Po&tarina plačana. Štev. 47. V Mubliani, petek dne 20. novembra 1925. ittv. Oin 1«— Leto VIIL - "t " . V'*' ' i. Upravniitvo „Oemovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 UrediMitve ..Dontevi««", NikloSiieva cesta 16, Telefon 72 Varo&ntaa: Četrtletne Oin 7-50, polletne Din It* oeleletno Oin 30--. Slabi časi za naše klerikalce Ne dfi se utajiti, da se v Sloveniji že pričenja svitati tudi v najodročnejših gorskih vaseh. Razočarani klerikalni volilci polagoma zapuščajo svojo dosedanjo stranko, ki kljub svoji pretežni večini v Sloveniji ves čas izza postanka Jugoslavije ni napravila skoro ničesar za zboljšanje gospodarskega položaja Slovencev. Kaj nam je prinesla koristnega ljuta borba za avtonomijo, ki je nikoli ne bo? Kaj naj imamo od tega bedastega zaletavanja z glavo v zid? Zavoljo tega praznega trošenja sil so ostajala odprta važna vprašanja našega gospodarskega blagostanja. Zaradi motenja dela v Narodni skupščini še danes po tolikih letih naše mlade države niso izenačeni neposrednji davki. Grehi klerikalcev, radičevcev in drugih delo ovirajočih strank so krivi naših davčnih preobremenitev in so krivi, da plačujemo Slovenci razmeroma večje davke kakor davkoplačevalci katerekoli druge jugoslovenske pokrajine. Naši ljudje na deželi vedno bolj uvidevajo, da se taka vprašanja rešujejo le s treznim delom ter spoznavajo klerikalno demagogijo in ne-zmiselno obljubkarstvo. Tako grdo zapel ja vanje ljudstva in mamljenje ljudi s praznimi obljubami je prineslo pri obeh zadnjih skupščinskih volitvah klerikalcem zmago, a obenem pokazalo, da naše ljudstvo še ni bilo politično dovolj zrolo, da bi razlikovalo laž od resnice. Vztrajno delo naših političnih in prosvetnih organizacij na deželi ter našega časopisja, hvala Bogu, v tem pogledu že pokazuje lepe uspehe. Uverjeni smo, da se že s precej hitrimi koraki bliža SLS svoji propasti, kajti z njeno politiko že niti vsa duhovščina ni več zadovoljna. Vedno več poštenih duhovnikov se dviga proti vodstvu SLS. Kljub vsem opominom s strani klerikalnih volilcev, naj poslanci SLS že enkrat začnejo s trezno politiko, gre vodstvo SLS svojo staro pot ln tišči kakor slepo v svojo pogubo. In prav je tako. Tudi za Slovenijo mora priti enkrat solnčni dan. Klerikalno mračnjaštvo, ki nas tlači kakor mora, naj bo končno odvzeto tudi nam. . Poleg tega pa so se v Sloveniji procej pomirile napetosti med naprednimi strujamL Enotna napredna fronta bi bila najhujši udarec za klerikalizem. Za enotno napredno fronto deluje že od nekdaj zlasti npjmočnejša napredna stranka 7 Sloveniji, naša SDS, in bo zanjo vedno delala. Več kot jasno je, da cepljenje naprednih sil le pripravlja klerikalcem veselje, zato je tudi verjetno, da bo vedno bolj napredovalo med naprednjaki spoznanje, da je kakršnakoli skupnost naprednih strank potrebna za čim uspešnejšo borbo proti klerikalizmu, ki se že tako sam od sebe ruši. Več zanimanja in razumevanja! (Z dežele.) Lahko bi rekli, da je današnja doba še vedno doba godrnjanja, zabavljanja in tožb o slabih neurejenih razmerah, o visokih davkih, slabih cestah in potih, slabi kupčiji, nizkih cenah živine in poljskih pridelkov ter tu in tam o slabem občinskem gospodarstvu. Zabavlja se nad poslanci, če se takoj ne reši ta in ona prošnja, če sc no dobi podpora za morebitne vremenske nezgode. Godrnja se nad raznimi cerkvenimi dajatvami, nad biro in drugim. Vsi vemo, da je mnogo tožb opravičenih. Naši ljudje na deželi po večini nimajo lepega življenja. Dohodki so vedno pičlejši, državni davki in druge davščini leto za letom hujši. Vse to je res. Res pa je tudi to, da bi bilo marsikaj drugače, ko bi imeli naši podeželski ljudje vseh stanov in istotako meščani več zanimanja, več politične zavednosti in več prevdar-eosti. Nihče ne zahteva in potrebno ni, da bi bil že vsakdo vseskozi spreten politik, a zanimati bi se vendar morali vsi vsaj za vprašanja, ki se tičejo skoro neposredno nas samih, našega denarja, naših dajatev in plačil. Državni davki so danes grozovito veliki. Te davke so v stanu znižati le politične stranke, ki so dovolj močne ter imajo sposobne in spretne zastopnike v skupščini SLS ima lepo število poslancev, katerim pa manjkajo sposobnosti, kakor kažejo in prejasno govore vsakdanje skušnje. V drugih naprednejših državah, kjer je ljudstvo proSvetljenejše in se zanima za vso taka vprašanja, zlasti ko gre za njegovo gospodarsko blagostanje, bi s takimi zastopniki že davno pometi i in iib MUnenteti t drasrimi. Pri nas Slovencih je vse premalo globljega razumevanja za taka važna vprašanja. Kaj pomaga, če se v tem ali drugem kraju posamezniki, ki se zavedajo, zavzamejo za stvar, ko pa večina drži roke križem ter ostaja le pri besedah zabav- ljanja! Ni čudno, da naposled tudi zavedni ljudje omagajo in postanejo brezbrižni. Vzemimo primer: Med kmetski m ljudstvom povzroča mnogo nejevolje bira, ki jo mora kmet dajati farovžu. Ko pa bi bilo treba odločno nastopiti, skoro vse utihne. Jo pač premalo odločnosti. Pri takih okolnostih se ni čuditi, če se bo ta zastarela in krivična zadeva vlekla še lota in leta, morda še več rodov, dasi bi se lahko stvar rešila v najkrajšem času. Seveda, sami kmetje kot taki ne bi mogli rešiti tega vprašanja; treba bi se bilo nasloniti na kakšno napredno stranko, in to že ob volitvah. Napredna stranka s številnimi poslanci bi mogla marsikaj doseči in zboljšatL Zaradi nezanimanja in nerazumevanja položaja nastaja največ zla. Večina podeželskih ljudi n. pr. ne ve, da V večini naših kmetskih občin razne občinske doklade daleč presegajo že, itak visoke državne davke. Ko bi se ljudje bolj zanimali za zadevo s stvarne strani, bi sc dalo marsikaj popraviti, kar bi bilo. seveda, le njim v korist. Ker smo že pri občinskih dokladah ali davkih, bi bilo omeniti, da se klerikalci baš pri volitvah v občinske odbore delajo silno vnete za koristi občanov, a ko so na trdnem, tedaj pa slabo gospodarijo. Ko bi bilo med narodom res pravo zavedanje, bi s takimi občinskimi odbori pri prv i priliki obračunili. In tako gre naprej in naprej. Bolje ne bo dotlej, dokler se večina ljudstva ne bo zavedal« svojih dolžnosti in pravic ter se začela bolj zanimati za vsakodnevna vprašanja. Dotlej bo ostalo le pri godrnjanju in zabavljanju. Zanimanje za ta vprašanja pa bo imelo tem večji uspeh, ko se bo ljudstvo rbenem začelo tudi oprijemati naprednih. protiklerikalnih strank, predvsem pa naše Samostojne demokratske stranke, ki ima doslej pokazati med vsemi strankami Slovenije največ uspehov za slovensko ljudstvo, dasi ima le dva poslanca iz Slovenije v Narodni skupščini Politični pregled V minulem političnem tednu smo doživeli zanimivo izpreinembo. Radikalski minister pro-svete Velja Vukičevič je odstopil in vlada je s tem stopila v krizo, ki je trajala štiri dni. Kaj se je med tem odigravalo za kulisami, jo težko uganiti — bistveno je samo, da so je kriza rešila s tem, da je Štefan Radi«' postal prosvetni minister. V sredo opoldne je na dvoru položil prisego in nato prevzel svoje posle. Novinarjem jo dal dolge izjave, kako bo zdaj on začel gojiti šolstvo in izobrazbo v Jugoslaviji. Toda mi, ki na besede ne damo dosti, pač pa na dejanja, bomo raje počakali, da se Radič izkaže pri delu. Zaenkrat pa si oglejmo Radičev vstop v vlado le s politične strani. Menda ni nikogar, ki bi oporekal temu, da jo Radič postal minister. Nasprotno, skrajno umestno je, da je tudi on kot predstavnik druge vladne stranke na ta način prevutel odgovornost za delovanj« vlade in za provajanie lako zvaneaa sporazuma. Marsi- kaj dobrega lahko ukrene, če bodo njegovim ve-. likim besedam sledila tudi dejanja. In v ostalem: kdaj bi že bil Radič lahko kraljevi minister, namesto da je uganjal republikanstvo. Tako pa danes že precej gineva zaupanje v njegove sposobnosti in vrhu tega se mnogo govori, da so radikali dali Radiču velevažno prosvetno ministrstvo samo zato, da bi se Radič temeljito blamiral in onesposobil, nakar bi Pašič brez njega pro-vedel nove volitve. Toda mi nikakor nismo črnogledi in le želimo. da bi se vsaj enkrat že začelo delati. Narodna skupščina je zopet odgodena do 27. t m., nakar začne pretresati nove proračunske dvanajstine za prihodnje štiri mesece. &e vedno torej ne bo rednega proračuna, a predložene dvanajstino vsebujejo nekaj težkih postavk, ki poleg drugih slojev posebno občutno obremenjujejo tudi uradništvo. O izenačenju davkov in drugih nujnih zakonih, ki so življenjskega interesa za vse sloje našega naroda, pa še vedno ni mnogo sovora. Ni čudno, da takšno gospodarenje sedanje vlade vzbuja povsod nezadovoljstvo in da se množice volilcev vladnih slrank pričenjajo ozirati po drugih strankah. Izredno velike