== = ==—— = = =:= = = = = = :=: = = = = = = = = = = === = = = === = = = :=!==:=:= = =s==r5==t= = :=5=5=5=s== = OBJEKTIVNE IN SUBJEKTIVNE NAPAKE V začetku maja je Tito v Splitu grmel proti vsem tistim, ki si iz = plačujejo prevelilce plače ( gl ,KT 276.), ki kradejo in gol jufaj o.Mno žica mu je navdušeno pritrjevala, saj je kritika letela na Titove najvdanejše pristaše, na komuniste na vodilnih položaj ih, pred vsem v gospodarstvu. Odmev na splitski govor je Lil tak, da je Tito komaj štirinajst dni kasneje, oh otvoritvi beograjskega velesejma, čutil Potrebno spet vzeti v zaščito svoje somišljenike in izjaviti, da je med njimi večina dobrih ljudi, (kot poročamo na 15.strani.) Kaj naj po treznem premisleku denemo k vsemu temu? Predvsem lahko mirne duše rečemo, da težav v Jugoslaviji niso krive subjektivne na Pake ali celo kazniva dejanja posameznikov kakor so že ta nemoralna in kakor že množico najprej zbodejo v oči. Zaradi takih nepravilno= s ti so morda tisti, ki niso pri koritu, prikrajšani za kole odstotek ali dva, prav kakor niso bistveno prikrajšani zaradi Titovega luk = suznega življenja in njegovih potovanj na "Galebu", najbolj požreš= ni ptici, kakor si v Jugoslaviji prišopetavajo. Krivda za to, da je proizvodnja potrošnik dobrin kljub ogromnim na= Porom in investicijam in kljub darilom iz tujine po vojni komaj ka= kih dvajset odstotkov višja kot pred vojno, da je potrošnja na pre= bivalca komaj sedaj dosegla predvojno raven, je v tem, da Se Tito in njegovi tovariši krčevito oklepajo časovno zastarelih teorij, mark= sizma in leninizma, ki nista bila posebno logična in. znanstvena ni= ti pred sto leti, danes sta pa občutno manj. Po znanstvenih metodah je treba vsako teorijo zavreči, ako ne more več pojasniti pojavov , ne pa neprestano ponavljati po njej prirejeno parole, kot da bi šlo za ljudožersko čarovnijo in no za ekonomsko politiko. Zastoja v Ju= goslaviji niso krivi kurji tatovi ampak ga je kriva objektivna napa ka napačnih načel, kolikor je pač mogoče imeti zmedo v glavah odgo= vornih voditeljev za nekaj objektivnega. Vso seže nazaj v dobo totalitarnega planiranja nesrečnega spomina . Takrat so po modrih naukih velikega Lenina zainvestirali milijardo za milijardo v gigante, pri čemer je bilo najvažnejše, da šobili čim ogromnejši in da je v njih sijal metal kompliciranih mašin, kot da bi bili majhni otroci, ki hočejo svetle igrače, no pa rosni ljudje, ki žele proizvajati čim več s kar najmanjšimi sredstvi in naporom -no pa kakor komunisti, kar najmanj s čim večjo uporabo strojev in človeškega dola. Ti giganti, med drugim tudi zaradi majhnega jugo = slovanskega trga, še dandanes no krijejo niti tekočih stroškov,kaj šele da bi iz njih dobili nazaj, kar. je bil,o vanjo vloženo. Zastonj se Tito razburja, "da svako gradi s ve što hode i što mu se svidi". To prakso so v Jugoslaviji vpeljali on in njegovi. Res so Potem uvedli, kar oni imenujejo, "socialistično tržišče", toda tega tržišča nikdar niso pustili delovati v zadostni meri, da bi zdravil no vplivalo na položaj. Neprestano so manipulirali cone in maličil*! obresti, da no bi šel razvoj na škodo njihovih "gigantov" v smer za dovoljevanja resničnih potreb prebivalstva. Najnovejši petletni na= črt celo določa, da je spet treba vlagati predvsem v metalurgijo in igradnjo, ker so vsi objekti na tem področju že popolnoma za = atareli, ne da Li kdaj kdo kaj imel od njih. Tako hodo naprej vise= li Jugoslaviji okoli vratu kot mlinski kamen. Še naprej se silijo iz važati vse tisto, kar