikih
Motil bi te. rdor bi mislil, da smo v močeh. Pri na« se to še ni zgodilo, dasi Jem oziru storili bogve kak korak na-lvoli vzroka, da bi jim sledili. Na ta
način se slave imena slavnih mož. Morebiti je to zunanjost, a brez zunanjosti navadno ni tudi — notranjosti. — Čitali smo. kako uvajajo Italijani na naše šole svojo trokoloro. O Italijanih imamo lahko kar se tiče kulture in junaštva svoje mnenie — eno pa jim moramo priznati: to ie njih fanatična ljubezen do svoje trikolore. Italijani je v tem oziru fantast in fanatik: on veruje še danes na zmage ob Soči, ki jih nikoli ni bilo, ue veruje na poraz pri Kobaridu, ki je bil grozen in resničen, in veruje na „Vittoria Veneta", kjer je prišla zmaga po zaslugi naših čet Vse te uspehe pripisuje Italijan svoji čudotvor-ni trikolori. ki se je borila v Abesiniji in Tripolitaniji (seveda z uspehom) in ki ima nalogo združiti vse neodrešene kraje z materjo Italiio. Zato je triko-lora za narodno šolo nekaj važnega. Vsak otrok mira občutiti njeno svetost. Vsaka šola mora torej imeti svojo zastavo, svojo trikoloro. Ona mora biti ponos vse šole. Ponosni pa smo na to, kar sami ustvarimo. Zato se ne naroči zastava na šoiske ali državne stroške, ampak otroci moraio zanio zbirati. Nastati mora prava tekma, kdo bo dal več za ljubljeno trikoloro. Učitelj pripoveduje o nii take bajke, da otroci, verujejo v edino zveličavnost te zastave. Tako
otroci sami zbirajo dcnar Trikolora mora biti čim najlepša, saj t* šolska zastava zastava mladine, bo rešila še neodrešene kraje. Razv:Ue zastave je slavnosten praznik za ''-'lo. Ob vsaki svečani priliki koraka šol^a mladina za svojo trikoloro. Pouosm i«1 nanjo, ljubi jo, šla bi v boj za «vo . . . Koiiko šol ima pri nas doslej svojo slovensko ali jugosiov-tasko zastave?
Da pa otroci vedo, kaj pomen t (a pri kolora, zato sc v šolskih sobah zemljevidi, ki natanČRO k.v?eio koliko domovine je odrešene, koliko neodrešene. Tu seveda ne gre za resnico: italijanska neodrešena domovina sega daleč tja do Donave: do tja je segal rimski imperij: vsa Jugoslavija je torej še neodrešena italijanska domovina ... A to nič ne de: otrok vidi vse to dan na dan na zemljevidu . . Brez takega zemljevida ni narodne šole. Kakor je sveta trikolora in neodrešena zemlja (Ittlita ire-dente) tako sveta je himna: zato Itn Ijan ugrdače poje svoje himne nego mi Vso to vzgojo v šoli spopolnjajejo Sirarne slike knjige, napisi ... Pri na* smo še daleč od nacionalne šole.
Tugoslaviji, ti nikdar ne bo dopmffl, da bi Jugoslavija razpadla in pustila rapallski rop nekaznovan in nema-ščevan.
-f Madžari prodajajo Baranjo ia
lajo? Subotiški »Narod« javlja iz/ Budimpešte, da je dobil od vplivnih madžarskih krogov poročilo, da Madžarska pripravljena po meds bojni pogodbi in odškodnini odstd piti Jugoslaviji Baranjo in bajski tri-kot, ki "je sicer po trianonski pogodbi priznan Madžarski, a ga držimo še vedno mi okupiranega. Madžarska vlada dobro ve, da ne more odgovarjati vsem svojim obvezam, zlasti glede odškodnine zaveznikom, zato hoče prodati okupirani teritorij za vsoto 5 milijard kron.
+ Republika Chile priznala našo državo. Kakor poroča »Jugoslaven-ska država«, ki izhaja v Valparaisu, je republika Chile priznala našo državo in potrdila dosedanjega srbskega konzula Luia Mitroviča kot konzula države SHS._
Prosvcfa.
—	Simfonični koncert dravske & vizijske godbe je bil sinoči prav dobro cbiskan. Velika dvorana v „Uni-onu" je bila nabito polna. Spored je nudil obilo umetniškega užitka Posebno Smetanova „Moja domovina" je veličastno izzvenela. Dirigent dr. čerin je dobil lep venec in sliko svojih godbenikov v dar. Koncert je žel mnogo priznanja.
—	Pevsko društvo Slavec priredi na predvečer narodnega praznika, dne 30 L m., v Unionu konccrt s sodelovanjem pevskega zbora, orkestra in raznih solistov, na kar že sedaj opozarjamo.
—	Javno predavanje na univerzi v proslavo A. Komen skega se vrši danes ob 8. zvečer.
—	Zemljevid slovenskega ozemlja, ki
ga izda Slovenska Matica v Ljubljani, se ravnokar tiska. Ves zemljevid bo 98 cm širok in 127 cm dolg ter izide na štirih listih, ki se lahko rabijo posamezno ali pa se dajo zlepiti. Vsak od štirih delov bo stal po sedanjih stroških sodeč 20 kron, torej celoten zemljevid 80 kron brez nalepljenja. Naročnino za zemlievid spreiema Matica takoj — in sicer 80 K (poštnina posebej) na račun enega izvoda. Če bodo str-ošld večji, kar pa ni pričakovati, bodo morali naročniki še primerno vsoto doplačati. Mnogo matičarjev je plačalo naročnino za zemljevM in	že pred vojno. Ta plačila bo Matica vračunala.
—	Meštrovičeva razstava v Ljubljani. Prihodno pomlad priredi R. Jakopič v svojem paviljonu s sodelovanjem umetn. kluba Save veliko Mcštrovičevo razstavo. Letos jeseni je bi'a v Zagrebu razstavljena kolekcija Meštrovičevih del iz zadnjih let; večina njegovih del se nahaja še v Londonu in Anversi. V kulturnem inozemstvu je Meštrovič s silo svoje umetnosti dosegel, da je danes priznan kot eden prvih svetovnih umetnikov. Slovenija naj se veseli te umetniške prireditve.
—	Žnanje srbohrvaščine. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo, po kateri se morajo tujerodni ljudsko-šolski učitelji, ki ne znajo srbohrvat-ski, naučiti tega jezika v najkrajšem času ustno in pismeno toliko, da ga morejo ustno predavati na ljudskih šolah.
