Poitnlna platana v gofovFhV Stev. 205 V Ljubljani, ponedeljek 11. septembra 1939 Cena mn r- Leto IV Prva nemška uradna poročila o vdoru francoske vojske na nemško ozemlje Pari*, 10. septembra. AA. (Havas.) Sporočilo francoskega vrhovnega poveljstva z dne 10. septembra 6e glasi: »Nemci so včeraj izvedli protinapade na velikem številu točk našega bojišča. Ponoči se položaj ni spremenil. Letalske sile nadaljujejo navadne ogledne polete.« Berlin, 10. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodu so francoske ogledne čete prvič prekoračile nemško mejo in so v boju z našimi prvimi stražami, ki tabore daleč pred Siegfriedovo črto. Sovražnik je pustil na bojišču veliko Število mrtvih, Nemci pa so ujeli tudi večje število mož, med katerimi je bil tudi en častnik. V noči 9. septembra so motala letala na nekatera mesta severne in zahodno Nemčije letake. Posadka nekega angleškega letala, ki jo strmoglavilo v Ucbcrstettii v Turingiji, jo bila zajeta. Na zahodni meji so Nemci sestreliil tri francoska letala nad nemškim področjem. Bombardiranja iz zraka ni bilo. Pariz, 10. septembra. Napredovanje francoskih čet med utrjenimi položaji na bojišču ob Renu in Moscli je odbilo sovražnika in ga ograža na nekaterih njegovih utrjenih postojankah. Francoske čete ga s svojim napredo-i vanjem silijo v protinapade. Sovražnik se zadovoljuje s tem, da odgovarja z ognjem in Irak, Egipt in Kanada so uradno napovedali vojno čaka na najugodnejši trenutek, kadar bodo francoske četo v najbližjem stiku z njegovo glavno odporno črto. S tem se je sovražnik • prilagodil pravilu obrambo iz utrdb, ki gre za tem, da njegovo garnizije dajejo dejansko obrambo. Ena izined francoskih divizij je izvedla terenska premikanja po sijajnem napadu. Kaže torej, da ne gre več za previdno napredovanje proti prvim sovražnim postojankam, kakor prejšnje dni, temveč da gre že za važnejše vojne operacije. Poročajo, da je francoska vojska na daljši črti prodrla 12 kilometrov globoko na nemško ozemlje. Poluradno poročajo: Ko se na vzhodni fronti pri Varšavi razvija velikanska bitka, je bilo pre- teklo noč med Reno in Mozelo precej mirno. Uradno poročilo vrhovnega poveljnika v kratkih potezah ugotavlja dejstva, ki jih jo vsebovalo že snočnjo poročilo. Iz uradnega poročila so vidi, da so skušale nemške čete izvesti protinapad, da bi ovirale napredovanje francoskih čet proti važnim točkam Siegfriodovo bojne črte. V pretekli noči niso nastopile nikakršne spremembe. Francoske Četo, ki so predvčerajšnjim in včeraj napredovalo v področju Maginotove in Siogfricdove črte, so ostale na zavzetih položajih navzlic večkratnim napadom nemških čet, ki so jih hotele vreči nazaj. Davi pa je bilo že živahnejše. Tako so posamezni oddelki vzpostavili medsebojno zvezo po gozdnih obronkih 6aarske doline. Zlasti izvrstne položaje so zavzele francoske čete v gozdu Warnt. ■J V■■■ Nemčiji tu oi n*!on’ S0Pt- o. Vladi v Iraku in v Egip-n. , dan os uradno napovedali vojno Nemčiji. plomatski odnošaji med Irakom, Egiptom ter •Nemčijo so bili ustavljeni že pred tednom dni. iraški m egiptovski listi pozdravljajo napoved vojne m pravijo, da pomeni napad na Poljsko napad na svobodo vseh malih držav, ki se morajo proti NemčiiiPndrUŽiti A"Cliii in Franciii v Newyork, 10. sept. o. Ob 18.22 evropskega Časa objavlja radijska postaja v Newyorku da le Kanada danes ob 18. uri napovedala Nemčiii vojno. London, 10. sept. o. Ob 18.30 je prispela vojna napoved v London. Čakajo samo še podpisa kralja, da bo napoved stopila v veljavo, Seja banovinskega odbora JRZ Ljubljana, 10. sept. V nedeljo, dne 10. septembra je v Ljubljani pod predsedstvom g. dr. Antona Korošca zasedal plenum banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino. Po izčrpnem poročilu o notranjem in zunanjem političnem položaju je odbor pretresal in sklepal o vsem, kar je potrebno za prenašanje kompetenc na posamezne banovi- ne v smislu »Uredbo o razširitvi predpisov Uredbe o banovini Hrvatski na ostale banovine« z dne 26. avgusta 1939. Banovinski odbor JRZ izraža živo željo, da se v teh pomembnih in težkih časih vsi Slovenci zedinijo v trdni disciplini na delo, da se priznana pravica o organizaciji banovin in prenosu kompetenc začne čim prej realizirati v naši banovini. Jutri važni sklepi v Turčiji Ankara, 10. sopt. o. Za jutri je sklicana seja Velike turške narodne skupščine. Na njej bo predsednik vlade obširno poročal o zunanjepolitičnem položaju v Evropi ter tudi povedal, kakšno stališče bo zavzela zdaj Turčija v vojni. Povedal bo, kaj namerava Turčija ukreniti zaradi vojne v vzhodnem delu Sredozemskega morja in na Balkanu. Seja bo v sedanjem položaju izredno važna. Dr. Korošec na ljubljanskem velesejmu Ljubljana, 10. septembra. Predsednik' senata g. dr. Anton Korošec je po seji banovinskega odbora JRZ popoldne obiskal velesejem in si ogledal razstave. Zlasti dolgo 60 je pomudil na kmetijski razstavi, _ stvo, k! ga "je bilo izredno veliko, je slovenskega .voditelja na velesejmu navdušeno joozdravljalo Po ogledu velesejma se je g. dr. Korošec od peljal v Begunje. Delna mobilizacija v Rusiji (ker vojna med Nemčijo in Poljsko vse bolj ograia Rusijo ii* Moskva, 10. septembra. Reuter poroča: Sovjetska vlada je sklenila poklicati pod orožje nekaj letnikov rezervistov, z namenom, da okrepi, kakor trdi uradno poročilo agencije Tass, obrambo države. Ta sklep je bil 6torjen v zvezi z vojno med Nemčijo in Poljsko, ki dobiva v zelo širokem smislu značaj ogrožanja Rusije. Moskva, 10. sept. Poročajo, da je sovjetska vlada izvedla delno mobilizacijo v moskovskem, lk:^er!V -7 .ru.skpm. knlininskem in orlov-klic rezervistov razlagati bodisi tako. da Sovjeti pripravljajo oborožene korake proti Poljakom, ali pa, da hočejo biti pripravljeni za vsako Pravosodni min. dr. Markovič o sporazumu Minister napoveduje za volitve poslancev sistem volilnih okrožij m okrajev Belgrad, 10. sept. m. Danes je odpotoval v Knjaževac pravosodni minister dr. Laza Markovič obiskat Aco Stanojeviča. Po svojem razgovoru e Stanojevičem, ki sta ga te dni obiskala tudi še lana glavnega odl>ora bivše radikalne stranke Miša Trifunovič in dr. Ninčič, ki sta mu porokovi*0 z^d?iem sestanku tega odbora, dr. Mar-lievič ^ -iaževcu ni dal nobene izjave. Aca Sta-Elavnileofiham0u.iziavil' da -ie stališče, ki ga je e porazu mi r ,',v5e radikalne stranke zavzel do Do isto in .Jpv. _Pvič-Maček, nespremenjeno oeta- prilita * vl,d° *"* ^ Kniaževca odpotoval v Niš krnil govoril o polSl .uSS “ M"' /■»vif* V . " * !.^.i:-nle}j:laJu..6e^,raa®k člani glavnega odbora olitični Dr. Markovič v svoiih i Mn.*. dogodke, M i 5,- ~ !r^ddrd,.“5j,.»„tht,“d""h “ • Hrvati. Sporam m pa, ki „o g, lel< vile opozicionalne skupine, m bil ST>reiet Cvet-kovičeva vlada je rešitev hrvatskega višanja ,S-®’avila za svojo glavno nalogo. Dr. Markovič ie in h” m*13' PreK,ed P°Uaiani med Cvetkovičem razuma Pr0'?’ h* S° u° sedan'eea spo- bilo n -u . ’ da |e dr- Mafek smatral, da bi bazi o™ ° ,Še’ že bi 66 Hrvalie sporazumeli na resi-*«, K>zici°nalnega sporazuma iz leta 1937 Ta vič dr Mači! hi)[ lPrxeieta.’ -er ie Cvetk°- ™ačku dejal, da hoče storiti vse. <1* h; Prišlo do rešitve hrvatskega vprašanja. Dr. Maček je vprašal združeno opozicijo, če 6e hoče po-Rajati s Cvetkovičem. Opozicija na to ni pristala, kar je zelo vznevoljilo dr. Mačka. Dr. Maček je namreč smatral, da ni važen način pogajanj, tem-ec rešitev vprašanja samega. Opozicija se je hoti 8 m** na drug način. Dr. Markovič je za- m dejal, da se je dr. Maček hotel s Cvetkovičem pogajati v imenu vse opozicije, na kar pa opozi- ?nke niso Pristale. Dr. Maček je za- zahteval, da se izdela podlaga, ki bi se mog-a sprejeti za rešitev hrvatskega vprašanja. Tudi na to Združena opozicija ni hotela pristati. Dr. Markovič zaključuje, da so na to zahtevo dr. Mačka pristali samo radikali, ki so baje imeli svoj načrt za rešitev hrvatskega vprašanja. Dr. Maček je potem jiozval združeno opozicijo, da prisostvuje pogajanjem med njim in Cvetkovičem v Zagrebu. Stranke združene opozicije so tudi to odbile, ker niso hotele sedeti »v predsobi«. Glede zakonodajnega dela sedanje vlade poudarja dr. Markovič, da bo sedanja vlada v kratkem izdala zakon o volitvah narodnih poslancev, ki bo določal tajno glasovanje po ______ Nova skupščina, ki bo izvoljena na podlagi tega zakona, bo morala odobriti sporazum s Hrvati. Isto tako bo vlada izdala zakon o svobodi zborovanja in združevanja, da se lahko ustanavljajo nove stranke. Za radikalno stranko nravi, da bo sporazum s Hrvati odobrila, r * " .'.V ' ' 1 ' • t ■ ii- r .. t ..... morebitnost, če bi Rusija po zlomu Poljske dobila skupno mejo z Nemčijo, katero so boljševiki že od nekdaj smatrali za najnevarnejšega nasprotnika sovjetske države. Vesli 11. septembra Maršal Giiring je imel včeraj velik govor, v katerem je pomirjeval nemško prebivalstvo z navedbami o nemških vojnih uspehih na Poljskem, povedal, da je Nemčija najmočnejša država na 6vetu, kar je pokazala z osvajanjem Poljske, da bo njeno silo skusil vsak, kdor meni, da mora iti z vojno nadnjo, da je gospodarsko in industrijsko najbolj pripravljena za vojno, da pa je še vedno pripravljena skleniti Časten mi:r kakor vedno. Angleški tisk razlaga Giiringov govor kot pripravo za mirovni poskus, ki naj bi ga za Nemčijo posredovala Italija, in kot dokaz, da bi po zlomu Poljske bila Nemčija pripravljena poravnati se z Anglijo in Francijo. A Anglija in Francija se to pot ne bosta udali gotovim dejstvom in bosta šli do konca. Cilj Anglije je urediti novo Evropo, v kateri bo nemški narod lahko živel pod enakimi pogoji, kakor drugi veliki in mali narodi, piše londonski list »New Statesmen«. Omejitev porabe živil ter njihovega nakupa pripravljajo na Danskem, Švedskem in Norveškem, ker je uvoz iz tujine skoraj čisto prenehali Nemčija ne želi, da bi se nevtralne balkanske države mešale v vojno in je zadovoljna, da sedanje italijansko stališče ugodno vpliva na Balkan, piše nemški dnevnik »Miinchener Neu-este Nachrichten«. Romunija je sklenila takoj vpoklicati nekaj novih letnikov pod orožje. Vsega skupaj je Romunija do sedai mobilizirala 1,100.000 mož. 20.000 Nemcev in nevarnih tujcev je sedaj interniranih v Parizu, največ po raznih športnih igriščih. Večje zneske za nakup vojaških bolnišnic in zdravil je določil ameriški Rdeči križ. Zastopniki severnih nevtralnih držav se bodo jutri sestali v Oslu in sprejeli razne ukrepe, katere jim narekuje sedanji položaj v Evropi. 