Jugoslavija lahko proizvaja samo s stroSki nad svetovno ceno. Rezultat je osem sto milijonov dolarjev zunanje= ga dolga. Na notranjem in zunanjem trgu lahko oddajajo "giganti" te svoje izdelke samo pod lastno ceno, zaradi cesar so potrebne suh = vencij e in krediti, ki povzročajo inflacijo in naraščanje cen,ki ga ne ho ustavila n oh ena kontrola. Zaradi svojih fiksnih idej hočejo komunisti izriniti privatnega kme ta, ki proizvaja poceni in hi proizvajal tudi veliko, Če hi mu dali orodje in gnojila, rezervirana le za njihova "družbena posestva" .U= ničiti hočejo proizvodnjo obrtnikov za trg, daho tako spet izgini= la cela vrsta artiklov, ki so v zadnjih letih sladili Jugoslovanom komunistično dolgočasje. Namesto dahi obnovili vsaj privatno trgo= vino na drobno, se Tito spet zale tuje v stare trgovce, kot da hi ko munistiČna cirkulacija kje solidno in dobro funkcionirala s starimi trgovci ali brez njih* Komunisti še naprej sholastično cepijo dlako o tem, ali imajo delav ci v Jugoslaviji "mezde" ali "dohodek". Poskrbeli naj bi rajši, dÜ bi proizvodnja potrošnih dobrin rasla in bi jim lahkovdali plače,ka kršne so spodobijo za jugoslovansko stopnjo razvoja. Žalostno je, da po vojni produkcija potrošnjih dobrin raste bolj počasi kot prod voj_ no kljub znatno povečanim naporom in investicijam. Jasno je bilo od vsega zadetka, da si bodo delavci brez mere povečali nominalne pla= če, brž ko dobijo pravico "prostega razpolaganja s sredstvi", saj so jih marksisti sami naučili, naj poboljšanje svojega položaja išče= jo v neprestanem povečevanju nominalnih plač namesto v vedno boljši organizaciji gospodarstva in produktivnosti. Skrajni čas je, da delavski sveti prevzamejo funkcije, ki jih lahko dobro in koristno opravljajo: zaščito delavskih interesov in sploj no nadzorstvo nad podjetji. Vsalcodnevno vodstvo podjetij pa morajo prevzeti ljudje, ki bodo potem za podjetja tudi odgovorni in bodofv tomatično dobili po glavi, če bodo podjetja slabo delovala ne l’e tehnično ampak tudi gospodarsko. Danes ni nihče odgovoren za nič .Na jemajo vsevprek kredite, ki jih nihče no vrača; če to ne pomaga, da državo subvencijo. Končno pa lahko direktorji in delavci poberejo SL la in kopita in se preselijo v drugo podjetje "i nikomc ništa" , Pri vsem tem "zakoni priprcmljeni na brzinu" ali pa tudi, počasi ne bodo pomagali nič, dokler tovariši doktrinär ji ne bodo nehali z mar ksističnimi litanijami in rajši vzeli v roke elementarne gospodar^ sko učbenike* ki jih pišejo ljudje s treznimi glavami po praktičnih izkušnjah in ne v skladu s prežvoče nimi frazami iz prejšnjega sto= letja. Razumeti bodo morali, da ljudje hočejo dobro živeti, ne pa se boriti pod komunističnim vodstvom z mlini na veter. Čeprav so lju = dje delno tudi idealisti, komunistični frazorski raj no more več bi ti ideal 20.s tole tja. Rešitev iz zagate, v kateri se nahaja jugoslovanski režim, ni v ten\ da bodo spot začeli s stalinistično politiko. Če bodo to storili , bodo morali kmalu Hruščevu pomagati dvigati ceno mesu in masti, ne da bi se istočasno dvigale plače. Rešitev je v nadaljnjem prilaga = j anju gospodarstva gospodarskemu računu. MEŠANJE KART Ob titovskih spremembah v vladi in zveznih ustanovah (poročilo jem 16.strani) si edino lahko mislimo,da še tako mešanje kart nič ne pomaga, če so vso rdečo; sedmica se no spremeni v asa, če jo obrneš na glavo. Tito pa bi rabil prave ase, da škripajočo upravo in razma jano gospodarstvo spravi v red. Kar žalostno je slišati Kardelja,ko se spet povzpenja na