uspehe ima Svetozar Pribičevič, okrog katerega se pričenjajo zbirati številni novi pristaši, ki so doslej verovali v Radiča. Radič sam pa se pripravlja na agitacijo v Sloveniji. V nedeljo nastopi v Ljubljani. Kam ga bosta nato še vedla gg. Pucelj in Prepeluh, nas ne zanima. Radič namerava krepko udariti po klerikalni trdnjavi, a menimo, da bi se mu ta reč bolje obnesla samemu — brez Puclja in Prepeluha... Kajti ravno ta dva vodita tako politiko, ki je klerikalcem često kakor voda na mlin. Sama ne zmoreta klerikalcem niti lasu skriviti, enotno napredno fronto pa odklanjata. Z napetostjo pričakuje vse, kako se bo rešil naš spor z Vatikanom, ,v katerem so se klerikalni poslanci in klerikalna duhovščina izključno postavili na stran italijanskega Vatikana, četudi on brezobzirno nastopa proti našim svetim narodnim interesom in nam ugrablja zavod sv. Jeronima, Spor obstoja v naslednjem: Jugosloveni imamo v Rimu svoj cerkveni zavod sv. Jeronima, v katerem ima seveda rimska stolica nekaj pravic, toda zavod je naš, na njem se nahaja naš državni grb in na njem plapola naša zastava, ker je v zavodu nastanjeno tudi naše poslaništvo. Nedavno pa je papež brez pristanka naše vlade, pač pa po nasvetu jugoslovenskih škofov, brezobzirno odstavil dosedanjega ravnatelja zavoda — poštenega duhovnika, ki je bil Jugoslovenom naklonjen, in namestil novega, ki je zagrizen Italijan. Naravno, da je takšno brezobzirno posto- Kupujte ne Vata zimska potrebidlns sa tenako ln molki obleke pri stari, domači trgovini pri 1 panje vzbudilo v vsej naši narodno zavedni javnosti ogorčenje nad Vatikanom. A kaj so storili naši klerikalci? V Beogradu so vložili interpelacijo, v kateri drzno zagovarjajo ta čin, a doma se trudijo, da s pisarijami v svojih listih zaslepijo našemu ljudstvu oči, da ne bi sprevidelo, kako italijanski Vatikan sovražno nastopa proti našim narodnim interesom. Te dni pride v Beograd naš poslanik pri Vatikanu, dr. Josip Smodlaka, ki bo pojasnil vladi in javnosti, kako zna Vatikan mačehovsko ravnati z ljubljenimi katoliškimi ovčicami, ki slučajno niso Italijani. Nadejamo se, da bo škandalozna zadeva z našim zavodom sv. Jeronima še marsikateremu zaslepljencu odprla oči, da bo videl, zakaj smo mi narodni in napredni ljudje neizprosni nasprotniki klerikalizma, ki stoji v službi laškega Rima in bi ostal brez domovinskega čuta, četudi bi nam Vatikan porival nož v srce. Mi se moramo otresti mračnega klerikalizma, ako hočemo, da bo našemu narodu kdaj zasijala luč narodne samozavesti in vsestranskega napredka. Poglejmo na češkoslovaško! V nedeljo so se vršile v Češkoslovaški državnozborske volitve, ki so znova dokazale, da le še množice zagaman-cev — in teh nikjer ne manjkal — sledijo klerikalcem, ogromna večina naroda pa je v narodnih , bežni. In to je tisto, za kar moramo češkoslovaškim naprednjakom čestitati in v čemer jih moramo posnemati! GORNJI LOGATEC. Vsakomur je lahko žal, kdor je zamudil zanimivo nedeljsko predavanje prof. dr. Čadeža iz Ljubljane o vremenskih nezgodah. Predavanje je bilo strokovnjaško, a vendar poljudno in vsakomur razumljivo. Škoda, da udeležba ni bila boljša. Hvaležni smo g. profesorju za trud in ljubeznivost, posebno, ker nam je prinesel — četudi le za kratek čas — solnčno vreme. — Za letos projektirana dela v Sokol-skem domu se bližajo koncu in 29. i m. bomo praznovali otvoritev dvorane z odrom. Bratska sosedna društva že danes opozarjamo na to slavnost. ŠKOF J A LOKA. V noči na 12. t. m. so nepoznani tatovi poselili Škofjo Loko in tamkaj temeljito gospodarili. Vlomili so najprej v trgovino Thaler in Šubic ter odnesli več bal snkn i in vjln*. omot s 50 komadi svilenih naglavnih rut, *) koZ črnega usnja, 8000 Din gotovine ter več kovan denarja. Dalje so tatovi vdrli bržkone s pom č.jo ponarejenih ključev v hišo posestnika in ines.-ir;a Hafnerja ter odnesli iz mesnice nekaj »■"•imiiie. Potem so obiskali mestno elektrarno, Kit-r pa »iso našli gotovine in so v nadomestilo odnesli m-kaj žarnic. Iz trgovine «Ferber» so odnesli r>rt()0 Din ..Češnihu" Lingarpa u ica tam boste dobro ia poSteno noatreicni. ivuJVVUi^ vym. » VVAMVI " — — i d --------I in naprednih vrstah. Dobili so jedva okrog pol, gotovine. Predrzne svedrovce zasleduje or.>žnl-milijona glasov, narodne in napredne stranke pa . štvo. Sled za njimi vodi v Ljubljano, skupno kar tri milijone. Vpoštevati je treba po- | POLTANSKA DOLINA. Zadnji petek se je leg tega, da so duhovnika in znanega separatista vršila prisega vojnih obveznikov za našo dolino, i Hlinko na Slovaškem volili raznovrstni elementi, za občine Javorje, Oselica, Poljane in Trata. Pri-' ki želijo avtonomijo Slovaške iz prav istih na- i sega se je vršila na TratL Prvotno je bil določen ■ gibov kakor pri nas tisti nemškutarji in komu- prostor pred cerkvijo, a zaradi slabega vremena nisti, ki so šli volit dr. Koroščevo avtonomijo ali Radičevo republiko. Takšnih volilcev torej klerikalcem ni zavidati, dočim so češkoslovaške narodne in napredne stranke lahko ponosne, da so vsi milijoni glasov bili zanje oddani iz prave ; Teaka aalc*» sukna, stola, kamaama, dvojnega napredne zavednosti in čiste domovinske lju-; sukna sa suknjiče. ti mm ppj Ješniku" Lingarieva ulica M. Silvester: To in ono L nekdanjega samostana v Kostanjevici (Dalje.) Srepo je gledal Bišič v temno noč, — in glej tam za orjaškimi hrasti kraj potoka so se tudi pokazale lahke iskre, katerih bi nepoučen niti ne opazil. Obenem se je pa oglasil oduren glas sove, kakor dogovorjen znak, da je vse v redu. Tiho kakor maček je zapustil Bišič sobo in se splazil preko stopnic k vratom. Straže so bile vse v stražnici in nihče niti sanjal ni, kako blizu se nahaja zloglasni Hasan. Rahlo je vtaknil ključ v ključavnico malih vrat, ki so se nahajale v glavnih, z zapahom zaprtih vratih, in ravno tako tiho odklenil. Odprl je narahlo vratica, skozi katera je mogel priti samo po en človek, in pogledal skozi nastalo odprtino. V temni noči so se zabliskali handžari in noži; — njegovi dečki so stali tik pred durmi. Naglo je zdaj Hasan odprl duri, skozi katere se je prerila prva postava in skočila pred poglavarja, ki je bil odet v meniško kuto. Hajduk je bil pač mnenja, da ima opravka s samostanskim vratarjem, je hitro kot blisk mahnil s handžarjem in glava Bisiča se je skotalila po tleh... Nobenemu izmed hajdukov niti na misel ni prišlo, da je menih, ki je pravkar izgubil glavo, njih poglavar. Menili so pač. da se nahaja poglavar še kje v samostanu in mori kar na lastno pest. Straža v stražnici je začula šum in je stopila iz stražnice na hodnik, da vidi, kaj se godi. A v noči stražniki niso mogli takoj razločiti drugega kakor črne postave, ki so tro druga za drugo skakale skozi malo odprtino v glavnih vratih in izginjale na dvorišče. Nastal je krik vojakov in divje tulenje, ki je čudno odmevalo od prostranega samostanskega zidovja. Boj, ki se je mahoma razvil, je bil kratek, kajti naval divjih daj-dukov na oboroženo stražo in posamič na plan prihajajoče hlapce in oborožene menihe je bil tako srdit in tako divji, da ni trpel nikakega odpora. Ropanje je trajalo cele tri ure. Mučenje menihov je bilo grozno, ker niso hoteli izdati, kje se nahaja samostanska blagajna. Oropali so hajduki cerkev do golega in odnesli iz nje vse, kar se je odnesti dalo. V času ropanja se ni nikdo zmenil za svojega poglavarja, a ko so se jeli shajati sredi dvorišča, se jim je čudno zdelo, da se od nikoder ne prikaže. Nekaj hajdukov je odšlo k vhodnim vratom, da odprejo glavna vrata na stežaj, ker bi sicer plena ne mogli odpraviti skozi mala vrata. Ob svitu baklje so zagledali tamkaj telo, a ob njem je ležala odrobljena glava. Svit baklje je padel ravno na okrvavljeni obraz; mahoma so zdaj hajduki spoznali v mrtvecu — svojega poglavarja... Naglo se je raznesla novica med roparji, ki so bili zbrani na dvorišču. Videč, da so sami oropani svoje največje opore, so postali skoro bojazljivi in malodušni. Po svoji šegi §o odnesli vedno poleg plena tudi vse svoje mrtvece in ranjence s seboj; tudi to pot so si pripravili nosilnice, na katere so naložili žalostno prtljago in izginili v temno noč. Visoko v gori, v jarku vrh Mačkovca so za-grebli poleg treh padlih tovarišev tudi svo- jega poglavarja in zavalili na samotni grob veliko skalo. Ves ta dogodek so poznejši menihi dali ovekovečiti na steni nad vhodnim portalom v čedni freseo-sliki. Na njej vidimo v vznožju prestrašene hajduke poleg trupla z odsekano glavo, a glavo drži v rokah bajni samostanski stražar «vir sy!vester», ter jo kaže hajdukom. Nad vsem tem pa stoji Mati Božja, katera je varovala samostan. — * Po poravnavi zadeve Zumberka z Uskoki, so napadi na samostan in