30 nemških parnikov je sedaj zbranih v španski luki Vigo, kamor so ladje pribežale v začetku vojne. Portugalska vlada je zapovedala, da je treba nemškim parnikom, katerih se je kakiih trideset zateklo v portugalska pristanišča, takoj odvzeti radijske oddajne postaje, da ne bi mogle ladje dajati v Nemčijo poročil. Poveljniki nemških ladij, ki so se zatekle v mehiške luke, so se uprli zapovedi mehiške vlade, da morajo pustiti plombirati radijske oddajnike. ZaTadi tega bo mehiška vlada najbrž vse nemške ladje izgnala iz svojih pri-| 6tanišč. Varšava v ognju nemških topov Prestolnica je še vedno v oblasti Poljakov In se pripravlja na skrajni odpor Varšava, 10. sept. Poljsko uradno poročilo znova zanikuje vse vesti nemških listov in radia, da bi bila nemška vojska zasedla Varšavo. Varšava je še vedno v oblasti poljskih obrambnih čet in sc pripravlja na boj do zadnjega. Nemške čete so se približale Varšavi največ na 8 kilometrov. Agencija . Pat objavlja pregled včerajšnjih krvavih bojev, ki so tekli na raznih krajih. I o teh poročilih nemške čete niso nikjer posebno napredovale, medtem ko se poljske čete počasi in v fedir umikajo. Varšava nadaljuje z obrambnimi deli, v katerih sodeluje vse prebivalstvo navzlic temu, da je prestolnica pod stalnim ognjem nemških granat kar terja mnogo žrtev. Obrambni rovi so izkopani v prečniku nekaj kilometrov proti zahodnim predmestjem prestolnice. Poljsko zunanje ministrstvo je zapustilo Varšavo. Prav tako so tudi številne tuje misije, mgd katerimi tudi britansko veleposlaništvo, evakuirale mesto. Budimpešta, 10. sept. o. Budimpeštanska telefonska centrala ima še vedno zvezo z Varšavo, ub 17.45 je še vedno govorila. Ob IG je objavil varšavski radio, da je Varšava pripravljena na obrambo. Berlin, 10. sept. Uradno poročilo nemške vojske pravi, da so Nemci danes zasedli 6redišče poljske tekstilne, industrije Lodž, včeraj Poznanj. London, 10. septembra. Reuter: »Poljska bo ostala zvesta svojemu izročilu in svojim zaveznikom, naj se zgodi karkoli in naj bo izid vojne kakršenkoli«, je izjavil poljski veleposlanik v Londonu Raczinski v svojem včerajšjem govoru, ki ga je imel v angleščini jk> londonskem radiu. Veleposlanik je nato naštel izgube Poljske od začetka sovražnosti ter dejal, da so te izgube velike, da pa odpor Poljske ni zlomljen. »Znano je število rezervnih čet«, je dejal Raczinski in te čete so zavzele nove bojne položaje. Poljska riše sedaj novo stran svoje zgodovine. Njena hrabrost jo je veljala mnogo žrtev že v zgodnji preteklosti, toda s svojo odločnostjo je storila svetu velike usluge. Poljaki so do zadnjega odločeni, da nadaljujejo bolj do skrajne in končne zmage.« Anglija računa, da bo vojna v Evropi trajala tri leta London, 10. sept Ministrstvo za informacijo je izdalo danes poročilo, v katerem pravi, da Anglija računa, da bo sedanja vojna trajala kaka tri leta in da je ukrenila vse potrebno, da se pripravi gospodarsko, industrijsko in vojaško za tako dolgo vojskovanje. Preskrba angleškega naroda in angleške vojske z vsem potrebnim je za ta čas zagotovljena. London, 10. sept. »Daily Telegraph« razlaga vojne operacije in pravi: »Javno mnenje, ki zasleduje 6edanje vojne operacije, se spominja pre- tekle vojne in pričakuje velikih bojev. To mišljenje pa je povsem napačno. Iz doesdanjih operacij se vidi, da odgovorni poveljniki ne želijo prezgodnjih korakov in ne žele, da bi vojska in mornarica Francije in Velike Britanije za m; m žrtvovali svoje eile. Francoski in angleški vojaški vodiitelji se ne spuščajo v nič, kar bi bilo prenaglo. Za zdaj ne želijo iavesbi nikakršne ofenzive. Vojne ne dobivajo mrtvi, temveč živi. Anglija se pripravlja za dolgo vojno. Angleška mornarica se |je razgibala in sedaj zanesljivo veča svojo moč. Razveseljiva znamenja o stališču Italije v sedanji vojni Pariz, 10. sept. Poluradno glasilo francoske vlade prinaša obsežen članek o stališču Italije v sedanji evropski vojni in iz raznih znamenj sklepa, da bo Italija ostala nevtralna in si z vsemi silami prizadevala, da bi dosegla mirno poravnavo sporov v Evropi. To dokazuje že dosedanje mirovno delo italijanskega predsednika Mussolinija, kateremu je hvaležna vsa Evropa. Da hoče Italija res ostati nevtralna, dokazuje predvsem jasna volja njene vlade, ki hoče za vsako ceno, navzlic zunanjim dogodkom, v državi zavarovati redno gospodarsko in javno življenje na vseh področjih. 0 tem priča dejstvo, da se promet, plovba, trgovina in industrija v Italiji razvija popolnoma normalno, da je^ Italija obnovila redne železniške zveze z vsemi sosedami in vzpostavila promet z Ameriko ter Afriko. Te dni^ se bo odprl vzhodni sejem v Bariju. V jmkrajini Puglie izročajo prometu ogromen vodovod. Največji italijanski parnik »Rcx« je odplul v Newyork. Odprta je bila te dni moderna cesta, ki veže osrčje Abesinije z morjem, cesta iz Asaba v Desie. Šolski in vseučiliški pouk se bosta redno pričela z oktobrom. Vsepovsod so vidni napori, da bi Italija obdržala vse trgovinske zveze s tujino. Italijanski listi priobčujejo načrte za velika osuševalna in izholjševalna dela. Ta modra politika italijanske vlade pomirljivo vpliva na italijansko ljudstvo, ki si po Abesi-niji in Španiji ne želi nove, nepotrebne vojne, pomirjujejo pa tudi Evropo, zlasti tiste države, katerih bodoče vedenje je odvisno od italijanskega stališča. Stev. 20o. ...... Pismo Iz Pariza i Prvi dnevi vojne v francoski prestolnici Pariz, 5. septembra. Danes je ie drugi dan vojne. Do zadnjega smo upali, da se bo dal mir vseeno kako rešiti, toda upanje nas je varalo. Ultimat, ki ga je Anglija poslala Nemčiji, je ostal brez odgovora. Od nedelje, in to od 11 dopoldne, je Anglija stopila v vojno z Nemčijo. Vojno stanje med Francijo in Nemčijo pa je od nedelje od petih popoldne, kakor to že veste. "H Pariz v vojnem stanju V svojem zadnjem članku, ki sem ga odposlal pred nekaj dnevi, sem na kratko opisal, kakšno je stanje v Parizu ob času, ko je bila proglašena generalna mobilizacija. Danes pa naj zvestim bralcem »Slov. doma« spet podam sliko Pariza in Francije po prvih dnevih vojne med Anglijo, Francijo in Poljsko na eni, ter Nemčijo na drugi strani. Prvo, knr je bilo potrebno storiti v Parizu samem, je bila obramba pred napadi iz zraka. Že skoraj teden dni je Pariz popolnoma zatemnjen. Zasebni avtomobili, kolikor jih ni bilo mobiliziranih, morajo imeti svoje luči zatemnjene, atevilo taksijev j.-> neverjetno zmanjšano. Prvi dan mobilizacije sem pol ure čakal na taksi in to na najbolj prometnem kraju Pariza, pa ga nisem dobil. Promet podzemne železnice je zelo okrnjen. Sedaj delujejo samo še nekatere proge. Avtobusov, razen nekaj najvažnejših prog, tudi ni več. Promet vrše le avtobusi, ki lahko prebivalstvo peljejo ven iz mesta. Železnice so prišle pod vojno komando. Vendar se še vedno dobi možnost, da človek odpotuje ven iz mesta. Težavnejši pa je povratek. Kot sem že zadnjič poročal, so telefonske zveze z inozemstvom ustavljene, razen diplomatskih, seveda. Vse depeše, ki jih pošljete v Franciji, morajo biti izključno le v francoščini. če pa pošljete brzojav v inozemstvo, ga pošta ne bo sprejela prej, dokler ne bo na njem potrdilo policijske oblasti. V Parizu je bilo v nedeljo zaprtih skoraj 50 poštnih uradov. Popolnoma Je razumljivo, da tudi ves poštni promet ne deluje kot Je deloval v mirnem času. Tako so danes raznašali pošto namesto ob 8 šele ob 10. Tudi pisma prihajajo s precejšno zamudo, ker ni naravnostnlh zvez s tujino. Večiua poštnega osebja je mobilizirana. Pogled na ulico V tem času ne boste videli, da bi se kdo sprehajal po ulicah. Nekaj življenja je zjutraj okrog 9, ko ljudje odhajajo v urade, ter opoldne, ob 2 in ob 6 zvečer. Toda vsak, Francoz seveda, ki je ostal v Parizu, nosi s seboj svojo zvesto spremljevalko — masko. Sicer pa je življenje precej izumrlo. Po najlepših parkih in drevoredih le tu pa tam vidite kakega sprehajalca. Otrok ni več, ker so jih odpravili na deželo. Prostovoljci se priglašajo Ko so Francozi odpoklicali svoje vojake in rezerviste, se je pričelo priglašanje prostovoljcev. Predvsem so se številno javili Italijani, in to Garibaldincl. Svoj urad imajo na Plače de : 1’Opera. Pa ne samo Italijani, tudi ostali se javljajo. Lepo je tudi število Jugoslovanov, ki se priglašajo v pasivno obrambo. V noči od ponedeljka na torek, so nas 10 minut pred 4 zjutraj prebudile sirene. Po navodilih, ki jih Je izdala pariška policija, se je bilo treba strogo ravnati. Sporočili so napad na Pariz. Toda kot prihajajo prve vesti s fronte, se sovražnim avionom napad ni posrečil. Pariz je pokazal vso svojo hladnokrvnost In disciplino. Prebivalstvo je hitro odšlo v skrivališča. Vse luči so bile ugasnjene in po ulicah je bilo videti le policijsko kontrolo. Ob 7 zjutraj smo spet slišali sirene, znamenje, da je nevarnost končana. Do sedaj s francoske strani v Parizu nismo prejeli nikakih uradnih vesti o bojih na meji Nemčijo in Francijo. L. B—c. Iz moje reportažne slikarske mape Zadnja nedelja na velesejmu Lepo zborovanje slovenskih obrtnikov Samostojna Obrtniška zbornica v Ljubljani pred uresničenjem Sporazum s Hrvati pomeni tudi za obroišiki 6ta n kot pomemben 6teber narodnega gospodarstva lopo pridobitev, kajti gospodarstvo se bo moralo sedaj voditi drugače. Slovenski obrtniki toplo pozdravljajo sporazum m bodo navezali trdile stike e hrvatskimi obrtniškimi organizacijami. Obrtniki naj ohranijo mirno kri Na koncu se je predsednik dotaknil tudi sedanjega mednarodnega položaja, v kolikor vpliva na obrtniški stan. Z zadovoljstvom je ugotovil, da eo sedanji krmarji države dokazali takoj v začetku, da eo dorasli tudi spremenjenemu položaju. O tem priča uredba o denarnih zavodih, spričo (katere ee bo moglo naše gospodarstvo mirno razvijati dalje, kajti za poslovno etvari je denar v denarnih zavodih na razpolago. Vsem doseda<* njim in bodočim ukreipom ee bodo morali obrtr ni-ki prilagoditi, ohraniti pa bodo morali zmerom mirno kri. Ob zaključku je predsednik naslovil na slovenske obrtnike apel, naj gredo mirno na delo, ne eamo v delavnici, temveč tudi v obrtniških organizacijah. M tajniškega poročila, ki ga Je podal g. Pavel Kresal, posnemamo, da je v Zvezi včlanjenih 40 obrtniških združenj, 14 pripravljalnih odborov in 80 zaupnikov. Agilno delo