• v
Časopis občine Kamnik, 16. november 2018, leto 3, številka 20
V nedeljo volimo župana in svetnike
Za župana občine Kamnik se poteguje sedem kandidatov, za devetindvajset mest v občinskem svetu pa dvanajst list oziroma strank.
Kdo bodo župan, občinski svetniki in predstavniki krajevnih skupnosti, bomo volivci odločali v nedeljo. / Foto: Gorazd Kavčič
Jasna Paladin
Kamnik - V nedeljo, 18. novembra, se bo po vsej občini odprlo triindvajset volišč; na volišču v prostorih Občine Kamnik je bilo v torek, sredo in četrtek, 13., 14. in 15. novembra, možno že predčasno glasovati. Volivci bodo župana izbirali med sedmimi kandidati, ki bodo na glasovnici izpisani v vrstnem redu, kakršnega je določil žreb: Matjaž Zor-man (SDS - Slovenska demokratska stranka), Igor Žavbi (LMŠ - Lista Marjana Šarca), Sandi Uršič (podpora volivcev), Anton Tone Smolnikar (LTS - Lista Toneta Smolnikarja), Duško Papež (LDP - Lista Dušana Papeža), Matej Slapar (NSi - Nova Slovenija - krščanski
demokrati) in Štefan Virjent (DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije). Komu od njih je z dosedanjim delom in aktivnostmi v volilni kampanji uspelo najbolj prepričati volivce, bo znano že kmalu po 19. uri v nedeljo zvečer, že zdaj pa je jasno, da se nam obeta drugi krog. Po javno-mnenjskih anketah namreč nobeden od kandidatov ne bo že v prvem krogu prejel več kot petdeset odstotkov glasov; v drugi krog, ki bo 2. decembra, se bosta tako uvrstila dva z največ prejetimi glasovi.
Volilna kampanja je bila sicer mirna. Županski kandidati so se sestali le na enem soočenju, in sicer v prostorih Območne obrtno-podje-tniške zbornice Kamnik,
kamor so jih povabili obrtniki in podjetniki, liste pa so svoja mnenja soočile v sredo na povabilo Mladinskega sveta Kamnik. Kandidati so bili z nagovarjanjem volivcev aktivni predvsem na družabnih omrežjih, številni pa so v zadnjih tednih dobro spoznali občino in organizatorje številnih prireditev, kjer jih prejšnja leta povečini nismo opazili, v zadnjem obdobju pa so bili tam redni udeleženci. Ne le, kdo bo župan, za delovanje občine bo pomembno tudi, kakšna bo sestava občinskega sveta. V nedeljo bomo svoj glas oddali tudi eni od dvanajstih list, na katerih se za svetniška mesta poteguje kar 263 kandidatov. V sejno dvorano jih bo na seje občinskega sveta pri-
hodnja štiri leta hodilo le devetindvajset. Po vrstnem redu, kot ga je določila občinska volilna komisija, so liste naslednje: LMŠ - Lista Marjana Šarca, SDS - Slovenska demokratska stranka, SLS - Slovenska ljudska stranka, S D - Socialni demokrati, DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, LDP - Lista Dušana Papeža, LTS - Lista Toneta Smolnikarja, Levica, Stranka Alenke Bratušek, Lista Sandija Uršiča, NSi -Nova Slovenija - krščanski demokrati in SMC - Stranka modernega centra. Sočasno z volitvami župana in občinskih svetnikov pa bodo v nedeljo potekale tudi volitve predstavnikov v svete dvaindvajsetih krajevnih skupnosti po občini.
OBČINSKE NOVICE
Občina Kamnik ostaja brez stika z Avstrijo
Občani Jezerskega so na referendumu zavrnili spremembo meje s Kamniško Bistrico, ki bi Kamniku prinesla stik z Avstrijo in s tem možnosti črpanja sredstev za čezmejne projekte.
stran 3
ZANIMIVOSTI
Spoznavali pasjo govorico
V Zasebnem vrtcu Zarja so v tem šolskem letu že drugič sodelovali z Društvom za zaščito živali Ljubljana. Učili so se boljšega odnosa do psov in varnejše komunikacije ob srečanju z njimi.
stran 10
KULTURA
Razstava o bronasti dobi
V Medobčinskem muzeju Kamnik so odprli razstavo o grobu, ki so ga leta 1965 našli v Kamniku in sodi v 13. stoletje pred našim štetjem, s čimer ga uvrščamo med najstarejše grobove na ozemlju Slovenije.
stran 12
ŠPORT
Odbojko ima zelo rada
Z najmlajšo kapetanko v 1A. DOL za ženske Zalo Špolja-rič so odbojkarice druge ekipe Calcita Volleyja eno najbolj pozitivnih presenečenj letošnje sezone.
stran 15
DOVOLJ (DeSUS JE BILO ^—
neizpolnjenih obljub, korupcije, drog, osebnega okoriščanja!
Volite izkušene, poštene!
Občanom se s Štefanom Virjentom kot županom in našimi občinskimi svetniki obetajo boljši časi.
Za naše občinske svetnike obkrožite številko 5.
župana
NADALJUJMO SKUPAJ Tone Smolnikar
lG
petek, 16. novembra 2018 Kamničan]^
Občinske novice
Mali grad obarvan v modro
Občina Kamnik se je tudi letos pridružila ozaveščanju o sladkorni bolezni.
Znova mladim
• •	1 v*
prijazna obana
Občina Kamnik je prvi certifikat Mladim prijazna občina prejela že leta 2014, pred dnevi pa so ga prejeli še za obdobje 2018-2022.
Vodja Mladinskega centra Kotlovnica Rok Kosec in podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi s certifikatom Mladim prijazna občina za obdobje
20l8—2020 / Foto: Občina Kamnik
Jasna Paladin
Kamnik - V sredo, 14. novembra, smo praznovali svetovni dan sladkorne bolezni, ki je letos v znamenju teme Družina in diabetes. »Generalna skupščina Združenih narodov je decembra leta 2006 soglasno sprejela resolucijo o svetovnem dnevu diabetesa in tako razglasila 14. november za ta dan. Namenjen je usmerjanju pozornosti javnosti na problematiko sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen je svetovna epidemija. Število oseb s sladkorno boleznijo v svetovnem merilu v letu 2018 presega 425 milijonov ljudi. Če se te bolezni ne bomo zavedali in poskrbeli za sprejem ukrepov za izvajanje učinkovitega preprečevanja in obvladovanja sladkorne bolezni, je napoved, da bo skupno število ljudi s
Jasna Paladin
Kamnik - Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik je objavil javni poziv za sofinanciranje posameznih dogodkov, ki jih bodo podjetniki organizirali v svojih prostorih v središču Kamnika v času od 1. do 26. decembra. »Sofinancirane bodo prireditve s področja kulture, turizma, gospodarstva, animacije otrok in mladine ter promocije. Podjetniki lahko na razpis prijavijo posame-
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143
sladkorno boleznijo do leta 2040 doseglo 642 milijonov. Sladkorna bolezen je ugotovljena samo pri petdeset odstotkih oseb, ki imajo sladkorno bolezen, od teh jih je le petdeset odstotkov deležnih zdravljenja, med njimi pa samo petdeset odstotkov dosega cilje zdravljenja in le petdeset odstotkov želene rezultate, kažejo splošni izsledki raziskave Mednarodne diabetične zveze (IDF) iz leta 2015,« pravijo na Zvezi društev diabetikov Slovenije.
Na njihovo pobudo in na pobudo Društva diabetikov Kamnik se je ozaveščanju o tej pomembni temi letos ponovno pridružila Občina Kamnik. Tako je v modri razsvetljavi - kot tudi številne druge javne ustanove po Sloveniji na ta dan - v sredo zažarel tudi stražni stolp na Malem gradu.
zni dogodek ali pa večdnevne dogodke, ki bodo povečali obiskanost mestnega jedra Kamnika,« nam je povedal Samo Trtnik.
Na voljo je 6.500 evrov, kjer bodo manjši dogodki sofinancirani v skupni vrednosti do pet tisoč evrov, večdnevni dogodki pa v skupni vrednosti do 1.500 evrov. Celoten razpis je objavljen na spletni strani www.visitka-mnik.com pod zavihkom Razpisi, rok oddaje vloge pa je 20. november do 12. ure.
ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE:
malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41
Jasna Paladin
Ljubljana - Podelitev certifikatov Mladim prijazna občina v obdobju 2018-2020 so 6. novembra gostili v Mestnem muzeju Ljubljana. Prireditve so se udeležili tudi podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi, vodja oddelka za družbene dejavnosti Tina Trček in vodja Mladinskega centra Kotlovnica Rok Kosec. Certifikat Mladim prijazna občina je priznanje samoupravnim lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja t. i. vertikalnih in horizontalnih mladinskih politik ali bolj razumljivo - izvajajo ukrepe, s katerimi mlade med 15. in 29. letom starosti vključujejo v posamezne dele življenja družbe in s tem spodbujajo njihovo osamosvajanje. Občine, ki so prepričane, da si certifikat zaslužijo, se prijavijo na razpis, kjer jih nato obravnava strokovna komisija. Tako je že drugič zapored storila Občina Kamnik in bila znova prepoznana za mladim prijazno. S certifikatom se bodo lahko ponašali prihodnja štiri leta.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Tako med drugim ugotavlja raziskava Zdravje v občini, ki so jo tretje leto zapored pripravili pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je zdravje občanov 212 slovenskih občin preverilo skozi 34 kazalnikov. Telesni fitnes otrok, ki meri raven gibalne učinkovitosti, je tik nad državnim povprečjem, prekomerno prehranjenih otrok v občini pa je 22,6 odstotka, kar znaša 2,2 odstotne točke pod državnim povprečjem. Za primerjavo: v občini Šalovci je prekomerno prehranjenih več kot 52 odstotkov otrok.
Več kot petina ne pije dobre vode
Kamničani dobro skrbimo tudi za ustno higieno, skoraj 68 odstotkov občanov si zobe umiva vsaj dvakrat
»Ponosni smo na povezovanje mladih na relaciji Obči-na-Mladinski svet Kamnik-Mladinski center Kotlovnica na področju izdelave in priprave Strategije razvoja na področju mladih za obdobje 2019-2021, aktivne udeležbe mladih pri Lokalni akcijski skupini za prepreče-
dnevno, kar je več od državnega povprečja. Občani in občanke se bolje odzivamo na presejalne programe za zgodnje odkrivanje predra-kavih in zgodnjih rakavih sprememb in raka na debelem črevesju in danki ter materničnega vratu v programih Dora in Svit. Do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti ima omogočen dostop 78 odstotkov občanov, kar je precej manj od okoliških občin osre-dnjeslovenske in gorenjske regije, kjer skoraj sto odstotkov občanov pije dobro vodo. Podatek pa kaže na to, da kljub kvalitetnim vodnim virom v občini voda do 22 odstotkov občanov ne priteče v najboljšem stanju.
Več kot dva tedna na bolniškem dopustu
Povprečen občan preživi 14,7 dneva na leto na bolniškem dopustu, kar je ma-
vanje zasvojenosti od drog in tudi pri evropskem projektu City walk (promocija hoje) glede na to, da ima občina velike turistične potenciale za ta projekt. Pri tem je treba izpostaviti dejavnost Mladinskega centra Kotlovnica, ki je eden od glavnih nosilcev politike za mlade v
lenkost več od državnega povprečja. Dva občana na tisoč prebivalcev zbolita za boleznimi, neposredno povezanimi s prekomernim uživanjem alkohola, medtem ko zdravila za sladkorno bolezen jemlje 4,6 človeka na sto občanov, zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka pa malo manj kot vsak četrti občan. Splošna umrljivost je nižja, kot znaša državno povprečje, prav tako umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, medtem ko se umrljivost zaradi vseh vrst raka giblje tik pod državnim povprečjem.
Visoka stopnja samomorov
Precej nad državno povprečje se uvrščamo po okužbah s klopnim meningoencefali-tisom, za katerim po standardizirani vrednosti zboli 21 na sto tisoč prebivalcev, državno povprečje pa znaša
občini, njegovi člani imajo ideje, projekte in cilje, ki jih skušajo tudi uresničiti - pomagati mladim implementirati občinsko mladinsko politiko, občina pa le-to finančno podpira v skladu s sprejetim občinskim proračunom. Treba je izpostaviti tudi odprtje dnevnega centra Društva staršev otrok s posebnimi potrebami za kvalitetno preživljanje prostega časa mladostnikov s posebnimi potrebami po zaključku šolanja. Dnevni center je bil ustanovljen z namenom uresničevanja skupnih ciljev izvajanja in razvijanja celostnih potreb družin, staršev, skrbnikov in drugih, ki nudijo skrb otrokom - mladostnikom, da se razvijajo njihove sposobnosti, krepi njihova samopodoba ter samozavest,« je povedal podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi in skupaj s predstavnico Skupnosti občin Slovenije Barbaro Horvat in vodjo programa Mladim prijazna občina Nino Bavčar Čar-go podpisal dogovor in tudi uradno v imenu Občine Kamnik prejel certifikat Mladim prijazna občina 20182022.
deset. Tako kot prejšnja leta precej visoko ostaja tudi število samomorov v občini. V državi na sto tisoč prebivalcev beležimo dvajset samomorov, v Kamniku pa kar 35. Na zdravje poleg dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, vpliva tudi naš življenjski slog ter okolje in družba, v kateri živimo, opozarjajo na NIJZ. Slednjega pa pomembno soustvarjata tudi država in občina. »Primer zdravega okolja predstavljajo otroška igrišča, ki krepijo in spodbujajo otrokove gibalne sposobnosti, urejene mreže kolesarskih stez, ki jih za potovanje in prosti čas uporabljajo odrasli in družine. Ustvarjanje takih možnosti v bivalnem okolju omogoča lažje zdrave izbire. Če teh možnosti ni, se posameznik pogosteje in hitreje odloča za nezdrav življenjski slog,« so še zapisali v poročilu ob letošnji raziskavi.
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2018 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 30. novembra 2018, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 22. novembra 2018.
Sofinanciranje decembrskih prireditev
Državni denar za dva občinska projekta
Kamnik - Občina Kamnik je na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovala zahtevka za pridobitev nepovratnih sredstev na podlagi Zakona o financiranju občin v skupni vrednosti 366.562 evrov. Kot so sporočili, bodo 200 tisoč evrov dobili za sanacijo ceste v Podgorju, 166.562 evrov pa za sanacijo Podružnične šole Zgornji Tuhinj. J. P.
Kamničan
Kako zdravi smo Kamničani
Kamničani v povprečju prejemamo manj zdravil zaradi sladkorne bolezni ali povišanega krvnega tlaka od državnega povprečja, bolje skrbimo za ustno higieno, v občini pa beležimo precej višjo stopnjo samomorov.
Kamničan Jfl petek, 16. novembra 2018
!3
Občinske novice
Občina Kamnik ostaja brez stika z Avstrijo
Občani Jezerskega so na naknadnem referendumu o spremembi meje med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko prepričljivo zavrnili uveljavitev odloka o spremembi meje, ki bi občini Kamnik prinesla mejo z Avstrijo in s tem možnosti črpanja sredstev za čezmejne projekte.
Jasna Paladin
Kamnik, Jezersko - Spomnimo, da pobuda o spremembi meje med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko ter s tem občinama Kamnik in Jezersko sega že v leto 2012.
Kamnik si želi status obmejne občine
Takrat je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v iskanju dodatnega denarja prišlo do navidezno zelo praktične in preproste rešitve. S spremembo meje med občinama bi Kamniča-ni dobili teritorialni stik z Avstrijo in s tem status obmejne občine. S tem bi bili upravičeni, z njimi pa tudi celotna osrednjeslovenska regija, do denarja iz programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Čeprav gre za navidezno majhen poseg, za koridor velik zgolj deset metrov v širino in dvesto metrov v dolžino - ali kup kamenja, kot so se v komentarjih te dni izrazili nekateri -, so svetniki na Jezerskem pobudo že takrat odločno zavrnili.
Sprememba meje bi preuredila zgodovinska dejstva
Ne gre le za majhno spremembo v meji med dvema občinama, pač pa za popol-
no preureditev zgodovinskih dejstev, opozarjajo Jezerja-ni, pobudniki referenduma. Poseg bi namreč zabrisal sedanjo tromejo med občinami Kamnik, Jezersko in Solčava, ki je hkrati zgodovinska tromeja dežel Kranj -
Po sprejetem odloku bi se meja med Kamniško Bistrico in naseljem Zgornje Jezersko spremenila tako, da bi se del zemljišča parcele v katastrski občini Županje Njive odcepil od naselja Kamniška Bistrica in pri-
S spremembo meje med občinama bi Kamničani dobili teritorialni stik z Avstrijo in s tem status obmejne občine. S tem bi bili upravičeni, z njimi pa tudi celotna osrednjeslovenska regija, do denarja iz programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. A spremembo meje so Jezerjani zavrnili, saj si želijo ohraniti stik s savinjsko regijo.
ske, Štajerske in Koroške. Prav tako gre za mejo med vzhodnim (manj razvitim) in zahodnim (bolj razvitim) delom Slovenije. Sprememba pa bi odnesla tudi sedanji stik gorenjske in savinjske regije.
Prvič proti, drugič za
Letos so se stvari sicer nekoliko spremenile, saj so jezerski občinski svetniki junija predlog spremembe meje podprli. Najprej je 12. junija spremembo meje večina od sedmih občinskih svetnikov zavrnila, na ponovnem odločanju 26. junija pa so odlok o spremembi meje po skrajšanem postopku sprejeli.
ključil naselju Zgornje Jezersko, ena parcela v katastrski občini Zgornje Jezersko pa bi se odcepila od Zgornjega Jezerskega in priključila naselju Kamniška Bistrica.
Jezerjani odločali na naknadnem referendumu
A sprejeti odlok ni dobil soglasja ostalih občanov občine Jezersko. Ti so zato na pobudo enega od občinskih svetnikov zahtevali referendum, ga pred dvema tednoma tudi izvedli in uveljavitev odloka o spremembi meje prepričljivo zavrnili. Udeležba na referendumu je bila 62-odstotna, spre-
membo meje je podprlo 91 občanov, proti pa jih je bilo 241 (ali 73 odstotkov). Meja tako ostaja takšna, kot je, občina Kamnik pa brez stika z Avstrijo.
Dodatnih milijonov iz EU ne bo
Župan Jezerskega Jurij Rebolj je sicer prepričan, da bi bila sprememba meje državotvorno dejanje v korist Slovenije, saj naj bi se s tem kvota denarja za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo v okviru programa Interreg v finančni perspektivi povečala za približno dvajset milijonov evrov. »Toda volivci imajo vedno prav in njihovo odločitev na referendumu moram sprejeti,« je povedal po tem, ko so bili znani rezultati referenduma.
Razočarani, a ne presenečeni
Razočarani so tudi na Občini Kamnik. »Izvedba referenduma je povsem legitimna pravica, ki jo uzakonja slovenska zakonodaja. Glede na pretekle dogodke smo takšen izid referenduma tudi pričakovali. Občina Kamnik je mnenja, da gre za veliko škodo, in sicer ne samo za Kamnik, temveč za celotno osrednjo regijo,« so na občinski upravi poko-mentirali izid referenduma.
Obvestilo o rekonstrukciji in dozidavi vodohrana Črna
Zaradi dotrajanosti vodohrana v Črni pri Kamniku je Občina Kamnik pristopila k njegovi rekonstrukciji in dozidavi. Obstoječi vodohran namreč predvsem v času povečanih dotokov vode ne zagotavlja ustreznih higienskih pogojev za kakovostno izvajanje postopkov priprave pitne vode. Iz tega razloga je upravljavec vodovoda, Komunalno podjetje Kamnik, d. d., v deževnih obdobjih večkrat pozval k obveznemu prekuhavanju pitne vode.