okoliške vasi vedno! bolj in bolj pojemali. Počela prenehali so pa šele tedaj, ko se je oostav:la mejna straža, ki je obstojala iz potomcev nekdanjih hajdukov in katerim so poveljevali domači het-mani. Kdo ni še slišal o junaških graničarjih, ki so klestili Turke, kakor mlatiči polne snope? Za njihove junaške čine jih je odlikovala Marija Terezija z dednim plemiškim naslovom. Še danes dobite tamkaj sela, ka-, terih zadružni poglavarji hranijo družinski pergament, s katerim je bilo podeljeno njihovim prednikom plemstvo. Škoda, da ne živi več stari Pero Delsi-monovič, potomec graničarskih hetmanov. Kdor je videl njega in čul njegove pripovedke o junaških činih njegovih dedov in pradedov, bogme, temu je moralo vzdrhteti srce. Pa saj ni čuda, da je ponos njih dika, ker so kot potomci iz Bosne semkaj došlih Uskokov pravi čistokrvni Srbi. Radič jih je sicer učil, da so Hrvatje, toda njegovo krivo preroštvo ni imelo kdovekaj uspeha, ker Graničar ima kosmata ušesa in ne nasede vsakemu gosto-besedežu. O tem žilavem plemenu, ki *ivi se prisega ni mogla vršiti zunaj. Ker je bilo okrog 1000 obveznikov, je šlo trdo za prostor. Precej primeren prostor je bil Sokolski dom. In res se je že imenoval Sokolski dom, a pri tem so nekateri klerikalni župani kar vztrepetali od strahu. Najbrž tudi tratarski g. župnik, ki je imel nalogo, izvršiti prisego, ni bil zadovoljen s Sokolskim domom. Zato se je določila cerkev, kar je bilo tudi prav, ker to je najprimernejši prostor za tako vzvišeno dejanje, kakor je prisega. Zaprisegel je obveznike, ki so bdi zbrani v cerkvi, tratarski župnik g. Brajc, ki je imel po prisegi lep in prav primeren patrijotični nagovor. Slav-nost se je končala s klici cživio» na kralja. — Tudi naša dolina je skoro že vso jesen v dežju, da je nemogoče vsako pozno jesensko delo. Vendar kake posebno velike povodnji, kakor so jih imeli zadnji čas drugod, tu v dolini ni bilo. Je narasla voda tu in tam za polno strugo, enkrat je celo prestopila bregove, kake znatne škode, hvala Bogu, ni napravila. No, je bilo od povodnji letos že dovolj strahu in škode v dolini. Od povodnji najbolj prizadeti si še niso in si še ne bodo dolgo opomogli. Upalo se je na državno pomoč, pa ni nič slišati več o nji. — V nedeljo 22. t. m., kakor je že bilo poročano v «Domovini», bo pričel naš Sokol z zimskim prosvetnim delom, ki pa ne bo obstojalo le v predstavah in zabavah, ampak se bo vršilo tudi več primernih predavanj, ki bodo vseskozi zanimiva. Proslavili bomo 1. december — narodni praznik; potem bo jako zanimiv Miklavžev večer z otroško igro in petjem. Vsi prijatelji Sokola in mladine, pridite ob takih prilikah v dom! SREDNJA VAS V BOHINJU. Prosim Vas, da bi tni pustili malo prostora za žalostno vest, ki Vara jo sporočam. Dne 11. t. m. prav na dan njegovega godu smo pokopali tovariša Martina Zn-panca, puseHtnika v Bohinjski Srednji vasi. Pokojnik je bil 20 let gasilec in zadnjih pet let načelnik Lingarieva u ica ljubi™ pri „[ešii!liu" Velika lzbera antena, veiurja. pllša, astrahana, žameta (a manteljne. III gasilnega društva. Bil je vzorno delaven mož na tem polju. Nadalje je bil v načelstvu naše Mlekarske zadruge in njen blagajnik, občinski odbornik ter vobče zelo prizadeven mož na gospodarskem polju. Vodil je več let podružnico Kmetijske družbe ter bil njen načelnik. Pokojnik je bil napreden iu pošten mož. Zato se mu je na dan njegovega pogreba izkazal ves Bohinj hvaležnega. Takega pogreba menda pri nas še ni bilo. Udeležilo se ga je poleg ostalega občinstva šest gasilnih društev in dve pevski društvi Poklonjenih je bilo 16 vencev. Poslovilni govor g. Ažmana je bil zelo gen! ji v. Pokojnik je zapustil ženo s petimi nedoraslimi žalujočimi otroki. Ohranimo tako delavnemu naprednemu možu trajen spomin! JEZICA. V soboto 21. t. m. nadaljuje g. dr. Miss predavanje o prvi pomoči človeku v sili. Poleg tega bo razpravljal o napakah naših stanovanj, o higijeni javnih prostorov in o vplivu telovadbe na zdravje in o naših telovadnicah. Predavanje bo torej zopet zelo podučno in za naše razmere potrebno. Začelo sa bo v šoli točno ob 8. uri zvečer. Vabljeni vsi! — Prosvetni odsek. KAMNIK. Župan dr. Karba je bil v zadnjem Času močno obolel ter se je moral podvreči na kliniki v Gradcu operaciji, ki je srečno uspela. MORAVČE. V Tustanju pri Moravčah je umrl znani in priljubljeni posestnik ter graščak g. Anton Pirnat. Blag mu spomin! NOVO MESTO. V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je umrl g. Joško Novak. Pokojnik je bil zavoljo izredno blagega značaja splošno priljubljen. Pogreb se je vršil danes na pokopališče v šmihelu. Blag mu spomin! ŠT. JERNEJ PRI NOVEM MESTU. (Smrtna kosa.) V torek dne 17. t. m. smo spremljali na poslednji poti na pokopališče v Šmihelu pri Kandiji koroškega rojaka Jožka Novaka. Pokojnik je služboval pri nas zadnja leta kot pismonoša in je bil povsod izredno priljubljen. Doma je bil iz Borovelj. tam iz tužnega Korotana, kjer ječi pod tujčevo peto še toliko naše krvi. Zato je znal tem više ceniti svobodo. Bil je vseskozi narodnjak v najboljšem pomenu besede. Deloval je pri vseh narodnih prireditvah, a s posebno ljuheznijo se je oklenil našega S o k o 1 a in je bil ves čas tud' njegov zvest m delaven član. Kot človek je bil blagega, vedrega značaja, vedno prip avljen vsakomur pomagati po svojih močeh. Zato menda ni imel nasprotnika v vsej občini. Sredi mladostnega cvetja — bilo mu ni niti celih 26 let — ga je nenadoma ugrabila kruta smrt. V ponedeljek 9. t. m. je tako nesrečno padel in zadobil tako močne poškodbe na glavi, da jim je v silnih mukah podlegel. Dasi so poskusili vse, kar je bilo mogoče, ni bilo temu mlademu življenju rešitve. V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je naposled v soboto 14. t m. bilo končano njegovo trpljenje. Pogreb, ki se je vršil 17. t m. popoldne na pokopališče v Šmihelu, je bil uprav pretresljiv. Križ pred žalnim sprevodom je nosil Sokol v kroju, enako vence in krsto. S tem so naši Sokoli uprav ginljivo pokazali vernost napram preminulemu bratu. Godba Obrtniškega društva iz Novega mesta je med sprevodom svirala pretresljive žalostinke in težko in trpko nam je bilo vsem pri srcu ob misli, da je na vekomaj nehalo utripati srce, ki je tako ljubilo to našo zemljo in naš rod. Obupni jok matere, ki je prihitela z onstran Karavank jemat od mrtvega sina slovo, nas je rezal v dušo, solze nesrečne vdove so nam kakor svinec kapljale na srca. Ko smo zapuščali pokopališče, je v vseh nas zagorela obljuba: z prav!... Kdo ima pravico, vmešavati se v ljubezenske zadeve dvojih ljudi? In posebno, če ni ;a to nobenih zaprek, kakor jih ni tukaj!... Potokarica je že odnehala, odnehali bodo tudi Črnologarjevi... Da bi dobil zdaj-le Lizo — to bi se čudila .. .* Kar si je zaželel, se mu je kmalu izpolnilo. Ko je napravila ce*ta velik ovinek in zavila pod senčnate vrhove majhnega gozda, je zapazil v daljavi ob ograji tik pota naslonjeno žensko, ki je počivala. Pospešil je korake; ženska se še vedno ni odpravila naprej. {Liza, ti tukaj?* se je začudil Btric Martin, ko je dospel do počivajoče ženske ter jo spoznal. {Prej bi bil mislil, da bo padlo solnce "a zemljo, kakor da bom videl kdaj tebe ua tej cesti!... Dobro, da sem te dobil, bom imel vsaj pot manj. Pa odkod, Lizka ?> fPismo nesla v trg na pošto; Janezu sem pisala.* fPa n»» prvič?* rTrikrat že prej; a odgovoril ml ni nikdar.. .* Stric se je široko posmejal in potrepal Lizo po plečih. {Če bi ga megla pozabiti... saj bi se ne zoperstavljal temu,* so se o rodile Lizi oči. cčudni ste, ljudje: « jiloho besedi ste bili poprej na moji strani, zdaj pa nima nihče niti ene besede zame* Odpravila sta se skupaj po cesti naprej, pod nogama jima je šuštelo zgrbljeno jesensko listje. Stric si je basal pipo: {Drugačne številke, kakor smo jih stavili, so prišle iz loterijo- ib be-he! Kaj zato? Potolaži se, Lizka! Ce si izgubila Janeza, dobiš pa kakšnega drugega ženina; saj fantov, ki čakajo na ženitev, je še mnogo na svetu. In tudi ti, Lizka, ne boš ostala dolgo samica; Bajsov Miha, kakor sem zvedel, bi se te ne branil* V. Na koncu vseh koncev je bila pa le svatba, da je bilo veselje pogledati, še bolje pa pcskusitL Škoda, da so pozabili n&me, da nisem bil takrat zraven tudi jazi — Janez se je povrnil iz Zagorja; segel je Marici v desnico in plačal za liter vina. {Pozimi sem odšel, pozimi se vračam. Kakor sem rekel: Na spomlad, Marica, se vzameva!... Kaj zato, če sem se uštel za eno pomlad! Bo pa ta nova pomlad toliko lepša Mati, trčite na najino zdravje!