—	Na beogradsko pozorište je
angažiran kot prvi režiser Jurij Ra-kitin, bivši režiser peArogairkega državnega dramskega gledališča.
Domače vesti
Ljubljana, 18. novembra.
*	Le z rokavicami! Neki Lesar, avstriski agitator iz Liesingaua pri Dunaju je prišel na mariborsko kolodvorsko pošto, kjer je po končanem opravilu začel pripovedovati uradnici, da bo tudi v Mariboru kmalu plebiscit — *von Spieifeld bis Cilli kommt es bestimmt zu einem Plebiszit« Službujoči uradnik je dal predrznega Nemca aretovatt ampak obVti so nevarnega hujskača proti položitvi 21.000 K kavcije takoj iz-pilile!
•	Shod proti načrta zakona o reda in rada, ki se je vršil včeraj v Metnem domu. je bil sklican, kakor smo že po-r očali, formalno od osrednjega odbora društva zasebnih u račkov v resnid pa od narodnih socialcev. Njegov namen jc bil hujskati proti demokratom. A posrečilo se jim to ni.
Na shod je prišlo mnogo komuni-sooijalistov in demokratov, ki 80 dvorano napolnili Narodnih socijaU-
sfov ie bilo 20—30. Predsedoval ie neki Orehek, govorili so Držič, Brand-ner in Hiter. Niti eden izmed njih ni vedel kaj stvarnega povedati o predmetu dnevnega reda Držif ie govoril o svoji ljubi južni železnici Za socijalne demokrate sta govorila Mthevc in Tre-pcluh, v smislu svoje stranke in por1 vtisom demagofkib poskusov konkurent ne narod. - socijal stranke Potem govoril za komuniste Fabjančič v smislu svojega strankinega programa. Za demokrate se ie oglasil k besedi član društva dr. Knaflič, ki je razkrinkal narodno • socijalno hu'skanie in povedal, kako je bilo z ..redom in radom". Ker na resnica ni prijetna za narodno-sorijalna in klerikalna ušesa, mu je predsednik shoda odvzel besedo. Odpor prisotnih demokratov, ki so o' .-ceno nastopili proti nristranosti predsednika, je tega prisilil, da je moral govorniku zopet dati besedo. Njegovi ljudie so zato govornika obklada'i s psovkami in zarnali krik in vik. Med splošnim hrupom ie Hiter prebral od komunistov popravljeno resolucijo, v kateri se ugotavl-a neresnica, da je ministrski svet zakon „o redu in radii" soglasno sprejel! Zahtevane spremembe klerikalni pi? terdnik in narodnosoci-jalni Hiter nista dopustila. V hn—t« in zabavlianiu se ie končal ta ki je pokazal, da zasebno uradništvo ne mara narodno - soci'alr,;h voliVi "n-tacii na račun strokovne organizacije _ * Protest mesta Kastav. Zadnji načelnik mesta Kastav, je poslal ministrskemu savetu sledečo brzojavko: »Opština Kastav u Istri, koja jc jed-nedušnim zaključkom celokupnoga opštinskoga zastupstva još od godine 1819 nedeljiva i nerazaruživa, raz-i komadana je sporazumom u Sv. Mar-j gariii na tri dela, od kojih fci nekoji j ostali bez ikakvih cesta, železnica,! bez svakog pristopa k moru te bez svih opštinskih šuma. Kao zadnji na-1 čelnik te opštine piosvedujem o ime svih opštinara protiv toga nenarav-nog delenja i molim, da se o talijan-ske vlade iznimice izhodi, da se puk opštine Kastav zapita plebicitom pod koju državu: Jugoslaviju, Italiju ili Keku želi kao nedaljiva celina pod-pasti."
Sokol I. ponovno opozarja vse brate in sestre ter soko.stvu naklonjeno občinstvo na veliko akademi-10, ki jo priredi društvo juiri, 20. t. m. ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union. Spored, kakor iz lepakov razvidno, zelo raznovrsten. Predproda ja vstopnic pri sestri Zandi Gorjanc, Mestni trg. Dolžnost vseb bratov in sester bodi, da se jutri v velikem številu udeleže te akademije! Zdravo!
•	Beguncem. Ker traja rok za kreditiranje vozarine le do konca 1.1. in je sedanje poslovanje vidiranja potnih listin zelo dolgotrajno, se poživljajo oni begunci, ki se mislijo vrniti do konca leta. da se javijo takoj zaradi prepustnice pri politični oblasti svojega bivališča (v Ljubljani, policijsko ravnateljstvo), ki jim izda propustnico. Oblasti, ki izdoio propustnice, vpošljejo le-te skupno podpisanemu uradu, ki bo ukrenil potrebno glede pravočasnega vidiranja od strani italijanske delegacije. Časopisi v Sloveniji se naprošajo, da to notico ponatisnejo. — »Urad 2a zaščito beguncev«.
•	Sestanek okrajnega odbora JDS za Ljubljano se vrši v petek, dne 19. t m. ob 18. uri zvečer kakor običajno na magistratu.
•	Dnevnice za živinozdravnike. 2ivinozdravniki dobivajo v bodoče razen stalne plače na službenem potovanju po dva dinarja od kilometra in šestnajst dinarjev dnevnice, kadar potujejo službeno.
Pozor, dobrovoljci! Išče se Franc Mozetič, abiturient, rojen leta 1895 v Gorici, ki je služil pri 97. pe?nolku kot enoletni prostovoljec četovodja in bil 7. junija 1916 vjet pri Jurkovcih. Kot dobravo!'-- se je ude1;"'! bejev v Dobrudži in bil pozneje baje v ruski častniški šoli v Odesi. Komur je o njen kaj znano, naj javi posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani, j*?.""i kolodvor.
st Slovccska športna revija „Sport" začne izhaiati s*^? m umetniškem papirju in s povsem novo cnremo. Knkor znana, donaša ta revija krasne e*i!ce i? vseh panog rooria fn vrlo inferrsantnr Sanke in rezultate o sporu. Za bodočo zimsko sezono, ki ima v Z Aveniji krasen naravni teren, nudila bo ta revija posebno interesanten material. Mi ta j'St vc°m Vir nai'cn'°?c nrio^roča.mo Cena je 4 K v naročbi in izide vsak l*d?n. Nnročuje se pri „Sportni zvezi", LjubKana Narodni dom.