Z namenom dolgotrajnejše zagotovitve ustrezne in nemotene oskrbe s pitno vodo na območju Črne bo v okviru rekonstrukcije vodohran na južni strani dozidan. Obstoječa konstrukcija bo v celoti obnovljena, izvedeni bosta tudi nova hidroizolacija in ter-moizolacija. V objektu bodo zamenjane vse vodovodne inštalacije, vključno z opremo, ki bo omogočala prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih parametrov pitne vode. S tem bo omogočen ustrezen in kontinuiran nadzor nad kvaliteto pitne vode, ki je osnova za dobre sanitarno-tehnične pogoje in ustrezno izvajanje postopkov priprave pitne vode, v skladu z načeli sistema HACCP. V sklopu rekonstrukcije bo zgrajen nov električni nizkonapetostni vod. Vodovod med vodohranom in obstoječim, že obnovljenim omrežjem v naselju Črna pri Kamniku pa bo obnovljen v dolžini 115 metrov.
Izbrani izvajalec del je bil 6. novembra 2018 že uveden v delo, pred začetkom izvajanja del pa so okoliški prebivalci v domače nabiralnike prejeli obvestila v zvezi z izvajanjem del, predvsem glede zagotavljanja oskrbe s pitno vodo in prometno ureditvijo v tem času. Dela bodo predvidoma zaključena v februarju 2019.
Cene Udovič, strokovni sodelavec Službe za izvedbo kohezijskih projektov Občine Kamnik
Vabilo na slovesnost ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra
Občina Kamnik občanke in občane vljudno vabi na slovesnost ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, ki bo v petek, 23. novembra 2018, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik.
Zbrane bo nagovoril podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi, tokratni slavnostni govornik bo predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovrenčič.
Ob 17.30 pa bo podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi skupaj z zastavonošami in predsedniki ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik na Trgu talcev položil venec k spomeniku generala Rudolfa Maistra.
Kamnik - Maistrovo mesto vas pričakuje.
Subvencije za nakup električnega kolesa
Denar bo na račune prosilcev, ki so oddali popolne vloge, nakazan do konca leta.
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik je tudi letos objavila razpis za dodelitev finančne pomoči iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik, ki pa je med občani naletel na velik odziv.
Prejeli so namreč bistveno več vlog kot prejšnja leta, od štirih razpisanih ukrepov pa je bilo največ vlog vloženih za sofinanciranje nakupa električnih koles. Ker številne občane zanima, kdaj bodo subvencije prejeli, smo vprašanje naslovili na
občinsko upravo. »Vloge je komisija odprla; od 59 vlog jih je bilo 46 nepopolnih. Prosilci, ki so vložili nepopolne vloge, so bili pozvani, da vloge ustrezno dopolnijo. V sredo, 14. novembra, je komisija odprla dopolnitve vlog, nato bo opravljen pregled dopolnitev vlog, izračun višine subvencij za prosilce, ki so podali popolne oziroma ustrezno dopolnjene vloge, ter izdani sklepi o dodelitvi sredstev. Po izteku roka za pritožbe bodo le-te obravnavane, dodeljena sredstva pa bodo najkasneje do konca letošnjega leta nakazana na račune prosilcev,« so nam odgovorili.
Dan slovenske hrane
Jasna Paladin
Kamnik - Danes, 16. novembra, praznujemo dan slovenske hrane in na ta dan (vsak tretji petek v novembru) v slovenskih vrtcih in šolah na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, vse z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave, uravnotežene in lokalno pridelane prehrane ter giba-
nja spoznajo že naši najmlajši.
Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz črnega kruha, mleka, masla, medu in jabolka, vsa živila pa morajo biti pridelana v Sloveniji. »Slovenski zajtrk« bodo danes tako jedli tudi v kamniških vrtcih in šolah. Ob 10. uri se bo otrokom v Enoti Rožle Vrtca Antona Medveda Kamnik na tradicionalnem slovenskem zajtrku pridružil tudi podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi.
lG
petek, 16. novembra 2018 Kamničan]^
Lokalne volitve 2018
#mestno jedro in OŠ Frana Albrehta #dodatna sredstva za šport in kulturo #Velika planina-priložnost kamniškega turizma #več lokalne hrane v javne ustanove #soodločanje ljudi o lokalnih zadevah
#povišano financiranje upokojenskih društev
#zeleni prostor-kamniška kultura in NVO #štirje stebri trajnostnega turizma #rekonstrukcija lokalnih cest #razvoj podjetništva 2019-2022 #mreža kolesarskih in pešpoti #skrb za mlade in mlade družine
PAPEŽ ZA ZUPANA.
www.ldp.si
Bogdan Logar, dr. med., spec. spl. med.
Dušanu Papežu izrekam podporo ob kandidaturi za župana Občine Kamnik, ker je njegov program zastavljen za dobro vseh občanov in občank kamniške občine, je celovit in trajnos-tno usmerjen. Tako nakazuje smeri razvoja, ki Občini Kamnik
odpirajo nova vrata.
WWW.GORENJSKIGLAS.SI
Kakšen je participativni proračun
Več strank in list, ki se na nedeljskih volitvah potegujejo za mesta v Občinskem svetu Občine Kamnik, se zavzema za uvedbo t. i. participativnega proračuna. Za kaj gre, so na zanimivem strokovnem predavanju v ponedeljek predstavili člani Levice Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Participativni proračun je novost, ki je mesto v zakonu o lokalni samoupravi našla letos, v Sloveniji pa ga že izvaja nekaj občin. Gre za učinkovito metodo vključevanja občank in občanov v odločanje o javnih financah, ki je v svetu že dobro uveljavljena. Partici-pativni proračun so prvič izvedli že leta 1989 v mestu v Južni Ameriki, sploh v Evropi pa je danes že nekaj povsem običajnega. Portugalska je že prva država v svetu, ki ima tak celo državni proračun, in ne zgolj občinskih. Za kaj torej gre, so s strokovnim predavanjem (namesto golažev in veselic, kot so poudarili) pred volitvami volivce želeli seznaniti člani lokalnega odbora Levica Kamnik, ki so v goste povabili predavatelja Matica Primca, aktivista za neposredno demokracijo in strokovnjaka na področju participativne-ga proračuna.
»Občani imajo resda že sedaj vpliv na proračun, a zelo posreden in pogosto neučinkovit. Svoje predloge lahko posredujejo predstavnikom krajevnih skupnosti, ti pa naprej občinskim svetnikom ali občinski upravi,
morda celo županu. Odvisno torej, kdo koga bolje pozna - pa še to ni zagotovilo za realizacijo. Predlog je pogosto preslišan, zaradi slabe komunikacije pa morda tudi rešen tako, da predlagatelju sploh ni všeč,« je uvodoma dejal Primc, nato pa predstavil vse prednosti participa-tivnega proračuna.
Odstotek celotnega občinskega proračuna
Participativni je lahko le del občinskega proračuna, saj veliko občanov morda ne ve, da ima občina večino izdatkov iz proračuna zakonsko opredeljenih - takšnih je kar okoli osemdeset odstotkov, sem pa sodi predšolska vzgoja, plače v javnem sektorju ipd. Za investicije občinam tako ostane zgolj kakšnih dvajset odstotkov proračuna in znotraj tega se del javnega denarja lahko nameni za projekte, o katerih bi odločali občani. Prav to je namreč participativni proračun. Približno odstotek zneska, namenjenega za investicije (v občini Kamnik bi to bilo okoli dvesto tisoč evrov) se nameni za izbrane projekte, ki jih predlagajo izključno občani, ne svetniki, stranke ali občinska uprava.
Štiri faze soodločanja
Kot je poudaril Matic Primc, je pomembno, da participa-tivni proračun postane dolgoročen proces, nikakor ni dovolj, da se vpelje zgolj enkrat. Kot kaže praksa, se najbolje izkaže v dveletnih proračunskih obdobjih. Proces navadno zajema štiri faze: najprej občani predlagajo projekte, ki se jim zdijo potrebni v njihovem okolišu (krajevni skupnosti, ulici); denimo otroško igrišče, koši za smeti, klopi, javna razsvetljava in podobno. Občina nato vse prejete predloge finančno ovrednoti in nato v tretji fazi vrnem občanom v glasovanje. Projekte, ki prejmejo največ glasov, nato občinska uprava v proračunskem letu tudi realizira, ključno pri tem pa je, da se občinska uprava že
vnaprej strinja, da bodo izbrani projekti za izvedbo zavezujoči.
Glasovanje je odvisno od vsake občine posebej - nekatere ga izpeljejo podobno kot volitve, druge razvijejo posebne spletne aplikacije, pomembno pa je, da se občina izogne kakršnim koli zlorabam. Da bi bil ta denar kar se da pošteno razporejen po vsej občini, ima vsak občan pri tovrstnem glasovanju navadno na voljo več glasov, za projekte v svojem okolišu pa lahko glasuje zgolj enkrat.
Soodločanje občanov krepi zaupanje do občine
Participativni proračun ima vrsto pozitivnih učinkov: poglablja demokracijo, aktivira prebivalstvo, povečuje zaupanje v javno upravo, izboljšuje komunikacijo, veča transparentnost porabe javnega denarja, zmanjšuje socialne razlike, omogoča bolj enakovreden razvoj občine, omogoča hitrejše reševanje problemov in angažira uporabo lokalnih znanj.
Kakšni so lahko predlogi
Predlogi, ki jih občani lahko predlagajo za izvedbo s par-ticipativnim proračunom, morajo upoštevati več kriterijev: rešitev mora biti zgolj v pristojnosti občine, ne sme biti v nasprotju z zakonodajo in sprejetimi prostorskimi akti, predlog mora biti izvedljiv v proračunskem obdobju, ne sme biti v nasprotju z že sprejetim načrtom investicij, biti mora na območju občine in ne sme biti dražji od določenega zneska.
Matic Primc je na primeru občin Ajdovščina, Komen in Kranjska Gora povedal, da je pri takšnem načinu sodelovanja občanov zelo malo slabe volje, če kakšen od projektov ni bil izglasovan, kar pri sprejemanju proračuna, kakršnega imamo v občini zdaj, ne velja vedno. Ali bomo participativni proračun uvedli tudi v občini Kamnik, bodo odločili izvoljeni svetniki.
Šesta skupščina Podjetniškega kluba Kamnik
Kamnik - Predsednik Podjetniškega kluba Kamnik Aleš Ju-hant in podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi vabita na šesto skupščino Podjetniškega kluba Kamnik, ki bo v torek, 20. novembra, v prostorih KIKštarter-ja. Podjetniki - člani podjetniškega kluba so prisluhnili poročilu predsednika in upravnega odbora ter izvolili novega predsednika Podjetniškega kluba Kamnik, nato pa dogodek nadaljevali z izmenjavo podjetniških idej in ga zaključili sproščenim druženjem in pogostitvijo. J. P.
Kamničan Jfl petek, 16. novembra 2018
!3
Lokalne volitve 2018
Nova šola je prioriteta
Starši učencev, ki obiskujejo Osnovno šolo Frana Albrehta, so lahko zadovoljni, saj je iz odgovorov županskih kandidatov na vprašanja v zvezi z gradnjo nove šole, ki so jim jih poslali, razvidno, da se bodo gradbena dela začela že prihodnje leto.
Jasna Paladin
Kamnik - Odgovore na vprašanja, ki smo jih objavili tudi v prejšnji številki Kamničan-ke, so staršem poslali vsi županski kandidati, kar priča o tem, da se resnega stanja v šoli zavedajo in tudi imajo pripravljene rešitve.
»Kandidatom za župana občine Kamnik smo glede na soglasno mnenje sveta staršev postavili nekaj vprašanj. Matično šolsko stavbo v letošnjem letu obiskuje 550 otrok, v prihodnjih letih se bo to število še povečalo, zato predvidoma že v naslednjem šolskem letu pouka v celoti ne bo mogoče organizirati v obstoječi šolski stavbi. Ker se zgodba o (ne) ustreznosti šolske stavbe zapleta in odpleta že vrsto let, ker starši potrpežljivo čakamo na rešitev prostorske stiske, zagotovitev ustreznih primerljivih pogojev za naše
otroke, rešitev varnostne situacije, zagotovitev športnih površin, ureditev prometne situacije in vsega ostalega, kar je vezano na projekt gradnje šole, in ker v svetu staršev menimo, da je odlašanje nedopustno, da je veliko že zamujenega in da je gradnja šole prioritetna naloga novega občinskega vodstva, smo kandidatom za župana poslali nekaj konkretnih vprašanj. Odgovorili so nam vsi kandidati, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Ker smo pričakovali zavezujoče odgovore, nas lahko veseli, da vsi kandidati prepoznavajo potrebnost ureditve razmer in da večinoma obljubljajo, da bodo problematiko rešili v prihajajočem mandatu. Ker zaupamo, da so vsi možje besede, se nam glede na zapisano začetek gradnje šole obeta v najkrajšem času, v prihodnjem koledarskem letu,« pravi predsednica
Sveta staršev OŠ Frana Albrehta Kamnik Irena Pavlic.
Dokumentacija je (skoraj) pripravljena
Resda se reševanje problematike vleče že (pre) dolgo, a vsem kandidatom je bilo obljube o novi šoli izreči veliko lažje tudi zato, ker je priprava zahtevne dokumentacije praktično pri koncu. Le-ta bo namreč nared še v tem letu. Na občini pravijo, da se bo gradnja začela spomladi, celoten projekt pa bo razdeljen v dve fazi. V prvi fazi, ki naj bi bila končana do leta 2021, bodo zgradili novo šolo, porušili obstoječo stavbo in zgradili športno igrišče. V drugi fazi pa sledi rušit ev obstoječe in gradnja nove športne dvorane skupaj s knjižnico. Odgovore županskih kandidatov bo svet staršev poslal vsem staršem otrok, ki obiskujejo OŠ Frana Albrehta.
A.
„Naprej Kamnik"
2
www. 1 go rzavbi. s ï (Digo r.Zavbi
Igor Žavbi za župana
Ivns
Slovenska ljudska stranka Ker nas poznate
KANDIDATI LISTE SLS KAMNIK	^^L
Volilna enota 1
1.	Jože Korošec, Hruševka 1, Laze V Tuhinju,	^^^^^ kmetovalec, dop. dej. na kmetiji
2.	Helena Kropivšek, Češnjice 3a, Laze V Tuhinju, sirarka, dop. dej. na kmetiji
3.	Stanislav Novak, Nevlje 18a, 1241 Kamnik, inž. ekt., inž. tehnolog
4.	Marta Šuštar, Markovo 14, Kamnik, komercialistka, klekljarska dela
5.	Aleksander Hribar, Praproče 2, Laze V Tuhinju, podjetnik
6.	Jožefa Hribar, Srednja vas pri Kamniku 14, Kamnik, kmetovalka, dop. dej. na kmetiji
Volilna enota 2
> 1. mag. Nataša Resnik, Gozd 2a, Stahovica, mag. upravnih ved, tajništvo
2. Franc Pogačnik, Godič 55, Stahovica, kmetovalec 1 3. Marija Prešeren, Jeranovo 13a, Kamnik, dipl. ekonomist, računovodkinja j 4. Anton Sušnik, c. Treh Talcev 28b, Kamnik, strojni tehnik, upokojenec | 5. Trobevšek Zdenka, Zakal 15, Stahovica, kmetovalka ; 6. Janez Kosirnik, Tunjice 40, Kamnik, kmetovalec
^ Vredni ZAupanja
Namesto velikih oglasnih panojev SLS Kamnik
DONIRA 500€
Društvu Sožitje Kamnik
Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Kamnik
Volilna enota 3
1.	Franc Orešnik, Jamova 2a, Kamnik, radiološki inženir, inž. svetovalec
2.	Helena Rode, Bistriška cesta 27, Kamnik, kmetovalka
3.	Domen Virant, Volčji Potok 7, Radomlje, uni. dipl. geo. in uni. dipl. zgod., inž. kmetijstva in krajine, kmetovalec, dop. dej. na kmetiji
4.	Leopoldina Prešeren, Šipkova 10, Kamnik, upokojenka
5.	Marjan Jerman, Ljubljanska c. 47, Kamnik, kmetovalec
6.	Ana Marija Hafner, Ljubljanska c. 20a, Kamnik, upokojenka
7.	Stanislav Cerar, Volčji Potok 6a, Radomlje, uni. dipl. ing. geod. direktor družbe
Volilna enota 4
1.	Anton Svetlin, Podgorje 58 B, Kamnik, dr. znanosti vet. medicine uradni veterinar svetnik
2.	Marjana Cvirn, Vegova 1, Kamnik, dilpl. ing. kmetijstva, urednica
3.	Mag. Janez Jeretina, Bevkova 4, Kamnik, mag. kmetijskih znanosti raziskovalec
4.	Vita Štritof, Ljubljanska c. 9c, Kamnik, dipl. ekonomist. bančni komercialist
5.	Stanislav Zore, Medvedova 44, Kamnik, upokojenec
6.	Marija Plahutnik, Medvedova ulica 8, Kamnik, računovodja^
7.	Klementina Kunej Uršič, Na Jasi 14, Kamnik, dipl. upravn*rg
komercialist za tuji trg
5rg. j F
lG
petek, 16. novembra 2018 Kamničan]^
Lokalne volitve 2018
Še pomnite: november 2010
LTS
LISTA
TONETA
SMOLNIKARJA
NADAUUIMO SKUPAJ H
Naše prioritete so:
•	čimprejšnja izgradnja nove Osnovne šole Frana Albrehta
•	nova športna dvorana
•	pospešiti projekte za črpanje EU-sredstev
•	vključevanje v regionalne programe na vseh področjih /turizem, podjetništvo, infrastruktura/
•	nadaljevanje izgradnje kanalizacije in zagotavljanje zdrave pitne vode
•	turizem ob podjetništvu ostaja gospodarska prioriteta
•	sprejetje OPPN za območje KIK
•	kulturo povezati z drugimi oblikovalci te dejavnosti in jo izločiti iz Zavoda za podjetništvo, šport, kulturo
•	rešiti vprašanje prostorov za GRS Kamnik
•	nadaljevati izgradnjo kolesarskih in pešpoti
•	pomagati pri izboljševanju pogojev v kmetijstvu
•	povečati skrb za starejše in socialno ogrožene
•	združevali bomo strokovne predloge in prisluhnili vsem, ki želijo soustvarjati razvoj naše občine
Izkušnje in rezultati nam pri delu lahko
uspešno pomagajo!!
V četrti volilni enoti sem nosilec svetniške liste LTS.
Spoštovane volivke in volivci občine Kamnik!
Več kot enomesečna volilna kampanja se končuje. Sam sodim, da je bila v večini korektna, zanimiva, kljub temu da so bili nekaterim » umetnikom« najbolj všeč moji plakati. Kljub temu da ne potrebujem očal, so mi jih narisali, mojo urejeno sivo brado so povečali in s črno barvo ustvarili tisto izpred nekaj let. No, mladenič je v Šmarci že v avto naložil mojo sliko. Policistu je dejal, da bo iz A-panoja doma naredil mizico ... Bravo, mizarji!