Zveze je razvidno iz ogromne množine prejetih in pa odposlanih dopisov. Blagajniško poročilo, ki ga Je podal g. Mihor Robert, kaže vestno gospodarjenje z zvezi no imo- Fc Ljubljana, 10. septembra. Vztrajna fiorlia ogromne večine slovenskih obrtnikov pod okriljem Zveze slovenskih obrtnikov za ločene zbornice je v glavnem dobojevana: danes dopoldne je na 2. občnem zboru Zveze slovenskih obrtnikov njen predsednik g. Kavka sporočil navzočnim delegatom, da je m mostovna Obrtniška zbornica v Ljubljani tik pred uresničenjem in da je potrebno opraviti le že nekaj stvari čisto formalne narave, da bo Zbornica ustanovljena in pričela poslovati. S tem bodo kronani z uspehom žilavi napori in prizadevanja voditeljev slovenskega obrtniškega gibanja, slovenski obrtniški etan pa bo z novo zbornico pridobil ustanovo, kjer bodo njegovi zastopniki samostojno varovali koristi slovenskih obrtnikov in brez nadzorstva teT patronance drugih stanov1 delovali za Jim tigodnojli procvit slovanskega obrtniSkega stanu. <.n Občni zbor Zveze slovenskih obrtnikov, ki M ee bil v rednih razmerah razvil v lepo manifestacijo obrtniSkega stanu, je bil zaradi hudega položaja v Evropi opravljen na tihem, brez zunanjega okvira, ki ne sodi v današnji čas. Vršil ee je v prostorih Zveze slovenskih obrtnikov v Kolodvorski ulici in ga je e toplim pozdravom vseh navzočnih delegatov iz večine slovenskih večjih krajev začel ob pol 10 dopoldne predsednik Zveze g. Kavka. Po uvodnih formalnostih je g. Kav,ka podal obširno predsedniško poročilo, iz (katerega posnemamo glavne etvari: Organiizatorično delovanje Zveze slovenskih obrtnikov, ki združuje po društvih, včlanjenih pri njej, veliko večino sloveoiskih obrtnikov, je doseglo v preteklem poslovnem letu nove uspehe. V preteklem letu je pristopilo več novih društev, ustanovilo se Je precej pripravljalnih odborov, v nekaterih krajih pa so pričeli poslovati zaupniki Zveze, ki vodijo priprave. ,,., , Vprašanje mojstrskega proletarijata Zveza jo tudi v preteklem letu izvršila za 6voje člane nešteto intervencij pri upravnih ob-laeftvih, tako zlasti v davčnih, pa tudi v drugih zadevah. Pri tem pa ni pozabila razmišljati in ari pravi jati teren tudi za druge, večje stvari. Po-_eg borbe za samostojno Obrtniško zbornico se je Zveza zlasti zanimala za pereče vprašanje, kako zajeziti nastajanje mojstrskega proletarijata. Edino rešitev tega vidi Zveza v tem, da se prične sistemaitičlno delo na zadružnem polju z ustanavljanjem produktivnih, nabavijalnih, prodajnih, po potrebi pa tudi kreditnih zadrug, kjer bodo slovenski obrtniki po plemenitem zadružnem načelu s skupnimi mofimi varovali in branili svoje koristi. Zadnji čas je, da se prične na široki podlagi organiziranje ta'kšnih zadrug. — Mnogo se je Zveza bav.ila tudi z vprašanjem trgovske na-obrazbe slovenskega obrtnika. V današnjih časih ni doVolj, ako je obrtnik strokovno vi*olko nao-bražen, potrebna mu je tudi trgovska naobrazba, da bo mogel in znal svoje izdelke tudi prodati. Eden od mnogih vzrokov težavnega položaja obrtniškega stanu je tudi ta, da imajo slovenski obrtniki premalo trgovske naobrazbe. — Zveza je v preteklem letu priredila več poučnih potovanj za svoje člane, itako na belgrajeki velesejem, v Berlin, v znano italijansko mizarsko mesto Cantu itd. Finančna sredstva OZ zagotovljena Glavjiii del predsedniškega poročila, je bil posvečen borbi za Obrtniško zbornico. Tadičev, da večina slovenskih obrtnikov ni za ločene zbornice, drastično zavrača dejstvo, da štejejo zjiru-ženja, ki so za samostojno zbornico, nad lo.000 članov, združenja, ki 60 za skupno zbornico, pa le 1235 članov. Vprašanje ustanovitve Obrtniške zbornice v Ljubljani pa je zdaj na prisojnem jnestii že rešeno v ugodnem smislu. Treba bo še nekoliko počakati, da se spremeni krivična uredba iz leta 1032. Zagotovljeno 'je že tudi proračunsko gospodarstvo nove ObrtniSke zbornice. Dosedanji obrtni odsek ima proračuna okmg 700.000. Obrtniška zbornica pa ga bo imela najmanj 900 •tisoč, za kar eo finančna sredstva že zagotovljena. Banska uprava vodi seznam, po katerem je v Sloveniji 25.000 obrtnikov, Zbornica za TOT pa vodi V svojem ee®namu samo 18.000 obrtnikov. Nekatera obrtna podjetja, zlasti večja, so kljub odločbi najvišjega sodišča prideljena deloma industrijskemu, deloma pa trgovskemu odseku. Vse te bo treba dodeliti v novo tbornico, katere dohodki bodo na ta način zrastli. Finančni položaj nove Obrtniške zbornice je torej povsem realen. vmo. ~ Voflive Pri volitvah Je bil soglasno ponovno izvoljen za predsednika g. Karel Kavka, za podpredsednike Šimenc Ivan in Musar Joeip iz Ljubljane, Sitar Jernej dz Novega mesta in Vimer Lojze iz Ptuja, za tajnika Kresal Pavel iz Ljubl>aine, za blagajnika Mihor Robert iz Ljubljane, za gospodarja Vrhove Ivan iz St. Vida, za odbornike pa: Ogrin Ivan, Bokal Anton iz Ljubljane, Pollak Jurij iz Kranja, Mali Martin iz Domžal, Pue Danilo iz Ljubljane in Petrič iz Ljubljane. V nadzorstvo so pa prišli: Valjavec Leopold iz Tržiča, Grom Frano iz Logatca in Gorenje Ivan iz Litije. V nadaljnem je bilo sklenjeno, da ostane članarina za bodoče leto ista kot dosedaj, tajnik Kresal pa je podal poročilo o glasilu Zveze »Slovenski obrtnike. Pri raznoterostih se le razvila živahna debata, v kateri je padlo obilo resnih predlogov za smernice, po katerih naj se razvije Široko delo za enotno iin sitmjeino nastopanje vseh slovenskih obrtnikov v njihovih stanovskih zadevah. Pred sednlik je Se sporočil, da nameravane obrtniške razstave v Ljubljani in obrtniškega kongresa ne bo zaradi mednarodnega položaja, ter nato ob pol 1 zaključil lepo uspelo zborovanje. , ...Priden kakor čebela (mravlje za danee niso pomembne). Ali je zares slovenski človek delaven? Pustimo nepotrebna razglabljanja. Kakor so bili prvi otvoritveni dnevi težki, deževni in mrki, v trgovski duh je zavel pesimizem in vesti o vojnih spletkah so svinčeno vplivale na razpoloženje, vendar upanje na uspeh ni ugasnilol , Na vsak način je prav ta velesejem eden izmed najzanimivejših, odprt je bil v času, ko so se vsi drugi, zanj uspešni pogoji zaprli. Mapo pod roko brez razmotrivanj. »Če bi...«, pustimo brez vstopnice zunaj pred vhodom. Jasno sončno predpoldne blago vpliva na razburkano razpoloženje današnjih dni. Občinstvo z zanimanjem ogleduje vse posameznosti. Človek z dežele, bližnja okolice — tudi nekaj tujih jezikov ujameš — obisk je precejšen. Popoldne gotovo številnejši. V poljedelskem paviljonu sem se ustavil pri čebelah. Iz slovenskega panja, lepo pisanega, preko plota na ajdovo njivo, od cveta do cveta je izsesavala čebela cvetni sok. V satovju se je delal med! In kam vse daleč ven v svet je šel ta naš med. Na vse kontinente, v Ameriko, Azijo, Afriko in Avstralijo. Dober je in znan ta naš med, sladak, kakor je grenak kruh našega slovenskega delovnega človeka na tujih kontinentih. Tudi izvoz zdravilnih zelišč iz naše države gre v Afriko (Arabijo), Azijo (Indijo, Borneo, Japonsko), Severno in Južno Ameriko in druge smeri sveta. Domači zdravilni likerji so svetovno znani. Iz domačih zelišč izdelani, se ne boje tujih tekmecev. Ljudje se prerivajo in z zanimanjem ogledujejo. Soparna vročina in vzduh po izloženih predmetih. Sočivje, bohotno, na domačih tleh vzgojeno. Gospodinjo in tudi gurmanski moški svet se preriva ob težkih mesnatih paradižnikih itd. »Dobro sočivje — jo pol zdravja.« Vem, vem, to dobro pravi brezposelni človek ob meni. Tudi jaz to verjamem mu odgovorim... Quod licet lovi non licet bovi, brez tega pelina ni bohotnosti sočivja... Nad vse skrbno in okusno montiran akvarij. Z zrcali in optičnimi učinki skušajo ribe prenesti v naravno stvarnost. Človek uživa pristnost proda na dnu naših bistrih rek in v njih življenje našega ribjega rodu. Različne izbire preprog, najrazličnejše pohištvo domačih tvrdk. Tapeti sofa itd. Rolete za okna, platna za verande itd. Razstava domačih gob. Do potankosti od bele polževke do jurčka in lisičke. Človek si zaželi, oziroma grlo Je od vročine v paviljdnih in od raznovrstnih vzdušnih vonjev — prijetnih In neprijetnih —suho. Eh, tam so še živali, male in velike, vse domače. Koze mlekarice, ovce, perutnina, rejene gosi različnih pasem. Največ ljudi pa pase radovednost ob glodavcih bobrih, ki so neokusne, podganam podobne živa-lice. Marsikatera dama je z gnjevom obrnila vrat in s kislini obrazom pljunila. Bog ve, ako se ni ob drugi priliki prav tako obnašal njen mofriceK pred razsvetljenim oknom krznarije. »Tole, mo-žlček, bi zelo rada, tole bobrovino, ah, kako jo krasna .. .« Smilili so se mi ubogi zajci — radovedne človeške oči so se na njih pasle in uživale razliko pasme in rodu. Od mehkodlakih angorcev do navadnega kunca. Leno so se stegovali in s smrčki zajemali neznosen, njim svojstven smrad. Tudi golobje svojadi je na izbiro. Kdor je navdušen golobar, se jih je lahko iz srca nagledal. Vseh vrst. Golšarji-pigmonoše, ovratnikarji in drugega na pretek. No, vendar oplahnem na »veseličnem« prostoru suho grlo. Sveta ni mnogo, vendar tudi malo ne. Deželani, meščani, pa nekaj kar svežih uniform. Dekleta, gospe, družine, gospodje, staro, mlado, otroci z mamicami. Vrvenje, radio, godba, zvonjenje, življenje. »Variete samo tri din,« »neviden program«, morski pes »plava« po vrvici in podobno. Tisoč kosov žab je naravno prepariranih in predstavljajo ljudsko življenje. Solarje, sodnike, časnikarje itd. Telovadbo in ples. Vojskujejo se tudi (vpliv človeške kulture na žabe). Zares zanimive so te žabe. Od vsega velesejemskega »hrušča« bodo edino one ostalo v Ljubljani in bodo naprej nemo regljale o lepem uspehu sejma. Tobogan: razveseljiva točka za mlado in staro. Buren smeh, če kdo zdrkne na pasu, ki ga v ležečem položaju vleče le navzgor. Marsikdo zdrkne... Mladi študenti so spretni. Kak brivec v belih hlačah se bo premislil drugič na tobogan. Čakal sem, da bi videl kakšnega politika. Takega, ki je »zdrknil«. Top v žrelo vragu — meri moč. Kdo je močnejši? Času primerna igrača... Otročji raj so mali bicikli. Mamice z vlažnimi očmi uživajo, kako jim je rod že zrasel. Otro-čad pa ponosno tekmuje med seboj. Vrtiljak na verige meče v širokem loku žive lutko po zraku in vrišč se meša med komedian-tovsko muziko. Amerikanski sistem metanja krogle, to odvisi od »veštine bacanja«, ampak še ne v svetovnem vrvežu. Šotor, kjer se prikazujejo gospodje v cilindrih. Kdor zadene — dobi rožo. Paviljon »špeglaj se grešna duša«: Neposredne slike. »Lepa gospodična, ne bo vam žal, poglejte se v zrcalo spačenosti.