•	Odobritev nhie knjige. Poverje-ništvo za uk in bogočastje je odobri lo učno knjigo „Ofcčna zgodovina vzgoje in pouka s posebnim ozirom
na ljudsko šolstvo za moška In ženska učiteljišča". Spisal dr. Janko Be-zjak. Cena knjigi, katero je izdala zalega šolskih kniig in učil, je 46, oziroma trdo ve/ani knjigi 49 kron.
*	Lekarna v Spodnji šiški. Mag. pharm. Ciril Gartus. vodja lekarne obče jnvne bolnice v Ljubljani, je predložil ustanovitev nove javne lekarne v Ljubljani in sicrr v Spodnji šiški s stojiščem na Celovški cesti.
*	Olajšave za vožnje naseljencev ustavljene. Kakor se iz Beograda javlja, so se vsled sklepa ministrstva za agrarno reformo ustavile vse olajšave za vožnje, katerih so bili deležni dobrovoljci in vojaki za kolonizacijo.
*	Zdrastveno stanje v Ljubljani. V dobi od 7. do 13. novembra je v Ljubljani umrlo 25 oseb. naredilo pa se je 22 otrok. Za grižo je v tem času obolelo 5 oseb.
*	V armado sprejeti. Z ukazom od
8.	t. m. je bilo iz prejšnje avstro-ogrske v našo armado sprejetih nad 100 nnižjih častnikov in administrativnih uradnikov.
*	Reorganizacija stanovanjskega urada v Mariboru. Končno se je mariborski stanovanjski urad vendar pričel reorganizirati. Član komisije prof. F a v a j je dobil šolski dopust, da se lahko popolnoma posveti delu v stanovanjskem uradu. Prof. Favaj ureduje za stranke vsak dan.
*	Mariborsko sodišče za časa volitev ne bo imelo tri dni pred in tri dni po volitvah nobenih sodnih razprav Vse že razpisane razprave so preklicane in preložene na pozneje.
*	Verižnišfcemu uradu v Mariboru je trgovski gretrij poslal odpoved, da se mora v treh dneh izseliti iz prostorov, v katerih se je ravnokar nastanil.
*	Oddaja kantine v meljski vojašnici v Mariboru. Dne 25. t m. ob
9.	uri dop. se bo oddala na javni dražbi vojaška kantina meljske vojašnice za leto 1921. v najem V poštev pridejo v prvi vrsti invalidi.
*	II. medicinski ples, ki je bil zaradi nastalih razmer preložen, se vrši v soboto 20. t. m. v veliki dvorani Nnrodnerra doma. Začetek ob 20.
— Odbor.
Preiskava o kmečkih uporih. Danes zjutraj ie odpotovala v bjelovar-sko županijo parlamentarna preiskovalna komisija, da preišče vzroke, nastanek in razvoj kmetskih uporov.
*	Stavba v Zagreba. V stavki zasebnih nameščencev v Zagrebu ni nastopila nobena izprememba. Podjetja delajo normalno. Iz solidarnosti so stopili v torek dopoldne v stavko tudi mesarski pomočniki.
*	Shod talnih posestnikov v Zagrebu. Kakor smo že poročali, se je vršil pretečeno nedeljo v Zagrebu shod hišnih posestnikov. Shodu so prisostvovali tudi odposlanci ostalih mest iz Hrvatske in zastopniki Pokrajinske zveze društev hiš. posestnikov za Slovenijo, v katerih imenu sta govorila predsednik Ivan Frelih in iajnik Josip Pire, povdarjajoč potrebo močne skupne organizacije in skupnega nastopa hišnih posestnikov v celi naši dtžavi v dosego njihovih pravic. Kakcr se nam poroča, se je obenem sklenilo izdajati skupno stanovsko glisilo in tako skrbeti raz-ven za sveje stanovske interese tudi za splošno zbližanje teh dveh jugoslovanskih plemen. Prihodnjo nedeljo se vrši enak shod v Karlovcu, katerega bodo posetili tudi zastopniki iz Slovenije pod vodstvom svojega zve-zinega predsednika.
*	Milostiva gospodična. Na obvestilo ljubljan. policije so v Zagrebu prijeli zelo elegantno gospodično, Leopoldino Korpar po imenu. Pri vpok. knnclistu Ludviku Polancu v Židovski ulici je nedavno vstopila v Južbo mala, prijetna služkinja. Gospodarju je dala ponarejeno posel-sko knjigo. Nekega jutra ji je g. Po-lanc izročil znesek 445 K, da plača nilekarico in izpolni razna druga naročila. Poltlka pa se je po gospodarjevem odhodu lepo cblekla v elegantno obleko njegove soproge, nabasala kovčeg ter hajdi v Zagreb. Ko se je popoldne gospodar vrnil na dom, je opazil, da je stanovanje zaprto.' Služkinje ni bilo. Na kuhinjski mizi pa je pustila krai^o slov«: „Pro-sim knjigo pošljite na občino, ker knjiga ni moja. Jaz se tudi tako ne pišem. Tudi nisem iz Celja." Sedaj ie Poldka v ljubljanskih zaporih... Gospodu Polancu je odnesla Poldka za 80.000 K razne obleke.
uri.
Izvoz«
V včerajšnji številki smo pojasnili položaj našt-ga ožjega slovenskega ozemlia giede zunanje trgovine in smo ugotovili, da mora Slovenija letno uvažati najmani za eno milijardo 880 tni-tiionov različne robe in da mora podpirati izvoz vseb predmetov, ki jih ima preko 6vo;c potrebe, ako hoče kriti ogromno vsoto, ki jo plačamo za uvoz. Poglejmo si sedaj zunanjo trgovino naše cele države!