Sicer pa smo tudi mi, kandidati za župana, pravi umetniki. Kaj vse smo povedali volivcem, kaj vse smo napisali, da bi prepričali, koga voliti v nedeljo. Obljube letijo vsepovsod: na srečanjih po krajevnih skupnostih, v javnih ustanovah, v gostilnah ali pa ob volilnih golažih, kuhanih klobasah in vinu. V tokratni peti volilni kampanji za župana sem se odločil, da smo namesto golaža 1000 evrov darovali na dobrodelnem koncertu Karitasa v Stranjah. Zavedamo se, da bo mladim še kako koristil, po volitvah pa bomo preostanek denarja namenili za dober namen. Prav tem in tudi drugim Kamničanom s posebnimi potrebami sem v času županovanja namenjal veliko pozornost. Mnogi še danes omenjajo tri odmevne dobrodelne »županove plese«, kjer smo zbrali po več
Pripravljen na zimske razmere
Osem let kasneje: november 2018
Pogovor o nalogah bodočih svetnikov LTS
kot 10.000 evrov in jih namenili najbolj potrebnim. Volivci bodo odločili, kdo od nas sedmih jih je najbolj prepričal. Ali obljube, ki se jih je nabralo za več kot deset proračunskih let, ali mladost, ali izkušnje, morda pa trenutni preblisk na volišču ... Sam stavim na njihovo modrost, da so v tem trenutku izkušnje najbolj pomembne. Proračun za leto je treba sprejeti v treh mesecih. Sam sem jih v svojih letih županovanja izdelal že 16. Nekateri bi seveda radi pozabili zgodovino, a zgodovina vendarle oblikuje sedanjost in je osnova za prihodnost. Zgodovina so tudi že pripravljeni, neuresničeni projekti. Sem sodi zagotovo Osnovna šola Frana Albrehta. V mojih predvolilnih aktivnostih neprestano na prvo mesto postavljam ta projekt. Mnogi najbrž ne vedo, da smo sredi oktobra 2010 vložili na Upravno enoto vlogo za gradbeno dovoljenje. Novo vodstvo je z novimi statiki ugotovilo, da je OŠ Toma Brejca v slabšem stanju. Sledila je sprememba OPPN-ja, spreminjanje projektov in povečevanje stroškov/prek 1 mio EUR/, ko naj bi končno po osmih letih prišli do gradbenega dovoljenja. A takrat je bilo na Skladu za šole 5 mio 130.000 EUR, proračunskega prenosa v 2011 pa 1,5 mio evrov. Danes je položaj drugačen: na Skladu je 1.461.000, Občina je zadolžena za 2.563.000 evrov.
Sem optimist, da bomo čimprej začeli gradnjo, a izkušnje govorijo, da bo jesen kmalu tu, ko bo treba zagristi tudi v velike kredite ... Ob tem je pomembno, da se čim več kandidatov za občinski svet uvrsti v ta organ, saj je treba oblikovati koalicijo na posameznih projektih. Čeprav vsi obljubljamo iste projekte, je potrebna večina za njihovo izpeljavo. Povezovali se bomo z vsemi, ki jim ni vseeno, kako se bo Kamnik razvijal naprej, zagovarjali pa bomo usmeritev po enakomernem razvoju celotne občine. To ni samo mesto, oddaljeni kraji morajo prav tako dobiti priložnosti za njihovo napredovanje. Kot prvi sem v tej volilni kampanji izpostavil, da bomo skušali uveljaviti t. i. participativni proračun, kjer pridejo v veljavo tudi vloge krajevnih skupnosti pri hitrejši realizaciji njihovih projektov. Konec koncev, ob vseh željah in obljubah, ki so ta mesec privrele na dan, bo veliko pozabljenih. Prepričan sem, da bomo z mojimi izkušnjami šestnajstih let našli dovolj modrosti, se z drugimi svetnicami in svetniki našli na stičišču poti in določili skupne prioritete.
ČIMPREJ! V DOBRO KAMNIKA IN KAMNIČANOV!
NE POTREBUJEM UVAJALNIH MESECEV V ŽUPANSKI PISARNI!
ZAPOSLENIM NA OBČINI JE TREBA TAKOJ DATI NAVODILA IN NALOGE! MORDA SO SE V ZADNJIH DVEH LETIH NEKOLIKO ODPOČILI ...
PRI URESNIČEVANJU PROJEKTOV IN ZAGOTAVLJANJU BOLJŠIH ŽIVLJENJSKIH IN OKOLJSKIH POGOJEV BODO IMELI OB ENAKIH POGOJIH PREDNOST DOMAČI OBRTNIKI IN PODJETNIKI ...
Zato je še kako pomemben moj slogan NADALJUJMO SKUPAJ.
HVALA ZA ZAUPANJE!
Kamničan Jfl petek, 16. novembra 2018
!3
Lokalne volitve 2018

Močno gospodarstvo		Turizem
		
Kakovost bivanja	1	Mladi in mlade družine
Kmetijstvo
Mateja Slaparja za župana podpirajo:
Brane Golob
Kot član in predsednik športno-kulturnega društva z njim sodelujem dobrih deset let. Je gonilna sila kraja in motivator, ki mu nikoli ne zmanjka idej in energije. Je izredno zanesljiv, vztrajen, marljiv, prizadeven, vedno pripravljen prijeti za delo. Označuje ga močna pripadnost in navezanost na Kamnik in okolico. Njegov trud in prizadevanja za kraj se odražajo v številnih rezultatih. Žene ga močna želja, da stvari obrne na bolje. Ima znanje, izkušnje, vizijo in sposobnost, da zastavljene cilje izpelje. Podpiram ga tudi zato, ker vem, da se bo zavzel tako za mlade kot za starejše.
Tomaž Lah
Podjetniki radi gledamo v prihodnost in si želimo soustvarjati boljše okolje in družbo, ki bo spodbujala svobodo, osebno odgovornost in ekonomski razvoj. Kot podjetnik, član podjetniškega kluba, pobudnik ustanovitve sklada za podporo mladim sem prepričan, da je mladim treba dajati spodbudo in jih podpirati. Zavedam se, da je kakovost družbe in okolja zelo odvisna od lokalnih politikov in da z volitvami sporočamo, katere vrednote podpiramo in kakšno družbo si želimo. Osebno si želim pošteno, zagnano in ustvarjalno družbo, kjer se bo omogočalo, ne preprečevalo, kjer se bo sodelovalo, ne prepiralo, in kjer se bo garalo za izboljšanje kakovosti življenja v občini. Mateju dajem podporo predvsem zato, ker ga kot takega poznam iz KIKštarterja, Podjetniškega kluba in ker je mlad, pa vendar izkušen. Ker ima energijo in voljo. Ker verjame, da se je za razvoj treba truditi, ker verjame, da le sodelovanje vseh različnih v občini lahko prinese dolgoročne rezultate, in ker ne obljublja veliko, kar pa obljubi, pa naredi. Dajem mu podporo tudi zato, ker je trden v prepričanju in razume gospodarstvo.
Polona Stolfa
Matej je tako v vlogi podžupana kot tudi občana za Kamnik naredil veliko. To, da je zvest in pripaden svojemu kraju, odražajo vsi njegovi projekti. S projektom KIKštarter je bito ustvarjenih precej novih delovnih mest, z novim igriščem v Mekinjah je polepšal dan številnim otrokom in njihovim družinam, v starem mestnem jedru pa je bil prav Matej marsikomu glavna motivacija, da je obstal, medtem ko so drugje obupali. To je le nekaj izmed njegovih uspehov, za katere malo kdo sploh ve, komu zahvala. Izpostavlja se malo, naredi veliko. Zaveda se vseh potencialov, ki jih ima Kamnik, in verjamem, da jih bo s svojim zdravim občutkom in posluhom za občane znal izkoristiti v pravo smer. Mlad, a izkušen, strpen, a odziven, predvsem pa ga poznam po izjemnem posluhu za sočloveka. "Velikega ali majhnega." PODPIRAM! Matej, zagnano naprej!
Vojko Lazič
Od politikov sem bil navajen, da veliko govorijo, pri dejanjih pa se ponavadi ustavi. Moje prepričanje pa je s trdno voljo, mladostno energijo in lahko rečem znanjem in izkušnjami spremenil Matej Slapar. Da se s sodelovanjem gospodarstva, lokalne politike, gostinstva, podjetništva in turizma lahko tudi veliko naredi, nam je dokazal pri ustanavljanju in delovanju Podjetniškega kluba, KIKštarterja, pri oblikovanju strategije turizma, pri revitalizaciji mestnega jedra pa tudi pri izgradnji igrišča v Mekinjah. Matej Slapar je zame človek dejanj.
/Ml I f
Bogdan Pogačar
Zakaj Matej Slapar? Zato, ker zna prisluhniti občankam in občanom in ker zanj ni problemov. So le izzivi in poti, ki vodijo do rešitev. Ne išče razlogov, zakaj se nekaj ne da narediti, ampak išče najhitrejše možnosti, da bi se to čimprej naredilo. Ker sem za napredek in razvoj našega mesta in Duplice, za župana podpiram MATEJA SLAPARJA.
Mateja Slaparja za župana podpirajo tudi:
mag. Matej Tonin, dr. Janez Rifel, Cvetka Slapnik, Damjan Kožlakar, Andreja Kadunc, Jan Goltnik, Štefka Legedič, Anton Iskra, Jerneja Osolnik, Silvo Cafuta, Petra Rebernik, Monika Omovšek, Helena Kregar, Matjaž Šporar, Vesna Janežič, Ivan Miroslav Sekavčnik, Barbara Černetič, Žiga Levar, Ivanka Učakar, dr. Jernej Markelj, dr. Marjeta Humar, Martin Gorenc, Nina Pavec, Primož Zupan, Romana Uršič, Tone Klemene, Anton Štele, Andrej Pregl, Damjan Hančič, Marija Koželj, Janez Leskovec, Domen Gruden, Miha Dolinšek, Štefan Dominko, Janez Stražar, Joško Berlec, Vojko Tonin, Romana Golob, Simona Slapar ... in mnogi drugi.
lG
petek, 16. novembra 2018 Kamničan]^
Lokalne volitve 2018
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA. ZATE!
Radi imamo svoj kraj. Je neločljiv del našega življenja, je del nas. Ko nas vprašajo, od kod prihajamo, odgovorimo s ponosom. Tu smo doma. Potujemo in se vračamo, domov, v svoj kraj. Poznamo njegovo dušo, stkano iz rim življenja generacij, ki so pred nami živele tod. Zaprtih oči ga poiščemo na zemljevidu naše domovine. Ko sanjamo, je del naših sanj. Ko razmišljamo o prihodnosti, je del nje. Kraj, kjer naši načrti postajajo resničnost. Radi imamo ljudi, ki jih srečujemo doma. V našem kraju. Govorijo naš jezik, delijo naše skrbi in rešujejo podobne probleme.
Pomislimo tudi na tiste, ki nimajo svojega kraja, svojega doma. Pripravljeni smo jim pomagati, da si ustvarijo dom v njihovi lastni domovini. In ne tako, da
zato mi spremenimo svoj kraj, svoj dom, svoj način življenja. Tega nam nima nihče pravice vzeti. Tega ne damo nikomur. Radi imamo svoj kraj. Radi imamo svojo slovensko domovino. Ta se začne doma, v našem kraju. Tu naj se sliši naš jezik in slovenska pesem. Prešerni vriski veselja in odmev zvonov. Naj se otroci brezskrbno igrajo. Naj jih bo čim več. Lahko je še lepši, naš kraj, naš dom. Bolje lahko sodelujemo in več lahko naredimo zanj. Več davkov, ki jih plačujemo, naj se porabi doma. Bogate jesenske barve vedno vzbudijo v našem kraju pričakovanje. Ko porumenijo listi, pride letina. Zadiši najprej po trgatvi in nato po mladem vinu. Zadiši po kostanju.
Radi imamo svoj kraj. Zato bomo 18. novembra volili tiste, ki ga imajo enako radi.
OBČINSKI ODBOR SDS KAMNIK BO DELAL ZATE!
©
Drage volivke, dragi volivci!
Kot občinski svetniki se bomo zavzemali: ZA turistično oživitev Kamnika (Šutna, Mali grad, Velika
planina, Terme Snovik ...), ohranili bomo srednjeveško dediščino našega mesta ter namensko uredili prostore bivšega KIK-a, UTOK-a in klavnice Meso Kamnik. ZA urejenost cestne infrastrukture in urediltev mobilnega
omrežja, ki bo dostopno v celotni občini. ZA oživitev projekta zahodne obvoznice in približanje
železnice občanom s podaljšanjem proge do Stranj. ZA ureditev tržnice, ki bo prijaznejša za prodajalce in
kupce, spodbujali bomo proizvodnjo in prodajo domače hrane ter povečali delež lokalno pridelane hrane pri javnih naročilih za vrtce in šole. ZA znižanje cen programov predšolske vzgoje
in rezervacij v poletnem času.
ZA ohranitev in izboljšanje zdravstvene oskrbe ter
dolgotrajne oskrbe starejših.
VRNILI bomo občino občanom in se zavzemali
za skupno dobro.
ZA skupno prihodnost Kamnika nam namenite svoj glas.
Na glasovnici za volitve občinskih svetnikov obkrožite številko 2.
OO SDS KAMNIK
SDS
OBRNIMO KAMNIK V SVET
MATJAŽ ZORMAN
Nepolitičen, proaktiven, ciljno usmerjen, podjeten.
ZA
ZA
pos
ZA
novo Osnovno šolo Frana Albrehta razvoj občine na gospodarskem, kulturnem, ovnem in športnem področju
razvoj zelenega turizma in umestitev Kamnika na turistični zemljevid sveta ZA oživitev Šutne, obrtništva in rokodelstva ZA pospešitev proizvodnje, prodaje in uporabe domače hrane ZA obuditev Malega gradu
ZA postavitev komfortnega postajališča za avtodome ureditev severne obvoznice ureditev športne dvorane za mednarodne dogod-
ZA
ZA
ke in zagotovitev pokritega bazena za tekmovalne discipline
ZA zagotovitev primernega delovanja ZŠKT v smislu
enotnega in povezanega marketinškega zastopanja vseh turističnih, športnih in kulturnih akterjev
http://www.matjazzorman.si/ https://sl-si.facebook.com/matjaz.zorman.7
Matjaž Zorman

T*'
V
*T,r pv


O brnimo Kamnik v svet
Kamničan Jfl petek, 16. novembra 2018
!3
Lokalne volitve 2018
Podjetništvo podpirajo vsi
Vseh sedem kandidatov za župana se je odzvalo povabilu Območne obrtno podjetniške zbornice Kamnik. Volivcem iz vrst obrtnikov in podjetnikov so predstavili svoje programe v delu, ki se nanašajo na razvoj podjetništva.
Jasna Paladin
Kamnik - Zbrane je v uvodu nagovoril predsednik OOZ Kamnik Tomaž Sodnik, ki je poudaril, da je bilo sodelovanje občine in zbornice nekdaj zelo zgledno, a je v zadnjem obdobju zamrlo. Pogovor je nato vodila sekretarka Barbara Jančar Rozman, ki je vsakemu kandidatu namenila nekaj minut za predstavitev volilnega programa v delu, ki se nanaša na obrt in podjetništvo. »Če kaj vem, vem, kaj je to razvoj in kaj pomeni delo, in iz tega bom izhajal,« je poudaril Matjaž Zorman, ki je podjetnik že vse življenje, in izpostavil razvoj turizma, ureditev območja nekdanje smodnišnice, postavitev postajališč za avtodome ter razvoj glampinga. Sandi Uršič je v gospodarstvu zaposlen 22 let. »Gospodarstvo, obrt in podjetništvo so v mojem programu na prvem mestu. Slaba infrastruktura za transport nas omejuje, zato nis-
mo zanimivi za vlagatelje,« je med drugim povedal. Zagovarja povezovanje, zato bi povezal tudi OOZ Kamnik, Podjetniški klub Kamnik in KIKštarter, predvsem pa bi se osredotočil na hitrejše železniške povezave. Anton Tone Smolnikar se je večinoma osredotočil na obdobje izpred osmih let, ko je še vodil Občino Kamnik, in v ospredje postavil projekte, ki še niso bili izpeljani ali so bili po njegovem mnenju zastavljeni napačno. »Vem, kaj potrebuje obrtnik. To so infrastruktura in ugodni pogoji za poslovanje. Moja vizija ni ustvarjati ogromna podjetja, saj tudi majhni obrtniki pripomorejo k razvoju. Težava, s katero se bomo vsi skupaj soočili, pa je ta, da je vse manj ljudi, ki še znajo delati z rokami, in vse več poklicev in obrti, ki izumirajo,« je povedal Štefan Virjent. Igor Žavbi je delo OOZ Kamnik spoznal kot nekdanji zaposleni v gostinstvu in kot podžupan.
Zaveda se, kako pomembni so obrtniki za razvoj občine. »Nimamo le območja smo-dnišnice, ampak tudi stari Stol, Korenovo cesto, po občinskem prostorskem načrtu pa je kar nekaj prostorskih možnosti za razvoj obrti tudi v Tuhinjski dolini,« je med drugim dejal. Matej Slapar se je s podjetništvom in turizmom ukvarjal kot podžupan. »Res je Kamnik nekoč slonel na močni industriji, a ni res, da tega ni več. Tudi danes smo lahko ponosni na vrsto močnih podjetij, ki so združena v Podjetniški klub Kamnik.« Kot župan bi pri podjetništvu stavil predvsem na infrastrukturo in povezovanje. Izkušeni podjetnik pa je tudi Dušan Papež. Kot župan bi znižal komunalni prispevek za gospodarstvo. Poudaril je pomen povezovanje in težave z delovno silo, pri čemer se bo treba usmeriti k mladim in jim znova približati obrt in nekatere poklice.
KAMNIK ZNA IN ZMORE!
NAMENITE SVOJ GLAS SVETNIŠKI LISTI SMC OBKROŽITE ŠTEVILKO
BOLJE ZA KAMNIK
Aljaž ŽUMER Alenka KLINC Miha UHAN Danica KRAMAR Mag. Janez TOPOLŠEK Rok HRIBAR Anja ŽAGAR
Mag. Marija GORNIK KUGLER
Janko BLAGŠIČ
Emilija BUNC
Marjan ŠORN
Marta SOVIČ
Jure JURIČ
Jakob FRONTINI
Imamo znanje, izkušnje in čut za sočloveka, zato nam lahko zaupate, da bomo v občinskem svetu delali v korist vseh generacij ter razvoja občine kot celote.
Zeleno
•	Naše kraje bomo razvili v zelene, aktivne in zdrave turistične destinacije.
•	V Mekinjskem samostanu bomo uredili Alpinistični muzej Slovenije in pohodniški hostel.
Zdravo
•	Prizadevali si bomo za sistemsko financiranje urejanja gorskih poti in trim stez.
•	Razširili bomo mesta za ulično vadbo in namestili dodatne naprave za gibanje ob sprehajalnih poteh.
•	Podpirali bomo lokalne proizvajalce hrane in krepili porabo lokalne hrane tudi v občinskih javnih zavodih. Prilagodili bomo razpise za sukcesivno dobavo hrane v javne zavode.
Varno
•	Uredili bomo dnevni center aktivnosti in stanovanjsko zadrugo za cenejše in varno bivanje vseh generacij!
•	Starejšim bomo zagotovili dolgotrajno oskrbo za varno in aktivno starost ter na zapuščenih kmetijah uredili manjše bivalne skupnosti.
Digitalno
•	Pospešili bomo izgradnjo optičnega omrežja.
•	Prizadevali si bomo za brezplačno digitalno izobraževanje vseh generacij. Za kaj si bomo še posebej prizadevali?
•	Za izgradnjo nove Osnovne šole Frana Albrehta, športne hale in pokritega olimpijskega bazena!
•	Za elektrificirano dvotirno železniško progo Kamnik-Ljubljana.
V OO Kamnik Stranke Alenke Bratušek se zavzemamo za spremembe in nov razvoj Kamnika za vse generacije:
•	Za trajno gospodarsko rast s spodbujanjem podjetništva, obrti in turizma.
•	Za resnično solidarnost:
Brezplačno varstvo otrok v vrtcu. Izobraževanje in zaposlitev za mlade. Odpiranje novih delovnih mest. Aktivnim upokojencem omogočiti delo.
Omogočiti bivanje v domu vsem, ki to potrebujejo, in pomoč pri oskrbi doma.
•	Za lokalno samoupravo:
Več sodelovanja in odločanja lokalne samouprave pri investicijah in ukrepih za kulturo bivanja.
•	Za center Kamnika, ki naj postane promenada brez prometa z novo parkirno hišo.
•	Za samooskrbo občine Kamnik:
Spodbujamo razvoj kmetijstva in pridelavo domače in ekološke hrane.
Stranka Alenke Bratušek

Pridi in glasuj za sprememl e!
za
župana
za Listo
Sandija
Urši ca
SANDI URŠIČ
lG
petek, 16. novembra 2018 Kamničan]^
Zanimivosti
Jesenska šola računalništva
Šole računalništva na Srednji šoli Domžale so se med jesenskimi počitnicami udeležili tudi nekateri učenci iz OŠ Frana Albrehta in OŠ Marije Vere.