« Mlin za stare babe. Suh brezposelnik se vidi v zrcalu mastnega bankirja in nasprotno. Zoo, vidite vse živali tega sveta. Krokodile, kače, slone. Živa, ogromna kača udav. Miss Amalda, nezaslišana pogumnost, jo ovija okoli telesa. Morski valovi — kdor trpi na morski bolezni — kakor nalašč. So najvarnejši valovi brez skrbi — ni torpedov in ne min, plača se samo nekaj dinarjev. In še je na veseličnem prostoru dosti mičnegn. »Veseli Dolenjci« so bolj klavemi. »Volga« ni preveč živahna — no življenja je pa le nekaj. Ali zadaj za vsemi tistimi tako primitivnimi platni, grobo enostavno poslikanimi, živi in bije mučno nomadsko življenje človek, po naše »komedijant«. Ivan Čargo. Ljubljana od sobote čez nedeljo Ljubljana, 10. septembra. Vreme se kar dobro drži in vsi imamo upanje, da bo še nekaj časa tako ostalo. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli prav lepo jesen, ki bo kmalu tu. Sonce še kar dobro pripeka in na nebu ni opazili nobenih znakov »mobilizacije«. Ljudje pridno izrabljajo zadnje lepe dneve in hodijo ven, da se še nasrkajo svežega zraka in spravijo nekoliko živce v red, ki jih danes vsi zelo rabimo. Na velesejmu je živahno Ljubljanski velesejem je deležen prav lepega obiska tudi letos. Vsak, kdor ga obišče, pride na svoj račun. Kdor je zmožen, da se mu ni treba preveč ozirati na zmožnosti svojega žepa, si lahko privošči kako dobrotno reč, kdor pa ne, ta pa uživa »ljubljansko jesensko tihožitje«. Razstava je mnogovrstna in si človek lahko ogleda vse mogoče, zlasti pa, kar nam daje naša zemlja. Človek vidi toliko stvari, za katere prej sploh ni vedel. Zlasti otroci so ne morejo ločiti od raznih stvari in gledajo vanje, kakor v novo razodetje. Ovce, koze ptički, dolgoušci, nekateri prav ogromni, vzbujajo pozornost in vsak otrok hoče, da bi atek kupil vsaj p oen komad od vsakega, če že ne vso razstavo. So pa So druge stvari: vrtiljak in podobno, ki motijo otročjo domišljijo, pa tudi materin žep. Zlasti pa je živahno zvečer, ko velesejem zaživi v nebroj lučeh. Oglaša se hreščeča godba raznih naprav, tam krili z rokami neutrudljiv »spa-eker« in vabi ljudi gledat razna čuda, pogrnjene mize pa modrujejo, ali bo kdo prisedel ali ne. Najbolj obiskana je velesejmska promenada in tam ljudi nikoli ne zmanjka. Mnogo, pretnongo je stvari, ki zapeljujejo ubogega in skromnega Ljubljančana ter ga spravljajo skoraj v obup. Zabavni proetori so zvečer dobro zasedeni in pomagajo ljudem premagovati razne brige današnjega časa. Danes Je obiskal velesejem tudi kitajski fckof Ceng, ki j'e ostal po kongresu v Sloveniji, ki jo pridno obiskuje in se seznanja z njo. Vsi se še dobro spominjamo tega prijaznega in simpatičnega cerkvenega dostojanstvenika. Z velikim za- Nova organizacija oblasti na Hrvaškem Pomembna uredba o novi »banski oblast!'* Belgrad, 10. sept. Nova številka »Narodnih novin«, službenega lista banovine Hrvatske, prinaša uredbo o ustroju banske oblasti, ki so jo podpisali kraljevi namestniki na predlog bana. To je prva uredba izdana na predlog bana v smislu določil uredbe z dne 26. avgusta t. 1., 6 katero je bila ustvarjena banovina Hrvatska. Zaradi tega zasluži vso pozornost. Uredba je značilna tudi zaradi tega. ker postavlja temelje upravi v banovini Hrvatskl. Po toj uredbi kakor po osnovni uredbi z dne 26. avgusta, ki ima značaj ustave, bo upravno oblast iz pristojnosti banovine Hrvatske izvajal ban. Ta oblast so izvaja po ustavni uredbi o banovini Ilrvatskl in ustavnih določilih. Vrhovni organ upravne oblasti na Hrvatskem nosi naziv »banska oblast«. Opustili so naslov »banska uprava« in naslov »banska vlada«. Banska oblast se deli na 11 oddelkov: 1. notranji posli, 2. prosveta, 3. pravosodje, 4. kmečko gospodarstvo, 5. gozdarstvo, 6. rudarstvo, 7. obrt, industrija in trgovina, 8. tehnična dela, 9. socialna politika, 10. ljudsko zdravje, 11. finančni posli. »nleff teh oddelkov bo tudi splošen oddelek, imenovan predsedniški urad s kabinetom bana. Na čelu banske oblasti je ban, kateremu pomaga podban. Ta je uradnik prve skupine. Na čelu posameznih oddelkov je po en uradnik banovine kot starešina. Ban določa kdo bo na čelu vsakega oddelka. Tako določeni uradnik upravlja posle oddelka in je podrejen banu. Starešina oddelka nima samostojne pravice do odločanja. Vsi sklepi morajo biti podpisani od bana ali njegovega pooblaščenca. Z uredbo ni določeno točno področje za delovanje posamoznih oddelkov, ker to zazdaj tudi ni mogoče. Ban je pooblaščen, da to uredi s svojimi naredbami, ko bodo z odločbami državne oblasti prenešenl na banovino Hrvatsko posli, določeni v uredbi o banovini Hrvatski. Ban je dobil s to uredbo nekaj novih pooblastil. Daje potrebne nasvete, imenuje pomožne organe banske oblasti in ukrepa vse, kar je potrebno za izvedbo te uredbe. Za odpravo dosedanje banske uprave v Splitu je s to uredbo ustanovljena podružnica banske uprave v Splitu. Po tej uredbi bo ban določil poverjenike iz vrst svojih ljudi. nimanjem si je ogledal velesejem in je bil z obiskom prav zadovoljen. Vesti iz bolnišnice V ljubljansko bolnišnico eo se morali zateči po pomoč med drugimi sledeči bolniki: S kolesom se je peljala Vida Dermastja, hči čevljarskega mojstra iz Dravelj. Nenadoma je pripeljal za njo avto in jo podrl. Dobila je poškodbo in se Je morala zateči po pomoč v bolnišnico. Tone Prek, delavec, je pomagal pri neki selitvi v ulici na Grad. Imel pa je smolo. Stisnilo ga je in je dobil notranje poškodbe. Veselje do stolov je dobil neki Z., mož prodajalke iz Ljubljane. Z ženo sta prišla nekaj v besede. Ker pa z besedo ni mogel ničesar »pokazati«, je poklical na pomoč stol in z njem zamahnil proti ženi tako, da je morala v bolnišnico. Razpis gledališkega abonmaja Za sezono 1939/40 je razpisan abonma, ki nudi abonentom 20 dramskih in 18 opernih predstav. V teh so zapopadena v drami dela klasičnega in modernega značaja, resne in zabavne vsebine, v operi pa poleg oper tudi operete. Izbrani spored bo prinesel občinstvu mnogo zanimivih del tudi aktualnega značaja. V operi bo vprizorjenih nekaj slovenskih izvirnih del. Prednosti, ki jih nudi celoletni abonma, so izredne. Reflektanti lahko izbirajo med stalnimi abonmani (Sreda, Četrtek) ali pa se poslužijo Premierskega, reda A.ali B. Abonentske cenejšo v primeri z dnevnimi cenami za 30—40% nižje in njihovi lastniki se ognejo čakanju pri blagajni pred vsako predstavo, ker imajo zagotovljen stalni sedež. Abonma se plačuje v 10. mesečnih obrokih. — Abonma za gledališče je zelo primeren, lep in kulturen dar ob različnih prilikah, katerega bo vsak obdarovanec vesel, že za 180 din dobite celoletni abonentski sedež za vseh 38 opernih in dramskih predstav; najdražii — cela loža v I. redu, pa stane za sezono 3200 din. Naše gledališče je last našega naroda, zato podpirajmo njegovo kulturo in njegovo rast z vsemi močmi I C^ne življenjskih potrebščin so se začele po mnogih delih države dvigati, ne da bi bil kje razlog, ki bi povišanje opravičeval. Naša država ima živeža vseh vrst doma zadosti na zalogi, toda evropski vihar je pripravil ljudi do tega, da so začeli mahoma kupovati življenjske potrebščine. Trgovci pa so konjunkturo takoj izrabili in začeli navijati cene. Večina jugoslovanskih časopisov se je oglasila In zahtevala od vlade, naj izda primerne ukrepe, da potrošniki ne bodo na milost in nemilost prepuščeni trgovcem, ki bodo navijali cene in izrabljali stisko socialno najbolj šibkih slojev. V Šibeniku je takoj nastopila policija in zagrozila trgovcem s strogimi kaznimi. Posledica je bila, da so trgovci nehali prodajati blago po povišanih cenah. Policija pa jih je naznanila tudi sodišču. Pri izvozu naše živine v Italijo se pojavljajo večkrat manjše motnje._ Po nedavno sklenjenem sporazumu bo naša država izvozila v Italijo tedensko po 500 volov in enako Število svinj. Zaradi negotovih časov pa je glavno železniško ravnateljstvo dovolilo izvoz v Italijo 6amo pod pogojem, da se živina na Reki takoj pretovori na italijanske tovorne vagone, naši vagoni pa se takoj odpremijo nazaj. Ta naš predlog je povzročil nekaj dni zastoja, zdi se pa, da bo italijanska uprava temu predlogu ustregla. Wf«T9 Od tu in tam Not pomočnik prosvetnega ministra jo bil postavljen e kraljevim ukazom. Imenovan je bil dr. Fedor Nikič, ki je bil pred osmimi leti že pomočnik prosvetnega ministra, pozneje pa je bil upokojen, ker je kandidiral za poslanca pri novembrskih volitvah leta 1931. Dr. Nikič je star 43 let in je začel svojo kariero kot publicist, nato pa je postal vseučiliški profesor na pravni fakulteti v Subotici. Prometnega ministra Inž. Nikola BeSlida so obiskali predstavniki združenja železničarjev in brodarjev. Ministru so razložili cilje svojega društva, zlasti pa zahteve, da se izboljša gmotno stanje železničarjev. V prvi vrsti naj se spremeni pravilnik za delavce državnih železnic, odnosno da se ukine novi pravilnik in spet uveljavi stari. Obenem so predlagali, naj bi se ukinile vse.intervencije, ki bi prihajale iz neželozničarskih kro-cov kaiti železniško ministrstvo je strokovni resor' ki naj ga vodijo izključno le. ljudje, ki so za to poklicni in se na delo spoznajo. Minister Beš-lič obljubil, da bo ščitil pravice železničarjev. Predstavniki društva so nato obiskali tudi glavnega ravnatelja državnih železnic Gjunca. Ravnateljstvo za proučevanje in organizacijo kmetijstva z namenom, da se zagotovi prehrana ljudstva, je bilo ustanovljeno z uredbo ministrskega sveta. Ravnateljstvo bo imelo nalogo, da poveže med seboj vprašanja proizvodnje, razdelitve in potrošnje kmetijskih pridelkov v državi. S tem je kmetijsko ministrstvo dobilo mnogo širši resor, kakor ga je imelo prej. Ravnateljstvo bo moralo skrbeti za prehrano prebivalstva, poboljšati stanje in pripraviti vse potrebno, da bi se v primeru potrebe lahko izpeljal načrt za vojno kmetijstvo. Obenem pa bo ravnateljstvo skrbelo, da se prepreči sleherna špekulacija z življenjskimi potrebščinami, zlasti pa z žitom in sadjem, katerega je bilo letos izredno dosti. 