* Trčili so in izpili. Janez je vnovič na točil; in vnovič so trčili, da so zažvenketali kozarci kakor veseli srebrni zvončki. Potokarica se je smehljala, da so «e ji ugre-zale jamice na licih. ' Zdaj se ga pa le naglej, Janeza, zdaj se pa le spet enkrat veselo zasroej, Marica! Mislim, da boš zdaj kmalu zdrava.* -Seni že!* je poskočila Marica in «edla bliže k Janezu; njene žive oči se niso mogle ločiti od njegovega pogleda, njene ustne so vabile kakor rdeče češnje. In zasmejala se je Marica, tako sladko in zvočno, kakor da pada med belimi skalami in pečinami šumeč slap vriska je navzdol v prepad. Potokarica je odšla po opravkih, in v sobi sta ostala Janez In Marica sama. Ijenje, »aj je vse drugo imetje uničevala in odnašala voda. Tri dni in tri noči je širom gornjega Prekmurja odmevalo obupno klicanje na pomoč. V Mu reki Soboti se je po ulicah nalilo vode do tri metre visoko. Na pomoč so hiteli pijonirji, ki so s pontoni in čolni reševali ljudi, jih spravljali sa suho, nastanili v železniških vozovih ter jih s skromno zalogo živil varovali pred lakoto. Vse podrobnosti grozotne katastrofe v Prekmurju se ne dajo popisati, kakor se tudi zaenkrat še ne da oceniti škoda, ki gre v milijone. Mariborski veliki župan dr. Pirkmaier si je takoj ko je začela voda pojemati, ogledal poplavljeno Prekmurje in razdelil najnujnejše denarne podpore, a v Beogradu sta naša dva poslanca dr. Pivko in dr. Žerjav takoj predložila nujen zakonski predlog, s katerim zahtevata deset milijonov dinarjev za pomoč poplavljencem. Nič marj strašno kakor v Sloveniji je bila na Hrvatskem. Predvsem se je Sava onkraj Dobove na daleč in široko razlila čez hrvatske ravnice, izpremenivši jih ponekod v ogrcmna jezera. Posebna opasnost je pretila tudi zagrebškim pred* mest jem, kjer je deloma Sava delcma njeno dotočje začelo izpodjedati in rušiti hiše. A kar je najstrašnejše, poplava ni minila brez človeških žrtev. V Dugem selu je izgubilo življenje 16 ljudi, ki jih tudi naglo došla vojaška pomoč nI mogla cteti. Iz drugih hrvatskih krajev, kjer so vode enako strašno gospodarile, pa k sreči zaenkrat še ni čuti o človeških žrtvah. Nižje doli v naši državi je posebno trpela Besna, kjer so zuane reke Una, Vrbas in Neretva rušile vse ovir?, prestopile bregove in rušile bosanska 6eli. Marsikod so sledili enaki prizori kakor na Hrvatskem ali v Prekmurju. A v Srbiji je bila pod vodo plodna pokrajina Mačva, ki trpi ob vsaki povodnji, ker «o skrajno potrebni nasipi šele v početnem delu. Zadnje dni je začela voda povsod padati, tako, da so lahko smatra, da so opasnosti poplavne katastrofe že minile. Toda prizori so ponekod uprav zdaj posebno žalostni. Poplavljenci se vračajo na sv( je porušene domove, imetje jim je vse uničila voda. Zdaj šele se bo dala preceniti ogromna škoda. Pričakovati je, da si bo poplavljene pokrajine ogledala posebna parlamentarna komisija. Želeti je, da bi se to zgodilo čim prej, kajti država je kot narodna celota ravno ob takih elementarnih nezgodah delžna nuditi nujno pomoč oškodovanim državljanom. Omeniti je k sklepu- da so povodnji v slični meri divjale tudi v Avstriji, na Madžarskem in posebno v gornji Italiji, tako, da se splošno ugotavlja, da ostane letošnja jesen zabeležena v zgodovini kot doba izredno strašnih poplavnih katastrof. r DOMAČE NOVOSTI K NAŠEMU RAZPISU PISATELJSKIH NAGRAD. Naš razpis pisateljskih nagrad v zadnji «Do-movini> je med čitatelji vzbudil razveseljivo zanimanje. To sklepamo iz pisem. Nekateri so nam že poslali nekaj prav mičnih prispevkov, drugi jih obljubljajo, tretji zopet pa so malce nezaupljivi in vprašujejo, ali razpis nagrad resnično odgovarja dejstvu. Uredništvo zatorej poudarja, da je razpis pisateljskih nagrad popolnoma resen in da točno obvelja pri vsem onem, kakor je bilo objavljeno v zadnji «Domovini>. Zatorej si razpis še enkrat prečitajte in sezite po peresu. Kdor si ne upa poganjati se za prvo nagrado, pa naj vpošlje kak krajši leposlovni prispevek, zanimiv doživljaj, šaljiv dogodek, pravljico, pesmico, do-vtip ali pa, recimo, božično legendo. Prosimo pa, da se izogibate kakih osebnih napadov ah žaljivki Razen daljših povesti za I. nagrado, ki 6e naj vpošljejo do konca januarja J926., naj se vse drugo vpošlje d o 15. decembra t. L, nakar se bodo najb< Ijše -tvari nacradile in objavile v božični številki «Domovine». Poudarjamo pa ponovno, da bodo po vrsti objavljeni tudi vsi drugi zreli prispevki. Zato lahko sotrudniki vpošljejo tudi več različnih prispevkov. Vsem sotrudnikom vobče pr poročamo, naj sve je prispevke po možnosti pišejo s Črnilom, razločno in samo na eno stran. S tem je uredništvu v veliki meri olajšano delo. Iz naroda za narodi Uredništvo «D o m o v i u e». * Zanimiv doživljaj našega kralja ob madžarski meji. Ko se je naš kralj Aleksander pred kratkim mudil na lovu na veloposestvu Bombel-lesa, se mu je pripetil zanimiv dogodek. Kralj je na lovu slučajno prestopil državno mejo in zašel na madžarska tla. Srečal ga je madžarski orožnik, ki ga je pozval, naj se legitimira. Prišel je kraljev ordonančni clicir, ki je madžarskemu orožniku pojasnil, koga ima pred seboj in da j« kralj le nevede prestopil mejo. Orožnik je nato pozdravil kralja in ga spoštljivo spremil do meje. * Slovenska poslanca SDS za poplavljene«, Kakor že na drugem mestu poročamo, sta narodna poslanca dr. Pivko in dr. Žerjav stavila finančnemu ministru predlog za sprejetje podpore po j plavljencem v znesku 10 milijonov dinarjev v dvanajstine. Poslanec dr. Pivko je posredoval vrhu tega še pri ministru za vojsko in mornarico, ki bi naj dal vojaštvo za pomoč pri popravljanju poškodovanih cest Minister je obljubiL da bo prošnji ustregel. * Amnestija za vojaške begunce. se mu je obesila tedaj Marica razigrano za vrat in ga poljubila. Janez je stisnil dekle tesno k sebi. «Tudi jaz nate, Marica. Osiala si mi zvesta, leo bi marsikatera na tvejem mestu medtem že j davno omahnila in si izbrala drugega. To je: | Ena izmed tistih redkih Maric si, ki svoje obljube ne prelomijo, če so njihovi fantje za nekaj časa kje na tujem. Preizkusil sem tvojo ljubezen, in šele zdaj vem, da me imaš zares rada, kakor J imam rad tebe jaz; in to me najbolj veseli. Ko j sem bil pri rudarjih, sem se seznanil s prijaznim fante m; še pozneje je prišel v Zagorje kakor jaz; tudi ta je imel doma svoje deklč, ki mu je bilo obljubilo cvečno zvest bo>. Ali komaj je bilo j preteklo pet mesecev, je že dobil od prijatelja pismo, da ga njegovo dek.e vara; čez tri mesece j nato pa. da se je omožila. — Marica, ti pa si ča- j kala name, in nisi čakala zastonj.. .> Cez zimo je očedil Janez doma hišo ter jo dal odznotraj lepo pobeliti. Veseli so bili Janeza vsi Cmologarjevi, najbolj vesela pa sta bila oče in mati... Bliskoma je pobegnila ostra zima nazaj na sever in prismehljala se je z juga davno za-željena eolnčna pomlad. In takrat, spomladi, je bila v dolini svalba, kakršne še niso pomnili elopa. Ko sta stopila sredi dolge vrste veselih svatov in družic iz cerkve ženin in nevesta, ko je pričel igrati «muzikanb Raspergerjev Polde na svojo hreščečo harmoniko najbolj poskočne in vesele, kar jih je vedel in znal, in je zagrmelo veličastno iz pištol, tedaj je obsula mladi par množica moških in žensk in ju spremljala s svati vred po cesti do doma. Vriskali so svatje, rožmarine na klobukih, na prsih rdeče vrtnice in nageljne, smehljajoče družice pa so metale med otroke sladke rozinove in orehove . Ženin in nevesta sta stopala v najslajše sanje zatrpljena med šumečo množico: najlepša sta bila izmed vseh svatov. Tri dni in tri noči skupaj je trajala svatba; pili in jedli ;n plesali so od zore do mraka, od mraka do zore, vriskanja in ukanja ni hotelo biti nikdai konec. Vsakomur, pa četudi je bil najzadnejši berač, je bil vstop v vesele sobe smeha in petja prost. Med najbolj veselo gručo svatov in družic sta sedela Janez in Marica; vedno znova so ju silili na ples, posebno z mlado, prelepo nevesto ^e ni mogel nihče dovolj naplesati. < Kakor ustvarjena sta črug xa drugega ... Le poglej, stan, pa si branil!» je pomežiknila Črnologarica možu. «Kdo branil? Jaz?... Bodi zdaj tiho o tem, pa lepo pri miru pij!> je dvignil mož poln kc-zarec k ustom. Vsa v smehu se je oglasila tudi Potokarica; jamice v licih so ji nemirno poskakovale. -Branili smo jima, branili brez vzroka... le priznajmo si to; jaz Marici, vidva Janezu. Zdaj pa trčimo in bodimo veseli!> Na vekomaj amen... tako, pa mir besedi!> se je posmejal stric Martin in nalival spretno v kozarce. «Janezi Marical... Na vajino zdravje, Bog vaju živil> «Da bi bili zmerom tako židane volje kakor smo zdaj!» je zaklical Frtajčkov Konrad in držal z iskrečim se vinom naliti kozarec v rokt. Če vam hočem, slavna gospoda okrog mene, blek-niti zares kaj imenitnega in hvalevrednega, -am moram položiti na srce samo to-le: Lepšega dneva ni bilo pod K umom nikoli, kakor je danes !