Po poti čiste vode
Kamničani smo s svojo pitno vodo kar zadovoljni in se z njo radi pohvalimo. Pa voda, ki priteče iz neokrnjenih izvirov naših planin.
Andrej Rems
Udeleženci strokovnega izleta pri Krofičevi kisli vodi
stran Koroške. V dolini Bel-ske Kočne se nahaja Muri-jev studenec. Voda, ki teče tam iz podobnih kameninskih sestavov kot na Jezerskem, vsebuje veliko železa in je močnega okusa. Železo se na zraku hitro izloča in strugo obarva rumenorja-vo. Ob cesti na Pavličevo sedlo, nad kmetijo Plesnik, je še Virnikov studenec, ki pa toči »navadno vodo« in je zajeta v lično korito. Na naši strani sedla smo zavili na
solčavsko panoramsko cesto in se ustavili pri Krofičevi kisli vodi. Tudi tukaj je okolica izvira primerno urejena. Spet smo upoštevali navodila in se železne vode nismo preveč napili. Nadaljevali smo v Logarsko dolino in se peš povzpeli do slapa Rinka, ki ga tudi napaja izvir pod Okrešljem. Žal nam je nekoliko nagajal dež, poleg tega pa je bil zaprt dostop do izvira Črne in si tega zanimivega vodnega
vira nismo mogli ogledati. Skozi Solčavo in Luče se nam je pot obrnila proti domu. Ustavili smo se v Podvolovjeku, kjer je več kot 250 let star Žagerski mlin trenutno v restavriranju, zato pa smo videli zanimiv fenomen - sotesko Brložni-co, v kateri potok ponikne, potem pa na koncu tesni izvira Lučnica. Le-to pa napajajo vode z Velike planine. Zraven je še jama, iz katere tudi izvira voda, kar je izjemen hidrološki vozel. Potovanje smo zaključili s poznim kosilom in druženjem na Črnivcu, na meji naše občine. Poleg njihove vode, ki jo polnijo, pa smo si privoščili tudi kozarček ruj-nega.
Nemara je bil to prvi organizirani obisk načrtovane Vodne poti Kamniško-Savinjskih Alp. Ob naslednji priložnosti bomo obiskali še izvire na kamniški strani planin, ki pa morda niso tako ekstremni, pa vseeno zelo zanimivi. Na vseh izvirih smo brez bojazni lahko pili vodo, saj je res čista. Samo od nas, ljudi, pa je odvisno, da tudi v vodovodni sistem steče taka in taka tudi do nas priteče.
Spoznavali pasjo govorico
V Zasebnem vrtcu Zarja smo v tem šolskem letu že drugič sodelovali z Društvom za zaščito živali Ljubljana. Člani društva izvajajo edukativne delavnice za otroke in vzgojitelje, ki prispevajo k boljšemu odnosu do psov in varnejši komunikaciji ob srečanju z njimi.
Jasna Paladin
Domžale - Jesenske šole računalništva, ki so jo na Srednji šoli Domžale pripravili že četrto leto zapored, se je udeležilo dvanajst mladih računalničarjev, tudi nekaj Kamničanov. Namen jesenske šole je bilo seznaniti udeležence z različnimi praktičnimi vajami, ki jih izvajajo dijakinje in dijaki v izobraževalnem programu tehnik računalništva. »Prvi dan so se udeleženci spoznali s hitrim pregledom zgodovine, pri čemer je bil izpostavljen pionir na področju fotografije, Slovenec Janez Puhar. Nato so si ogledali delovanje fotografskega aparata. Učenci so razdrli fotografski aparat in si ogledali, kako se zrcalo, ki vodi svetlobo do iskala, umakne med proženjem ter kako deluje zaklop.
Drugi dan so v skupinah po tri upravljali robota LEGO Mindstorms EV3. Najprej so se seznanili s sestavnimi deli robota. Posebej so si pogledali enoto EV3, ki omogoča priklop različnih motorjev in senzorjev ter povezavo z računalnikom. Nato je sledila seznanitev še s programsko opremo, ki omogoča programiranje v intuitivnem okolju, osnova-nem na ikonah. Za nalogo so morali izdelati programsko opremo za različne situacije, pri čemer je bil cilj pripeljati robotka skozi poligon. Poleg tega so hitrejši imeli možnost uporabe raz-
ličnih senzorjev in na takšen način popestriti odzivanje robota skozi poligon. Tretji dan so učenci pridobili znanja iz osnov elektrotehnike in programiranja. Najprej so spoznali osnovne pojme in nato sestavili osnovno vezje za delovanje LED-diode. Nato so vezje nadgradili z upravljanjem prižiga in izklopa LED-diode v ustreznem zaporedju, in sicer s pomočjo atraktivnega mikrokrmilnika Ardui-no. Za tem so nadgradili vajo s simulacijo prižiga dveh diod v primeru železniškega prehoda. Četrti dan so udeleženci pridobili znanja iz omrežij. S pomočjo simulacijskega orodja CISCO Packet Tracer so nastavili varno omrežje. V nadaljevanju so dobili nalogo, v kateri je bilo treba postaviti varno domače brezžično omrežje in nanj povezati različne naprave. Prav vsi so uspešno opravili nalogo.
Na koncu je bilo organizirano tekmovanje v programiranju z uporabo platforme CodeCombat in programskega jezika Python. Po tekmovanju je sledila podelitev medalj in diplom za najboljše,« je Jesensko šolo računalništva povzel eden od petih mentorjev Tadej Trin-ko, ki je bil z delom mladih udeležencev izjemno zadovoljen.
Na tekmovanju je zmagal učenec Mark Gedrih, drugo mesto je osvojila Gaja Vdovč, tretje pa Tim Jasenc.
Kamnik - Nekaj teh izvirov smo se v klubu 7E+ (smo skupina nekdanjih sodelavcev elektrikarjev ene nekdanjih slovenskih firm in pridruženih prijateljev) odločili ogledati in poskusiti. Za strokovno razlago in vodenje smo poprosili člana Jamarskega kluba Kamnik Vida Kregarja, ki jih že dve leti raziskuje. Povabilu se je prijazno odzval in svoje delo odlično opravil. Pot je večinoma potekala po trasi vsakoletnega kolesarskega maratona treh prelazov. Zbrali smo se v Kamniku pri domu kulture 17. oktobra in po krajšem dogovoru in napotkih odpravili na Jezersko.
Pri Planšarskem jezeru smo se ustavili za jutranjo kavico. Prvo pokušnjo vode smo opravili že nekaj sto metrov naprej, pri Ankovi slatini. Ta je zelo mineralizirana, zdravilna, priporočljiva pa le v manjših količinah. Priteka iz zelo starih paleozojskih plasti kamenin. Okolica je lepo urejena, pa smo si privoščili malico v obliki sendviča. Preko Jezerskega vrha smo nadaljevali na avstrijsko
Maša Cerjak Kastelic in Jelka Golob
Kamnik - V Zasebnem vrtcu Zarja sta delavnico izvedli Maša Cerjak Kastelic in Alja Willenpart. Otroke in vzgojitelje sta učili pravilnega pristopa do psa. Pri tem velik poudarek namenita razumevanju počutja psa, saj je
Pogosto se zgodi, da pes naše nevljudno ravnanje tolerira več mesecev ali celo let, potem pa se na videz nepričakovano zgodi ugriz.
le na ta način zagotovljena varna in prijetna interakcija za vse.
Psi imajo bogato telesno govorico, s katero ves čas sporočajo svoje počutje. Tej telesni govorici pravimo mi-ritveni signali (npr. oblizo-vanje, umikanje pogleda, stiskanje repa med noge ali ušes ob glavo, mežikanje,
obračanje stran ...). Namenjeni so preprečevanju konfliktov, ampak če jih ne upoštevamo, pes lahko slej ko prej svoje počutje začne izražati vse bolj jasno - z ren-čanjem, kazanjem zob in v skrajni sili tudi z ugrizom.
Pasje govorice moramo naučiti že najmlajše
Pogosto se zgodi, da pes naše nevljudno ravnanje to-lerira več mesecev ali celo let, potem pa se na videz nepričakovano zgodi ugriz. Če pes ugrizne otroka, je tragedija še toliko večja. Zato je ključno, da se ljudje naučimo razumeti in upoštevati želje psa in da to začnemo učiti že svoje najmlajše.
Na delavnici Otrok in pes se otroci naučijo prepoznati osnovno pasjo telesno govorico in nanjo pravilno odzvati. Naučijo se, kdaj psa pustimo pri miru, kdaj in kako ga lahko pobožamo, kako mu pokažemo, da ga imamo radi (ste vedeli, da psi ne marajo objemanja?),
in kaj storimo, če srečamo neznanega psa na sprehodu.
Edukativna delavnica v vrtcu pa je le začetek. Pomembno je, da otroci znanje utrjujejo tudi v vrtcu in predvsem doma. Ključne informacije, ki jih dobijo otroci na delavnicah, so posredovane tudi staršem. Otroci domov poleg poučnih pobarvank odnesejo tudi članek, ki ga starši lahko preberejo in nato z otrokom skupaj utrjujejo znanje.
Kdaj je pes vesel in kdaj jezen
V petek, 26. oktobra, sta članici društva v vrtcu Zarja izvedli delavnici v dveh oddelkih predšolskih otrok. Vsaka delavnica je trajala približno pol ure. Otroke sta najprej naučili prepoznati najznačilnejše znake, da je pes vesel (odprt gobec, sproščena drža, sproščen ali mahajoč rep), prestrašen (zaprt gobec, rep med nogami, ušesa, stisnjena ob glavo, umikanje pogleda) ali jezen
vendar to ni več tista
(kazanje zob, renčanje). Naučili sta jih, da prestrašene pse, jezne pse ter pse, ki jedo, spijo, so privezani ali imajo igračo, pustimo popolnoma pri miru in se jim umaknemo. Sledila je vaja pravilnega pristopa k psu -počepnemo, počakamo, da se nam pes približa, nato ga lahko pobožamo po hrbtu ali prsnem košu. Izvajalki delavnice sta posebej poudarili, da se mora za interakcijo odločiti pes sam - če torej ne pristopi k nam ali se umakne, ga pustimo pri miru! Na koncu so se otroci naučili še pravilno reagirati, če srečajo spuščenega psa, ki ga ne poznajo in mu želijo povedati, naj jih pusti pri miru. Takrat postanejo "drevo" in počakajo, da kuža odide oziroma da pomagajo odrasli.
Delavnici sta bili izvedeni prostovoljsko, otroci in odrasli v vrtcu Zarja smo v zameno zbrali nekaj hrane, odej, rjuh in brisač za živali, ki sta jih izvajalki delavnice nato predali Zavetišču za živali Horjul.
Tradicija izdelovanja suhih mesnin bogati našo kulinarično ponudbo. Knjiga je namenjena vsem, ki želijo obogatiti svoja praktična znanja o pripravi mesa ter izdelovanju klobas, salam in želodcev.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si
'"Poštnina
Gorenjski Glas
Kamničan Jfl petek, 16. novembra 2018
!3
Zanimivosti
Razvijajo elektromotor prihodnosti
V kamniškem podjetju GEM motors že osem let razvijajo elektromotor, s katerim so pozornost pritegnili že marsikje v tujini. Za razvoj so prejeli že več milijonov evrov evropskega denarja, v Kamniku so uvedli serijsko proizvodnjo zanj, zdaj pa v sodelovanju s švicarskimi raziskovalci snujejo majhno mestno vozilo na električni pogon, imenovano bicar.
Jasna Paladin
Kamnik - GEM motors je podjetje s prostori v kompleksu starega Stola na Duplici, ki ga vodi ustanovitelj in direktor Simon Mandelj. V njem je zaposlenih 15 sodelavcev, od tega kar deset v oddelku razvoja, med njimi pa je šest doktorjev znanosti.
Veliko pozornosti so poželi pred tremi leti, ko so bili uspešni na razpisu Evropske komisije Hitra pot do inovacij (Fast Track to Innovation). Izbrani so bili med 269 prijavljenimi podjetji, s tem pa so postali eno izmed 16 najpomembnejših tehnološko prebojnih podjetij v Evropi ter prvi pri nas, ki jim je uspelo na omenje-
nem razpisu. Za svoj projekt, vreden 2,7 milijona evrov, so pridobili evropska sredstva v višini 1,99 milijona evrov. Takrat je direktor napovedal, da bodo v petih letih po koncu dvoletnega projekta (projekt se izteče letos) ustvarili sto milijonov evrov letnega prometa in petsto novih zaposlitev. In kako je tri leta kasneje?
Serijsko proizvodnjo vpeljali v Kamniku
»Naš produkt je razvit in ga že serijsko proizvajamo in prodajamo. Gre za dva modela elektromotorjev, eden je štiri-, drugi pa šestkilova-ten. To proizvodnjo smo uredili v sosednji, tristo kvadratnih metrov veliki hali,
V osmih letih so razvili že pet nadgradenj elektromotorja.
Bicar je majhno vozilo, težko le 120 kilogramov, ki bi si ga prebivalci in obiskovalci večjih mest izposojali za prevoz po središčih. Zaradi električnega pogona ima za 140-krat manj izpustov ogljikovega dioksida na prevožen kilometer kot navaden avto, je tih, doseže pa lahko hitrost 45 kilometrov na uro. Glede na velikost bi na običajno parkirno mesto lahko spravili šest bicarjev.
Ustanovitelj in direktor podjetja GEM motors Simon
Mandelj / Foto: Gorazd Kavčič
Bicar - mestno vozilo prihodnosti
torej vse nastaja v Kamniku, sestavne dele pa nam večinoma zagotavljajo slovenski dobavitelji. Kapaciteta te proizvodnje je približno deset tisoč kosov letno,« nam ob obisku pove Simon Man-delj in doda, da skupaj z razvojem s polno paro potekajo tudi različni dogovori s podjetji po svetu. »Veliko je napeljanega, je pa v tem poslu tako, da vsak produkt terja leto ali dve razvoja in dela, šele nato steče proizvodnja.« Delujejo tako, da iščejo razpise in zasebne partnerje, s pomočjo katerih nato svoje inovacije na področju elektromotorjev in e-mobilnosti spravijo na svetovni trg. Ne prodajajo le znanja, ampak celoten produkt, torej vozilu prirejen elektromotor, ki ga izdelajo v Kamniku.
Mestno vozilo prihodnosti
Posebnost njihovega elektromotorja je v tem, da je v celoti vgrajen v kolo skupaj s krmilnikom. Doslej so ga vgradili že v skuter, v triko-lesnik in druga okolju prijazna manjša vozila, kot denimo električni taksi za Peru, trenutno pa je glavni projekt bicar - mestno vozilo na električni pogon, ki ga razvijajo na pobudo švicarskih raziskovalcev. »Naš cilj niso osebni avtomobili, ampak vsa vozila med kolesom in avtom, saj stremimo tudi k temu, da so ta vozila okolju prijazna, ne zasedejo veliko prostora ipd. S švicarskimi raziskovalci smo se spoznali na enem od sej-
mov pred dvema letoma, kjer so v naši inovaciji videli rešitev za vozilo, ki ga razvijajo, projekt pa je letos podprla tudi Eureka, neodvisni evropski program industrijsko naravnanih raziskav za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva,« pravi Man-delj in opiše mali avto, ki naj bi v prihodnje rešil prometne gneče v mestnih središčih.
Majhno vozilo, težko le 120 kilogramov, bi si prebivalci in obiskovalci večjih mest izposojali za prevoz po središčih. Zaradi električnega pogona ima za 140-krat manj izpustov ogljikovega dioksida na prevožen kilometer kot navaden avto, je tih, doseže pa lahko hitrost 45 kilometrov na uro. Glede na velikost bi na običajno parkirno mesto lahko spravili šest bicarjev.
V	podjetju GEM motors so za bicar razvili elektromotor, krmilnik, baterijski paket, krmilno enoto, elektroniko in senzoriko na vozilu. Triletni projekt so začeli razvijati februarja, s partnerji pa bodo proizvedli tudi testno floto vozil za souporabo v Zurichu.
V	podjetju GEM motors so prepričani, da gre za izdelek, ki ima velik potencial pri reševanju prometne problematike v večjih mestih po vsem svetu, zato pričakujejo, da bo zanj veliko zanimanja. Tudi sicer so tovrstna vozila prihodnost prometa, zaključi Mandelj in poudari, da bodo denar še vedno vlagali v znanje, kakovost in razvoj, saj delajo na dolgi rok.
Boginja lova Diana naklonjena lovcem
Lovska družina Kamnik vsako leto načrtuje jesenske skupne love, določi datume in terene, na katerih se pričakuje plen. Običajno se na en takšen skupni lov povabi lovce sosednje lovske družine in letos smo 11. novembra, na Martinovo nedeljo, gostili člane Lovske družine Komenda.
Marjan Schnabl
Kamnik - Na zbornem mestu pri Domu kulture Kamnik se nas je zbralo blizu štirideset lovcev in kar lepo število lovskih psov, kar je že na prvi pogled poleg ugodnih vremenskih pogojev obetalo dobro »jago«. Lovo-vodja Matej Rak je zbrane lovce pozdravil in jih seznanil z vsemi potrebnimi navodili glede poteka in varnosti lova, določil strelce (štantarje) in gonjače (traj-barje), ki jih je nadvse uspešno vodil Primož Osolnik, ti pa so prevzeli še lovske pse. Področje lova je bil že vnaprej določen, in sicer revir Palovče, predel v Kotih. Ob 8.40 je zatrobil lovski rog in naznanil začetek lova. Skozi porumenele krošnje dreves se je po bregovih in dolinah ob rahlem vetriču razlegala glasna govorica go-njačev, pomešana s pasjim laježem. Še tako skrita in pritajena divjad se mora ob takem nemiru dvigniti in si poiskati drugo varno zavetje ali skrivališče, seveda če ji to uspe.
Po dobrih dveh urah se je zaslišal prvi strel in kmalu zatem še drugi. Vsak je po svoje razmišljal, kdo je, če je, in kaj je uplenil ali zgrešil. Ni bilo treba dolgo čakati, ko je lovski rog naznanil konec lova in so se gonjači in strelci počasi, rahlo utrujeni, zbirali v skupine in čestitali upleniteljema za uple-nitev dveh divjih prašičev, ki
odtlej ne bosta več povzročala škode na poljščinah. Ko sta bila oba pujsa po lovsko pripravljena za transport, smo se vsi udeleženci lova zbrali na travniku pri lovski koči ter opravili pozdrav lo-vini. Lovovodja je uplenite-lju Mirku Hančiču iz LD Komenda in uplenitelju Damijanu Trebušaku iz LD Kamnik izročil vejico plena in se lovcem in boginji lova Diani zahvalil za plen. Neuradno se je izvedelo, da sta se pred lovom starešina LD Komenda Goran Peršin in starešina LD Kamnik Marjan Tušak dogovorila: enega pujsa vi, enega pujsa mi. In tako se je slučajno zgodilo. Medtem je naš lovski kuharski mojster Jure Svetelj skupaj s svojo izvoljenko pripravil izdatno malico, sv. Martin pa je ravno ob pravem času poskrbel, da je iz mošta naredil opojno vince in nam še ozaljšal že tako veselo razpoloženje. Zadnjo besedo pri vsem je imel naš predsednik LD Kamnik Marjan Tušak, ki se je vsem in vsakemu posebej zahvalil za udeležbo in disciplino na lovu ter zaželel varno pot domov. Da se je vse izteklo tako, kot se je, pa ne smemo pozabiti na daritev sv. maše v čast sv. Huberta, zavetnika lovcev, ki so jo skupno s stranjskim župnikom organizirali lovci sosednje LD Stahovica in ki smo se je udeležili tudi lovci LD Kamnik na zahvalno nedeljo, 4. novembra.