Skoro vse to, kar smo rekli glede zunanje trgovine Slovenije, velja tudi za vso državo. Naša država mora uvažati tekstilno blago, sladkor, kavo, sol, petrolej in druga mineralna olja, kemikalije, steklo, železno robo itd. Vidi se ti rej h moramo uvažati vse važne industrijske produkte. Naša država ima le neznatno razvito industrijo. 2alibog je uradna statistika glede uvoza le ma>o objavljena in zaradi tega ne moremo podati točnih podatkov glede uvoza enega ali drugega predmeta. Glavne poteze naše zunanje trgovine M so vendar znane. — Glede izvoza je izven vsakega spora, da je Jugos'avija navezana v prvi vrsti na izvoz poljedelskui pridelkov. Pridela žito vseh vrst za svojo uporabo in za izvoz Po dosedaniih cenitvah letošnje žetve lahko izvozimo kakih 50.000 vagonov pšenice, 150.000 vagonov koruze, 30.000 vagonov. ječ: mena, nadalje imamo za izvoz tudi oves, fižol, sadje, vino, čebulo itd. Kar se tiče živinoreje je razvita svinjereja v taki meri, da moremo popolnoma pokriti svoje potrebe in še izvoziti najmanj 250 000 prašičev. Ravno tako lahko izvozimo ogromne množine mesa, masti in perutnine. Znano je tudi končno, da Jugoslavija razpoisga z velikimi množinami lesa, ki so pripravljeni za eks-port.	... ,
Iz vsega tega se vidi, da ie Jugoslavija agrarna dežela, ki mora kot taka izvažati agrarne produkte, ako hoče pokriti strjške, katere ima pri uvozu industrijskih predmetov. Leta 1919. je znašal naš izvoz 2000 milijonov kron. naš uvoz pa 11.928 milijonov kron. Največjo točko uvoza tvorita manufaktura in luksus. Te dve postavki znašati 9520 milijonov kron, za vse ostale potrebščine pa smo plačali inostranstvu 2600 milijonov kron. Primanjkljaj v zun.vji trgovini znaša torej 9 milijard 328 milijonov kron. S Čim naj plača Jugoslavija te milijarde za vsakovrstne industrijsko b'ago. katerega mora kupiti v inozemstva, ako ne z izvozom poljedelskih pridelkov? Vrcr'"-t naše va-tute je skoro izključno odvisna od našega izvoza. Čhn večji izvoz, tem bolj raste vrednost naše valute in obratno. Kdor si torej želi, da bo vrednost dinarja večja, aH pa vsaj takšna, kakor lira ali frank, ta mora podpirati izvoz naših poljedelskih pridelkov.
Pred pribli/nn	ie začfl
v Beogradu boj za izvoz letošnje žetve. Takrat je ustanovila Parlamentarna zajednica (Protič-Korošcc-Laginia). ta-kozvano Srtdišnjo zadrugo, ki bi imela monopol glede trgovine skoro vseh nolicdelskih pridelkov. Naravno is*, da bi bilo monopolsko stališče te zadruge za državo in narod škodljivo. Zaradi tega so demokratski pos^nci z vs<*mi sredstvi izpodbijali to inštitucijo. Slovenski demokratski poslanci so zastopa1.! v Beogradu stališče, da mora država na!prei zagotoviti za nepreskrbljene sloje tako množino žita, ki bo zadostoval do prihodnje žetve. Dru^i poslanci so se postavili na stališče povsem prostega izvoza. Pri nas na Slovenskem se sploh noče upoštevati dejstva da itro-no v Jugoslaviji k:ajC, n pr. Vojvodino, ki si želijo čim večje cene žita. Naravno je, da so voiv: finski pcs'anci zastopali s'.-1'?«* popolnoma svobodnega izvoza Začel se je torej v parlamentarnih klubih boj med našo strujo, ki je zahtevala, da lržava najprej preskrbi žito za nepreskrbljene sloje in med ostalimi grupami. Ta boj je trajal skoro dva meseca in je končal s kompromisom. Naši pos1anci sn ostali v manjšini in so sklenili zaradi tega kompromis na podlagi kontigenta, to ie, določila se ie za izvoz gotava množina pšenice, ječmena in rži. Preko te količine se ne sme izvažati. Na ta način se je deloma ugodilo zahteyi naših poslancev, ker se je zas;<mralo, da ostane naši državi vsaj toliko žita, kolikor ga potrebujemo do prihodnje žetve.
2e svojčas smo izjavili, da ta kompromis ne odgovarja našemu stališču, zadovoljni pa moramo biti ž njim, ako npoševamo dejstvo, da so ga izvojevali slovenski demokrati proti ogromni večini poslancev, ki zastopajo agrarno stališče.
Končno še par besed o Jzvoziiicah Izvoznica je bila uvedena početkom leta 1919. Kdor je dobil izvoznico, je dobil individuelno pravico izvoziti gotovo količino blaga. Ko je prišla pretepenega leta demokratska vlada na krmilo. ie sklenila, da semora institucija .izvoznic« odpraviti. Dr. Kramer. tedanji trgovinski minister je predložil ministrskemu svetu naredbo od 4. novem-
bra 1919., s katero se je odpravila izvoznica. Od tedaj naprej se je postavil izvoz na načelo kontingenta, to je, vsakdo sme izvažati za izvoz dovoljeno blago o okvirju kontingenta.
Nova delniška dražba za industrijo usnja. V register je vpisana nova delniška družba »Indus« za industrijo usnja m usnjatih izdelkov s sedežem v Ljubljani. Delniška glavnica znaša 6 milijonov kron. Upravni svetniki so: Karel Pollak st., Karel Pollak ml., Jean B Pollak, Pavel Pollak, Vladimir Remec in dr.Ven-delin Megler.
= Posledice zvišane carine. Jugoslovanski Lloyd se bavi z našim kritičnim gospodarskim položajem, ki jc nastal zaradi uvedenja novih izvoznih in uvoznih carin. Povišek ne znaša samo 100 , ampak 200. Pričakovati je zaradi tega ekonomske krize.
= Nove poštne znamke. Beograjska carinarnica je prejela iz Amerike pošiljatev znamk, in sicer 60 milijonov komadov.
— Ureditev prometa med Jugoslavijo in čehoslovaško. Promet blaga z Jugoslavijo se urejujev sporazumu z Jugoslavijo se urejuje v sporazumu z Jugo-postaje Maribor, Ljubljana, Zagreb in Sisak se bo v čehoslovaški republiki sprejemalo na teden samo 30 do 40 vagonov pošiljk. Prometna dovoljenja, catera bodo izstavljena le za določen teden za te pošiljke, daje ministrstvo železnic, dep. III/l v Pra?i 2.) Pošiljke za postaje Bosanski Brod, Zcmun, Beograd. Vinkovci in Osiick loko in ransito se lahko sprejemajo v neomejeni množini. Za te pošiljke daje prometno dovoljenje ravnateljstvo železnic, kateremu je oddajna postaja podrejena. — Prometna dovo!j°nia. izdana od uradev čehoslovaške državne že-eznice, so veljavna za vse železnice in proge do naslovne postaje v Jugoslaviji tako, da drugih prometnih dovoljenj ni treba. Pošiljke, katerim je bilo prometno dovoljenje izdano od ministrstva železnic v Pragi, se bodo zbirale v Cmuntu (Gmund), Breclave (Lundenburg) in Dčvinski Novi vasi (Thebenneudorf). Iz imenovanih postaj bodo te pošiljke odpravljene vsako soboto v posebnih skupinah z direktnimi tovornimi vlaki.