> In trčili so z ženinom in z nevesto; nato so znova zapeli. Pri bližnji mizi se je taCas od radosti topila v bližini Bajsovega Mihe Lužarjeva Liza; izpod ogromne, pikaste rute je Žarel njen obraz, njene velike, sive oči so se zaljubljeno ozirale proti Mihi, ki mu-je Adamovo jabolko od smeha pokukalo iznad nizkega ovratnika in se skrivalo zopet kakor urna miška nazaj na svoje mesto. Ali kljub vsej sreči ob strani Mihe Liza še vedno ni pozabila na Janeza; mnogokrat je še pohitel njen pogled proti zastavnemu ženiuu. še poskočne je je zaigral ob peči Raspergerjev Polde na harmoniko, še bolj so zavriskali in zaukali razgreti svatje brhke družice so zapele še lepše kakor poprej. Janez se je nagnil k Marici, k njenim prsom, k njenemu zardelemu, rna-smejanemu obr8zu, ter jo objel čez pan; dvignila sta se in sta zopet zaplesala... čudna bolezen. Ožbovt: cGospod zdravnik, spati ne morem.> Zdravnik: cKcpajte sels Osem dni pozneje pride Ožbovt zopet k zdravniku in mu reče: «Ne morem spati.> Zdravnik: Zdravnik: Ožbovt: Ožbovt: cSteniee imam, gospod zdravnik-> turističnih društev, pri katerih jo bilo zastopano tudi Slovensko planinsko društvo. Pogajanja so imela uspeh in bo začela novoustanovljena zveza s 1. januarjem 1926. svoje delovanje. Zveza, h kateri so pristopila turistična društva Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške in Poljske, bo delovala na kulturnem zbližanju slovanskih narodov z medsebojnim podpiranjem planinstva, zaščite gorske prirode in narodopisnih spomenikov. Vsako četrto leto se izvoli skupni svet Kot sedež prvega posle vodečega sveta je določena Praga. * Kralj na manevrih podonavske ilotilje. Kralj ce je v soboto zjutraj v spremstvu admirala Priče in dežurnega adjutanja Pogačnika podal k manevrom naše podonavske flotilje. Ogledal si je posamezne monitorje ter se je ob 13. uri vrnil v Beograd. * Avstrijski konzul v Ljubljani g. Heribert Troll-Obergfell zapusti svoje službeno mesto v Ljubljani. Vpoklican je na službovanje v avstrijsko ministrstvo zunanjih zadev. * Ustavljene pokojnine invalidom. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo obvestilo reducira-nim invalidom in rodbinam padlih vojakov, zakaj je bila ustavljena invalidska podpora. Vojni invalidi in rodbine padlih naj, ko dobe tako obvestilo, najdejo dve priči, ki bosta pod prisego izjavili pri občini ali okrajnem glavarstvu, da je in ta postal invalid v izvrševanju vojaške dolžnosti, da je padel ali da se pogreša; če pa takih prič ne morejo najti, naj vsaj potrdi občina ali dva naša državljana, da je dotičnik zdrav odrinil k vojakom, da pa se je vrnil poškodovan ali pa, da se sploh ni več vrnil. Prošnja za penzijo s takimi dokazili naj se vloži pri pristojnem sodišču. * Ureditev penzij optantom. Finančni minister Je izdal naredbo, da imajo osebe, ki so z opcijo pridobile naše državljanstvo, pravico do penzije, v kolikor so za to dani pogoji, od onega dne, ko 60 postali naši državljani, to je od dne izdaje dekreta o opciji. Izplačilo penzijskih pristojbin od dneva ustavitve do dneva izdaje dekreta o opciji ostane «in suspenso« do ratifikacije, oziroma konvencije, s katero se določi, kateri državi pade v breme to izplačilo. * Nov varaždinski župan. V Varaždinu se je tc dni vršila volitev župana, pri kateri je bil z 21 jetja v zmislu § 14. odstavka 2. tega zakona poleg naštetih primerov v § 15. omenjenega zakona, ali če pride na ta dan letni sejem v dotičnem kraju. Prej omenjena izjema se sme izvesti z obvezo za delodajalce iz § 14. zadnji odstavek in § 15. zadnji odstavek zakona o zaščiti delavcev kakor tudi brez pravice prestopka § 16. tega zakona. Pozivam velike župane, da v prednjem zmislu postopajo in o izvedenem obveste oddelek za zaščito delavcev poverjenega mi ministrstva.« — Centralna uprava Saveza privatnih namještenika Jugoslavijo v Zagrebu podvzema po svojih krajevnih organizacijah nadaljnje akcije, da se izvede to rešenje. V Bosni in Hercegovini je to vprašanje že rešeno navzlic odporu muslimanov in Židov. Veliki župan sremske oblasti je odredil na podlagi gornje rešitve, da se ima uvesti v sremski oblasti nedeljski počitek s 1. decembrom t. L; v Zagrebu, kjer se pričenja v zadnjem času ukinjati nedeljski počitek, pripravlja Savez privatnih namještenika Jugoslavije obsežne mere, da se v Zagrebu in zagrebški oblasti uvede popoln nedeljski počitek. Tako se bo rešilo zopet eno vprašanje, ki nas je postavljalo v kategorijo onih držav, kjer se ne izvaja socijaino zaščitno zakonodajstvo. * Trgovine morajo biti ob nedeljah zaprte. Minister za socialno politiko je odredil, da morajo biti ob nedeljah v vsej naši državi vse trgovine zaprte. Izvzeta so samo večja pristanišča na Jadranu ter industrijska podjetja. * Jugoslavija vztraja pri vizumu za potne liste. Češkoslovaška vlada je svojedobno predlagala Jugoslaviji, Rumuniji in še nekaterim drugim sosednim državam, naj se opusti vizum v medsebojnem prometu. Naše zunanje ministrstvo je češkoslovaški predlog odstopilo ministrstvu notranjih zadev v nadaljnje postopanje, ki pa je predlog odl lonilo kot za našo državo neumesten, ker biva v naši državi mnogo ruskih, bolgarskih, madžarskih in albanskih beguncev, za katere je potrebna kontrola. Iz istih razlogov je tudi Rumu-nija odklonila češkoslovaški predlog. * Neznan staroslovanski spomenik. V neki poljski zgodovinski knjigi, ki je izšla leta 1844., se nahajajo beležke profesorja Andreja Kuchar-skega, ki je leta 1828. prepotoval jugoslovenske glasovi izvoljen zajedničar Ivan Kovačevid. Šesti .0m,en,|e!liTPr°!?90r za,trJuie' da j®.1",8®1 glasovnic je bilo praznih, dočim je radikal Lazar dobil 2 glasa in radikal Kiš 1 glas. * Star nagrobni spomenik. V Mostarju so na tamkajšnjem pravoslavnem pokopališču našli te dni nagrobni spomenik, ki je bil postavljen leta 1495. * V ruskem ujetništvu je še mnogo Slovencev Preko Beograda se je vrnil te dni iz Sibirije v domovino vojni ujetnik Jerebič iz Rogatca. Kakor poročajo beograjski listi, je pripovedoval Jerebi?, da se nahaja v ujetniškem taborišču, iz katerega je ušel, še približno 1500 Slovencev. Godi se jim slabo. V taborišču še ne vedo ničesar o Jugoslaviji. Ujetniki morajo obdelovati zemljo, za kar d> bivajo hrano in obleko. Nastanjeni so po barakah. Ruska oblastva izjavljajo, da jih ne izptsto taki dolgo, dokler naša država ne prizna sovjetsko Rusije. * Nedeljski počitek za vso državo. Savez privatnih namještenika Jugoslavije v Zagrebu je vodil v zadnjih letih vztrajno borbo za uvedbo nedeljskega počitka. Končno je izdal minister za socijaino politiko 81. oktobra t. 1. hitro rešenje, ki se glasi: «Na podstavi prava, danega mi z odredbami § 13. zakona o zaščiti delavcev, ter v cilju enakomernega reguliranja vprašanja o zapiranju trgovin ob nedeljah v vseh krajih naše države odobravam: da veliki župani v vseh mestih v svojih območjih po zaslišanju pristojnih delodajalskih in delavskih zbornic urede vprašanje o zapiranju trgovin ob nedeljah, oslanjajoč se na načelo, da se imajo zapirati v vseh mestih njihovih območij ob nedeljah vse trgovine v zmislu § 12. odstavka 1. zakona o zaščiti delavcev. Izvzeto od tega načela sme biti samo podjetje, ki se bavi s tovarjenjem in iztovarjanjem brodov, parnikov in ladij v pomorskih in rečnih lukah v zmislu § 14. odstavka 1. zakona o zaščiti delavcev kakor tudi pod- takrat v okolici Ljubljane, glavnega mesta Ilirije, starinski napis iz časov pred Kristusovim rojstvom. Spomenik je tem pomembnejši, ker se da iz napisa sklepati, da so Slovani takrat pisali od desne na levo. Ako bi ne bilo v mestu imena Jaromysl, bi bilo komaj verjetno, da je šlo za star slovanski napis. Kucharski zatrjuje, da napis dokazuje, da Slovani niso prišli tja šele v V. stoletju, temveč so se tam nahajali že pred Kristusovim rojstvom ter da so znali pisati že pred svetim Hijeronimom, Id je živel v IV. stoletju v Dalmaciji. * Okrožni urad za zavarovanko delavcev v Ljubljani pošilja delodajalcem računske izvlečke iz njihovih tekočih računov. Na podlnjn teh jim je podana možnost, da brez vsakih posebnih izterje-valnih stroškov poravnajo svoje zaostanke na zavarovalnih prispevkih. Urad delodajalce vljudno opozarja, da onim, ki na ta opomin sploh ne reagirajo in proti katerim je urad prisiljen v svrho daljše izterjave dolžnih prispevkov uvesti tudi še sodno izterjavo, ne bo dovoljeval nikakih ugodnosti glede njihovega zaostanka. * Smrtna kosa. V mengeški hiralnici je umrl v 75. letu starosti g. Luka B r e s k v a r, oče dr. Breskvarja. Pokojnik je deloval v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani nepretrgoma nad 50 