60 milijonov dinarjev bo porabila vlada za fivoj poseg na sadnem tržišču. S tem hoče preprečiti, da bi se sadje, zlasti pa slive, prodajale po prenizkih cenah. Cim se je začela v Evropi vojna, je zmanjkalo kupcev za naše sadje. Nekateri naši najboljši kupci so v vojni, drugi, čeprav nevtralni, pa ne morejo dobiti blaga dostavljenega, ker se vsaka država izogiba pošiljatve svojih vagonov v tujino. Vlada je najprej dosegla, da bo ministrstvo za vojsko kupilo 1500 vagonov sliv in jih porabilo za prehrano vojakov, obenem pa bo to ministrstvo naročilo tudi več sto vagonov pekme-za iz istega namena. Kmetijsko ministrstvo bo skušalo doseči, da bodo sadjarji iz obilnega pridelka sliv pripravili čim večje količine pekmeza. Zlasti bo ministrstvo poskušalo, da bi tovarne konzerv in pekmeza povečale proizvodnjo, da bi se doma ustvarile na ta način potrebne rezerve za primer, če bi nastopila slaba letina prihodnjo leto. Obenem bo kmetijsko ministrstvo dovolilo kuhanje žganja, ki bo imelo več kot 45 stopinj že zaradi tega, da prihrani ljudem stroške za nabavo novih sodov. Da bi pa kuhanje žganja omejili, pa bo ministrstvo pospeševalo tudi kuhanje brezalkoholnih sokov. , Posebno ukrepe proti špekulantom In oderuhom najavljajo obl«s'tt" v vseli vefjth jugoslovanskih mestih. Posebno bodo strogo kaznovani tisti, ki bi neupravičeno kopičili življenjske potrebščine, kakor Jedi, obleko, obutev, gorivo in živinsko hrano z namenom, da bi jo pozneje prodajali za višje cene. Glede prehrane prebivalstva nimajo oblasti nobene skrbi, ker je v naši državi dosti hrane. Ce bi pa ti ukrepi no zalegli, pa bo vlada izdala nove strožje ukrepe, ki bodo preprečili sleherno izkoriščanje potrošnikov. V Belgradu In Zagrebu je policija že prijela več takih, ki bi se radi okoristili s težkim stanjem, ki je nastopilo v Evropi, ter iz psihoze, ki se je prijela potrošnikov. Telefonske pogovore v krajevnem prometu bo omejilo poštno ministrstvo. Pokazalo se je, da so telpfonsko centrale preobtežene in da zaradi tega poslovni ljudje, ki jim je telefon neobhodna potreba, ne morejo dobiti zvez. Po drugi strani pa je veliko takih naročnikov, ki uporabljajo svoj telefon več v zabavo, kakor pa v poklicno in poslovne namene. Zaradi tega bodo na vseh poštnih centralah postavili posebne Števce, ki bodo šteli pogovore. Šteti bodo tisti pogovori, ki jih kliče lastnik telefona. Če bi bil on poklican, se mu pogovor ne bo vštel. Izdelana je posebna lestvica, ki določa največje možno število pogovorov za vsakega naročnika. Vsak pogovor preko te določene mere bo zaračunan po pol dinarja. Krcpoljske zastrupljevalce je strogo obsodilo sodišče v Požarevcu. Vsega je bilo obtoženih šestnajst ljudi, ki so zaBtrupljevali svoje starše in bližnje sorodnike, da bi se okoristili z njihovimi imetji. Glavni krivec pa je bila Stana Penovič, ki je pripravljala strupe in jih prodajala ljudem. Sodišče je Izreklo kazen dosmrtne ječe nad štirimi obtoženci, med njimi nad Poiiovičevo šest jih je bilo obsojenih na dvajset let ječe, eden na 15 in eden na pet let ječe. Štirje so bili pa oproščeni. S tem je zaenkrat zaključena afera, ki ji jugoslovanska kriminalna zgodovina skoraj ne pozna enake. Apno je izdalo razbojnika, ki sla ponoči napadla bogatega kmeta v Temerinu pri Novem Sadu. Kmet Jelovac je sedel v gostilni in krepko srkal vino. Ko se ga je že precej nalezel, je potegnil listnico iz žepa in plačal. Mrak je že bil, ko se je odpravil domov. Na poti pa sta ga izne-nadila dva neznanca, ki sta mu vrgla v oči ugašeno apno, nato mu pa iztrgala denarnico, v ka-5eri je bilo 700 dinarjev. Jelovac je šel dogodek takoj prijavit orožnikom. Orožniki so prišli na posebno domislico. Šli so pregledat, kdo vse ima apno. Nazadnje so našli v hiši kmeta Bikida sod apna, v katerem se je še točno poznalo, da jo t10 “«el va"j. Orožniki so Bikiča prijeli, z MP0 S*4« b,lle morale ostati v pri- staniščih zavarovalnice nočejo prevzeti obvezno- v’ k ? S6 odškodnino za primer, da bi bila ladja potopljena. Zlasti se pozna zastoj v trgovini z lesom in cementom, Premog pa odvažajo iz naših pnstanisč edinole Italijanske ladje. Tn,.VJr»i 90 y ,Z1#^f.tn d®n«rni zavod' izplačeval, vloge po določilih uredbe o izplačevanju, froti pričakovanju pa se je pri blagajnah bank'in nranilnic javilo mnogo manj ljudi, kakor ra bi Nav«. ^lepati i* vesti, ki so se v javnosti širile. snZ mkj0r m blla Vse kaze’ da bodo kmalu Iffiu. nasloDile normalne razmere na denarnem Trnovski župnik Janko Cegnar V soboto zvečer ob desetih je v Trnovem nepričakovano preminul priljubljeni župnik g. Janko Cegnar. Pogreb bo danes popoldne ob štirih izpred trnovskega župnišča k Sv. Križu. • Ko se je v nedeljo zjutraj z bliskovito naglico po Ljubljani raznesla vest, da je Bog poklical k sebi trnovskega župnika, skoro nismo mogli verjeti, da je to res. Saj smo ga med tednom že videli na ulici, v soboto zjutraj še v redu maševal in zvečer, nekaj ur pred smrtjo, še poročil dva para. »Kakor bi nam ga ukradli, tako nenadoma je to prišlo,« je bridko potožila ob mrtvaškem odru sestra Ivanka, ki jo je bratova smrt najbolj zadela. Pokojni g. župnik je bil rojen 1. 1887. v Stari Loki, kjer je bil njegov oče sedlarski mojster. Kot otrok je prišel s svojimi starši v Lesce na Gorenjskem in obiskoval ljudsko šolo deloma v Lescah, deloma v Radovljici. Ker je bil priden in nadarjen, ga je njegov stric, župnik Jožef, poslal v Kranj na gimnazijo. Kot dijak je kazal zlasti zanimanje za fiziko in matematiko, vendar so je po maturi, ki jo je 1. 1900 dovršil z odliko, odločil za bogoslovje. L. 1910 je pri svojem stricu v Stranjah zapel novo mašo. Njegova prva siužba je bila v Zireh, kjer se je z vso vnemo lotil dela v dušnem pastirstvu. Hitro je zaslovel kot izboren cerkveni govornik, zato so ga čez dobro leto poklicali za stolnega vikarja v Ljubljano. Sredi najplodovitejšega dela je ob izbruhu svetovne vojne 1. 1914 prejel poziv, naj odide kot vojaški kurat na bojno polje. Vsa štiri leta vojne Je prebil v Galiciji. Samo bivši bojevniki, ki so se živi vrnili iz strelskih jarkov, vedo, koliko se je pokojnik žrtvoval za slovenske vojake na bojnih poljanah in koliko pretrpel z njimi. Tam je tudi v vestnem izvrševanju svojega poklica nalezel od bolnega vojaka pegasti legar, kateremu je skoro podlegel. Nodvomno .so mu napori vojaških let zrahljali zdravje in mu izpodkopali moči, da je moral umreti v najlepši moški dobi. Vrnivši se iz vojske je bil še nekaj časa stolni vikar in obenem profesor verouka na učiteljišču, nato pa so mu zaupali važno in naporno službo spirituala pri uršulinkah v Ljubljani. Polnih 10 let je bil duhovni voditelj sester in obenem katehet na uršulinskih notranjih šolah, dokler ni po smrti dekana Bizjana postal njegov naslednik v Moravčah. Hitro se je vživel v nove razmere in bil 7 let svojim župljanom najboljši duhovni oče, duhovnikom moravske dekanije pa ljubezniv tovariš in svetovalec. Ker se je čutil nekoliko bolehnega, je zaprosil za ljubljansko trnovsko župnijo, ki jo je z veliko vnemo vodil dve leti in pol. Zadnjo zimo ga je bolezen na nogi prisilila, da je iskal pomoči v bolnišnici. Skrbni zdravniški negi se je posrečilo spraviti ga spet na noge, vendar od tega časa ni bil več trden. Zadnje čase se mu je zdravje nekoliko zboljšalo in je opravljal že V6a dela v cerkvi in župnijski pisarni; preteklo soboto zvečer pa mu je nenadoma oslabelo srce in je po kratkem trpljenju dobio pripravljen izdihnil svojo blago dušo. Pokojni gospod župnik je bil vedrega značaja, 6ilno mehak in do vsakega nenavadno ljubezniv. Bila ga je sama miloba in ljubezen. Zato je bil na vseh službenih mestih izredno priljubljen. Lahko trdimo, da nikoli v življenju ni imel osebnega sovražnika. Kot duhovnik je z največjo vnemo in natančnostjo vršil svoje dolžnosti. Znan je bil posebno kot odličen cerkveni govornik. Ko je bil že bolehen, je vendar nedeljo za nedeljo hodil po smrti svojega nekdanjega stanovskega tovariša, vojaškega kurata Bonača, na razne slovesnosti bojevnikov in tam govoril. Za siromaka ni imel samo ljubeznivo besedo, ampak tudi darežljivo roko; zato je umrl, kakor umre ogromna večina slovenskih duhovnikov, brez vsakega premoženja. Zapustil pa je najsvetlejši spomin tako v srcih mladine, ki jo je kot katehet r. veliko ljubeznijo vzgajal, kakor v srcih vernikov, katerim je bil kot kaplan ali župnik nad vse požrtvovalen vodnik in kažipot k Bogu. ... i In pace! Odmevi vojne v slovenskem Korotanu Glasilo naših rojakov na Koroškem > Ko ročki Slovenec« poroča v zadnji številki med drugim: Važen odlok za družine z vojnimi obvezane«. Svojcem v vojaško služim vpoklicanim dovoljuje država posebne družinske podpore. Pravico do podporo ima predvsem vojakova družina in nato vsi ostali, katere je v vojno odlili oskrboval. Prošnjo je treba vložiti pri občini z vsemi potrebnimi'dokazi. Država dovoljuje podporo za nabavo vsakdanjih potrebščin, mesečne prispevke za stanovanja, doklade za bolezni, porode, pomoč za šolanje otrok in za kritje socialtjih obveznosti. Samostojni obrtniki, kmetje in njihovi svojci dobijo gospodarsko pomoč, če bi bil sicer njihov gospodarski obstoj ogrožen. Kdor se smatra za upravičenega za sprejem podpore, naj se obrne do župana svoje občine. Obramba pred zračnimi napadi. Deželni glavar Je izdal poziv, naj stopi civilna obramba pred zračnimi napadi v akcijo. Posebne odredbe naka-zujejo, kako se je treba ravnati ob zatemnitvah in letalskih alarmih, kaj vse si mora nabaviti vsak dom in kakSna je naloga poedinih članov obrambne organizacije. Po občinah so se vršila tozadevna informativna zborovanja, podrobnosti so razvidne iz lepakov in radio poročil. Poudarjamo, da je dolžnost vsakogar, da se strogo ravna po izdanih odredbah, ki so stopile v veljavo s 1. septembrom. Nakaznice za nabavo življenjskih potrebščin so se med koroškim ljudstvom takoj udomačile. Z uvedbo teli nakaznic je izostalo nepotrebno in tudi negospodarsko kopičenje živil in tkanin v nekaterih rokah. Za vkuhavanje sadja se dobi sladkor tudi na nakaznice za krompir in sicer v presledkih treh tednov po pol kilograma. Za delavce, zaposlene pri težkem, zdravje ogrožajočem delu, j<3 Prejemki za čas orožnih vaj Podpisana zbornica objavlja predpise, po katerih imajo na orožne vaije vpoklicani delojemalci pravico na neokrnjeno plačo od svojih delodajalcev: Po § 221. obrtnega zakona ima delojemalec (delavec in nameščenec, ki je bil pri enem in istem delodajalcu zaposlen neprekinjeno pred odhodom na orožne vaje najmanj leto dni, za čas orožnih vaij pravico na svojo plačo, in sicer največ za dobo 4 tednov. Za prvi teden orožnih vaj ne sme delodajalec od pripadajoče plače odtegniti nikakega zneska. Za nadaljnji čas orožnih vaj pa 6tne delodajalec odtegniti od pripadajoče plače oni denarni znesek, katerega prejme vojni obveznik od države. Opozarjamo na to določbo vse delodajalce, da jo striktno upoštevajo in po končanih orožnih vajah prizadete zopet sprejeti nazaj v službo, ker v smislu določb § 221. o. z. z odhodom na orožne vaje 6lužbeno razmerje ne prestane. Delavska zbornica v Ljubljani. odrejeno, da lahko dobijo poleg običajne količine mleka še pol litra dnevno več. Prošnje se naslovijo na obrtni inšpektorat. Poklicne delavsko obleke se lahko kupujejo brez nakaznice (n. pr. za monterje, mesarje i. dr.). Celovške novice. V soboto eo bili v Celovcu zapriseženi gorski lovci — rekruti. Zaprisegi je prisostvovalo mnogo občinstva. — Dosedanji po-slevodeči deželni glavar je bil imenovan za vladnega prezidenta in Je kot tak zastopnik državnega namestnika (Reichsstatthalter) v deželi do njegovega imenovanja. — Dne 31. avgusta so se vrnili v deželo člani Hitlerjeve mladine, ki so korakali na pozneje odpovedani kongres v Niirn-berg. — Za prezideijta poštne direkcije v Celovcu je bil imenovan inž. Friedrich Eberl. —Nekatere nemške radio postaje so ukinile oddajo. Radio Ponedeljek. 