Lovovodja izroča vejico plena uplenitelju. / Foto: Marja
Prostovoljci ob šolah zaključili svojo akcijo
Kamnik - Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik, ki so vse od začetka šolskega leta izvajali preventivno akcijo v okolici kamniških šol in skrbeli, da so učenci v šolo in domov prišli varno, so akcijo v začetku novembra zaključili. Ob tem so pripravili srečanje, ki so se ga udeležili tudi podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žav-bi, ki se jim je iskreno zahvalil za opravljeno delo, višji svetovalec za gospodarske javne službe Sandi Borec ter predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik Franc Pivk. J. P.
lG
petek, 16. novembra 2018 Kamničan]^
Kultura
Razstava o bronasti dobi
V Medobčinskem muzeju Kamnik so odprli razstavo o grobu, ki so ga leta 1965 našli na južnem delu Kamnika in sodi v 13. stoletje pred našim štetjem, s čimer ga uvrščamo med najstarejše grobove iz tega časa na ozemlju Slovenije.
Jasna Paladin
Kamnik - Na gradu Zaprice so odprli občasno arheološko razstavo z naslovom Pogrebni ritual v pozni bronasti dobi, ki predstavlja najdbe iz groba, ki so ga pred triinpetdesetimi leti odkrili na današnji Ulici Toma Brejca v Kamniku, ter grob postavi v širši evropski kontekst kulture žarnih grobišč, ki je bila razvita v bronasti dobi.
»Osrednja tema razstave, ki zaznamuje tudi današnji novembrski čas, je grob, ki ga je leta 1965 pri gradnji hiše odkril gospod Stane Ur-
šič. Pošteni najditelj je o najdbi predmetov, ki so bili skriti približno 30-50 centimetrov pod zemeljsko površino, obvestil kamniški muzej. Tedanja direktorica, ar-heologinja Mirina Cvikl Zupančič, je ugotovila, da gre za grob, ki je bil pokrit s kamnito ploščo. Vanj so bili pridani: žara s pepelom in kostnimi ostanki, skodela in bronasta igla. Javnost je bila o tej najdbi preko medijev nemudoma obveščena. Kamniški grob je eden najstarejših grobov iz tega časa, sodi v 13. oz. 12. in prvo polovico 11. stoletja pred našim štetjem,« je dragoceno najd-
bo predstavila kustosinja kamniškega muzeja Janja Železnikar, ki je razstavo in spremljajoči katalog pripravila skupaj z Brino Škvor Jernejčič iz oddelka za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete.
Bronasta doba je več kot tisočletje trajajoče obdobje v prazgodovini človeštva; trajala je od konca tretjega do začetnih stoletij prvega tisočletja pred našim štetjem. Delimo jo na zgodnjo, srednjo in pozno in del pozne bronaste dobe je kultura žarnih grobišč. »Do sedaj je bilo na Slovenskem najdenih zelo malo grobov iz zgodnje in starejše faze kulture žarnih grobišč, kar lahko napeljuje na misel, da so bili na tak način - torej v žaro -pokopani le nekateri posamezniki v takratni družbi. V tem času so bili vsi grobovi žgani. Upepelitvi pokojnika na grmadi je sledil pokop posmrtnih ostankov v glineni posodi - žari, ponekod skupaj s skromnimi ostanki noše - nakitnimi dodatki. Ti so bili navadno sežgani na grmadi skupaj s pokojnikom, zato so stopljeni in razlomljeni. Žara je bila pokopana v grobno jamo, zasuta z zemljo in prekrita ter
označena s kamnito ploščo,« je takratni pogrebni ritual opisala Janja Železni-kar ter poudarila, da je kamniški grob v tem kontekstu še posebej dragocen. V njem so našli tudi nekaj sežganih kosti, ki so jih poslali v analizo v Nemčijo, a jih je bilo žal premalo, zato tamkajšnji strokovnjaki niso mogli ugotoviti, ali gre za žensko ali moškega in koliko je bil pokojni star, pravzaprav niso mogli z gotovostjo zatrditi niti tega, ali gre zgolj za človeške kosti
ali morda tudi živalske (umrlemu so ob požigu poleg nekaterih dragocenih osebnih predmetov namreč priložili hrano in pijačo za 'popotnico').
V bronasto dobo sicer sega še nekaj zanimivih arheoloških najdb, ki so jih našli na Kamniškem in so prav tako na ogled na omenjeni razstavi. Večinoma so to različne sekire - med drugim so jih našli v Zagorici nad Kamnikom, na Duplici in v Volčjem Potoku, ob cesti na Palovče, na Zapricah, ob da-
našnjem vodohranu Pod skalco ... Pod nekdanjim mlinom pri mostu na Duplici je bil najden tudi bronasti meč, še en meč pa so našli v suhi strugi majhnega hudournika med Mekinjami in Oševkom. Iz brona so včasih izdelovali tudi nakit; več kosov so odkrili ob gradnji železnice in arheologi so še danes mnenja, da se je grobišče poznobronastodobnih »Kamničanov« raztezalo od Duplice in Kamnika, kjer si v prihodnje želijo odkriti še kakšen predmet.
Žarni grob, najden v Kamniku, sodi med najstarejše iz tega obdobja pri nas. / foto: tina dokl
Velik uspeh kamniške skladateljice
Skladateljica Katarina Pustinek Rakar se je na gala koncertu Fundacije Adkins Chiti Ženske v glasbi v okviru 70-letnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah s svojo glasbo predstavila kot ena od desetih finalistk, ki so bile izbrane med 420 deli iz 196 držav.
Katarina Pustinek Rakar / Foto: Jana Jocif
Alojz Hančič
Šmarca - Dogodek je v rimskem Teatru Argentina 5. novembra potekal ob navzočnosti veleposlanikov držav nagrajenih del, razen našega, ki se je dan pred prireditvijo opravičil, in visokih predstavnikov raznih institucij.
Pomemben globalni dogodek je osnovala Patricia Ad-kins Chiti, ustanoviteljica in predsednica žensk v Music Foundation (FACDIM), ki je umrla junija letos, medtem ko je delala na tem projektu, zasnovanem za pomoč in krepitev vloge žensk skladateljic z vsega sveta, da lahko svobodno ustvarjajo. FACDIM promovira in podpira skladatelje in ustvarjalce glasbe vseh narodnosti preko svoje mreže 27 tisoč avtorjev, izvajalcev, muzikolo-gov in raziskovalcev v 113 državah preko koncertov in dogodkov. Spodbuja spoštovanje kulturne raznolikosti in ustvarjalnosti žensk v
skladu s Konvencijo Unesca o kulturni raznolikosti iz leta 2005.
Za ženske v glasbi
Fundacija ima mrežo v 111 državah, sestavljenih iz Organizacije žensk v glasbi, posameznih skladateljev,
raziskovalcev, muzikologov, izvajalcev in učiteljev. Ta mreža vključuje tudi 77 povezanih organizacij v 44 državah (združenja, konserva-toriji, akademije, univerze), ki delujejo v imenu žensk v glasbi.
Koliko ženskih skladateljev in ustvarjalcev glasbe je
vključenih v učbenike in enciklopedije? Veliko jih je. Prisotne so tu, kot so druge ženske - glasbeniki, znanstveniki in zgodovinarji. Če glasba ni izvedena, se ne zaznava, ne obstaja. Ženska glasba je oprijemljiv in nematerialen del svetovne dediščine.
Njen opus obsega predvsem vokalno glasbo
Katarina Pustinek Rakar je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani enega za drugim vpisala tri glavne predmete: teoretsko smer, oboo in so-lopetje. Leta 2003 je na Akademiji za glasbo diplomirala iz kompozicije in glasbene teorije ter v letu 2016 dokončala še znanstveni magisterij na temo Elementi improvizacije pri pouku solfeggia na srednji stopnji glasbenega izobraževanja. Aktivno je sodelovala z najboljšimi slovenskimi zbori, bila članica Slovenskega komornega zbora ter vrsto let
vodila Mešani pevski zbor Andraž nad Polzelo. Izobraževala se je na seminarjih doma in v tujini iz solopetja, zborovskega petja, zboro-vodstva, solfeggia in kompozicije.
Njen skladateljski opus obsega predvsem vokalno glasbo (samospevi, otroške pesmi, mladinski, ženski, moški in mešani zbori), saj ima prav s slednjo največ izkušenj pa tudi naročil zanjo, piše pa tudi glasbo za solistične inštrumente, komorne skupine ter obsežnejša dela za pihalni in simfonični orkester.
V letu 2017 je ženski zbor Carmen manet z izvedbo njene skladbe Adrca prejel prvo nagrado na prvi zborovski evroviziji v Latviji, decembra istega leta je izvedel njeno noviteto na besedilo Alme M. Karlin Das Rufen der Seelen Švedski radijski zbor v Stokholmu. Omenjena skladba je bila konec avgusta izbrana na natečaju British Academy of Son-
gwriters Composers & Authors in jo je 21. septembra letos izvedel BBC zbor v cerkvi St. Paul's Kni-ghtsbridge v Londonu. V letošnjem letu je skladateljica dobila naročilo za novo delo, ki bo izvedeno na spominski slovesnosti v nekdanjem ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbruck v Nemčiji. V taborišču je deloval ženski pevski zbor Ra-vensbriške srake, zato je nastalo njim posvečeno delo: Meni se zdi, da prihaja pomlad za ženski kvartet, ci-tre in harmoniko. Večina njenih skladb je objavljenih v različnih publikacijah ali izdanih v Edicijah Društva slovenskih skladateljev ter pri založbi Astrum iz Tržiča.
Poučevala je na Akademiji za glasbo kot asistentka za predmet solfeggio, trenutno pa je zaposlena na Konser-vatoriju za glasbo v Ljubljani, kjer poučuje solfeggio in glasbeni stavek. Z družino živi v Šmarci pri Kamniku.
Kamničan Jfl petek, 16. novembra 2018
!3
Kultura
Planina edinstvena tudi za slikarje
Dela desetega mednarodnega likovnega bienala Velika planina so kamniški likovniki razstavili v preddverju občinske stavbe.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Kulturno umetniško društvo Tone Kranjc Kamnik je avgusta na Mali in Gojški planini že desetič organiziralo likovni bienale Velika planina. Bienale, ki so ga pred dvajsetimi leti osnovali Dušan Sterle, Dušan Štrajhar ter pokojni Dušan Lipovec, je tudi tokrat postregel z mednarodno udeležbo slikarjev, ki so na planino prišli tudi iz Bosne in Hercegovine, Rusije in Kitajske. Slike 18 umetnikov, med katerimi so seveda tudi kamniški in drugi okoliški slikarji, so predvidoma še do 26. novembra na ogled v preddverju občinske stavbe.
Predsednik kamniškega likovnega društva Dušan Štrajhar
Poleg slikarskih samorastni-kov na bienalu vsako leto sodeluje tudi nekaj šolanih slikarjev, kar po besedah Tone-
Bienale, ki so ga pred dvajsetimi leti osnovali Dušan Sterle, Dušan Štrajhar ter pokojni Dušan Lipovec, je tudi tokrat postregel z mednarodno udeležbo slikarjev. Slike osemnajstih umetnikov so predvidoma še do 26. novembra na ogled v preddverju občinske stavbe.
ta Ftičarja, ki je povezoval odprtje razstave konec oktobra, zagotavlja poseben spoj akademikov in autodidaktov, ki vselej postreže s kvalitetnimi in raznolikimi deli udeležencev. Od vsega začetka se bienalov udeležuje tudi akademik Lojze Adamlje, ki je bienale na Veliki planini opisal kot nekaj posebnega, saj množični turizem še ni okrnil naravnih in kulturnih lepot planine. Udeleženci tako
v pristnem okolju, brez omejitve tematike, lahko izrazijo svoje raznolike avtorske poetike. »Te slikarske pripovedi so na Veliki planini tako pristne in tako čudovito dorečene, da bi lahko nastale resnično vrhunske umetniške stvaritve, če bi slikarji imeli še nekaj dni več časa, da bi do polnosti izrazili svoje sposobnosti,« je med drugim o izredni kvaliteti stvaritev na bienalu povedal Adamlje, ki je sicer poudaril tudi velik pomen dogodka kot načina druženja prijateljev in izmenjave mnenj med slikarskimi kolegi, ki jih že dvajset let povezuje Velika planina. Zbrane je nagovoril tudi predsednik društva likovnikov Dušan Štrajhar, ki bdi nad organizacijo slikarskega srečanja. Svoje besede je namenil predvsem zahvali slikarjem, ki so se bienala udeležili, ter želji, da bi lokalna skupnost bienale tudi v prihodnje podpirala kot enega pomembnejših elementov kamniškega likovnega ustvarjanja.
Digitalne podobe med
•	• •	• v	, •
sanjami in resničnostjo
Kamničan Urban Rode je ustvarjalec digitalne umetnosti, ki domišljiji pusti svobodo. Nedavno so bila njegova dela na ogled v prostorih gostišča Korobač na Šutni.
Samo Lesjak
Kamnik - Urbana, predstavnika mlajše perspektivne generacije digitalnih umetniških ustvarjalcev, je že kot najstnika privlačila kombinacija animacije, glasbe in oblikovanja, zato se je vpisal na Srednjo medijsko in grafično šolo v Ljubljani, digitalnega
tridimenzionalnega oblikovanja pa se je učil tudi na Švedskem. Kot diplomant Inštituta in akademije za multime-dije je bil dvakratni udeleženec priznanega filmskega festivala Animateka - odlični kratki digitalni filmi pa tudi ostale Urbanove izpiljene digitalne podobe so dostopni za ogled tudi na spletu.
Stvaritev idej, zgodb in svetov skozi raznovrstno motiviko in elemente, ki izhajajo iz najrazličnejših kulturnih ali žanrskih ozadij, so rdeča nit njegovih digitalnih slikarskih del. Glavna navdiha za ustvarjanje sta glasba in narava minljivosti, ki predstavljata temelj za koncept, ki ga Ur-
Onkraj sna do zvezd: podobe Urbana Rodeta združujejo usklajenost digitalne forme in
domišljijske vsebine. / Foto: arhiv Urbana Rodeta
ban proceduralno izpili med samim procesom ustvarjanja. Slikarska dela nastajajo v digitalnem mediju, za njihov nastanek pa sta pomembni risarsko in slikarsko znanje. Ustvarjanje poteka preko vmesnika
-	zaslona, ki oponaša hrapavost papirja in je občutljiv na dotik posebnega svinčnika.
Tematike del so raznolike, vse od kritike človeškega pohlepa do osebne introspekcije in narave človeškega stanja. Slikovni elementi vsebujejo medsebojno interakcijo, ki je nakazana skozi izbiro barv ali postavitve objektov. Ustvarjene podobe so na meji med fantastiko in surrealizmom, kljub žanrskim omejitvam pa dajejo občutek realizma
-	ustvarjanje se prilagaja pogledu na svet, obenem pa se prav ta pogled spreminja z razumevanjem ustvarjanja.
Poljub ob desetletnici
V Šoli idej so s posthumno razstavo Barbare Ravnikar obeležili desetletnico delovanja.
Aleš Senožetnik
Kamnik - V Kamniku, ki se kljub pestremu dogajanju na likovnem področju že leta sooča s pomanjkanjem razstavnih prostorov, deset let deluje Šola idej, ki jo vodi Nataša Makovec. »Če danes pogledam nazaj, sem bila precej pogumna, saj sem si vodenje galerije precej drugače predstavljala. Nikakor pa mi ni žal, saj sem v tem času spoznala veliko zanimivih ljudi,« pravi Makovče-va. Ime Šola idej je sestavljanka dveh dejavnosti, ki sta zaznamovali stavbo -šola in tkalnica Ideja. Šola idej, ki se poleg galerijske ukvarja tudi s poslovno in izobraževalno dejavnostjo, je v desetletju delovanja gostila 45 razstav. Z zadnjo z naslovom Poljub pa je ob peti obletnici prezgodnje smrti želela počastiti tudi spomin na akademsko slikarko Barbaro Ravnikar. Razstavo sestavljajo študijski akti, grafike, pasteli in tri slike, ki po likovni tehniki nekoliko odstopajo od drugih. Osrednje mesto pa za-
Šola idej, ki se poleg galerijske ukvarja tudi s poslovno in izobraževalno dejavnostjo, je v desetletju delovanja gostila 45 razstav.
vzema velikoformatno mozaično delo Poljub, po katerem razstava nosi tudi naslov. Kot je v spremnem tekstu zapisala likovna kriti-čarka Bojana Čampa, stoki-logramski mozaik velja za »neprecenljivo zapuščino njenega genija«. Kot je povedala Nataša Mako-vec, je pokojna slikarka s svojim delom močno zaznamovala tudi delovanje Šole idej v preteklem desetletju. Prvič je v galeriji razstavljala decembra 2008, kasneje pa še večkrat na različnih razstavah, vključno z morda najpomembnejšo V kamen ujet spomin, ki velja za prvo mozaično razstavo v Kamniku. Razstava bo na ogled do januarja prihodnjega leta.
Barbara Makovec s Šolo idej praznuje desetletnico
delovanja. / Foto: Aleš Senožetnik
Nad depresijo s pomočjo likovne pripovedi
Kamnik - Danes, 16. novembra, ob 18. uri bodo v Galeriji Dika na Maistrovi ulici gostili Barbko Špruk, ki bo spregovorila o lastni trnovi poti ozdravitve depresije, ki postaja vse bolj pogosta bolezen mladih. Spregovorila bo tudi o postopkih s takimi bolniki v psihiatričnih bolnišnicah pa tudi o odnosu v naši družbi do drugačnih in drugače mislečih. Ob tej priložnosti bodo v galeriji razstavili tudi nekaj njenih likovnih del, saj ji je prav ukvarjanje z likovno izpovedjo zelo pomagalo pri tem, da se je izvila iz objema depresije. J. P.
PAOTIVLOMNA
A
■ * vtin Jit hI ..-'iimEmiii,
fpufl r" □ rnTrrt^T.r.| T^lLfl Ji '-rT.'Jm
arnnj ''"h 1 ^rtJfenu Miri Mi 1* raU 1 mu 'Mj h^tttdl v nanii^l
ara 7i« tis
INTERVENLIJA ¿10 I ZRti to KLJUČA
AKCIJSKA CENA

lG
petek, 16. novembra 2018 Kamničan]^
Šport
Pokal tradicionalnih lokov
Sredi oktobra smo v Kamniški Bistrici gostili mednarodno lokostrelsko tekmovanje v disciplini 3D za pokal tradicionalnih lokov.
Srečo Žagar
Kamniška Bistrica - Zbralo se je skoraj sto tekmovalcev, starih od pet do sedemdeset let, nekaj jih je prišlo tudi iz Hrvaške, Avstrije in Italije. Tekmovanje je organiziralo Lokostrelsko društvo Lucky art, ki v občini Kamnik deluje že dobrih osem let. Bilo je veliko priprav s samo organizacijo, kajti gozdna trasa, kjer naj bi bile tarče, je bila dobesedno prepredena z vejevjem in debli, ostalimi od žledoloma pred leti. Z veliko truda in požrtvovalnostjo članov nam je uspelo progo pripraviti do tekme. Tekmovanje se je odvijalo večji del po gozdu, nekaj tarč pa je bilo vidnih s cestišča, tako da so imeli obiskovalci priložnost videti potek same tekme. Na sami progi je bilo postavljenih štirinajst živalskih tarč iz umetne mase v naravni velikosti.
Tekmovalci so morali opraviti dva kroga, torej skupno 28 tarč. Streljalo se je v več starostnih skupinah. Otroci, stari do deset do let, mladina do 15 let, člani in članice dolgi lok, instiktivni lok, goli lok in sestavljeni lok. Seveda pa ne moremo mimo naših sponzorjev, do-natorjev, ki so nam bili v pomoč pri uspešni organizaciji tekme in se jim prisrčno zahvaljujemo, še posebej pa Meščanski korporaciji Kamnik, ki nam je omogočila nemoteno delovanje prireditve na njihovem zemljišču. Škoda je le to, da Občina Kamnik nima posluha za tovrstne prireditve. Pa nič ne de, pomembno je, da so bili tekmovalci izredno zadovoljni z organizacijo in samo postavitvijo proge, in upamo, da se naslednje leto spet vrnejo v Kamniško Bistrico in postane ta tekma tradicionalna.
Na progi je bilo postavljenih štirinajst živalskih tarč iz umetne mase v naravni velikosti.