let, najprej kot stavec in pozneje kot vodja tiskarne. Blag mu spomin! * Smrtna kosa. V Gradcu je umrl po d igc-trajni bolezni na posledicah težke operacije g. Josip Dacar. Pokojnik je bil dolga leta neumorni poslovodja znane ljubljanske veletvrdkc J. C. Mayer. Užival je splošen ugled. — V Mokronogu je umrla v starosti 62 let gospa Rozalija Š r c e 1 j, roj. Zugelj. Pokojnica je bila skrbna mati in blaga žena. — V Mariboru je umrla soproga pivo .iruar-ja Tschelligija. — Blag jim spomini * Smrtna kosa. Umrl je v Gradcu tudi med našimi rojaki na bivšem Spodnjem Štajerskem kot starinoslovec splošno znani profesor Franc Ferk, ki je svojedobno služboval tudi na ptujski gimnaziji. Dosegel je visoko starost 81 let Pokojnik je bil eden najboljših poznavateljev rimskih spomenikov v Ptuju, Celju in drugih rimskih naselbin Spodnjega Štajerja. V Ptuju je ustanovil krajevni muzej, kjer je zbranih mnogo dragocenih starin iz rimske dobe. * Trboveljske novice. V ljubljansko umobolnico so odpeljali fotografa Mirka Cokana, ker se mu je omračil um. — Premeščen je k železniški direkciji v Beograd g. Vinko Sajovic iz Trbovelj, ki je do sedaj služboval v Ljubljani pri železniški direkciji. — Vdova ga. Kusova je našla v milu «Zlatorog», ki ga je kupila v rudniškem kon-sumu, francoski zlatnik. Ker pride na tisoč kosov po en francoski zlatnik, je šel zlatnik gospe Kusove iz rok v roke. — Krajevni upravni odbor Bratovske skladnice je sklenil 16. t m., da se bo vršila slovesna otvoritev nove bolnice v nedeljo 22. t. ni. K otvoritvi bo prišlo mnogo gostov iz raznih krajev. Ob tej priliki bo tudi pogoščeno delavstvo. — Občinski proračun za leto 1926., ki je bil že zaključen po bivšem gerentu, se bo sedaj na novo pregledal in so tako odpadli ugovori proti občutno zvišanim občinskim dokladam in prav tako glasovanje glede naklad na meso, ki je bilo določeno v ponedeljek 16. t. m. — Hribovje v Hrastniku se premika, in to na levem bregu potoka Bobna zaradi neštetih jam pod njim. Bati se je, da zgrmi vsa velikanska masa ob podobnih deževnih dneh, kakor so bili te dni, v dolino in zapre potok, s čimer bi bil v nekaj urah ves rudnik zaprt in pod vodo. Krajevni činitelji že dolgo časa naglašajo, da bodo morala biti odgovorna, če pride do katastrofe, edinole pristojna oblastva, ki se še vedno ne zganejo vkljub ponovnim prošnjam in opominom. — Z odborove seje II. rudarske skupine posnemamo, da se bo vršila proslava sv. Barbare v nedeljo 5. decembra ter da so določeni za zastavonoše in spremljevalce: Dominik Bastič, Jernej Salobir in Alojz Vrbnik. — V ostri obliki so se izrekli delavski zaupniki proti odpustu zdravnika dr. Baumgartna iz službe, ker je bil že dolgo časa pred vojno naturaliziran Slovenec. Pripomniti je, da je II. rudarska skupina najvišja instanca celokupnega trboveljskega delavstva. — Tombola konzorcija Narodnega doma v Hrastniku se bo vršila nepreklicno v nedeljo 22. t. m. — Na račun 3*3 odstotnega davka na ročno delo je bilo vplačanih pri davčnem uradu od 1. aprila do 31. oktobra vsega skupaj 1,220.000 dinarjev. Tu vmes seveda niso vštete druge davščine, ki jih delavstvo prav tako plačuje. — V sredo je bil pokopan g. Ivan Ule, stanujoč v Pod-meji. Star je bil 69 let — Pravila prosvetnega društva so došla pred kratkim v roke pripravljalnega odbora; potrjena so bila že 28. maja 11 Nerazumljivo je, kje je akt toliko časa ležal. 41 Narodno železnlčarsko glasbeno društv« «SIoga» v Ljubljani je v svojem vedno večjem splošnem razmahu ustanovilo tudi salonski orkester, močan 12 mož, in to na podlagi dejstva, da primanjkuje v sedanji sezoni take vrste godbe, ki bi bila kos še tako razvajenemu ušesu. Pripravna je za plesne, gledališke in druge s lične prireditve ter razpolaga z obširnim najmodernejšim programom. Podrobne informacije se dobe pri «Slogi« v Ljubljanskem dvoru, soba 198. * Slovenec aretiran zaradi sežiga italijanske zastave v Zagrebu. Ob priliki nedavnih protiitali-janskih demonstracij v Zagrebu je zagrebška policija aretirala tudi Slovenca, učitelja in slušatelja pedagoške visoke šole g. Trobeja iz Šoštanja, ki pri demonstracijah sploh ni bil udeležen, ampak je samo od daleč gledal zažiganje italijanske zastave. * Ime Gruš se spremeni v Dubrovnik II. Vlada je odredila, da vsi uradi, ki se nahajajo v Gružu, spremene svoj naziv in se zovejo odslej v Chicagu je priredilo 11. oktobra v tamkajšnjem Hrvatskem narodnem domu koncert, pri katerem so sodelovala tudi druga pevska društva, kakor slovensko pevsko društvo «Lira», pevsko društvo «Slovan», pevsko društvo «Sava» in hrvatsko pevsko društvo «Preradovič». — V Broo-klvnu pri Newyorku je nedavno umrl naš rojafc Lovro Kucler v starosti 40 let. Pokojnik je bil rodom z Viča pri Ljubljani. * Zgodnja rima. Iz raznih krajev zapadne in srednje Evrope prihajajo vesti o nepričakovanem nastopu zime. V Londonu in Parizu že več dni sneži; prav tako v raznih delih Nemčije. Iz Skandinavije poročajo o velikih snežnih zametih. Tudi nekateri vrhovi Julijskih planin in Karavank so s snegom pokriti. V hercegovskih planinah je zapadel visok sneg. * Huda avtomobilska nesreča. Na cesti med Podgorico in Andrijevico v Črni gori se je v ponedeljek pripetila velika avtomobilska nesreča. Posestnik Šarid se je s sedmimi člani svoje rodbine s Fordovim avtomobilom peljal na svoje nedavno kupljeno posestvo v .Južni Srbiji. Na nekem ovinku je odpovedala zavora in avtomobil se je prevrnil v 15 metrov globok prepad. Šarič, njegov vnuk in šofer so ostali na mestu mrtvi, štirje potniki pa so bili težko poškodovani. * Strašna smrt železničarja na tržaškem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru v Trstu se je te dni ponoči pripetila strašna nesreča. 31 letni železniški čuvaj Peter di Campo je pregledoval vagone in se je potem vrnil v čuvajnico. Ko se je najmanj nadejal, je pridrvel vlak z Reke. Ugledal ga je in je hitro skočil na sosednji tir, po katerem pa je baš tisti čas pripeljala lokomotiva, ki je nesrečnika podrla in grozno razmesarila. * Utopljenec v jarku. V obcestnem jarku poleg gostilne «pod Klančkomj v Rožni dolini pri Ljubljani so opazili mimoidoči moško truplo. Pozneje se je dognalo, da je mrtvec 621etni upokojenec Ivan Lavrin. Mož je bil nekoliko slaboumen. Truplo utopljenca, ki se je bržkone ponesrečil, so prepeljah v mrtvašnico k sv. Krištofu. * Nesreča s flobertom. Vrabce je streljal hlapec Josip Bogataj, zaposlen pri posestniku Bre-celjniku v Dravljab in ravnal z orožjem tako neprevidno, da je pogodil samega sebe v nogo in si poslal v meso precej zrn. Gospodar je ranjenca prepeljal v javno bolnico. * Slučajno ušel smrti. V Hrastniku je padel v Savo neki učenec, ki bi nedvomno izginil v valovih. da ni slučajno obvisel na nekem drevesu, ki ga je zajela narasla voda. V bližini se nahajajoči delavci so dečka rešili. * Obesil se je. Iz Mestinja pri Pristavi nam pišejo: Obesil se je preteklo nedeljo zvečer v podstrešju svoje hiše okrog 501etni Leopold Romih, posestnik in živinski trgovec v Mestinju pri Pristavi. Nismo pa še natančno informirani o vzroku samomora. V soboto 14. t. m. je šel v Podčetrtek k prisegi vojaških obvezancev, po prisegi pa je pil pri Hajnšeku v Marčji vasi do usode-polnega dne. Najbrže so se mu od preveč zavžite pijače vnele možgane. * Iz države izgnan. Za vedno je bil izgnan iz naše države v Mariboru bivajoči 271etni trgovinski inštruktor Ernst Gottlieb Marion, doma iz Franckenbacha v Nemčiji, hud nemški izzivač. * Kravo ukradel. Že večkrat kaznovani postopač in zaradi tatvine že dalje časa zasledovani Alojzij Kukovič iz Konjic se je splazil ponoči v hlev posestnika Josipa Tauerja v Sp. Tinskem ter mu odvedel kravo in jo potem prodal. * Vlom v Kranju. V novo zidano hišo trgovca Franceta Majdiča v kokriškem predmestju \ Kranju je bil izvršen vlom. Svedrovci so izžagali vrata in trgovino skoro popolnoma izrcpali, tako da ima lastnik občutno škodo. Odnesli so mu kavo, čaj, sardine, milo, čokolado, kreme, biče, olje in drugo. Pri tatvini je moralo biti več pomagačev. * Vlom. V noči na 14 t. m. so neznani tatovi vlomili v trgovino Ljudske gospodarske zadruge v Zagorju ob Savi ter odnesli velike množine raznega manufakturnega blaga, več dežnikov, sira, salam in sardin. Storilcev še niso izsledili. * Žepar. Te dni zvečer se je delavec Josip Učakar, stanujoč v Gradcu pri Litiji, predolgo zadržal v neki gostilni na Tržaški cesti v Ljubljani in odšel potem v precej veselem razpoloženju na kolodvor. Pred vstopom na vlak pa je nenadoma opazil, da mu je nekdo ukradel iz notranjega žepa suknjiča rjavo listnico z okrog 200 dinarji, raznimi legitimacijami in železniškim voznim listkom do Litije. * Uboj med našimi rojaki v