tribuno v zvezni skupščini, spet razlaga potrebo sprememb v državni upravi in si spet prizadeva prepričati poslušalce, da Lo preosnova imela ne = precenljive koristi. Sam sebi najbrž ne verjame, ker se je pri vseh prejšnjih preureditvah pač nekaj naučil. Zamenjajo nekaj tablic na vratih, nekaj ljudi se preseli iz enega urada v drugega, v vseh ura dih pa povzroče večmesečno zmedo, ki se poleže mnogo kasneje kot pa trenutna zadrega, kdo bo kuhal kavo in hodil po burek. Balkanščine, ki se je razpasla po jugoslovanskih uradih, nekaj Slovencev ne bo odpravilo. Preimenovanje Komiteja za zunanjo trgovino v Državni se= kretariat ne bo odpravilo zevajočo luknje v državnem žepu.In seda= nja preosnova prav gotovo ni zadnja. Nasvet za preosnovo, ki bi hitro ozdravila napake, težave in pomanj. kljivosti, je zelo enostaven: uvedite resnično demokracijo s polno odgovornostjo vseh funkcionarjev pred ljudstvom. Komunistom se bodo sicer podrli stolčki, a to je postranska stvar, saj celo Tito pri = trdi,da je narodna volja najbolj važna in narodno blagostanje odlo= čilno. A ker vemo, da je oblast komunistom zelo prirastla k srcu, te ga kajpak no pričakujemo od njih. Toda zanje, za državo in predvsem za ljudstvo bi bilo dobro, če bi malo premislili o tem, kar smo za= Pisali in svetovali v današnjem prvem uvodniku ZAKONSKO ZAŠČITO HOČEJO Kot smo že pisali (KT 273), je nova Panfanijeva vlada pristala na u stanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom , kot to predvideva ustava italijanske republike. Ministrski odbor za izdelavo to uredbe sestavljajo podpredsednik vlade Piccioni (krščan ski demokrat) in ministra La Malfa( republikanec) in Preti (socialni demokrat) .Osnutek bosta morala nato potrditi senat in poslanska zbor niča. Z ozirom na namero italijanskih strank - od sredino do skraja ne levico - da naj bi uredba samo načelno opredelila pravice slo= vensko narodno manjšine, pa nastaja nevarnost, da bo ta statut pred stavljol enako krpo papirja kot londonski sporazum ali pa samo do = ločilo republiške ustave o zaščiti manjšin. Lepo besede najdemo tu= di v komunističnih ustavah, pa zato komunistični režimi niso nič manj totalitarni. Ono,kar velja, so samo zakonska določila, ki so izvajana v pralesi. Slovenci v Italiji so bili dosti dolgo varani v svojih upih, da bi šli pri sprejemanju uredbe o novi deželi ponovno na isto limanice . Zato so poslali predsedniku senata in poslansko zbornice pismo,o ka torom poročamo na drugem mestu. Značilno je, da so to pismo podpi = šale prav vso slovensko organizacijo v Italiji in italijanske stran ke, v katerih sc nahajajo organizirano skupino Slovencev. To jasno kaže, da so si Slovenci v Italiji edini v svoji zahtevi po zaščiti manjšinjskih pravic no glede na njihovo idejno ali politično oprodjo Ijonost. Kaže pa tudi, da je bilo prerekanje okrog "akcijskega so = delovanja s komunisti" mod tržaškimi in goriškimi Slovenci docela nepotrebno, saj jo odpadla zahteva, da do skupnega nastopa no moro Priti, dokler se slovenski levičarji ne oddvojijo od italijanskih Političnih strank, s katerimi so so spojili. Z ozirom na to koncesi jo demokratičnih Slovencev bi bilo nujno,da bi tudi levičarji pri = stali na način, kako doseči izvolitev slovenskih predstavnikov v bo dočom deželnem svetu: s slovenskimi listami,ki naj jih volilni za = kon predvidi. Ker slovenskim levičarjem ni bilo do toga,saj so misl jo povezati z italijansko levico in praktično utoniti v tujem morju, jo veliko vprašanje, če bodo imeli Slovenci sploh svojega zastopnika v deželnem svetu. Lani decembra smo zapisali na tem mestu: "Na (slo= venskih) levičarjih je, da se odločijo, ali bodo zapisani v zgodovi ni slovenskega naroda kot grobokopi slovenske manjšine v Italiji a= li pa kot zavedni Slovenci,ki so prožili roko drugim Slovencem, Če = Prav politično drugače pobarvanim, v obrambi pravic slovenskega člo veka." Toda po drugi strani je pa potrebno,da se slovenske demokrat ske sile v bodoči deželi združijo tudi organizacijsko. UREDNIŠTVO Stran_4.