Derbi Kamničankam
Derbi šestega kola 1. A kegljaške lige so na tekmi v Kamniku proti vodilni ekipi Triglava iz Kranja dobile kegljačice KK Calcit Kamnik.
Leon Pirman
Kamnik - Triglav je vodilna ekipa v ligi, in kot se spodobi za derbi, je bilo napeto do zadnjega meta. Zmage so se s 5 : 3 zasluženo veselile zmage igralke trenerja Francija Grubarja, ki so Kra-njčankam prizadele prvi poraz v sezoni. Z zmago so skočile na drugo mesto na lestvici 1. A državne lige. Noemi Živkovič (578), Tadeja Kokalj (546) in Tea Rep-nik (537) so prinesle tri točke in zaradi večjega števila skupno podrtih kegljev tudi zmagale. Zelo dobro je odigrala tudi Klara Koprivec s 568 podrtimi keglji proti najboljši igralki v slovenski ligi Brigiti Strelec in obdržala razliko v skupnem številu podrtih kegljev v domačo korist. Kamničanke so podrle 3281, gostje pa 3255 kegljev.
V	Kamniku so tudi v 1. A moški ligi gostovali igralci iz Kranja. Domači so upravičili vlogo favorita, in čeprav težje, so premagali goste s 5 : 3. Domači ekipi so točke prinesli Jakob Jančar (567), Jure Starman (574) in odločilno točko Matej Turk (546). Gostje so imeli celo priložnost za neodločen izid, vendar Matej Turk ni podlegel pritisku in je kontroliral svojega nasprotnika do zadnjih metov. Igralci Calcita zasedajo trenutno četrto mesto na lestvici.
V	drugi slovenski ligi igralci Calcita še naprej igrajo zelo prepričljivo in že serijsko zmagujejo. Tokrat so s 3412 podrtimi keglji v gosteh
Članice druge ženske ekipe KK Calcit Kamnik: (stojijo) Tea Repnik, Marija Ravnikar, Tatjana Hace, Lara Šuštar in Ljuba Babnik ter (čepijo) Janja Zupančič, Tamara Pevec, Nina Burkeljca in Nika Progar
odpravili ekipo Železnikov in zasedajo trenutno drugo mesto na lestvici samo zaradi slabših set točk. Matic Babnik (610), Brane Potočnik (587), Štefan Flerin (570), Rudi Vidic (556), Miha Uršič (551) in Andraž Babnik (538) so odpravili domačo ekipo z rezultatom 6 : 2. Druga ženska ekipa je po dveh zmagah doživela prvi poraz, tretja moška pa je bila poražena v Pivki.
Irena zlata, Tadeja in Tea pa srebrni
Med krompirjevimi počitnicami, ko v državni ligi ni bilo tekem, je bil čas za državna prvenstva med posa-
mezniki. V kegljanju imamo namreč ligaško tekmovanje in državna prvenstva med posamezniki, dvojicami ter tudi v mešanih parih. Sedaj so bila na sporedu državno prvenstvo v sprintu za člane in članice ter državno prvenstvo za kadete in kade-tinje posamezno. Tako kot vsako leto tudi letos naši igralci in igralke dosegajo vrhunske rezultate in osvajajo medalje. Na državnem prvenstvu sprint za članice v Kamniku je bila Irena Kop-rivc zlata, Tadeja Kokalj srebrna in Urška Prelog Košir bronasta. Tudi ostale so bile odlične: Majda Lužar osma, Tamara Pevec deseta, Tatjana Hace 11. in Marija Ravni-
kar 14. V Kranju je potekalo državno prvenstvo v sprintu za moške, na katerem je sodelovalo kar 55 tekmovalcev iz vse Slovenije. Gašper Burkeljca je osvojil bronasto medaljo, Jakob Jančar pa je zasedel 11. mesto. Na praznični dan, 31. oktobra, je v Novi Gorici potekal finale državnega prvenstva posamezno za kadetinje. Tea Repnik je odigrala odlično in s 569 podrtimi keglji zasedla drugo mesto ter dobila srebrno medaljo. V kombinaciji je zasedla osmo mesto, to je seštevek treh rezultatov na različnih kegljiščih, in sicer v Tržiču, Novem mestu ter Novi Gorici.
Ob koncu zelo uspešne sezone
Sezona Calcit Bike Teama skozi oči Simona Erjavca
Kristijan Erjavec
Kamnik - Simon Erjavec je vodja kolesarske šole kamniškega Calcit Bike Teama, sezona 2018 pa je bila zanj prva polna v tej vlogi. Za konec tekmovalne sezone je pokomentiral številne dirke in uspehe, priprave, kolesarsko šolo in načrte za naprej.
O sezoni 2018
»Za nami je izredno uspešna sezona, tako za mlade kot tudi starejše člane kluba. Nastopili smo na vseh dirkah slovenskega pokala v krosu, državnem prvenstvu v krosu in vzponu ter na nekaj maratonih. V tujini smo
se udeležili kar nekaj zelo močnih in tradicionalnih dirk v Avstriji in Italiji ter na Hrvaškem. Odšli smo tudi na tri svetovne pokale v Nemčijo in Italijo in na Češko. Poleg tega je bil Calcit prisoten tudi na evropskih prvenstvih mladih, mladincev in mlajših članov ter na svetovnem prvenstvu v Len-zerheidu.«
O rezultatih
»Povsod so naši kolesarji dosegali odlične rezultate. Postali smo zmagovalci v skupnem seštevku slovenskega pokala in bili drugi v seštevku pokala mladih. Imamo odličen podmladek. Pri članih velja izdvo-
jiti Boštjana Hribovška, Grego Krajnca in Roka Nagliča, zadnji je letos dosegel najboljšo uvrstitev 16. mesto na svetovnem pokalu na Češkem in 10. mesto na EP v Statteggu. Grega Krajnc se vrača v staro formo in tudi rezultati se dvigujejo. Boštjan je vedno boljši maratonec. Na evropskem prvenstvu mladih v Aosti so se v sklopu slovenske reprezentance kalili Blaž Žle in Matic Kranjec Žagar med mladinci ter Ambrož Vovk in Hana Kranjec Žagar med dečki oziroma deklicami. Hana je dosegla peto mesto in ji do odra za zmagovalce ni zmanjkalo veliko. Če poudarim to, da je bila
prva od mlajših letnikov in da je startala iz ozadja, je to zares odličen rezultat. Ambrož Vovk je dosegel izvrstno 25. mesto. Tudi Ambrož je startal iz ozadja in se prebil v ospredje s svojo trmo in odličnim tehničnim znanjem. Blaž Žle je dosegel 14. mesto med mladinci, Matic pa 67. mesto. Oba sta sicer pričakovala več, vendar je bilo to v danih pogojih maksimalno, kar smo lahko iztržili. Na evropskem prvenstvu za mladince je nastopil Mihael Štajnar in dosegel 68. mesto v izredno močni in veliki konkurenci. Za Mihaela je to odličen rezultat, saj se je v gorsko kolesarstvo spustil precej pozno in
se nekaterih stvari uči še sproti. Kaže velik napredek, predvsem pa živi za kolesarstvo v polnem pomenu besede.«
O pripravah in državnem prvenstvu
»Letos smo bili na skupnih pripravah na Debelem rtiču ter na poletnih pripravah za mlade kolesarje na Koroškem, kjer smo naredili bazo pred letošnjim državnim prvenstvom na Krvavcu, in mislim, da so dobri rezultati tudi odraz tega. Namreč na DP smo osvojili sedem državnih naslovov, na stopničkah pa je stalo kar 16 naših kolesarjev. To je precej veliko število.«
O kolesarski šoli
»Število mladih in najmlajših kolesarjev v kolesarski šoli se je še povečalo in doseglo številko 65. Pri mlajših je poudarek na zabavi in druženju ter učenju tehnike na gorskem kolesu, postopoma pa jih usmerjamo tudi v tekmovanja, če imajo za to željo. V proces treninga in tekmovanj jih usmerimo v kategoriji U15. Razširili smo trenerske vrste in začeli z internimi trenerskimi delavnicami na področju tehnik gorskega kolesarstva. Cilj mi je, da izobrazimo mlade trenerje in da se ves čas učimo ter napredujemo, ker samo tako bodo napredovali tudi otroci.«
O ciljih za sezono 2019
»Ne upam si napovedovati prihodnje sezone, vendar upam pa, da bomo kot klub rasli še naprej, pridobili še kakšnega trenerja, vzgojili nove odlične kolesarje in nadaljevali z uspehi na vseh področjih.«
Kamničan Jfl petek, 16. novembra 2018
!3
Šport
Odbojko ima zelo rada
Z najmlajšo kapetanko v 1A. DOL za ženske, Zalo Špoljarič, so odbojkarice druge ekipe Calcita Volleyja eno najbolj pozitivnih presenečenj letošnje sezone.
Miha Štamcar
Kamnik - Res je, da v uvodnih krogih državnega prvenstva niso zabeležile prav veliko zmag, zato pa so v pokalnem tekmovanju pred vrati zaključnega turnirja. Ob tem ne gre spregledati, da so z izjemo Ankarančank v domačem prvenstvu do zdaj igrale samo z ekipami, ki so bile v minuli sezoni, z izjemo Formule Formisa, na prvih petih mestih. V minuli sezoni so mlade Kamničanke navduševale z igrami v 2. DOL - zahod. Tekmovanje so zaključile na drugem mestu, a ker prvou-vrščene Grosupeljčanke niso želele sprejeti izziva in zaigrati proti najboljšim slovenskim ekipam, so priložnost dobile varovanke Francija Obolnarja. Z ekipo, v kateri praktično ni članice, še več, nekatere odbojkarice so celo še kadetinje, so prava osvežitev prvenstva. »Razlika v kakovosti ekip med prvo in drugo ligo je velika. V lanski sezoni smo v delo vložile veliko truda, dobre predstave v drugi ligi pa so bile posledica resnega pristopa igralk na vsakem treningu in še posebej na tekmah. Ko smo dobile priložnost zaigrati v prvi ligi, smo v pripravljalnem obdobju še bolj zagrizle v delo. V prvi ligi je veliko kakovostnih igralk. Ob upoštevanju, da smo mlada ekipa obetavnih igralk, ki ima ogromno željo po dokazovanju, menim, da nam do najboljših ekip ob izkušnjah manjka še veliko treningov, dela in vztrajnosti. Verjamem, da smo na pravi poti,« je o prvih vtisih v prvoligaški konkurenci spregovorila Zala Špoljarič, 16-letna dijakinja Gimnazi-
[
Zala Špoljarič, kapetanka druge ženske ekipe Calcita Volleyja
je in srednje šole Rudolfa Maistra.
Prav zaradi mladosti ekipe je marsikoga presenetilo, da lahko enakovredno igrajo proti ekipam, ki so bile lani v vrhu prvenstvene lestvice. »Sprva nisem pričakovala, da bomo proti ekipam z vrha lestvice igrale tako dobro, vendar se je že na uvodni tekmi proti Novi KBM Braniku izkazalo, da smo lahko dokaj enakovredne tudi državnim prvakinjam. Menim, da smo morale le premagati strah in pokazati našo željo ter borbenost.« Po zmagi na domačem igrišču s 3 : 1 nad ekipo Ankaran Hrvatini Kamničanke v pokalnem tekmovanju do nastopa na zaključnem turnirju pokala Slovenije ločita le še dva niza. Kaj lahko se zgodi, da bo imel Calcit Volley na zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja kar tri svoje predstavnike, dve v ženski konkurenci in enega v moški. Zanimivo je, da je druga ženska ekipa Anka-rančanke premagala tudi v prvenstvu. »Res je, Ankaran-čanke smo premagale že
dvakrat. Resnično si želimo, da bi nam to uspelo tudi tretjič, saj bi si s tem zagotovile nastop na zaključnem turnirju pokala, torej med štirimi najboljšimi ekipami. Igralke bomo dale vse od sebe, da ta cilj dosežemo, toda zagotovo ne bo lahko in morale bomo pokazati zelo dobro igro brez napak. An-karančanke bodo na povratni tekmi zagotovo bolje pripravljene na nas, vendar verjamem v svojo ekipo in tretjo zmago,« je odločna Špoljari-čeva, ki ima pred sabo izredno naporno sezono, saj ob članski ekipi igra še za mladinsko in kadetsko. »Odbojko imam zelo rada in želja po igranju ter doseganju rezultatov me žene naprej. Eden od bolj pomembnih dejavnikov, da v odbojki vztrajam in lažje prenašam naporen ritem treningov in tekem, je ekipa, v kateri se igralke dobro razumemo in spodbujamo ena drugo. Poleg tega mi pri tem pomagata tudi prvi trener Franci Obolnar in njegova pomočnica Tjaša Gadža, potem pa so tu še naši navijači, ki ver-
jamejo v nas. Največjo podporo pa mi predstavljajo starši ter sestra in brat, ki mi dajo vedeti, da nikoli ne smem obupati, in me spodbujajo takrat, ko je najtežje,« svojega navdušenja za igranje odbojke ne skriva kadetska reprezentantka Slovenije, ki je na odbojkarska igrišča zašla po zaslugi starejše sestre Ane, ki je odbojko igrala že pred njo. »Sprva sem veselje našla v plavanju in plesu, a kmalu me je navdušilo odbijanje, metanje in skakanje za žogo, ki sem ga spremljala ob gledanju tekem svoje sestre. Po nekaj letih opazovanja sem se v odbojki tudi sama preizkusila. Da sem vztrajala v tem športu, pa sta zagotovo zaslužni moji prvi trenerki, Barbara Novak in Živa Cof.« Zala Špoljarič se odlično znajde tudi v odbojki na mivki. S soigralko Lano Žužek sta poleti postali državni prvakinji do 18 let in državni podprvakinji do 20 let, imeli pa sta tudi nekaj odličnih uvrstitev na mednarodnih turnirjih. »Do zdaj nama je z Lano še uspelo usklajevati igranje odbojke v dvorani in na mivki. Kako bo v prihodnosti, se bom odločila glede na dosežene rezultate in možnosti igranja obeh zvrsti odbojke. Moji cilji trenutno so, da vztrajam v odbojki čim dlje, da se čim več naučim in pridobim še veliko izkušenj. Posebne vzornice nimam, lahko pa rečem, da vidim vzor v vsaki osebi, ki se s srcem ukvarja z odbojko, pa naj bo to igralec ali pa trener. Ravno zato odbojko nenehno spremljam in se skušam iz vsake tekme in od igralk ter trenerja naučiti nekaj novega, nekaj, kar mi je bilo do tedaj neznano,« je še dejala Zala Špoljarič.
Razglasili najboljše atlete leta
Med najboljšimi je bil na slovesni prireditvi Naj atlet 2018 v Novem mestu tudi član Kluba gorskih tekačev Papež Timotej Bečan.
Mira Papež
Novo mesto - V sklopu vse-atletskega konca tedna (Kongres ZATS in prireditev Naj atlet 2018) je bilo v Novem mestu posebej slovesno. Na podelitvi priznanj najboljšim atletom in atletinjam za leto 2018 je bila zbrana vsa smetana kraljice športa, vsi, ki nekaj pomenijo v atletiki - od vodstva Atletske zveze Slovenije, častnih gostov, številnih predsednikov klubov do najboljših slovenskih atletov in njihovih trenerjev. Za atleta leta sta bila po izidu ankete izbrana Martina
Ratej in Luka Janežič. Med mlajšimi člani je prestižno priznanje prejel tretjeuvr-ščeni Timotej Bečan, gorski tekač KGT Papež. O Beča-novi odlični sezoni pričajo naslednje uvrstitve: repre-zentant na evropskem prvenstvu v gorskih tekih v Makedoniji (13. mesto) in svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Andori (24. mesto), deveti v skupnem seštevku svetovnega pokala, zmagovalec Pokala Slovenije med člani, tudi večkratni državni prvak.
Za prestižno priznanje mu je čestital tudi Dušan Papež, predsednik KGT Papež.
Predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar, tretjeuvrščeni atlet letošnjega leta med mlajšimi člani Timotej Bečan in predsednik KGT Papež in Združenja za gorske teke pri AZS Dušan Papež / foto: tomo šarf
Sebastjan Zarnik zmagal na trasi soške fronte
Kamnik - Na drugem teku Treh vrhov v počastitev stote obletnice konca prve svetovne vojne je bitko med 328 tekači dobil Sebastjan Zarnik (KGT Papež) s časom 2143:21. Trasa teka (28 km) je potekala po treh znamenitih gorah soške bitke (Škabrijel, Sveta Gora in Sabotin). Drugo mesto je med ženskami zasedla Tina Klinar, četrto pa Urša Trobec (obe KGT Papež). Na krajši trasi je bila med 98 tekači najhitrejša Ana Čufer (KGT Papež), sicer četrta v absolutni konkurenci in tudi lanska zmagovalka mini trase Trail3V. M. P.
Praznični nakupi
DARILO NAJ IMA ZGODBO
Te dni je skrajni čas, da se lotimo prazničnih nakupov, če hočemo letos vsa božično-novoletna darila pripraviti še pravočasno. Če to storimo že v novembru, se bomo izognili gneči v trgovinah, z nekaj razmisleka pa bomo za vsakega od bližnjih zagotovo našli tisto, kar ga bo zares razveselilo.
Naredimo seznam
Najprej naredimo seznam obdarovancev in poleg dopišimo, koliko naj bo vredno darilo za vsakega. Tako bomo hitro ugotovili, kakšen proračun potrebujemo. Potem pa pričnimo zbirati ideje za darila.
Ideja za darilo - za zimo brez zoprnih zdravstvenih tegob
Kako dobro poznamo obdarovanca
Če znamo ljudem prisluhniti, bomo z nekaj iznajdljivosti zagotovo našli prava darila. V navdih naj nam bodo posameznikovi hobiji, njegovo delo in načrti, kadarkoli izrečene želje, navdušenje nad čem, dobro je, če vemo, kaj ga razveseljuje in koga
Strokovna sodelavka Mateja Ferlan,
Bela štacunca Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F
Predlagam, da vaša letošnja darila povezuje skrb za zdravje in dobro počutje obdarovancev. Obiščite nas v Beli štacunci in pomagali vam bomo najti takšne izdelke, ki bodo praktični in uporabni ter izbrani za vsakega posebej: za babice, dedke in vse, ki imajo radi tople in dišeče praznike, za male korenjake, za družine, ki bi rade okrepile zdravje, ter za tiste, ki jim šport in gibanje predstavljajo način življenja.
občuduje. Potrudimo se, da bo darilo tako povezano z njim, da mu bomo lahko predstavili zgodbo - tako bo obdarovanec začutil, da smo ga izbrali res samo zanj, s točno določenim namenom.
Po nakupih v eno trgovino
Ob kupovanju daril si bomo prihranili precej slabe volje in živčnosti, če bomo čim več stvari skušali najti na enem mestu. Izberimo trgovino, v kateri bomo našli nekaj za vse generacije, hkrati pa bodo naša darila imela tudi neko rdečo nit. V Beli štacunci boste našli oboje: izdelke za zdravje in nego, namenjene vsem generacijam.
itčuM/ncco
It

v- H
Ideja za darilo - za male sončke in predšolske korenjake
4 ^ ,	I IDAM T A	^^m^lh
1 ■ 10/ KUPON ZA	«ms»»
■ W % POPUST
S tem kuponom vam v Tosamini Beli štacunci Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F, podarimo 10 % popusta na izbran izdelek ob enkratnem nakupu nad 10 evrov. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon je za enkratni nakup in velja do 20. 12. 2018.
lG
i64	petek, 16. novembra 2018 Kamničan^
Zanimivosti
Policijska kronika
Tatvina goriva na BS OMV Perovo
Na bencinskem servisu OMV na Perovem je prišlo do tatvine goriva. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec z osebnim vozilom znamke Fiat stilo temne barve natočil 214 litrov dizelskega goriva, s čimer je oškodoval BS OMW za 292,24 evra ter nato s kraja odpeljal, ne da bi plačal.