Ameriki Dne 18. oktobra se je v Nottinghamu zbralo več naših rojakov, ki so se zabavali in pili pri rojaku Erjavcu. Ko so imeli že precej razgrete glave, je prišlo do prepira, v katerem je bil ustreljen Ivan Perko. Ustrelil ga je Erjavec, s katerim sta skupaj popivala. Ubiti Perko je bil star 41 let in rodom iz Šmihela na Dolenjskem. Zapušča ženo in pet otrok. Erjavec je bil aretiran. * Pazite, da ne boste prevarani! Radi neštetih zamenjav, ki se dogajajo, zahtevajte pri trgovcih le milo «Gazela»! Ponaredbe odklanjajte! mogočna debla cesto ločena tako, kakor bi bila prežagana z žago. Nekatera debla so debela do 10 čevljev in leže posamezno ali v skupinah vse-križem v jamah in na višinah. Vsi ti tisoči debel, hlodov, klad, štorov in vej do najtanjših vejic tvorijo trdo kamenje, čegar preiskanje je prineslo na dan žlahtno kamenje skoro vseh vrst. Zob časa je poleg kladiva učenjakov napravil že mnogo opustošenja med temi kameni, bleste-čimi v vseh barvah. Med njimi pa ni rubinov, safirov in diainantov, kakor se je že cesto napačno poročalo, pač pa so rdeči ametist, rumeni jaspis, kalcedon, topal, oniks, karneol in vse mogoče vrste ahata. Noben hlod, noben odlomek okamenelega drevesa ni omejen samo na eno vrsto žlahtnega kamenja, temveč tvori pravi mozaik vseh omenjenih vrst Pod povečalnim steklom se še jasno spozna lesna struktura kamenja in kakor učenjaki zatrjujejo, je obstojal prvotni gozd iz igličastega drevja. Cela tamošnja pokrajina ima nešteto strug lave in ugaslih žrel ognjenikov. Jasno je torej, da je bila ta pokrajina vulkanska in da je morala v pradavnih časih zadeti velika vulkanska katastrofa ta pragozd ter ga zakopati v lavo in pepel. OKAMENEL GOZD. Eno največjih naravnih čudes je sloviti oka-meneli gozd v Arizoni, ki je "bil pred 8000 do 10.000 leti obširen gozd na površini več kvadratnih milj. Gotovo pod vplivom vulkanskih katastrof je les tekom tisočletij izmenjal svojo snov in okamenel. Ves okameneli gozd je sedaj kremen, in sicer deloma prozoren kremenjak in tvori ogromno ležišče polžlahtnega kamenja vseh vrst. Drevesa so morala biti za Časa življenja visoka polnih 200 j čevljev, kajti še sedaj merijo okrog ležeči hlodi ; 100 do 150 čevljev. Čudno pri tem je, da so ta ZGODBA 0 ŽENITOVANJSKEM POSREDO VALCU. Poseben primer ženitovanjskega posredovanja se je obravnaval te dni pred sodiščem v Osnabriicku. Neki ženitovanjski posredovalec iz Ministra je z oglasom v nekem časopisu ponujal . je treba ribiču, da ne pride s prsti v bližino sipi-nega žrela, ker ga sicer Žival občutno rani. KAJ SO JEDLI STARI EGIPČANI. Nedavno so izkopali pri Girgi v gornjem Egiptu Številne mrliče, ki so kljub starosti 4000 do 5000 let bili tako dobro ohranjeni, da so učenjaki mogli cel6 preiskati vsebino njihovih želodcev in črev. Pri tem so dognali nekatere zanimive stvari. Zlasti je zanimiva ugotovitev, da je bilo današnje uživanje miši s strani mladine običajno v Egiptu že v pradavnih časih. V mrliču nekega otroka so namreč našli koščice pojedene miši. Da se je posebna ljubezen do čudaških slaščic ohranila pri Egipčanih skozi stoletja do današnjega dne, dokazujejo še drugI ostanki kosti, ki so jih našli v nekaterih mrličih. Mestoma so našli tudi ostanke rastlinskih jedi. Tako so ugotovili ječmen in neko proso, ki se danes več ne goji. Tudi neka današnji kumarici podobna zdravilna rastlina se je ugotovila. V nekaterih mrličih so dobili jagode grozdja, ki je skoro popolnoma enako današnjemu grozdju. To odkritje jasno pokazuje, da so bile izpremembe v razvoju rastlinstva tekom dolgih pet tisoč let prav neznatne. Nato je legel v posteljo in zamorec se je hotel čimprej odstraniti od skrivnostnega generala. «Počakaj še malo, Sami* je zaklical Nicolis, «jaz si moram odvzeti še oko.* In takoj nato je vzel svoje umetno oko iz očesne dupline. Ko je Sam io videl, ga ni zadržalo ničesar več. Skočil je k vratom in Nicolis mu je zaklical: «Sam, sedaj mi pa še lahko snaineš glavo.* Toda Sam je bil že v gostilniški sobi in je ves prestrašen pripovedoval hotelirju: «Ta gospod je sam vrag, kajti raztrgal se je sam na komade.* X Hitra rast gob je že v pregovoru. Toda v kakšnem času zrase goba, je še malo znano. V redko zaraščenih gozdovih se nahajajoči veliki bo-vist rase posebno hitro. Ko so opazovali rast te gobe, ki dosežo tudi velikost buče, se je izkazalo, da je tekom ene ure razvila nič manj nego 20.000 celic. V vsaki sekundi se je ta goba povečala torej za 5 do 6 celic. Nobena druga rastlina ne rase tako hitrostjo, niti bambus, ki zrase tekom enega dneva včasih tudi za 44 cm na dolgosti. X Požar v palači španskega diktatorja. V soboto je izbruhnil v palači predsednika španskega direktonja, Prima de Rivere, požar, ki je moral biti podtaknjen. Ogenj je uničil celo drugo nadstropje stavbe. Uradno se javlja, da je nastal požar zaradi malomarnosti pri osrednji kurjavi. X Velika tramvajska nesreča v Italiji. Na progi Milan-Monza v Italiji se je v bližini Sesto-San Giovanni zgodila, velika nesreča. Zjulraj zgodaj je odšel iz Milana proti Monzi z delavci in uradniki napolnjen tramvaj. V bližini Sesto-San Giovanni je sprevodnik skozi gosto meglo naenkrat zapazil, da prihaja iz nasprotne strani po isti progi drugi tramvaj. Urno je zavrl, bilo pa je že prepozno. Tramvaja sta z vso silo trčila drug v drugega in se razbila. Pri tej nezgodi je bilo nad 50 oseb ranjenih. X Moderna Adam in Eva. Neki časopis v Nor-folku v Virginiji je razpisal nagrado za mlad zakonski par, ki bi hotel živeti nekaj časa kot Adam in Eva v Pragozdu. Med mnogimi sta se pojavila tudi 221etni Robert Dach in 191etna Flo-reta Pope, ki ju je lastništvo lista izbralo kot primeren par. Najprej sta se oba poročila, pri čemer ju je gledala seveda polovica mesta, nato pa sta se obadva podala v paradiž — v pragozd. Tukaj morata živeti natančno tako kakor njuna svetopisemska predhodnika, to se pravi, da morala jesti sadove, ki rastejo v divjini. Stanovanja seveda mladi par tudi nima, še manj postelje. I Celo mesto z napetostjo čaka, ali bosta oba prestala preizkušnjo. Kot nagrada ju čaka zelo visoka denarna svota in popolna oprema stanovanja z vsemi mogočimi udobnostmi. veda red in snaga v stanovanjih. Gospodinje, ki pridno umivajo tla s sanitolom, sodo ali nulom, kmalu odpravijo bolhe. Pokončuje jih končno tudi solnce. Zato je zelo na mestu solnčenje perila in posteljnine. Bolhe niso tako nedolžne živalice, kakor se vobče smatrajo, kajti prenašajo razne bolezni, na pr. tako zvano podganjo kugo, ki se pojavi pri podganah in prehaja po bolhah na človeka. Zdravniki so dognali, da se ta kuga ne širi naravnost od podgan, temveč zahteva posrednika bolhe, ki vsrkajo s podganjo krvjo bacile kuge ter jih prenesejo v človeško kri. X Sestavljeni general. Iz zgodovine je znano, aa je general Nicolis, ki je izgubil v neki vojni eno nogo, eno roko in eno oko, ostal kljub tem telesnim napakam še vedno šaljivec. O njem se pripoveduje naslednje: Ko je nekoč prenočeval v nekem hotelu, so mu zvečer poslali zamorskega dečka, ki bi mu naj pomagal pri slačenju. Ko se je general osvobodil svojega suknjiča, je zapo-vedal: cTako, Sam, snami mi nogo!* Sam je stal začudeno pred njim. «Kaj ne veš, kako se sname noga?* S temi besedami si je general odpel svojo umetno nogo in jo položil na stol. «Sedaj mi pa odvzemi roko!* , ki jo je za angleško mladino priredil Kathlen Fitzgerald, v slovenščino pa preložil mojster našega jezika Bogumil Vdo-vič. Knjiga je okrašena s 26 lepimi štiribarvnimi slikami, ki jih je po izvirniku slike posnel lito-grafični zavod založnika tako umetniško dovršeno, da so nekatere slike celo lepše izdelane kakor one v originalni izdaji. Vdovičeva slovenščina je izredno lepa in blagoglasna, tako da je ta izdaja Robinsona izreden knjižni dogodek za naš narod. Knjiga je namenjena zlasti mladini, pa tudi odrasli jo bode brali z užitkom. Tudi je zelo pripravno darilo za Miklavža ali Božič. Cena broširani knjigi je 15 Din, trdo vezani pa 20 Din, po pošti 1 Din več. Dobi se pri nas v vseh knjigarnah in naravnost pri založniški tvrdki, to je pri I. Blasnika nasled., d. d., tiskarski in litogra-fični zavod v Ljubljani, Breg št. 12. IZ POPOTNIKOVE TORBE NOVICE IZ ŠMARSKEGA OKRAJA. Šmarje pri Jelšah, 16. novembra. Ko sem popotoval pretekli mesec po šmar-skein okraju, sem našel marsikaj zanimivega za Vaš cenjeni list «Domovino*, katero sem dobil vsepovsod, zaradi česar sklepam, da je zelo razširjena po našem klerikalnem okraju. Ko sem v Št Petru na Medvedjem selu vprašal nekega posestnika, ki je imel v žepu «Domovino*, zakaj jo ima rajši kakor cSlovenskega Gospodarja*, mi je odgovoril, da < Slo venski Gospodar* ne zna drugega poročati kakor o fantih in dekletih od Sv. Bolfenka; kar pa o politiki piše, da je itak vse zlagano. vedno dobro došlo. Sv. Križ pri Kostanjevici. Ker kliše še ni prispel, priobčimo v prihodnji številki. Klišeji se izdelujejo tudi pri nas. Oporoka. Notar Anastazij Motovileč je bil poklican k posestniku Janezu Hlačonu, da mu napravi oporoko. V postelji ležeči kmet je narekoval. Ko je bil gotov, je vprašal: «Ali smem sedaj vstati? > Notar ga je začudeno pogledal: »Kaj, nist» bolni?