11. sept.: „13 And ran; I* Maseotte, Opereta (plošče) - 12.45 Poročila - 13 ~ 13.2o Lahka glasba, Radij, orkester -14' ..^Povedi -is Zdravstvena ura: Zaetrupljenja v obratih in obrtin (s. dr. Joža Herfort) - l«.2o Pisana *ara 17. Bolgarije (plofiče) — 2o.3o Konoc,rt. °p^P|h^ orkester) delujeta: g. Ado Darian (tenor) m Hadt.i. oriiester) — 22 Napovedi, poročila - 32.1J In*trumemUlm dueti. Klavir in harmoaij. Drugi programi Ponedeljek 11. leptembra: Znpreb: 20 Violina »>.30 Lahka gl. - 21.311 Mandoline " So/fjo. 19.W Simf, konc. — 20.50 Lahka ffl. — nudim P'»ta. 19.» Ork. kone. — 22 Olg. ork. - 23 PloSče -17.U Plesna gl. Igra - 42.1*0 Violina - Kjm-Bari. 21 Pesmi in plesi — 22.10 Pihala — JVrcrcnea. »1 Onera «Rosannina« — Heromiinuter: 2*110 iKra — 21 Imnljen-»ka oddaja - Sotle**; ».«5 Ork. kone. - 21 Izseljenska oddaja - Mont* Ceneri; ai-30 Ork. kone. -22 Plesna gl. - Bukarešta: 20 Klnvir - 20-90 Violončela — 21.15 Plesna gl. — Lufc*«w;l>wn7. Pi san kone. — 2215 Simf. kone. Pevski konc. — ‘21.30 Zbor — 22.13 Lahka glasna. Naročajte in širite Slovenski dom! Dame in gospodi Iti ljubijo čistočo in zdravje telesa, čistočo in dolgotrajnost obutve in perila, uporabljajo samo SANOPED Obvestila Prosvetno društvo Trnovo In Fantovski odsek pozivata vse člane in članice, da se udeležijo pogreba nenadno umrlega župnika Cegnarja J., ki bo danes popoldne izpred trnovske cerkve. Zbirališče za vse članstvo je tofno ob 16.45 na desnem hodniku nioeta ob kipu Janeza Krstnika. V žalni sprevod se uvrstimo po sledečem redu: Prapor, nosilci vencev, člani v krojih, članice v krojih, odbor Prosvetnega društva, odbor Stavbne zadruge Trnovski prosvetni dom, odbor Fantovskega odseka, člani Fantovskega odseka v civilu, člani moškega odseka, članice dekliškega odseka. Prosimo vse članstvo, da se pogreba udeleži polnoštevilno. — Odbor. 1 Redno vpisovanje v enoletno trgovsko učilišče »Christolov učni zavod« — s pravico Javnosti — se vrši do 15. septembra, ker je zaradi številnih prijav otvorjen še en oddelek. —- Prijave se sprejemajo vsak dan. — Ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod« - s pravico javnosti • Ljubljana, Domobranska cesta 1&, objavlja vsem vpisanim učencem in učenkem ter onim, ki se še nameravajo vpisati: 1. Šolsko leto se prične v torek 12. sept. Tega dne se zberejo vsi vpisani učenci (-nke) v ioli v svrho porazdelitve v oddelke. - 2. Otvoritvena služba božja bo v sredo 13. sept. v cerkvi sv. Jožefa. Zbirališče ob 8 pred šolo. - 3. Redni pouk se prične v četrtek 14. sept Tega dne se razglasi učencem umik, učne knjige in ostalo. - 4 Vpisovanje traja še reduo do četrtka 14. sept., naknadno pa le še v petek in soboto. Ker so v šolskem prostoru na razpolago novi učni prostori, se zaradi številnih prijav otvori še en oddelek. -Interesentom daje ravnateljstvo vsa pojasnila, osebno ali pismeno. Novi ilustrirani prospekti na razpolago. Šolnina je zmernaI Posebni oddelki za dekliceI Sprejemajo se učenci (-nke) meščanskih šol in gimnazij, z malo maturo. Za učence (-nke) z nižjo predizobrazbo posebni oddelek. Zavod je potrjen od ministrstva, ki mu je kot prvemu v Sloveniji priznalo pravico Javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, dijaške vozne karte). Edini zavod te vrste, ki ima lastno lolsko poslopje, ki se uporablja le v učne namene. - Naj-večjl in najmodernejši zavod te vrste v državi znan po svoji solidnosti, odličnih uspehih in zmerni šolnini. Zaradi prltoib o pomanjkanju sladkorja, kav«, riža in drugih živil opozarja mestni tržni urad trgovce na zakon in pravilnik za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne spekulacije ter na posledice, ki prete vsem špekulantom s sodnim pregonom in • kaznijo 6 mesecev in 50.000 din ter zaplembo vsega blaga. Zakon je veljaven za vse življenjske potrebščine, torej za vso človeško hrano (jed in pijačo) in tudi za vso živalsko hrano, nadalje za obleko, obutev, kurjavo,'razsvetljavo, poljedelske priprave, poljedelsko orodje in sploh tudi za vse one predmete, ki se smatrajo po načinu življenja v kraju za predmete nujne potrebe, med katere ee iteje tudi material za isdelavo in ureditev zgradb. Vsak prodajalec mora imeti naprodaj vse življenjske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo. Uradno je ugotovljena zadostna količina zlasti tudi sladkorja, kave in riža v Ljubljani, zato pa opozarjamo trgovce na najstrožjo kontrolo, konsumente pa vabimo, naj ugotovljene primere takoj in brez odlašanja osebno javijo mestnemu trtnemu uradu. Društvo ilovenakih obrtnikov na Viču sporoča eenij. občinstvu, da je svojo druitveno slovesnost, združeno z razvitjem prapora preložilo na nedoločen čas. Društveni prapor je interesentom na vpogled v nedeljo 10. t, m. v posebni sobi gostilne Pavlič. Redni pouk na srednji glasbeni tol! (drž. konservatoriju) v Ljubljani 6e bo pričel 18. t. m. Vsi 6tari in novi gojenci ee lahko prijavijo še do 15. t. m. v konservatorijski pisarni v Gosposki ulici št. 8. Sola Glasbene Matice v Ljubljani je začela minuli četrtek na vseh svojih oddelkih io razredih z rednim -poukom. Navzlic izredno težkim razmeram, v katerih živimo, se je tudi letos, kakor vsako leto vpisalo lepo število gojencev za najrazličnejše predmete, ki eo v učnem načrtu šole Glasbene Matice. Opozarjamo, da ee novi gojenci ie vedno sprejemajo. Matica vabi tudi vse bivie gojence, ki se do sedaj še niso prijavili, da naj store to čim preje v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Prenovljeni in premeščeni spomenik vojnim žrtvam šentpeterske župnije bo blagoelovljen v nedeljo 17. septembra t. I. Slovesnost se bo začela ob 9 dopoldne. Poleg cerkvene svečanosti bo polaganje vencev, petje, govori in godba. Po blagoslovitvi 6e bo vršil bojevniški tabor na prostem. Združene bojevniške skupine Šcntpeter, Moste, Hrušica, Bizovik in Stepanja vas vabijo vse, da se slovesnosti udeleže. Neizmerno potrti, a vendar udanl klonimo volji Najvišjega, ki je v soboto, dne 9. septembra zvečer, nenadoma )oklical k Sebi svojega zvestega služabnika, naSega iskreno Jubljenega brata, častitega gospoda Pj' Hankota Cegnarja trnovskega župnika, duhovn. svetnika, bivšega voj. kurata • in moravškega dekana Pogreb srčno ljubljenega bo v ponedeljek ob 4 iz trnovskega župnišča na pokopališče pri Sv. Križu. Prosimo, molite zanj vsi, ki sto ga poznali. V Ljubljani, 10. septembra 1939. 2ALUJOCI OSTALI. V tridesetem letu zglednega duhovniškega dela ln liv-Ijenja je v soboto zvečer lepo pripravljen in vdan odšel k najvišjemu Duhovniku po zasluženo plačilo naS očetovsko skrbni pastir in blagi predstojnik, prečastiti gospod duhovni svetnik Janko Cegnar trnovski žnpnlk Na zadnji poti k Sv. Križu ga pospremimo danes, v ponedeljek, 11. t. m. ob štirih popoldne. Hvaležnost za zvesto delo med nami mu Izkažimo z molitvijo za pokoj njegove dušel Ljubljana —Trnovo, 10. septembra 1930. Trnovska kaplana in faranL Tekme v slevensko-hrvatski nogometni ligi: Sašk odnesel SK Ljubljani eno točko Slovenska ligaška enajstorica je danes po tretjem kolu tekem v slovensko-hrvat*ki ligi dosegla 6Voj prvi uspeh, pa še ta je polovičen. Kljub neodločenemu rezultatu bo naša Ljubljana ostala najbrže še vedno na zadnjem mestu. Lepo toplo nedeljsko popoldne je k današnji tekmi privabilo malo več gledalcev kakor zadnjo nedeljo zagrebški Hašk. Vendar do danes še nismo dosegli onega obiska kakor v pretekli sezoni. Nedvomno pa je, da so tudi tekme v hrvatsko-slovenski ligi prav tako zanimive in da bo Ljubljana kmalu dosegla oni obisk kot lani. Danes je bilo na igrišču okoli 1000 gledalcev. Ko se bo vsa nervoznost polegla in bo življenje teklo spet svojo mirnejšo pot, bo gotovo tudi obisk drugačen. P lepi, živahni in zelo zanimivi predtekmi, v kateri so sijajni juniorji Ljubljane odpravili juniorje Marsa kar s 7:0, so se gledalcem predstavili moštvi v naslednjih postavah: Belo-zeleni gostje iz Sarajeva, ki nosijo barve naSega mesta, so nastopili takole: Kosem, — Slezak, Ivanovič S, — Zadorožni, Korošec, Sijerčič — Cigan-kovič, Ivanovič Dj., Muradori, Dugcnjič in Zvilinger. Ljubljančani pa v rdečih majicah v tej zasedbi: Lindtner, — Cegler, Gomezelj — Vodišek, Šercer, Presinger — Legat, Pupo, Jež I., Hasl, Jež II. Kratek potek igre: Začetni udarec imajo gostje, toda Ljubljana hitro preide v protinapad in Legat ima že v prvi minuti zrelo priliko, da bi dosegel goL Legat pa je udaril mimo. Ista prilika se Legatu ponovi v 2. minuti. Topot je bil Legat prisebnejši in je na pameten predložek, ki mu ga je dal Hasl, z lepim strelom plasiral v gol in tako dosegel vodstvo. Igra postaja zelo živahna in se silno hitro prenaša iz polja v polje. Saškovci igrajo prav tako kot naša Ljubljana igro dolgih pasov. V sedmi minuti strelja levo krilo gostov, Zvilinger, prost strel iz kakih 25 m. Pred golom Ljubljane nastane goječa in golman ni mogel ubraniti tudi sicer lepo plasirane žoge v desni kot. S tem je bilo stanje izenačeno na 1:1. Ljubljana ostro napada in izsili dva kota, ki pa ne prineseta uspeha. Sarajevčani so v protinapadu v 11. minuti