Vlom v stanovanjsko hišo - Breg
V	naselju Breg so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo, ki je bil izveden skozi drsna vrata zimskega vrta, in sicer v času med 13.30 in 18.45. Ugotovljeno je bilo, da iz hiše ni bilo odtujeno nič, je pa neznani storilec povzročili s svojim dejanjem večjo materialno škodo. Na kraju so policisti zavarovali več sledi, ki bodo pripomogle k odkrivanju storilca, zoper katerega bo nato podana kazenska ovadba.
Vlom v stanovanjsko hišo - Godič
Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja dejanja so policisti ugotovili, da je neznani storilec v času med 17.15 in 19.20 pristopil do stanovanjske hiše ter nato na vzvod s primernim orodjem vstopil v stanovanjsko hišo skozi okno v prvem nadstropju ter iz nje odtujil več vrednejših predmetov. Na kraju so policisti zavarovali več sledi. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba zoper storilca.
Prometna nesreča - Podgorje
Še ena prometna nesreča, ki so jo obravnavali policisti, se je zgodila v naselju Podgorje in se je prav tako končala le z materialno škodo. Do nje je prišlo zaradi nepravilnega razvrščanja pri zavijanju desno v križišču. Povzročitelju je bil na kraju izdan plačilni nalog.
Tatvina zlatnine - Kregarjevo
Policisti so bili obveščeni o tatvini, ki se je zgodila v naselju Kregarjevo in kjer je neznani storilec iz odklenjene hiše odnesel več kosov zlatnine. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba zoper storilca.
Zasežena neznana snov rastlinskega izvora
Policisti so imeli v industrijski coni Žeje pri Komendi v postopku osebo, ki ji je bila zasežena neznana snov rastlinskega izvora zeleno-rjave barve. Zasežena snov je bila poslana na analizo. Po pridobljenih podatkih iz analize sledi hitri postopek z izdajo odločbe zoper osebo, ki ji je bila snov zasežena.
Vlom v stanovanjsko hišo - Žeje pri Komendi
Policisti so bili obveščeni, da je v naselju Žeje pri Komendi prišlo do vloma v stanovanjsko hišo, iz katere je bila odtujena večja količina denarja. Policisti so skupaj s kriminalisti--tehniki opravili ogled. Po zbranih obvestilih sledi kazenska ovadba zoper storilca dejanja.
Vlom v stanovanjsko hišo - Loke v Tuhinju
V	kraju Loke je prišlo do vloma v stanovanjsko hišo. Policisti so skupaj s kriminalisti-tehniki opravili ogled kraja dejanja ter pri tem zavarovali več sledi. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec v času od 31. oktobra do 1. novembra med 17. uro in 20.50 s primernim orodjem na vzvod vstopil v hišo skozi zadnja vrata ter iz prostora odnesel več vrednih predmetov in gotovino. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba zoper storilca.
Kršitev zakona o lokalnih volitvah
Policisti so bili obveščeni o kršenju Zakona o lokalnih volitvah. Dejanje je storil neznani storilec s tem, ko je preko noči poškodoval - porisal dva plakata kandidata za župana. Sledi zbiranje obvestil in ustrezen ukrep zoper kršitelja.
Tatvina lesenega kipa
Policisti so bili obveščeni o tatvini božjega znamenja. Neznani storilec je pristopil do božjega znamenja, kjer je na neznan način odtujil podobo s križa. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba zoper storilca.
Zaseg neznane snovi rastlinskega izvora
Policisti so imeli na naslovu Trg padlih borcev v postopku občana, ki mu je bila zasežena neznana snov rastlinskega izvora. Zaradi suma, da gre za prepovedano drogo, je bila omenjena snov poslana v analizo. Po pridobljeni analizi sledi hitri postopek z izdajo odločbe zoper kršitelja.
Usposobljeni tudi za prometne nesreče
Gasilci iz PGD Kamnik so imeli lansko leto med vsemi slovenskimi prostovoljnimi gasilci skorajda največ intervencij (pred njimi je bilo le PGD Velenje). Ker imajo že vrsto let koncesijo za posredovanje v prometnih nesrečah za občine Kamnik, Komenda in Mengeš, je med njihovimi intervencijami tudi veliko prometnih nesreč. Dobra usposobljenost je ključnega pomena.
Tomas Felkar, namestnik poveljnika PGD Kamnik in vodja celodnevne reševalne
Vozila na strehi, na boku, na skalah ... vajo so želeli kar se da približati stanju pri pravih nesrečah. / Foto: Jasna Paladin
Kamniški gasilci, vsi po vrsti prostovoljci, so imeli v lanskem letu 217 različnih intervencij, s čimer se uvrščajo na drugo mesto med prostovoljnimi gasilskimi enotami v Sloveniji. Ker imajo koncesijo za posredovanje v prometnih nesrečah za občine Kamnik, Komenda in Mengeš, je bilo med njihovimi intervencijami tudi veliko prometnih nesreč.
Jasna Paladin
Duplica - Razbiti avtomobili na strehi, na boku in na skalah ter skupine gasilcev v polni opremi so prvo novembrsko soboto na Žurbi-jevi deponiji ob Korenovi cesti spominjali na množično prometno nesrečo, a tokrat je šlo k sreči le za celodnevno vajo kamniških prostovoljnih gasilcev. Ti so svoje izobraževanje začeli že ob 7. uri zjutraj s teoretičnim predavanjem v prostorih PGD Kamnik, nato pa ga nadaljevali s praktičnimi vajami, ki so jih na deponiji izvajali vse do mraka. Med dvajsetimi gasilci smo videli tudi eno gasilko (to ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi orodje, s katerim gasilci rešujejo ukleščene v vozilih, tehtalo po dvajset kilogramov in več), vse skupaj pa je vodil Tomas Felkar, sicer namestnik poveljnika PGD Kamnik pa tudi poklicni gasilec v gasilsko-reševalni službi Kranj.
Prometne nesreče so za gasilce najtežje
»Pomembno je, da skušamo vajo pripraviti v kar se da podobnem okolju, s kakršnim se srečujemo na intervencijah. Cela vozila se obnašajo povsem drugače kot razbita, zato smo vozila na deponiji s pomočjo bagerjev razmetali na skale, na bok in na streho, jih zmečkali in razbili, saj smo le tako lahko na čim bolj realen način preizkušali nove prijeme in opremo. Že to je bilo zahtevno, kaj šele, če so v vozilu ponesrečenci, odtrganine, trupla,« nam je povedal Tomas Felkar, vodja celodnevne reševalne vaje, in pohvalil ekipo udeležencev izobraževanja, ki so povečini tisti, ki tudi sicer že
posredujejo v prometnih nesrečah. No, imeli so tudi tri pripravnike. Kako pa izbira-
jo gasilce, ki posredujejo tudi v prometnih nesrečah? »Ne gre za izbor, v prosto-
Gasilci PGD Kamnik se za izvedbo vaje zahvaljujejo Romanu Žurbiju, ki jim je v ta namen za en dan nesebično odstopil deponijo in jim pri nameščanju vozil pomagal tudi z bagerji.
voljno gasilsko društvo se lahko včlani vsakdo, je pa nato od posameznika odvisno, kako preceni, kaj zmore in česa se. Dejstvo je, da je posredovanje v prometnih nesrečah tisto najtežje, s čimer se gasilec lahko pri svojem delu sreča, zato morajo takšni posamezniki imeti glavo na pravem mestu, kot radi rečemo.«
Smrtnih žrtev manj, invalidnosti več
Usposabljanje so vodili inštruktorji podjetja Weber Rescue, ki so proizvajalci tehničnega orodja za gasilce. Gasilci so vadili, kako priti na sam kraj nesreče, kako pripraviti svoje delo-višče, kako se rokovati z orodjem, kako pripraviti varnostno območje, kako stabilizirati prevrnjeno vozilo ter kako in kje ga razrezati, posebej pa so nato spoznavali pristope in tehnike reševanja na vozilu na boku, vozilu na strehi ter vozilu na oviri (na skalah). Felkar nam je še povedal, da je tehnična opremljenost kamniških gasilcev zelo dobra, za kar gre zahvala predvsem Občini Kamnik, ki ima za to posluh. »Prometnih nesreč je z leti sicer resda manj in avti so bolj zaščiteni, a človeško telo ostaja ranljivo, zato so poškodbe hujše. Manj je smrtnih žrtev, a več je invalidov,« je še povedal Felkar, naš pogovor pa zaključil z zanimivostjo. »Še ne dolgo nazaj so številni udeleženci v prometnih nesrečah izkoriščali poškodbe vratu in hrbtenice za zavarovalnine. Večkrat pa se je zgodilo, da je tak 'ponesrečenec' tarnal nad hudimi bolečinami, ko pa smo ga želeli rešiti tako, da bi odrezali streho, so čudežno ozdraveli in sami brez težav stopili iz avta. Ko so poškodbe res hude, na avto nihče tudi pomisli ne.«
Kamniški gasilci so za posredovanje v prometnih nesrečah dobro usposobljeni.
Kamničan Jfl petek, 16. novembra 2018
7
Zanimivosti
Depresija je bolezen kot vsaka druga
Sandi Belina je eden izmed številnih, ki se spopadajo z depresijo in panično motnjo, a eden redkih, ki si o tem upa spregovoriti. Pri soočanju z boleznijo pa mu je v veliko uteho tudi fotografija.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Kamničan Sandi Belina je še pred nekaj leti živel običajno življenje, s svojimi vsakdanjimi problemi in skrbmi, ki jih očetu samohranilcu ni nikoli zmanjkalo. Pred petimi leti pa se je začel soočati s težkimi notranjimi stiskami, pojavili so se panični napadi in depresija. »Bil sem zaposlen, družil sem se s prijatelji, kot vsi ostali ljudje. Potem pa se ti kar naenkrat svet obrne na glavo. Potegneš se vase,« začne svojo pripoved Sandi, ki je za razliko od številnih, ki obolevajo za depresijo in panično motnjo, o svojih stiskah
spregovoril prijateljem in znancem ter na družabnem omrežju Facebook.
V pomoč mu je tudi fotografija
»Veliko je takšnih, ki se sramujejo, ker mislijo, da jih bo družba obsodila kot 'psi-hiče' in 'motene'. Tudi sam sem se sprva sramoval svoje bolezni. A zdravnik mi je svetoval, naj o tem govorim. To, da daš čustva ven iz sebe, deluje kot zdravilo. Seveda pa je stvar vsakega posameznika, ali te sprejmejo ali ne,« pravi Sandi, ki je z deljenjem svojih objav o soočanju z depresijo na družabnih omrežjih izgubil
Pomiritev Sandi Belina najde v sprehodu in fotografiranju rodnega Kamnika.
»To, da daš čustva ven iz sebe, deluje kot zdravilo,« pravi Sandi Belina, ki je zbral pogum, da o svoji bolezni
spregovori. / Foto: Aleš Senožetnik
Šutna je največji vir fotografskega navdiha Sandija Beline.
marsikaterega prijatelja. Kot pravi, pa se je tudi v tem primeru izkazal rek, da pravega prijatelja spoznaš v nesreči - ostalo jih je malo, a tisti, na katere se lahko najbolj zanese. Prav zaradi objav na Facebooku pa je z njim navezalo stike že nekaj ljudi, ki so mu čestitali za pogum, ki je potreben, da o tem spregovoriš. Na ta način je spoznal tudi dva prijatelja, s pomočjo katerih premaguje stiske. »Rad bi, da bi ljudje spoznali, da je depresija bolezen - kot angina ali katera koli druga. Da si je ni nihče izmislil, ampak da je povsem resnična,« pravi o vzrokih, zakaj se je odločil, da javno spregovori o depresiji. »Vesel bom tudi, če me bo kdo pocukal za rokav, ko bo prebral ta pogovor v Kamničan-ki. Vsak pogovor pomaga,« dodaja. Ves čas mu je v pomoč tudi fotografija. Med dolgimi jutranjimi sprehodi skozi Kamnik beleži trenutke, ki jih marsikdo spregleda. »Zaljubljen sem v Kamnik. Če fotografiram, fotografiram Kamnik. Ne razumem ljudi, ki pravijo, da je Šutna dolgočasna. V vsakem kotičku najdem kaj zanimivega in vsak dan je drugačen. Iščem detajle, stare hiše, tudi v tistih, ki propadajo, se skriva lepota in zgodovina. Kamnik ima dušo,« je prepričan. Kljub temu da se z boleznijo spopada preko fotografije in pogovora, pa je še ni premagal. Še vedno se težko vključuje v družabno življenje. Zaradi socialne fobije in strahu pred paničnim napadom mu težavo predstavlja za druge povsem običajno opravilo, kot je nakupovanje v trgovini ali vožnja z avtobusom. »V trgovino se
odpravim le ob urah in dnevih, ko vem, da ni prevelike gneče. Vožnja z avtobusom pa je zame za zdaj še nekaj nepredstavljivega. Vendar vem, da bom moral tudi ta strah premagati,« je odločen.
Želim si živeti!
Pred kratkim je doživel srčni zastoj. »Ko sem se po infarktu zbudil iz kome, sem najprej rekel: Želim si živeti! Tega nisem rekel že pet let, odkar imam depresijo. Po dolgem času si znova govorim, da rad živim. Vsako jutro se zbudim in sem srečen.«
Iz stiske pa bi rad pomagal tudi drugim, prav zato se je odločil, da o bolezni spregovori. Meni, da zdravstvo namenja premalo pozornosti duševnim stiskam. Tudi v kamniškem zdravstvenem domu je na razpolago le ena psihiatrinja. »Tudi po tem se vidi, kakšen je odnos družbe do takšnih bolezni.« Kljub temu vsakomur predlaga, naj v stiski poišče strokovno pomoč. »Včasih me je bilo sram povedati, da obiskujem psihiatra. Danes mi je žal tistih, ki imajo težave, pa ne potrkajo na njegova vrata,« pravi Sandi, ki ljudem, ki se soočajo z depresijo, svetuje, naj si oporo poiščejo tudi v prijateljih in znancih. »Predvsem pa se depresije ne sramujte. Vsakdo lahko zboli zanjo. Med zdravljenjem sem spoznal veliko različnih ljudi, tudi visoko izobraženih, ki se soočajo s to boleznijo. Depresija ne izbira,« zaključi San-di Belina, ki ostaja optimist in je prepričan, da se z dovolj volje lahko rešiš te trdovratne bolezni.
Bliža se Miklavžev tek
Snovik - Člani športnega društva Šmartno vabijo na že 18. Miklavžev tek, ki bo 2. decembra s startom ob 10. uri pred Termami Snovik in ciljem pri cerkvici sv. Miklavža. Proga v dolžini 5,3 kilometra in z višinsko razliko skoraj tristo metrov poteka po označeni pešpoti skozi vasi Snovik in Hru-ševka, zadnji del je speljan po makadamski poti na vrh. Dolžina otroške proge, ki poteka po zadnjem delu daljšega teka, je 1,4 km z višinsko razliko devetdeset metrov. Tekli bodo tudi predšolski otroci, in sicer na razdalji tristo metrov. Na daljši progi bo poleg posameznih kategorij tudi tekmovanje ekip, ki jih bodo sestavljali dve tekačici in dva tekača. Tek šteje za Tekaški pokal občine Kamnik in za pokal Gorenjska, moj planet. Prijave so možne preko spletne prijavnice vse do 25. novembra oz. do zapolnitve startnih mest. Število tekačev je namreč omejeno na petsto udeležencev. J. P.
Milrra MAL»«
Ogenj, rit in kače : niso za igrači
461 strani r 155 x 220 mm mehka vezava
25
EUR
+ poštnina
Uspešnica Ogenj, rit in kače niso za igrače je zabeležila več kot enajst tisoč prodanih izvodov, tri leta zapored kraljuje na prvem mestu po branosti v slovenskih knjižnicah, predstavljena pa je bila na več kot osemstotih literarno-pogovornih dogodkih.
Sedaj je izšel drugi del knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače - Babice, hčere, vnukinje. Tako kot prvo tudi to odlikujejo objektivnost, primeren besedni zaklad in spoštljiv odnos do pripovedovalca. Avtorica želi biti le zapisovalka slišanih zgodb in nič drugega.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnrne@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
Gorenjski Glas
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
6		9	3		7	1		
	4	7	5			3	6	
1								9
		4		1		8		
			8		9			
		6		5		7		
7			1					4
	5	8	9		6	2	3	
		3	2		4	6		
TEZJI SUDOKU
5	9	6		7				2
			6	9	2	5		3
			45					
			1					9
	8	4				8	1	
7					9			
					82			
2		9	5	1	6			
8				3		1	2	
Navodiloza reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
Rešitev
Rešitev:
i8
petek, 16. novembra 2018 Kamničan^
Prireditve
Prireditve v novembru
Koledar prireditev pripravlja: Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
u
KAMNIK
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko am v novembru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com.
ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK IN DRSALIŠČE KAMNIK
Petek, 23. novembra, ob 17. uri, Keršmančev park Odprtje brezplačnega drsališča
Tudi letos bo brezplačno drsališče v Keršmančevem parku. Drsalno sezono bodo odprli Pepelka, princ in mačeha iz muzikla Pepelka.
ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK IN OBČINA KAMNIK - BARVITA JESEN
Sobota, 17. novembra, od 8. do 12. ure, Zavod Ustvarjalnih idej Izdelaj si zapestnico
Sobota, 24. novembra, od 10. do 17. ure, Razvojno
združenje Grunt - Reciklarnica
Otroške delavnice - Izdelava figuric za božično žito
Sreda, 28. novembra, od 17. do 18. ure, Razvojno združenje Grunt - Reciklarnica Predstavitev BIO razgradljivih izdelkov za dom
Od petka, 23. novembra, do nedelje, 25. novembra, in
četrtek, 29. novembra, Pod gradom MINI festival
Degustacija piva in otroške delavnice
DOM KULTURE KAMNIK
Nedelja, 18. novembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Mešani pevski zbor Cantemus: Koncert ob 40-letnici delovanja
Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic.
Sreda, 21. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Rudolfi: Alpska idila (komedija)
Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik. Cena vstopnice 12 evrov.
Petek, 23. novembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra
Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic.
Sobota, 24. novembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik: Maistri za boljši svet
Dobrodelna prireditev s sejmom z začetkom ob 16.30. Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic.
Ponedeljek, 26. novembra, ob 18.30, Klub Kino dom Glasbena šola Kamnik: A me slišiš?
Before Time, koncert
Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic.
Torek, 27, novembra ob 19.30, Klub Kino dom Glasba z okusom: Yanu
Cena vstopnice: 12 evrov
Sreda, 28. novembra, ob 19. uri, Klub Kino dom GSŠRM Kamnik: Dijaške Maistrovine
Hrepenenje izza okopov, recital ob 100. obletnici zaključka prve svetovne vojne. Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic.
Četrtek, 29. novembra, ob 17. uri in 18.30, Velika dvorana DKK
Bimbo teater: Glavko in Zbrk: Čarovnik Nik
igrana otroška predstava, Abonma Kam'nček, izven Cena vstopnice: 5 evrov
JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN
Torek, 27. novembra, ob 20. uri (prihod obiskovalcev najkasneje do 19.45)
Snemanje radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Javna radijska oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki bo predstavila antropološko-etnološki pogled na odlomke svetopisemskih besedil o plesu Davida in Salome ter daljnosežne posledice, ki jih je povzročil ta motiv na področju plesne kulture in tudi ljudskega
plesa na Slovenskem. Tematiko bo obravnaval dr. Tomaž Simetinger, večer pa bo z glasbo podkrepil ansambel za historično glasbo Capella Carniola. Urednica oddaje je Simona Moličnik.
Sreda, 28. novembra, od 18. do 19.30, samostan Mekinje Predavanje o zgodovini samostana Mekinje - samostan v prvi svetovni vojni (dr. Damjan Hančič)
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Torek, 20. novembra, ob 19. uri, dvorana knjižnice Predstavitev knjige Jakoba J. Kende Apalaška pot - 3500 kilometrov hribov in Amerike
Avtor bo predstavil potopisni roman, ki je iskriv in iskren zapis o doživljajih na tej dolgi in tudi nevarni poti. Prek ljudi, ki jih je srečeval po poti, pa spoznamo tudi sodobno ameriško stvarnost.