= Plačana carina. Na predsedstvo nekaterih zagrebških, trgovcev glede pobiranja dvojne carine pred 6. t. m., je sedaj generalna direkcija carine odgovorila, da ee bodo vsi iznosi, ki so se plačali pred tem dnem, zopet vrnili.
= Trgovina s slivami. Iz Brčkega v Bosni, kjer je središče za trgovino s slivami, se poroča, da se nahaja tamkaj 1000 vagonov sliv jako dobre kakovosti. Blago je pripravljeno predvsem za Nemčijo in bo šlo preko Passaua. Trgovina z Avstrijo je slaba, ker je slaba avstrijska valuta. Po raznih mestih Jugoslavije se nahaja še okoli 700 vagonov sliv.
= Povišanje glavnic. Parobrodno društvo Cosulicb povišuje svojo glavnico od 40 do 60 mil. lir. Za štiri stare glavnice se dobi ena nova za 400 lir. Kakor znano je prevzel Cosulicb tudi parobrodno društvo Adria.
= Ameriški sladkor. Ameriški trgovski listi objavljajo, da se danes sladkor v Ameriki prodaja kilogram pa 10-5 ameriških santimov. Po današnjem kurzu dolarja bi bilo to 14-50 do 15 naših kron.
= Potrebščine obrtnikov. Urad za poepesevanje obrti ima nekaj dena-turiranega tgorivnega) špirita. Ta urad bo preskrbel tud; večjo mno žino mizarskega kleja. Interescnti-obrtniki naj prijilase svoje potrebščine najkasneje do 25. t. m. na Urad za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22.
= Nova iznajdba. V Uradu za pospeševanje obrli v Ljubljani je razstavljen razmnoževalni stroj, sistem E. F. Turk, ki hitro in zelo lepo razmnožuje vsakovrstne spise ia tudi risbe. Podjetniki, osobito mizarskih in strojnih delavnic, ki bi hoteli izdelovati ta stroj, se lahko zglase v tem uradu:	✓
= Poljaki v Trstu. Med Poljsko in Italijo se vrše pogajanja, da bi postal Trst transitna luka za tovorno blago, ki prihaja iz Fgipta. Indije in Avstralije za Poljsko.
= Nacijonalizacija madžarske banke. V Sarajevu se je nacijonnijzi-rala podružnica pešianske msd^ar-sko-britanske banke. Glavnica znaša 5 milijonov kron Madžarski delničarji so izstopili, angleški pa so ostali. Madžarske delnice so prevzeti domači subskribenti. Banka ob-
drži svoji dosedanji podružnici v
Banjaluki in Mostaru.
= Kredit državi. Na včerajšnji seji Narodne banke v Beogradu je bilo podano poročilo za leta 1914.—1919., ko je banka fungirala še kot SrpSka banka. Na seji je bilo sklenjeno, da se dovoli državi kredit v znesku ene in pol milijarde dinarjev- brez pokritja. Dolg se nora izplačati v desetih letih. V ta kredit se zaračuna tudi 425 milijonov dinarjev, ki jih je prejela država že kot predujem.
Sorze 18. novembra
Zagreb. Na današnji borzi je vladalo
zopet mrtvilo. Pripisovati je to predvsem koncu tedna, ko je poslovanje na borzi običajna slabo. Kupčija z efekti in valutami je bila jako slaba. Nekateri papirii so znatno padli, n. pr. Go-ranin za 100. Ljubljanska kreditna oanka za 100, Gutman za 305 do 320 kron. Devize: Berlin 181 do 182, Milan 490 do 500, London 480. Newyork 13S do 141, Pariz 828 do 830. Pra^a 156 do 158. Švica 2000 do 2200, Du-nai 25.51 do 25.75. Valute: dolarji 135 do 137, avstrijske krone 26 do 27, češkoslovaške krone 155 do 160, francoski franki 870, napoleodorji 440 do 450, marke 185 do 188, leji 200 do 205. lire 480 do 500. Efekti:
Banka za Primorje . • Banka za trg. iud. s « Hrv. eskomptna .... Banka Brod na Savi . . Poljedelska banka . . • Hrvatska kreditna banka Jadranska banka . . • Jugoslavcnska banka . • Ljubljanska kred. banka . Narodna banka . • • Prva hrv. štcdionica . . Rečka pučka . • • • • Srpska banka • • • * Eksploatacija drva . « Goranin ••'*."' Narodna šumska ina.. -
Gutman......
Slavonia......
Beograd, valute: funti 118 do UA francoski franki 214 do 216. do arji 35 do 35 25 lire 126 do 130. leji s-J-^u do 54 50, levi 39 do 39.40 marke 46 50 do 47. napoleondorjii 121 do lj~. devize- London 120 do 122, Pariz 206 do 210. Praga 40.50 dc,41.50^ Duna, 6.70 do 6.S0. Milan 125 do 126, Ber-
denar
H&l 435 16o5 270 115 1035 1925 _ 650 900 665 9435 520 860 14 0 760 860 2050 1225
bVo 1200 437 1645 280 125 1075 2 00 655 90 675 95C0 525 F70 1550 800 900 2075 1275
lin 46 do 47. nn a j, de i lin 733
DJLmSu: Zagreb 3S0 do 38650, Berlin 733 do 734, Budimpeste 98.23 - ----- Bukarešta 6.95 do 7.13,
rraga 300 uu u ■ v Krakov 110 do 113, Zuricn /7.23 cto 77 75. Valute• dinarji 14.7o do 15.,©, dolarii 495 do 505, francoski franki 29.75 do 30.25, švicarski franki 76.75 do 77.25, leji 6.95 do 7.15, lire 8.65 do 8.75. marke 7.31 do 7 41 poljske marke 109 do 114. funn 1710 do 1730 Praga 5 SS do 5.9S, Budimpešta 99.5 do 100.5. Efekti:
Avstr. kronska renta . s • „ majska renta . . • Ogrska kronska .... V. avstriisko vojno pos. . . Turške srečke
Kreditni zavod za trg. m in
Anglobanka .....