kar resno ogrožal: gol Ljubljane. V 17. minuti je desno krilo Legat 6pet zgrešil izredno lepo priliko. Minuto kasneje je Lil preveč počasen Pupo in žoga je odšla v aut. -2:1 ~ * V 21. minuti strelja Pupo prost strel Iz kakih 20 m. Ostro po zemlji plasiran strel se je znašel na ■plodno presenečenje v mreži. Goltnan Saša bi ta gol moral braniti. Toda zdi se, da ga je zmedlo sonce, ki mu je sijalo v očL V 35. minuti Pupo lepo strelja prost strel, toda možje v napadu niso razumeli njegovega namena in žoga je šla v aut. Minuto kasneje ima Legat zopet lepo priliko, toda zopet zgreši. Dve minuti kasneje je bila pred Saškovim golom prava bitka. Žoga se je odbijala od moža do moža m od prečke, toda golman je z veliko srečo gol ubranil. V 39. minuti je Hasl z glavo dosegel zelo lep gol. Toda sockiik tega gola na sploJno presenečenje vsega občimtva ne prizna. Iz kakinih razlogov sodnik tega popolnoma pravilno doseženega gola ni priznal, ni vedel niti eden na igrišču. Sodnik je s to odločitvijo močno oškodoval Ljubljano, kar je vzbudilo med gledalci razumljivo nezadovoljstvo in žvižganje proti sodniku. Tik pred koncem prvega polčasa Hasl silovito navali, toda golman je z drznim skokom Haslu na noge rešil siguren gol. Z rezultatom 2:1 sta šl: obe moštvi v garderobo. Sika v prvem polčasu je bila naslednja: Igra je bila v glavnem odprta in se je prelivala ves čas iz ene polovice na drugo; le proti koncu je bila Ljubljana v očitni premoči. Zamujenih je bilo nekaj izredno lepih prilik. Podobna slika j« bila tudi ▼ drugem polčasu. Vendar je imela Ljubljana malo več od igre kot pa Sarajevčani. V dveh prilikah v 12. in 17. minuti je imel golman Ljubljane Lindtner veliko srečo. V 12. minuti je oster strel Ivanoviča za las zgrešil svoj cilj. V 15. minuti pa je Ceglar, branilec Ljubljane, grdo (auliral srednjega napadalca Muradorija. Sodnik je popolnoma pravilno pokazal na enajstmetrovko. Za {oete je streljal srednji half Korošec, ki pa je s stre->m le oplazil gornji rob prečke. Za tem začne Ljub- ljana prihajati pred gol Saška. Z istim časom se pa tudi začne neverjetna smola, pomešana z neznanjem vseh napadalcev ljubljanskega moštva. Nešteto lepih prilik je bilo zamujenih. Zlasti mnogo je pokvaril Legat na desnem krilu, ki se na svojem mestu nikakor ni znašel in je postal potem, ko je napravil nekaj napak, še bolj nervozen in nezanesljiv. Ljubljana je imela ves čas igro v rokah, toda v 33. minuli je srednji napadalec Saška, Muradori, na predložek desnega krila izenačil. Položaj tri bil prav nič nevaren. Gomezelj je tekel vzporedno z desnim krilom Saška, Cigankovičem in ga je zadrževal, ker je bil prepričan, da bo Šla žoga v aut. Cigankovič pa se mu je izmuznil in tik pred črto lepo predložil Mura-doriju, ki je 6eveda tudi takoj streljal. Lindtner je padel, toda prepozno, ker je bila žoga že v golu. Po tem golu se je Ljublana trudila na vsak način popraviti rezultat. Spet je bilo zamujenih nešteto prilik za zmagonosen gol. Toda žoga je bila kakor ukleta in ni hotela iti tja, kamor so vsi želeli Z ostrimi napadi na gol Saška se je tekma končala z rezultatom 2:2. Gostje iz Sarajeva so zapustili v Ljubljani najlepši vtis in so več kot dostojno zamenjali svoje tovariše od sarajevske Slavije. Nedvomno bomo Saškovce sprejeli v Ljubljani vedno z velikimi simpatijami. Enajstorica Saška je sestavljena iz hitrih, velikih in stasitih igralcev, ki so zelo požrtvovalni in ki mnogo bolj vedo, kaj je fair igra, kot pa sarajevska Slavija. V svojem moštvu imajo tudi dva Slovenca, srednji igralec pa je spretni in okretni Muradori. Sašk igra preprost nogomet in skuša brez mnogih kombinacij z dolgimi pasovi priti pred nasprotnikova vrata. Vsi igralci so zelo požrtvovalni in startajo na vsako žogo. V golu je bil Kosem, ki je branil prav dobro, dasi gre drugi gol čisto na njegov račun. Toda za ta gol se je oddolžil temeljito. Oba branilca sta močna in velika ter imata lep odbojni udarec, v borbi z možem pa nista posebno zanesljiva. Srednja vrsta se je danes bolj pomaknila v obrambo in je ni bilo mnogo videti. Vseh pet igralcev v napadu pa odlikuje predvsem njihova hitrost. Ljubljana je danes nastopila v malo spremenjeni postavi. Bertoncelj in Erber sta blesirana in ne moreta igrati. Grintala ni v Ljubljani. V obrambi sta bila Cegler in Gomezelj dobra, dasi lahko rečemo, da gresta oba gola na njun račun. Krilska vrsta Ljubljane je bila danes odlična. Šercer, Presinger in Vodišek so danes svojo dolžnost opravili prav dobro. To je bil tudi najboljši del moštva. V napadu so se vsi mnogo trudili, toda sreče niso imeli. Slab pa je bil Legat na desnem krilu, ki je zapravil mnogo lepih prilik; bil je zelo nervozen. Stari Hasl se je obnesel, škoda je le, da svoje silovitosti in zagrizenosti v borbi ne more zamenjati s tehniko. Najboljša v napadu sta bila Jež in Pupo. Tekmo je Ljubljana izgubila nezasluženo; imela je veliko smolo. Močno p« Jo je tudi oškodoval sodnik g. Kranjc iz Zagreba. ~ ZAGREB. Hašk : ConeorBla 6:2 (4:0) SUBOTICA. Gdanski : Bažka 6:0 (3:0)'. 3 VARAŽDIN. : Siavija 1:0. -SPLIT. Hajdak : Osješka Slavija 6:2 (1:1)'. Japonski ministrski predsednik o vojni v Evropi: Japonska se bo sporazumela z Anglijo ’*! Tabliea sJovensko-hrvaSke lige: i J Gradjanskl , < 8 8 0 0 14:0 • 6 Hašk • ' ! 8 3 0 0 13:4 6 Sašk " ; » 3 2 1 0 5:3 6 Hajduk ’ ' 3 1 1 1 7:4 S Slavija, Osijek 8 1 1 1 9:10 3 Split 0 1 0 2 8:6 2 Bačka 1 8 1 0 2 4:12 2 Ljubljana 3 0 1 2 i. 8:10 1 Concordia 8 0 1 2 4:11) r 1 Slavija, Varaždin a Q l a ; 0:2 ; 1 Državno atletsko prvenstvo posameznikov ***. . . * ' Belgrad, 10. septembra. T Včeraj popolne Tn 'danes dopoldne je bilo v Belgradu na stadionu BSK-a državno atletsko prvenstvo posameznikov. Pod naslovom državno prvenstvo bi človek razumel čisto nekaj drugega, kakor kar je bilo včeraj državno atletsko prvenstvo posameznikov za leto 1939. To je bila zelo slaba športna prireditev, pri kateri je včeraj nastopilo le 25 tekmovalcev. Prijav je bilo dovolj, toda tekmovalcev ni bilo. Na letošnjem prvenstvu so manjkali najboljši atleti in zato je tudi razumljivo, da rezultati niso dobri. Tudi odziv občinstva, kakor tudi reklama v belgrajskih listih, sta bila za letošnje državno prvenstvo zelo slaba. Tekmam je prisostvovalo le nekaj sto srednješolcev, dokaz, da ima atletika med mladino še vedno lep odziv. Tehnični rezultati prvega dne so bili: Met krogle: 1. Novakovič (Maraton, Zagreb) 13.23 m; 2. Obradovič (Maraton, Zagreb) 13.02 m; 8. Spakič (BSK) 12.59 m. Tek na 200 m: 1. Kling (BSK) 23.8; 2. Klinar (Planina-Ljubljana) 24.1; 3. Mezej (PSK) 29. Met kopja: 1. Smejda (Ruski SK) 55.46 m; 2. Jankovi« (Zašk, Zagreb) 52.23 m; 3. Janu (Jugoslavija) 46.65 m. ... Tek na 800 m: 1. Košir (Planina, Ljubljana) 2:02.4; 2. Cosič (PSK) 2:03.2; 3. Schmiederer (Ra-pid, Maribor) 2:03.4. Tek na 10.000 m: 1. Kvas (Ilirija, Ljubljana) 34:50; 2. Viinschbach (BKK) 36:34; 3. Bračič (Jugoslavija) 37:26. Skok ▼ daljavo: 1. Lončarič (Maraton, Maribor) 632 cm; 2. Gal (Zrinjski- Osijek) 625 cm; 3. Živkovič (Vojvodina, Novi Sad). Skok v višino: 1. Živkovič (Vojvodina) 175 cm; 2, Jovič (BSK) 165 cm, 3. Vasič (RSK) 160, * Današnje tekmovanje ' ♦ * Kaneš dopoldne so se nadaljevale lahkoatletske tekme za državno prvenstvo. Tekmovalo je skupaj 25 tekmovalcev. Zanimanje med občinstvom je bilo malenkostno. Doseženi so bili sledeči rezultati: Tek na 100 m: 1. Kling, 2. Jovanovič, 3. Radonjič, vsi 11.4. Tek na 110 m i zaprekami: 1. Lončarič (Maraton, Maribor) 17, 2. Jovič (BSK), 3. Djordjevič (Jugoslavija). Tek na 5000 m: 1. Kvas (Ilirija) 16.45, 2. Hor-nik (Maraton. Zagreb), 3. Galovič (Jugoslavija). Tek na 400 m: 1. Skušek (Primorje) 51.5, 2. Klinar (Planina). Tek na 1500 m: I. Košir (Planina) 4:16.2, 2. Smiderer (Rapid, Maribor), 3. Cosič (Pančevo). Met diska! I. Smejda 38.90 m, S. Bčetinln 38.51 m (oba Ruski klub), 3. Medič (BSK) 35.33 m. Met kladiva: 1. Gujžnik (2elezničar) 42.31, 2. Novakovič (Ruski klub). Triskok: 1. Gali (Zrinjski klnb) 13.5$ tn, 2. 2ivkovič (Vojvodina) 12.97 m, 3. Bankovič (Ruski klub) 12.82 m. Skok s palico: f. Oroszy (Rapid)' 3.40, 2. Djordjevič (Jugoslavija) 3.25, 3. Ramelič 3.20. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Jugoslavija (Djordjevič, Jovanovič, Radonjič, Lazarevič) 45.4, 2. BSK, 3. Združeni slovenski klubi, 4. Ruski klub. Tekmovanja je bilo konec okrog pol 12 dopoldne, _ Lahkoatletski meeting t Zagreba Zagreb, 10. septembra. Ker se tukajšnja Con-cordia ni udeležila državnega prvenstvenega tekmovanja v Belgradu, je priredila na svojem igrišču tekmovanje, s katerega navajamo naslednje rezultate: Met krogle? I. Kovačevič (C) 1432, 2. ’dr. Narančič (C) 13.30, 8. Ivekovič (C) 12.19. Tek n* 200 m: 1. Tauber (Macabi) 233, 2. Kajzer (Macabi) 23.5. Met diska: 1. Kovačevič (C) 42.43, 2. čurčič (C) 41.98, 3. dr. Manojlovič (C) 41.08. , Tek na 3000 m: Kotnik (C) 8,56.6. BSK : Bask 4:2 (2:1) L,- Belgrad, M. septembra. ^ Danes popoldne se ]e pod vodstvom Aee Bu-garskega vršila prijateljska nogometna tekma med BSK in BASK pred 1500 gledalci na igriSču BSK. Tekma je potekla z lahko premočjo državnega prvaka BSK-a in končala z rezultatom 4:2 (2:1). BASK bi sicer dosegel lahko neodločni rezultat, ni pa znal izkoristiti par lepih točk pred golom. SK Jugoslavija v Sofiji Včeraj je gostovalo v Sofiji nogometno moštvo SK Jugoslavije. Nasprotnik Jugoslavije je bila sofijska Slavija. Tekma se je končala z zmago Jugoslavije 4:2. Jugoslavija je že v prvem polčasu vodila z 4:0. Gole so dali Moša Marjanovič 3 in Aca Petrovič 1. Proti koncu drugega polčasa so nastali na igrišču incidenti tako, da je moral sodnik tekmo za 10 minut prekiniti. Tokio, 10. septembra. Ministrski predsednik Abe je v intervjuju, ki ga je dal tisku, obrazložij stališče Japonske do raznih vprašanj v notranji in zunanji politiki. Abe je takoj v začetku poudaril nevmešavanje Japonske v evropsko vojno in dejal, da je nevarno mišljenje nekaterih krogov, ki mislijo, da ima Japonska zaradi spopada v Evropi svobodne roke na vzhodu, da bi mogla preprečiti vse škodljive vplive v Aziji. Japonska bo svojo politiko Kitajske še dalje izvajala. Za rešitev nalog, ki so nastale zaradi Kitajske, bo v najkrajšem času potrebno, da Japonska v vsem notranjepolitičnem življenju izvede temeljito pre-osnovo. Kar se tiče zunanje politike, je ministrski predsednik izjavil, da bo japonsko-sovjetske od-nošaje še enkrat preučil. Obmejni incidenti se lahko rešijo, če bosta obe stranki pripravili pot za rešitev. Z Anglijo se bomo pogajali, ker so se pogajanja zadnje čase premaknila z mrtve točke in ker nam tako narekujejo naše koristi. . . ,.. Mariborski drobiž Maribor, 10. septembra. Združitev emigrantskih društev »Jadran« in »Nanose. V nedeljo dopoldne se je vršil v Narodnem domu ustanovni občni zbor društva »Jadran« in »Nanos«, ki predstavljata združitev obeh emigrantskih društev v Mariboru. Predsednik pripravljalnega odbora dr.