Sreda, 21. novembra, ob 19. uri, dvorana knjižnice Potopisno predavanje: S trebuhom za kruhom - Kako zaslužiti z delom v tujini in prepotovati svet?
Maja Novak Mayita nam bo predstavila svojo 10-letno zgodbo potovanj po svetu ter izkušnje z delom v tujini.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Ponedeljek, 19. novembra, ob 18. uri, Muzej - grad Zaprice
Predstavitev monografije Rudolf Maister, sto let severne meje
Nova spoznanja in gradivo o generalu Rudolfu Maistru, ki je imel odločilno vlogo ob koncu prve svetovne vojne in pri oblikovanju meja novonastale Države SHS, katere 100-letnira praznujemo v letu 2018. Pogovor z avtorji bo vodila Nela Malečkar.
Petek, 23. novembra, od 10. do 18. ure, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Ob dnevu Rudolfa Maistra
Ogledi stalne in občasne razstave ter projekcija filmov v Rojstni hiši Rudolfa Maistra. Prost vstop.
Četrtek, 29. novembra, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Javno vodstvo po razstavi Ivan Vavpotič, velikan portreta
Po razstavi bo vodil gostujoči kustos dr. Ferdinand Šerbelj.
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Nedelja, 18. novembra, od 8.30 do 9.30, vhod v park Ornitološki sprehod, strokovno vodenje
Vodenje je brezplačno. Obvezna prijava do petka, 16. novembra, na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 24. novembra, od 10. do 11. ure, pristava Izdelava adventnih venčkov, delavnica
Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava do petka, 23. novembra, na prireditve@arboretum.si.
ZAVOD MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK
Petek, 16. novembra, ob 21. uri, MC Kotlovnica Koncert: Nikki Louder in China Traffic
Večer udarne glasbe iz domačih logov. Vstopnina 3 evre.
Sobota, 17. novembra in 24. novembra, ob 10. uri, MC
Kotlovnica Songwriting delavnica
Imaš ideje, nimaš pa besedila ali melodije ali pa bi kaj od tega rad izpilil? Si želiš, da ideje iz beležke ali zvezka pridejo na plano? Vabljenja na delavnico kreativnega ustvarjanja glasbe. Udeležba je brezplačna. Obvezne prijave in več informacij na info@kotlovnica.si.
Torek, 20. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Exchanging tongues
Četrtek, 22. novembra in 29. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica
Novinarsko-dopisniška delavnica
Seznanili se boste z osnovami novinarstva in stikov z javnostjo ter spoznali, da pisanje prispevkov, novičk, vabil in obvestil ni noben bavbav in da se v tem, brez najmanjše zadrege, lahko preizkusite in izmojstrite tudi sami. V sodelovanju s portalom Kamnik.info. Vstop prost.
Petek, 23. novembra, ob 20. uri, MC Kotlovnica Zarota Pimpov: Zdaj pa zares prvi udarec!
Večer improvizacijskega gledališča. Vstop prost.
Torek, 27. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Predavanja za starše: Vzgoja za ne-odvisnost
Predavanje organizira LAS Občine Kamnik in izvaja Zavod MIND. Vstop prost.
Petek, 30. novembra, ob 21. uri, MC Kotlovnica Koncert: Suzi soprano
Večer kitare, bobnov in vokala. Vstopnina 3 evre.
ZAVOD MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK - PROJEKT VEČGENERACIJSKI CENTER LJUBLJANA
Nedelja, 18. novembra in 25. novembra, ob 16. uri, MC
Kotlovnica
Improigrarije
Delavnica priprave impro nastopa. Udeležba je brezplačna.
Sreda, 21. novembra, ob 16. uri, KIKštarter Startup šola podjetništva - podjetniško svetovanje
Podjetniško svetovanje je namenjeno vsem perspektivnim in bodočim podjetnikom, ki potrebujejo pomoč na različnih točkah svoje poslovne poti. Prijave in več informacij na kikstarter.si.
Četrtek, 22. novembra, ob 17. uri, MC Kotlovnica Skupina za samopomoč Klub svojcev nepokretnih (zaključena skupina) - prehrana zunaj doma in na delovnem mestu
Obvezne predhodne najave na info@kotlovnica.si. Udeležba je brezplačna.
KIKŠTARTER
Od petka, 30. novembra, od 16. ure, do nedelje, 2.
decembra, do 17. ure
Za 5 evrov startup vikend izziv
Intenzivna 3-dnevna podjetniška delavnica, na kateri boste ob podpori vrhunskih mentorjev pripravili izdelek s stroškom izdelave največ 5 evrov.
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNK
Nedelja, 25. novembra, od 14. do 17. ure, Budnarjeva domačija
Izdelava adventnih venčkov
Delavnico bosta vodila Peter Ribič in dr. Sabina Šegula.
DRUŠTVO ROKODELCEV BARIGLA - ATELJE NAROBE SVET
Petek, 16., 23. in 30. novembra, od 17. do 19. ure,
Šutna 42 Z glino je fino
Iz gline bomo oblikovali uporabne predmete: darila za bližajoče praznike, svetilke za preganjanje teme in še kaj se bo našlo. Delavnico vodi lončarka Mojca Žalik. Rezervacije obvezne. Prijava: 041 540 342 (Mojca), mojca.zalik@gmail.com.
Ponedeljek, 19. in 26. novembra, od 10. do 12. ure, Šutna 42 Z glino je fino
Iz gline bomo oblikovali uporabne predmete: darila za bližajoče praznike, svetilke za preganjanje teme in še kaj se bo našlo. Delavnico vodi lončarka Mojca Žalik. Rezervacije obvezne. Prijava: 041 540 342 (Mojca), mojca.zalik@gmail.com.
Sreda, 14., 21. in 28. novembra, od 18. do 20. ure, Šutna 42
Z glino je fino - čajanka
Spoznavni večer ob glini in čaju. Rezervacije niso potrebne.
PUB POD SKALO
Nedelja, 25. novembra, ob 18. uri, Pub Pod Skalo Nedeljsko glasbeno popoldne z Anjo in Jožetom
Čudovit duet pevke in pianista v sproščenem pubovskem vzdušju. Vstop prost!
ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO MEKINJE
Sobota, 24. novembra, ob 11. uri, Dom krajanov Mekinje
Otroška predstava Veverica Košatorepka
KD Jožef Virk Dob se bo v Mekinjah predstavil s predstavo za otroke. Vstopnina je 4 evre na osebo.
Sobota, 24. novembra, ob 19. uri, Dom krajanov Mekinje
Komedija Hotel ali punčka iz omare
Gledališka skupina KUD Šempeter nam bo predstavila čudovito komedijo.
Vstopnina: 10 evrov. GODBA TUHINJSKA DOLINA
Sobota, 24. novembra, ob 19. uri, Osnovna šola Šmartno v Tuhinju 2. celovečerni koncert
Godba Tuhinjska dolina pod taktirko dirigenta Mihe Kosca prireja drugi celovečerni koncert z ljudskimi plesi in igro učencev pod mentorstvom Bože Drolc in Judite Pavlinič ter gostom Tomažem Plahutni-kom. Vstop prost.
DRUŠTVO TUN'ŠKI GLAS
Petek, 16. novembra, ob 19.30, avla POŠ Tunjice Otroška igrana predstava Obuti maček
Vstop prost!
Kamničan Jfl petek, 16. novembra 2018
19
Zahvale
Dobrodelna prireditev Maistri za boljši svet
Kamnik - Dijaki in zaposleni Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik vabijo na dobrodelno prireditev z naslovom Maistri za boljši svet, ki bo v soboto, 24. novembra, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Že ob 16.30 se bo v avli kulturnega doma začel dobrodelni sejem. Izkupiček dobrodelne prireditve in sejma bodo namenili dijakom, ki pomoč najbolj potrebujejo.
^KPK Komunalno podjetje Kamnik, dd. Cankvjra 0M1 111241 Kmvik 24 UR NA DAN	DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524
	Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskigias.sj^
www.pogrebnik.si
ZAHVALA
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, v naših srcih ti živiš.
Zapustila nas je naša draga mami in sestra
Dara Stanič
(1949-2018)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Ci & Ca, KPK Kamnik, za vso pomoč, pevcem za lepo zapete pesmi, trobentaču ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni November 2018
ZAHVALA
Ne metulj ne beseda ne bežni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi.
(F. Garcia Lorca)
Po hudi bolezni je zaspal
Jože Gregorc
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, Zdravstvenega doma Kamnik in Zavoda Pristan. Posebej hvaležni smo dr. Bogdanu Logarju, sestri Tatjani Korošec, patronažni sestri Maji Sušnik in gospe Bernardi Vrhovnik za vso skrb v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in se ga boste spominjali.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta in dedija
Emila Ajtnika
19. 11. 1949-19. 10. 2018
se v imenu vsega sorodstva zahvaljujem sosedom, prijateljem in znancem ter KPK Kamnik za cvetje, sveče in denarne prispevke. Lepa hvala članom Kluba upokojenih delavcev MNZ Maksa Perca in članom IPA Gorenjska za cvetje in sveče ter za ganljiv govor g. Damjana Renka ob preranem grobu ter zaigrano Tišino. Zahvala tudi njegovim bivšim sodelavcem in govorniku g. Stanetu Miheliču v imenu sošolcev. Hvala tudi dežurni službi ZD Kamnik za ves trud, da bi Emila obdržali pri življenju. Hvala tudi pevcem Krt, ki so čustveno zapeli pesmi v slovo. Posebna zahvala pa prijatelju in sorodniku Borisu Cigliču in sosedi Mari Baždar, ki sta mi v najtežjih trenutkih stala ob strani, mi pomagala in me tolažila. Vsem imenovanim in neimenovanim najlepša hvala, ker ste Emila v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žena Darja in otroci
ZAHVALA
Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
Utrujena od bolezni je zaspala naša draga mami, babica
Terezija Korenak
15. 9. 1946-2. 11. 2018
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam karkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in nam bili v oporo. Hvala za vsak stisk roke in topel objem. Hvala tudi osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, dr. Lopuhovi z Jesenic, dr. Jermanovi iz ZD Kamnik. Prav posebna hvala pa za vso pomoč ZDT Mateji Čučko iz ZD Kamnik. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se je boste spominjali.
Žalujoči: hči Mateja z Blažem ter vnuka Tia in Ažbe
fj
ZAHVALA
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te.
Angela Dolinšek
iz Kališa nad Kamnikom
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala gre župniku za lepo voden pogreb, Mirku Dolišku za govor, zdravstvu za skrb in zdravljenje ter pevcem za čudovito odpete pesmi.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš.
V 89. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja
Marija Sušnik
roj. Korošec s Cankarjeve ceste 12 v Kamniku
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, vsak stisk roke, topel objem, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se je boste spominjali. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Krt, trobentaču in vnuku Anžetu za lepe poslovilne besede. Zahvala tudi osebju doma upokojencev Gornji Grad.
Žalujoči: mož Pavle, sin Tone in hči Fani z družinama November 2018
ZAHVALA
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas si odpotoval.
V 92. letu starosti se je od nas poslovil naš ata
Jože Slapnik
p. d. Zapečnikov ata iz Buča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darove. Hvala vsem sosedom, ki ste nam bili ves čas v pomoč in oporo. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču pa za ganljive pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi November 2018
ZAHVALA
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, v naših srcih ti živiš.
V 93. letu nas je zapustil mož, oče, tast, stari oče in brat
Avguštin Ogrinec
iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane maše. Posebna zahvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen obred, pevcem Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik, dirigentu dr. Andreju Missonu, Jožetu Romšaku za čustven govor. Zahvala praporščakom čebelarskih družin, posebno Čebelarski družini Kamnik, in g. Štefanu Virjan-tu za poslovilne besede ob grobu.
Žalujoči vsi njegovi November 2018
ZAHVALA
Potujemo za sledjo svetlobe, k vrhovom gora, v noči
neodkritih obal. Zazreti jih enkrat samkrat in umreti je bolje
kot jih nikoli ne videti. (Tone Svetina)
V 86. letu se je od nas poslovil naš dragi
Andrej Zalezina
iz Kamnika 18. 8. 1932-24. 10. 2018
Iskreno se zahvaljujemo dr. Dolenčevi za dolgoletno zdravljenje, še posebej pa dr. Kosu za zdravljenje v zadnjem obdobju. Zahvala tudi osebju Urgentne ambulante ZD Kamnik in Infekcijske klinike v Ljubljani.
Žalujoči vsi njegovi
i20
petek, 16. novembra 2018 Kamničan^
Kamničan
Martinovanje na prenovljeni tržnici
Kamniška tržnica je bogatejša za nove stojnice in stopniščno ploščad, ki so jih svojemu namenu uradno predali dan pred martinovim.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniška tržnica je bila minulo soboto živahna kot že dolgo ne. Živa glasba, polne stojnice, zgovorni prodajalci in zadovoljni kupci - prizor, za katerega si na občini želijo, da bi postal stalnica. Pravzaprav je tržnica, ki zaživi ob torkih in sobotah, že nekaj let dobro obiskana, zato si je zaslužila tudi lepšo podobo. Občina se je tako že maja odločila za prenovo stopnic, saj so bile obstoječe že močno poškodovane zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom, soljenja v zimskem času in mehanskih udarcev. Za novo stopniščno ploščad so v proračunu namenili 47 tisoč evrov. Izveden je bil tudi zaris parkirnih površin, ki bodo obiskovalcem tržnice kot tudi mesta omogočale
Kamniška tržnica je bogatejša za deset novih pokritih stojnic. / foto: jas na Paladin
kratkotrajno parkiranje. Nove so tudi stojnice, saj je zanimanje za prodajo izdelkov na tržnici vedno večje, mize, ki so jih prodajalci
Ob martinovem sta na prenovljeni tržnici nazdravila tudi oba podžupana Igor Žavbi in Matej Slapar. / Foto: Jasna Paladin
uporabljali do sedaj, pa so bile dotrajane in zato neprimerne. Občina se je zato odločila za nakup desetih novih stojnic, narejenih iz smrekovega lesa in s streho v modro-belih 'kamniških' barvah. Vrednost nakupa je skupaj z vozom za prevoz stojnic znašala 9300 evrov. »Danes v predajo dajemo deset novih stojnic, ki so bile še kako potrebe. Kdor je redni obiskovalec kamniške tržnice, je verjetno opazil, da tiste stare mize niso bile več primerne za tržno dejavnost, in zato smo se odločili, da kupimo nove. Tem desetim novim stojnicam smo danes dodali še nekaj stojnic, ki so nekoliko starejše, a
zato nič manj uporabne. Tako smo svojo ponudbo dejansko oživeli. Moja želja je, da tržnica živi še naprej, da bo polna tako ponudnikov kot tudi kupcev,« je zbrane nagovoril podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi in občane na tržnico povabil na torkove in sobotne nakupe.
Slovesno odprtje novih pridobitev je sovpadalo z godom sv. Martina. Za zabaven krst mošta je poskrbel Konrad Pižorn - Kondi, poleg Žavbija pa so s požirkom vina nazdravili tudi podžupan Matej Slapar, kamniški viničar Miro Sanabor ter nekaj drugih gostov.
NOV MESEC SUVERENIH UGODNOSTI!
PEUGEOT
5 LET JAMSTVA IN VZDRZEVANJA KASKO ZAVAROVANJE ZA 1 EUR KOMPLET ZIMSKIH PNEVMATIK
___M
-J ' SUV^rtrtO		SUV7AAQ		SUV CAAQ
PEUGEOT 2UUÖ		PEUGEOT 3UUö		PEUGEOT 5UUO
LET JAMSTVA program ugodnosti ^pT 6 VZDRŽEVANJA liiiHUJIUgll	Peugeot pbiporoca Total			peugeot.si
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,6 do 7,3 1/100 km. Izpuh CO2: od 95 do 165 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0123 do 0,0663 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00203 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,36. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMI0 in PM25 ter dušikovih oksidov.				
IQBMX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si
Začenja se Zimska liga k sv. Primožu
V soboto, 24. novembra, se bo pod okriljem Kluba gorskih tekačev Papež začela že 10. Zimska liga k sv. Primoža.
Jasna Paladin
Stahovica - Udeleženci lige se bodo prvič zbrali 25. novembra ob 9. uri na Vegra-du. »In tako bo naslednjih petnajst sobot ponovno v znamenju potu, boja, smeha, mraza, preklinjanja klancev in sreče na vrhu. Vabljeni vsi ligaši, da se znova srečamo in 'prepuca-mo' naše mehove, zbistrimo glave in se predvsem družimo,« v imenu organizacijskega odbora vabi Matjaž Šerkezi.
Start po deveti uri ne šteje
Pravila so takšna, kot vsa leta doslej: do cerkvice lahko hodite oz. tečete po cesti naokoli (brez bližnjic), čas si
Že deseta Zimska liga k sv. Primožu bo potekala od 24. novembra do 2. marca, vsako soboto, s skupinskim startom ob 9. uri pred domom na Vegradu.
meri vsak sam, start je skupinski in po 9. uri ne šteje, knjiga v okrepčevalnici Pri Petru bo za vpis odprta od 9. ure do 10.30, kasnejši vpisi ne bodo možni. Za končni rezultat bodo organizatorji upoštevali povprečje najboljših desetih vzponov.
Bosonogi, dobrodelni, kulturni ...
Liga bo tudi letos popestrena s tematskimi vsebinami, tako bo med drugim 1. decembra posvečena Miklavžu, 15. decembra teku v nogavicah, 22. decembra bo izvedba dobrodelna, 12. januarja nočna, 9. februarja pa bo kulturno obarvana. Razglasitev rezultatov bo na zadnji izvedbi lige, 2. marca, ko bodo podelili tudi pokale in praktične nagrade ter t. i. športno srce, ki ga bodo člani organizacijskega odbora po presoji podelili nekomu za udeležbo na vseh petnajstih izvedbah letošnje lige. Vsi otroci, ki bodo sodelovali na sedmih izvedbah zimske lige, bodo prejeli medaljo in praktično nagrado.
Dobrodelni Božičkov tek in pohod
V Domžalah bodo 15. decembra pripravili dobrodelno rekreativno prireditev, na kateri bodo zbirali denar za zavod Cirius Kamnik in nakup prilagojenih fitnes naprav za invalidno mladino.
Jasna Paladin
Domžale - Že četrto tovrstno dobrodelno prireditev organizira Otok športa, tekači in pohodniki vseh starosti pa se bodo zbrali na atletskem stadionu v Domžalah. Dogajanje se bo začelo ob
16.	uri s spremljevalnim programom (slikanje z Božičkom, nogometni pikado, krašenje jelke želja ...). Ob
17.	uri bo 400 metrov dolg otroški tek, odrasli pa se bodo na tek in pohod podali deset minut kasneje. Čakajo jih tri trase, dolge štiri, sedem in deset kilometrov. Udeleženci bodo tekli in hodili v Božičkovih kapicah ob spremljavi Godbe Domžale.
Denar, zbran s startninami, bodo v celoti namenili zavodu Cirius Kamnik, s katerimi so na podoben način sodelovali že pred dvema letoma, ko so jim pomagali pri nakupu konja za hipoterapi-jo.
»Športno udejstvovanje je pri usposabljanju gibalno oviranih otrok in mladostnikov v Ciriusu Kamnik, ne glede na oviranost in posebne potrebe, ena od naših prioritet. Donacija Dobrodelnega Božičkovega teka nam bo pomagala uresničiti željo za postavitev fitnes naprav za gibalno ovirane na prostem,« pravi direktor Ciriusa Goran Pav-lič.
Na tek in pohod se lahko prijavite na dan dogodka, v soboto, 15. decembra, na info točki od 16. ure dalje. Donacija za udeležbo na dogodku znaša deset evrov za posameznika ter osem evrov za družino (vsaj en odrasel in en otrok) in skupino (vsaj trije odrasli). Za vse večje skupine (vsaj pet članov) so organizatorji pripravili darilca, zato vas vabijo, da jim svojo udeležbo predhodno najavite. Ob prijavi boste prejeli Božičkovo kapico in bon za čaj.