Bankverein . . . - • • Bosanska zemaljska banka Avstro-Ogrska banka . . Živnostenska banka . • • Državne železnice . • • Lombarde
Alpine-Montan ...» Praška železna industr. . Lcvkam. papirnica . . - -
Pra«*a, devize: Beograd 235 ao zot, Berlin 117.25 do 118.75. Dunaj 16,65 do 17.6 j Zagreb 63.5 do 64.5. Varšava 19 do 20. Budimpešta 16 65 do 17 65 Amerika 76.25 do 77.25, Anglija 267 do 269, Švica 1239.50 do 1242.50 Francija 464 do 466. Italija 296 do 29S, Bukarešta 123.25 do 124.75, Bolgarija 98.5 do 99.5.
Berlin, devize: London 242.50 do 243 Avstrija 20.97 do 21.03, Praga 81.775 do 81.975. Budimpešta 14.73 do 14.77.
Ziirich, devize: Berlin 9.55, Ncwyork 641.5 ) London 22.25. Pariz 38.85, Milan 24.45. Pra<ra 7.90. Budimpešta 1.35. Bukarešta 9.20, Varšava 1.45, Dunaj 2 05. avstrijske žigosane 1.30.
V	P5-25
	95 25
	119-—
	60-50
	2065—
L	i095-—
	1045'—
	1186-—
	92)-—
	5333-—
•	4700 —
i	17IV—
o	5155'—
	12500-—
m	5:J10-—
VremensKo poročilo.
L«oh' a»»3 S«'C na* ^
Dan
[sLlsi1
> J : s I r s »
II
n. no* 1.1 nov IS. nor
1. ar t«, ari 21. ari
719 2 748 1
Ttinti
Nebo
brei »tira
tl.ioj.T h.
brez vetra
merla .-eč obl pot. obL
®nrtn » Tčmjšnia e^-nera^ro 5 4 riTtnH: 3"O Vremnnelra napoved- Vej. cbl htidnoiic ser. vreme.
-iolrv* vrh--a iIiiim m *'07 »a - * ^' 3_
ta. nov. o!) 7. url: Crlkventca: tem zo. rbl. raJ 0 0. Duna|l t m i«. »M. rad 00 Inomocti W- t« megla pad. M,
Bala manjšina na tata.
(Iz predavanja dr. Oblaka na manife-ttariiskesi shodu dne 9. t. m.)
(Kolcc.)
Predno <ie je sploh še govorilo o ka tem plcbisciJu, so Nemci zagnali klik, da ie Koroška nedeljiva in g. Martin Wutr nain ni privoščil niti Jezerskega, feorav jc isto geografični del Kranjske. Oglasil pa se je tudi prof. Pfaudlcr, H nam ie Jezersko brezpogojno pn znaj in obenem predlagal, da, ako se že Koroška deli. nai se nam da južni brce Drave od Baškega jezera naprej pri čemur v nai žrtvuje nam velik del tistega <m>inoznega nemškega klina, ki seže od Celovca čez 2ihpo1ie in Borovlje do PodljubeJa, torej Borovlje 7 !ji.b' lsko dolina
Tako smo stali Slovenci — predno smo šli v Par>z; — en del od nas ie •zahteval kar celo Koroško drugi skromnejši. pa dve tretjini z Brezami brc* Jabudske doline in brez zgornje drav ske doline.
V mali knjižici, ki sem »o izdal, sem označil fe zahteve kot nevarne in neprimerne in naša javnost in seveda šr posebej mirovna konferenca iih »e kn> a priori, odklonila Le-ta jc iz vse Koroške izluščila »kozvnno celovška knt!i no in io razdelita v dve coni, A in B s plebisritom. tn tu se prične naša nesreča.
liso jam si citirati >z tiste knjižic s'edW'i odstavek, ki ie še danes r/sni-čen in velja za dcsetletia, dokler se nc izčistijo duše
MI oda nai lečnio o Um predlaganem p!ebfe(.i'u ? »>.v>i:«rt si i/itč< mnenje, tia od plrt>«scii/i n.-* pričakujem nič. Ah |t> plitiscii *	izraz volje prav p6d»rr»>«-i':) !;uil»!vay Velik del koroškega ljudska i«n sr danes pod vtisom in h>p>»>70 vmSfcejja ifži-ma. Mnotro Im-ifi h ^mniiTv ne 7it.i slovenski brali m p»ss»» Ko pti nalašč niso hoteli učni; vcepilo sc. jtiu je nenaravno sovj;isi\o-du n.-au-iiue •"■ivori-ce. Da ljudstvo o/dravi ni tt duševne okvare, rt-kel Ui skoro buiciin — treba časa. in zopet čas.«. Pripnet človek se težavuo vživi na u;ah v nove razrr~re , in le polagoma uvi Ji svoio lastno k •-rist — in t« »eija še posebej na Koroškem o Slovencu m še bolj o koroškem Nemčurjii Mejo «>1 bilo treh. določiti brez pltlusuta. tu podlagi pravičnosti in i"di 'tum* m ^uitclri. 'to mora bi', vsakemu *> -urina 'e koli" ie nbmei'.c razmere, in še posebej ko roške:'
Ne vem koliko injeiente je hnel«-naše	pn "lol.-A s .v:i te
A, ali dejstvo je, (Ja so se sprejeli v
c.'>no A tudi p«-ovnoma r.-nski okraji, z^asii si'no ponemčurieni v/hkn-iki okraj, ki nam jc zadal smrtni udarec s 5662 glasovi norrške večine, ki je znašala v celem 6747 ia jc ostanek 1055 polovila v tistem znanem nemškem klinu.
Pokazalo se je, da nimamo v velikovškem okraju v prav nobeni občini večine, dočim jo imamo v Rožu in Pod juni na južnem bregu povsod.
Poglejmo samo številke! Nemška ve čino je deloma stvorilo par čisto nemških vasi ter tisti ozki klin od Celovca do Podljubela (Vitrinj, Zihpolje, Borovlje).
Vkljub temu imamo na južnem bre-C«. vkliub Borovham, ki spadajo v ta klin in so same dale Nemcem okoli 800 Zlasov večine, v celoti večino nad 500 glasov, če pa vzamemo še Osojnice z ?ihpoljem in Vitrinjam vred v celoti le S00 glasov manjšine.