^ Cerkvenič je uvodoma navedel razloge združitve obeh društev in delo pripravljalnega odbora. Nato sta poročala bivša predsednika obeh društev, za »Jadran« Mario Kralj, za »Nanos« prof. Lojze Bizjak. Po teh poročilih so bila sprejeta pravila novega društva, ki se bo imenovalo >Jadran«-»Nanos«. Nato so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika odvetnik dr. Vinko Rapotec, podpredsednika pa sta oba bivša predsednika omenjenih društev. V ostali odbor pa so bili izvoljeni zastopniki obeh bivših društev. Občnemu zboru so prisostvovali zastopniki raznih drugih emigrantskih društev iz Ljubljane, Celja, Ptuja in drugod, navzoč pa je bil tudi predsednik Združenja emigrantskih društev Jugoslavije dr; Ivan čok iz Belgrada. Za vestno službovanje je bil odlikovan s srebrno kolajno orožniški narednik pri štabu mariborske . orožniške čete g. Franc M. Mirnik, čestitamo! , _ Prijet vlomilec in tat. V Selnici ob Dravi in tamošnji okolici so se v zadnjem času množile tatvine in vlomi v stanovanja in kurnike tarooš-njih posestnikov. Selniški orožniki no sedaj izsledili nočnega dihurja v osebi 20 letnega kočar- Japonska namerava preurediti svoje^ odnošaje s tujimi silami na temelju položaja na Kitajskem. Predsednik je poudaril zlasti dejstvo, da se Japonska ne bo mešala v evropsko vojno. Pri odreditvi svojega stališča smo odločeni, da izvršimo svoj program z neustrašljivim duhom. Morda bo Japonska v bodočnosti preuredila svoje diplomatske odnošaje tudi s Sovjetsko Rusijo, Zedinjenimi državami in Francijo. General Abe je končal svoj govor z besedami: »Do evropske vojne ie prišlo zaradi slabih računov * — » *-- V Portugalska vlada je poklicala pod orožje nekaj letnikov rezervistov. Vsa belgijska obala je v obrambnem stanju, zlasti dobro so zavarovane glavne luke. Kanadska poslanska zbornica je na svoiji dana5- nji seji soglasno odobrila sklep vlade o napovedi vojne Nemčiji. skega sina Slavka Gutmaherja z Janževe gore pri Selnici, ki je do sedaj priznal 6 vlomov in tatvin, katere je izvršil v tamošnji okolici. Del njegovega plena se je tudi našlo in vrnilo oškodovanim posestnikom. Preiskava se nadaljuje in je upati, da bo še marsikateri vlom ali tatvina, ki je bila izvršena v toni okolišu, pojasnjena. Motorno kolo je bilo ukradeno trgovskemu potniku Leopoldu Burjanu izpred kavarne »Orient« na Kralja Petra trgu. Motorno kolo je znamke DKW in je vredno 6000 din. Tat je bil celo tako drzen, da je ob eni ponoči kupil pri neki črpalki na Tržaški cesti bencin, da mu ne bi zmanjkal na poti. Manjše tatvine. Šivilji Ivani Milič je bilo i* veže neke trgovine na Glavnem trgu ukradeno dvokolo znamke NSU v vrednosti 1000 din. — V, kletno drvarnico žagarja Antona Jereba v Cankarjevi ulici 19 je bilo vlomljeno ter odnešeno razno mizarsko orodje v vrednosti 200 din. — Natakarju Francu Jarebu pa je bil z obešalnika v nekem tukajšnjem hotelu ukraden plašč svetlo-rjave barve v vrednosti 600 din. V plašču so se nahajali tudi razni ključi in 20 din gotovine. Za storilci poizveduje policija. Smrtna kosa. V starosti 51 let je umrla V Kneza Koclja ulici št. 27 hišnica Neža Matjašič, Naj v miru počiva. i Zveza bojevnikov vabi člane in odbornike, da se udeleže pogreba odbornika preč. g. župnika Janka Cegnarja danes, v ponedeljek ob 4 popoldne. Zbirališče pred trnovsko župno cerkvijo. Dom učiteljiščnikov je bil danes blagoslovljen f v* ' Ljubljana, 10. septembra. Celjska 'resolucija je uresničenal Štirideset-1'eltna želja je izpolnjena! Danes dopoldne je bil blagoslovljen dom učiteljdšfcnilkov. Lopemu, pomembnemu obredu eo prisostvovali vsi naši delavci za povzdigo vzgoje naše mladine. Navzocni so bili: prevravišeni škof dr. Gregorij Rožman, bam dr. Natlačen, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave dr. Sušnik, zastopniki vseh katoliških vzgojnih organizacij, ravn. Prijatelj, inž. Re-pamšek in I.udovik Puš, šol .nadzornika Grad in Štrukelj, Slavica Vencajzova in Sadarjeva, dr. Levičnik kot predsednik Vincencijeve družbe in glavni delavec vsega tega dela dr. Dermastja. Po pozdravu g. dr. Rožmanu in banu dr. Natlačenu ter načelniku dr. Sušniku je predsednik dr. Dermastja v svojem klenem govoru poudaril naloge vseh onih, ki bodo v zavetišču tega doma. Naloga vseh teh, ki bodo bivali tu, je delo za naš narod, iz katerega so izšli, to je iz slovenskega naroda, M je kmečki narod. Le duhovnik in slovenski učitelj sta njegova orača, le ta dva orjeta z njim našo slovenako zavest, le ta dva sta ona, ki ga vodita od zibelke do groba. Ta dva sta mu svetovalca in vodnika skozi življenje. Zato je naloga vseh teh', ki bodo hi živel?, da odneso s seboj vse one prvine slovenskega človeka, ki 60 jih prinesli s seboj. Z Bogom za narod, učitelj in du« hovnik mrata iti po tej poti. Sledil je blagoslo-vitveni obred, ki ga je opravil g. Škof dr. Rožman sam in s tem hidi šain poudaril vso pomembnost tega novega doma. Njegov govor je izzvenel v dveh glavnih mislih: V Slomškovem duhu naj se vzgajajo ti naši učitelji. Slomšek je zato tako velik nčitelj, ker jo ljubil ta narod tako nesebično, ker je tako vse njegovo delo prežeto za Boga in za slovenski narod. Slomškova načela naj vodijo delo teh novih naraščajnikov v tem domu: Imeti morajo globoko živo vero, polni morajo biti temeljev verskega življenja. Spoznati moraio svoj narod v veselju in trpljenju, razumeti ga in ga nesebično ljubiti. To je njihovo poslanstvo, to je njihov cilj. Ta dom jih bo k temu vodil in jim dajal k temu vnpodibudo. Nato je spregovoril še predsednik Vincencijeve konference dr. Levičnik, ki je podčrtal naloge doma in onih, ki bodo iz njega izšli. Nato so si gostje ogledali stavbo, ki je zrastla v tako hitrem Času,in so bili vsi kar veseli nad tem nesebičnim delom za sloven* sko mladino. ■, .. ■ .. . , Grozen roparski umor pri Grosupljem Dva žrtvi sta mrtvi, tretja se bori s smrtjo *£ Grosuplje, 10. septembra. 1 V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen v majhni vasici Blato pri Grosupljem umor, katerega žrtev sta postala Janez Nučič in njegova žena. Ko so zjutraj prišli ljudje v sobo pogledat, kaj se je zgodilo, se jim je nudil grozen prizor. Na postelji sta ležala posestnik in žena z^ razbitima glavama, na drugi postelji pa je ležala v zadnjih zdihljajih posestnikova sestra Marija Nučič, ki je imela polno ran na glavi. V nedeljo dopoldne so bili poklicani reševalci ljubljanske rešilne postaje v Blato in so prepeljali hudo ranjeno Marijo Nučič v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki imajo malo upanja, da bi jo mogli še ohraniti pri življenju, ker so ji roparji prizadejali smrtnonevarne poškodbe. Dvanajstletni fant, ki sta ga imela umorjena v reji, je pripovedoval, da so ponoči vdrli v hišo neznani roparji, se vrgli najprej na gospodarja, gospodinjo in na gospodarjevo sestro, njega pa so z grožnjami prisilili, da si ni upal klicati .na pomoč. Roparji so prevrgli vso hišo in vse kote, in so odnesli med drugim tudi 2000 dinarjev. Ko so s svojim delom nemoteno končali, je fantek ves prestrašen tekel klicat ljudi. Na kraj umora je prišla sodna komisija in ugotovila dejanski stan. V90 stvar so vzeli v roke grosupeljski orožniki in upajo, da bodo storilce kmalu * prijeli, da bodo prejeli zasluženo kazen. F Kranj — Jadran 2:1 (0:1)’ ^ Po prvem polčasu, ko jo Jadran vodil * 1:0 ln še zastreljal eno enajstmetrovko, ni prav nič kazalo, da bodo gostje iz Kranja odnesli zmago. V drugem polčasu pa igralci Jadrana niso zdržali; preveč so popustili in na igrišču so zagospodarili gostje po svoji volji. Pri Jadranu je manjkala dobra pomočniška vrsta; nekaj igralcev iz prvega moštva je moral Jadran tudi zamenjati z rezervami. V Jadranovem moštvu je predvsem omeniti odličnega mladega golmana, ki je držal take žoge, ki so jih gledalci že videli v mreži. Imel pa je tudi mnogo sreče, kajti marsikatera žoga se mu je odbila od prečk nazaj na polje. Jadra-nov napad se je skušal uveljaviti z dolgimi predori, ki mu pa zaradi raztrganega napada niso mogli prinesti uspeha. Gostje iz Kranja so iznenadill; kaže, da bodo v bližnjem prvenstvu igrali še veliko vlogo, če bodo igrali tako dobro, kot so to pokazali danes v drugem polčasu. Kranjčani so gospodarili v polju kakor so hoteli in je njihova zmaga popolnoma zaslužena. Razlika v golih bi bila lahko še večja kakor 2:1. V kranjski enajstorici je nastopil tudi Luce Žitnik, bivši desni branilec našega li-gaša. Žitnik je pravkar z uspehom dovršil enoletno šolo pri ministrstvu za telesno vzgojo in bo svoje znanje, ki ga je letos pridobil, lahko s pridom uveljavil pri svojem moštvu. Lepo se je izkazal tudi golman Starc, ki je držal H metrovko. Sodnik g. Deržaj je bil prisiljen izključiti zaradi ugovarjanja levo zvezo Kranja. f1 Mars —Svoboda 2:1 (1:0) Pri dopoldanski tekmi na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno sta se sprijela v borbi za točke Mars in Svoboda. Zmagal je popolnoma zasluženo Mars, ki je bil danes gotovo boljše moštvo, kakor pa njegov nasprotnik Svoboda. .Tekmo je sodil g. Mehle, ki je s svojimi odločitvami močno razburjal precej številno občinstvo, ki mu je očitalo, da zapostavlja Svotrodo. Po igri, ki jo je dal Mara po prilikah, ki jih je imel za dosego gola, je zmaga Marsa popolnoma zaslužena. i Bratstvo (Jesenice) — Hermes 3:2 Rezultati juniorskih tekem Na Iliriji: «i ~ Moste : Korotan 3:2 Na Jadrana: Jadran : Ilcrmcs 1:0 Na Mladiki: Mladika: Slavija 0:0 Adrija: Grafika 0:4 Na Ljubljani: Svoboda : Reka 3:0 Ljubljana : Mars 7:0 - -fl'-—lf| dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, la Inoiemstvo 25 din. UredniStvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava; Konitarieva ulic* V' Z« Jugoslovansko tiskam« i Ljnbljani; Jožo Kjam&rii, •= Iidajatelj: ini, Jožo Sodja, — Urednik; Mirko Javornik. — BokopUoj ne jračamo.