* »Ne, nič mi ne manjka, toda mislil sem, da j« pri narekovanju oporoke treba ležati v postelji.* Enostavna kuhinja. Gospodinja: »Pri meni se nič ne kuha. Hranim se samo z mlekom, in sicer vsaki dve uri po eno skodelico.* Kuharica: »Zakaj ste me pa najeli? Saj ne potrebujete kuharice, temveč kravo . . .» Dober odgovor. Evzebij: »Vaše manire so prav slabe. Ali želito, da Vam posodim ,Knjigo o lepem vedenju'?* Evstahij: »Preveč prijazni ste. Ali pa bosU knjigo tudi lahko pogrešali?* Sleparski odmev. Hotelir: »Tako, Vi želite stopite pri meni v službo? Kakšen poklic ste do sedaj izvrševali?* Gašper: »Bil sem na nekem gorenjskem letovišču najet za proizvajanje odmeva . . .» Hotelir: »Torej sleparstvo. Zakaj pa niste pri tem poklicu ostali?* Gašper: »Ker sta prišla nekega dne dva Japonca in klicala nekaj v svoji materinščini. Ker ne razumem tega jezika, nisem znal besed ponovit* Tako je prišlo vse na dan.* Otroška usta. V tramvaju je vprašala neka dama malega Jožka: «A!i imaš tudi sestrico?* Jožek: «Nc.» Dama: »Zakaj ne?* Jožek: »Papa je ves dan v trgovini, mamica jo v službi in kuharica nima časa.* Iz otroških ust. Lizika bi rada vedela razliko med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Njen oče ji je razložil to na na slednji način: »Včeraj — je preteklost, danes je sedanjost in jutri — je prihodnjost.* Lizika nekaj časa premišljuje, nato pa vpraša: «Kaj pa je potem pojutrišnjem?® Dva bratca. Ožbovt je priklovratil pijan k brivcu ter mu rekel: »Prosim, da me obrijete, toda opozarjam vas, da sem pijan.* »Tudi jaz sem pijan,* je dejal brivec, »pa se bo to izenačilo.* Še ni dolgo poročen. Gašper (vprašuje svojega prijatelja): »Ti si precejšnje število let poročen, kajne?* Melhijor: »Komaj eno leto.* Gašper: »Ali je to mogoče?* Melhijor: «Ko sem se poročil, je bila moja žena stara 23 let in je sedaj vedno stara samo 24 let . . .» Odkritosrčnost. Profesor Brglez: »Želite cigaro?* Mevža: «Hvala, ne kadim.* Profesor: »Cašico konjaka?* Mevža: »Hvala, ne pijem nikakega alkohola.* Profesor: »Ali Vas smem seznaniti s svojimi hčerkami?* Mevža: »Hvala, nimam namena, stopiti v za* konski jarem.* Prekesno. Šofer (ki je povozil nekega moškega): »Pozor!« Povoženi gospod: »Zakaj kričite sedaj,pozor'! Ali se mislite vrniti in me še enkrat povoziti?* Preveč se zahteva. Gospodinja: «Otroke imate tudi, revček? Koliko pa?» Slepi berač: «Kako naj to vem, ker ne vidim.* Tri že gotovo vsakega človek« glase: zdnerjec dolgo življenje in bogastvo, ail oboja poslednjo moremo doseči le tedaj, ako posedujemo prvo, namreč zdravje. Zato je ravno sedaj v pravi čas upozorenje, da se tudi neznatne znake vratobola, pokašljevanja, bri- pavo rti, krčev ali nahoda ln bolečin v udih ne sme zanemariti. Vedno in vedno slišimo hvaliti kot dobro bolečine olajša joče domače sredstvo in ko-smetikum že skozi 27 let priljubljeni Fellerjev blagodiSeči «Elsaflujd», tudi pri reumatičnih bolečinah. Dočnejši in krepkejšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za G3 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike spe- cijalne steklenico za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju aH proti plačilu vnaprej lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 360, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsafluida po 10 dinarjev r, lekarnah in sorodnih trgovinah. Kdo je srečnejši? A: »Ali ste že čuli, da je profesor Hlačoper orno-Žil svojo hčerko?» B: »Kdo pa je oni najsrečnejši mož?» A: c Profesor Hlačoper, kajti ta je res srečen, da je lahko komu obesil na vrat svojo hčerko.* Pijan ženin. Mlad par je prišel v cerkev k poroki. Ker Be je ženin sumljivo zibal, je dejal župnik nevesti: «Vaš ženin je vendar pijan. V takih okoliščinah ne morem izvršiti obreda. Pridita drugič.« Čez teden dni sta zopet prišla in župnik je opazil, da je ženin zopet pijan. Razjezil se je rekoč: »Saj sem vama rekel, da pridite takrat, ko bo ženin trezen.* Nevesta je župnika milo pogledala in rekla: »Oprostite, gospod župnik, in naju poročite! Ako je ženin trezen, sploh nc gre z menoj.* speeijalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. MALI OGLASI LEPO POSESTVO SE PRODA. ali da v najem v bližini Rimskih toplic. Meri 40 oralov, in sicer 20 oralov gozda in 20 oralov njiv ter travnikov. Zemlja pripravna za nasad hmelja. Hiša zidana, zraven gospodarsko poslopje in kozolec Nastop takoj. Cena 60.000 Din. Več se izve pri Francu Strahovniku, Velki vrh, pošta Rečica ob Paki. PRODAJO SE CEPLJENE TRTE , I. vrste; komad po Din 150. Vkor< linjeni divjaki I 50 par. Samorodnice 50 par. Cepljena sadna dre- ČA3MA ROČKA ru/aoa vriljalljena in prijetna čajna me Sanic a za cbitelj, tudi m trajnemu uživanm nobena olusna iwu/enos/ Premeteni žld, Izak Roženkranc si je zaželel svinjske pečenke ter se podal v moderno restavracijo, ker v židovskih gostilnah ne more dobiti takšno jedi, ki je prepovedana po judovski veri. Baš je dobil pečenko, ko je strašno zagrmelo. Žid Abraham Pir-fasl, ki je preplašeno gledal svojega sovernika, kako namerava grošiti, je pripomnil: »Vidiš, Bog se že huduje.s Ixak Roženkrano pa je mirno odrinil pečenko od Sebe ter zagodrnjal: «No, no, saj še no jem.* Tanke noge. Evlalija: »Tvoja hčerka ima tako tanke noge; takoj bi boljše izgledala, če bi oblekla dva para »ogavic.® Kunigunda: »Za božjo voljo, samo dva para nogavic? Sedaj jih nosi tri pare.* Kar je že dedom ia roditeljem pomagalo, to ■»o pomagalo tudi Vam! Elsa flujd, da, samo »Elsaflujd*! To žo skozi 27 let priljubljeno do- ! aiače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo od-enotraj in ridzunaj kot ublažitelj bolečini Umikanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehla-jenju in Vam priprav lja užitek. En sam poizkus je izpreobniil mnoge, ki niso hoteli verovati in j jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev . Tudi Vi boste j storili isto, ako naročite za poizkus 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici zn <>3 Din ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike Ceniki Fmnko J. STJEPUŠ1N S I S A K priporoča 9 boljSe lamburice, strune, par-titure, šote in ostale potrebščine za vsa glasila Odlikovan na pariški izložbi vesa Din 7 50. Sadni divjaki enoletni 50 par, dve. letni Din 2 50. Pri večji množini popust Oddajam že sedaj v jeseni. Za odgovor je treba priložiti znamke. Alojzij Grabar, posestnik in trtnar, Zagorci, pošta Juršinci pri Ptuju. .m Zdravnica dr. med Eleoaora Jenko-GroyerjeYa naznanja, da so Jo preselila v poslopie Jadranske banke, Mlklo£l6eva cesta št. 13 Ordlnlra od B. uro zjutraj do 1. uro popoldne za splošno bolezni. % vnaUovistua, po natiigodueiii cen , kakor vsako let i ydn ■ v zalog . Kupim tudi surovi ln stop* Ijeni loj m g* plavam po uaivi&ji dnevni c ni. J0S BERGMAN. Us^aiia, Poljanski cista 85. OD DOBREGA — NAJB0LJ351 ZATO PA TUDI — NAJCENEJŠE 1 Ia. ©stravski trdi plavžarskt v velikih kosili, svetovne znamke „Franz - Schacht" Silna vročina! Za motne ognje! Nadalje: nemSkl plinski mehki Iz Portirja, sortiran orehovec, od 20 do 40 mm, naglo razvija vročino, za kovače — pa tudi za domačo kurjavo; ter dvakrat prani in sejani Kovaški premog iz Porurja, krasen grahovec, v velikosti 8 do 15 mm, absolutno čist, še izdatnej5i, kakor angleški I Samo najodiičnejše svetovne znamke! Edina zaloga v Slovenlili D. Cebin Ljubljana, Wolfova 1/IL lelefrm S6 Poskusite enkrat in prišli boste Se sto krat I jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Mariiin trg št. 8 sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun tor iih obrestule najugodneje, Vez a n e vloge obrestuje po dogovoru. Podelju.eprotf dobremu poroštvu oseone, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite. i Miklošičeva o. 13 Najcenejše strešno Kritje! Zdnueae opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ tovarne ua Viču in Lirdu nudijo v poljubni množini, takoj dobama, uajboliR« proie-iuSene tu 'dele strežnikov, e ono ali dvema annzaion kakor tudi bobr'.veev (bibnri it; seiicLs&o opeko. SteKlen! stresnik stalno na zalogi. Na željo so pošljeta takoi popis in ponudba Izdate ra konzorcij (Domovine* Atlolf Ribnikar. Urefuie Pitin OmlatM. Za Narodno tiskarno Fran lezeršek.