To je število, katerega tudi Nem niso n:kdar pričakovali Mi ne smemo namreč nikdar pozabiti, da so ti Nemci lagali v Parizu in vsepovsod da Slovencev na Koroškem sploh ni.
& (Ulj pa so koroški Slovenci, katerih niti sami nismo poznali, oddali 15 000 nacionalnih glasov, in to je naša največja moralična zmaga.
In tla ta narodna zavest, ki še danes cr-ri z velikim plamenom v srcu kon> ■«)1) Slovencev, nikdar ne pogasr^ v.č — je cil| našega „Gosposve!skega 7von.i" — dokler ne bo združena z Jugoslavijo sleherna koroška vas. Io je naša s*» ta naloga bodočnosti. Koroška osfsne Alzaška-Lotaringija, ki ostane "'•prebavi 1 iva avstrijskim Nemcem, kakor je bila ona Nemcem v rajhu, dasi ie naš* Koroška bolj slovenska in bolj ujgosinv-mtica. kakor je bila Lotaringi-ia franrcuka.
KnrcUi Slovenci so ob plebiscita morda *r*;oh prvič v svoji zgodovini imeli prilika pokazati čisto narodno mišljenje in kako taki so.
Saj so Nemci celo tedaj, ko je zmagal v tistem malem kotu okoli Pliberka Grafcnaner, kot zadnji slovenski koroški poslanec v Avstriji, trobili v r .i, da ti efowi niso biti nor i iona'"', nego so volili Grafencaeria u čisto dragih ozirov reakcijonarci ljudje brez narodne zavesti.
Sedaj pa so koroški Slovenci glasovali samo iz zpolj plemenske zavesti za Jusroslavii« Naciionalna ideja in 111Č drugega kakor čista nacijonalna ideja, se zrcali v niih glasovih.
S tem so dokazali tudi antanti, da ie klevetanje v?mcev bila laž. Ver pri vsej slepariji morali izkazati toli-
Tfco slovenskih glasov. Kajti plebiscita' j bol se jc vi šil zgolj v znamenju naci-' iona'ne	tako od slovenske ko*
r.em-io s rani.
Ako aoče pokazati ia antanfa da u' I imela *UiMi;a namena, in aa jc hotrla s plfht».i»i>m samo koitir«s»»«»(i zatrje vanje Ncineev. potem bi morala ona sc daj seči po abiiraži in nam prisodit: najmanj in vsaj ves južen del Drave kjer imamo vkljub slepariji večino in bi imeli pri čistem nesleparskem plebiscitu naravnost s lojr.o večino.
In zato nismo še izgubili vere v vsako pravičnost in zato nas še danes navdaja upanje. «!a vsa naša tudi začasno ni izgubljena in izgub I jena pri izkazanih 41 % naših zav nih sploh nikdar ni in nikdar več ne bode.
Po svefu.
X Zračni promet Praga-Pariz. Pre-tečeno soboto je bil otvorjen zračni pro-med Prago in Parizom. Tedensko odhajata dva aeroplana Pošta prispe v enem dnevu iz Pariza v Prago
X Amerika svojim sinovom. Predsednik Wilson je ukrenil, da bodi nedelja najbližja 11. novembru, dnevu podpisa
pon teži na obali Tihega oceana mesto istega imena. Staro je par sto let »' edino na svetu, v katerem igrrjo ženske prvo vlogo. Tam je žena <e same glav« rodbine, ampak ona tudi sama skrbi za vzdržavanje farni liie. Možje skrbe samo za gospodinjstvo in otroke Li opravJjajo ostala fcima-ča dela Japonci imenujejo te žene ..nimiama". ker se bavijo s potap. Ijanjem. Mesto se nahaja na takem kraju, ki je nenavadno bogato na školjkah-bisernicah, katere nabirajo ženske na morskih tleh. V poletnih mesecih boravijo ženske po 10 ur na dan na morju m so tako izvcžbnne v potapljanju, da lahko v»frže pod vodo dve do tri minute. Možje se smatrajo v tem mestu za inferiume stvore in če se narodi v familiji meško dete, smatra se io za nesrečo, dočim se žensko dete z vest!-cm pozdravlja. Pri ženitvi v tem čudnem mestu ne gledajo na lepoto žerske, marveč le na njeno sposobnost za nabiranje školjk, če Je dekle v tem posla izvež bana, si lahko po volji zbira moža.
X V Pragi je 40.000 ljudi brez stanovanja. Vlada in praška mestna
v državi bi bil ogrožen, če se dotole prišel jen ikov ne jstavi.
v Ima dva moža, pa je vendar iamj Hist^nja o ..mrtvih možeh", Li so %'račdjo .aa svo; dom i.i najdejo >voi«v MTio <o|*:t otiitžer.o, se po sve-v-vni "oin precej pegeslo ponavlja. V Lgtvhergn na Štajerskem se je ongodiln to-lc- Nek vojni ujetnik se je po petih letih vrnil iz Rusije. Iz ujetništva je sicer pogosto pisal domu, ali odgovora ni dobil ne od svojih starišev, ne od svoje žen.e Ko se jc nahajal v Sibiriji, umrli so mu stariši, trije brati so padli v vojni a žena, ki je iz Rusije prejela poro-čilo, da jej jc mož v ujetništvu umrl, se je v erugič cmožila. Od mrtvih vstali mož je ženo grozno izr.enadil Med cbema možema je prišlo do ganljivega dcgovora. Vsak se je odrekel ženi v korist drugega Prvi mož je že naslednji dan zapustil Egenberg ia svojo ženo, erugi uio^, ,e hoteč žive(i v nepravem zakonu, pa je tudi zapustil mlodo že o.
ica. ki ima dva živa moža, je ostala sedaj sama.
premirja, posvečena spominu padlih	■ x- ,, .. ,. , ... , .
ameriških vojakov, ki so žrtvovali svoje	občina sta priccli letos živahno akci
življenje v bojih svetovne vojne. V ne-	1° g'ede Pomanjkanja staoivanj m
deljo dne 14. novembra so se služile	sta zgradili že lepe š»evilo stanova-
v vseh cerkvah sjKiniinskc maše, a na vseh javnih poslopjih pa so bile izobešene žalne zastave.
X Neraztrgljiv papir. Papir smo
njskih hiš. Vkljub itnir jj^ i,- v Pragi še ogromna množina hudi b>07 stanovanja. Po nainovejši prsdnl sta-tisti ci je v Pragi še 40.000 ljudi brez
aP
dobili, kakor znano, iz aaljnjega' strehe.
vzhoda, iz domovine modrega Bud-} X Gostilničarske šole v A neriki. « »/•. • • • | • _ • t '
he. Kitajci in Japonci so mojstri v izdelovanju tega nenadomestljivega kulturnega sredstva. Sedaj prihaja iz Tokija vest, da je mlad japonski študent Kintaro Sa-to iznašel papir, ki je neraztrgljiv. Ne da se raztrgati, četudi je moker. Novi papir bo izvrstno služil za izdelovanje bankovcev, vojaških zemljevidov in raznih vrednostnih papirjev.
X Zdravniki na Nizozemskem — podržavljeni. V nizozemskem parlamentu se razpravlja o načrtu zakona, po katerem naj bi vsi zdravniki postali državni uradniki z začetno plačo 4000 nizozemskih cekinov. Na vsakih 500.000 prebivalcev bi nri51i dva zdravnika. Kari Teldt.
X Mesto, v katerem vladajo Sene. Na največjem japonskem otoku. Ni-
V Ameriki so ustanovili ta o veli visokih šolah i:i sicer v lt*k>i in lili-noisu stolice za nauk o go^ilni?;.r-?tvu. Teorija je 'dmžena s nr°kso. Urejajo se posebni hoteli, v ka'.enb vidijo dijaki vse praktično izveden«, kar so slišali v predavanjih, delajo pa tudi sami v teh goslilničarsUti zavo dih. "Hoteli služijo ob enem za stanovanja dijakom in za njihove društvene sestanke.
X Amerika preti pris».ij»»cem , Kakor se iz Washingtona IK701 ivnn» jx>roča. se bo	priH-vJn«;
mesec predložil načrt zakona. ^ Va terem naj bi «c 7edii!jiti«r tiri*** več let prisePeniknm p»»i»>h»enia za prle. V motivaciji st o^i vU d.? prihaja iz Evrope ogn?r»tri«s tmr lo nih delovnih moči, !><>*>{«■ <v.-li'«vst jm narašča od dne do dxe. So ijalni mu
Narodno gledališče.
Drama:
Petek, 19. nov.: Beaumarchais: Figaro se ženi. F.
Sobota, 21. nov.: Schnitzlcr: Ljubimkanje. A kanje. A.
Nedelja. 21.nov.: Cankar: Pohujšanj« v dolini šcntflorjanski. Izven.
Ponedeljek. 22. nov.:Beauinarchais: Figaro se ženi. C
Opera:
Petek. 19. nov.: Plesni večer Sent M*
ahesa. Izven. Sobota, 20. nov.: Risto Savin: Lepa Vida. C
Nedelja, 21. nov.: Smetana: Dalibor. Izven.
Pto.d^ijek. 22. nov.: Zaprto.
Vstopnice, kupljene za predstavi ,7-a'a jesen" in ..Lepa Vida" dne II. T<»ven;bra t. L. so veljavne za isti predelavi dne J S. nov., oziroma 20. nov. i L
Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vif. F. Jelene.
0 Ali ste ze poslali na-fl f ročmiio za „Jutro" f
Cement,,Salona"
odi';»i!> na vagono 482 2—1
Dr. Fp. Jenko
Import te SJnport
Ljnbl ana, Krekov trg it 10.
Arhitekt in stavbenik
Viljem Treo
as stavbeno padjetje 13-12
Ljubljana, Gosposvetska c. 10.
01>t. kont-c«. int-irinačni
II flUJfV VHVVI|«II ■■
Ljubljana. Cankarjevo nabroij* 6,
dobavi i-i ne krmi »tat in privatne informacije v ni- in <v«z«i>inrvn. V abonementu ter *mm> xntem«.	10 12
Zahtevajte
v
kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih
JUTRO"
MARIJA TICAR
=Ljubljana=
«
Selenburgova u ica
Tovarniška zaloga šolskih potrebščin, papirja » in razglednic.
DELNIŠKO TISKARNA
D. D.
(orej Tiskarn« Ig. pl. Kleinmayr a Fed. Bamberg)
v Ljubljani, Mihiošičsva cesta št. 16
sa priporoča	ss 1&
za Izdelovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejSega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovni i pravilih.
knjigoveznico,
Obenem priporoča svojo najbolje urejeno ki izvršuje knjigoveza dela od najpreprosteje do najfineje vrste.
Naročajte dnevnik „Jutro"!
Iščemo spedicijskega uradnika
ki ao ma dobro pozuaui cariuski Soiraniški izvozni iu ovozm p>»li. Bivši 483 železu liki in carin»ki aradnki imajo prelnost Pono-lbo na S-l
Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani.
BŠi BB BR BB BB BB BB BB
Naročajte in čitajte
Mo pili \i mM is ffijal spi m,
kl jo izdaja Tiskovna zadruga v L;ubljani, Sodna ulica it 6.
I.	*r«-ek. »r. A Zalokar, Ljud^k'« vln.xH, «u» 6 X.
II.	»veivk. Or. A. D*r6. Ivjjeaiok. oifira	m prehrana, cena 6 K.
III.	zre*k: Oi. J. J>«<aft&r, Spo'p-> l.ol»i«ii eriu IO K.
IV.	«*ezok- Dr. Bt	a, S»	«>t»vj| |x»!ož»i, eena 16 K.
V.	(r»zrk Dr. Z. Pitam o. Fm- in	o-ov K Ji.
VI. rvetek lHikumMti o jaslrmskem vprfc*»n:» etni IS K.	71 12
Po [»•<.( i pri j. to eno velja v <«k» kbji^k 1 K SO v vet
i BB
BB
BI
bI
BH BE
Strojne tovorne in livarne
Stroji za obdelovanje lesa, vodne turbine
hidravlični regulatorji, stiskalnice za klobuke, transmi-sije, kovinski izdelki, armature, sesaljke, ogn egasne brizgalne, zvonovi, elektrotehnične potrebščine, elektro-
motorjL
^Km^tsk? posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani|
urt.,0,,,.., ,m	obrestuje hranilne vloge po čistih:	53
pr 3°/0 -m	.i
b3?ez odbitka pentnega davke, katerega plačuje posojilnica sama ara svoje vložnike. I
Hranilne vloge K 70,000.000.	_rekoti mtun. „ )T ^
Kredit vseh vrst.