____________________.I^J^TRICrLAVi_______________Štey.277i_„ NA DAN NARODNIH ŽRTEV Dan drugega junija smo proglasili in sprejeli za dan spomina slovenskih narodnih žrtev^ Ta dan se spominjamo in molimo za vse» ki so da' li življenja za svoj narod in za svobodo» ki naj jo uživa pod Bogom» zlasti tistih» ki so jih pomorili naši narodni sovražniki med drugo sve' tovno vojno, ki so padli med komunistično revolucijo in potem kot žrtve nasilja komunistične oblastih V najglobjem spoštovanju se jih spominjamo. Fa ta dan se jim posebej zahvalimo za vzvišeni vzor skrajne žrtve in prosimo, da bi Bog, ki vodi in končno odreja usodo narodov, sprej el. mučeniš tvo in kri, ki so jo prelili» kot zadostno ceno za veliko, lepo bodočnost svobodnega slovenskega naroda» Obujamo slike tistih strašnih let sovražne okupacije in komunistične revolucije v Sloveniji ter sedanjo usodo našega ljudstva pod režimom skrajne in krute okrnitve osebnih in družbenih, zlasti verskih in političnih svoboščin., ki so po naravnem redu in poštenem človeškem pravu njegova nedotakljiva pravica» Vemo, da so mučeniki dali življenje v nezlomljivi veri v zmago svojega naroda in te njegove pravice» V ognju te vere nas pretrese zavest, da ne smemo ničesar storiti s čemer bi to vero oskrunili, da moramo Živeti za njeno uresničenje» Med raznimi skušnjavami in pastmi, ki nastajajo iz sedanjih nesrečnih razmer, je prišla letos vaba, ki naj po komunističnih namenih uniči politično emigracijo iz Jugoslavije, torej tudi našo slovensko» Politični emigranti smo svobodni ljudje» Vsak bo tudi na takozvano amnestijo odgovoril kot svoboden človek» Nihče nikogar ne zadržuj e»Vsak pa ve, da mora ostati pred vsem posten in značajen človek» Kot član narodnega občestva, ki je dalo za ohranitev svoje svobode toliko krvavih žrtev, mora odločiti tako» da ne bo skrunil spomina na tiste» ki jih no' bena človeška amnestija ne doseže, pa je z njimi bil enega duha in ene volje» Zvest ostati idealom in žrtvam, ki jih je borba zanje zahtevala, bodi vsakomur prva skrb» Šele potem, ko bo siguren, da bi narodni mučenik odobril njegovo odločitev, se bo vsak vprašal ali veruje garancijam komunistov, ki so s prevaro pobili toliko naših bratov in sester» komunistom, ki sami trdijo, da nimajo vere v Boga, zato ne morale, ampak zaničujejo oboje kot abotnosti» Ker morale nimajo» se ne čutijo vezanim na nikako dano besedo» Ali jim razumen človek more zaupati? Politični emigranti ljubimo svojo domovino» V bolečinah prenašamo izgnanstvo in si želimo domov» Vendar za nas šele v globoko podrejeni vrsti pridejo v poštev vprašanja osebne ugodnosti in udobnosti’ Ali bom v sedanjih razmerah v rojstni domovini res našel svoj dom, svojo pravico in mogel živeti kot srečen, svoboden človek? Vsak odloča sam na lastno odgovornost» saj vsak sam nosi vse posle" dice. Dan narodnih žrtev pa nas opominja» da smo svobodni Slovenci preko vseh preizkušenj dolžni vztrajati kot zvesti borci za svobodo svojega naroda. Na Spominski dan Združenih Ameriških Držav, dne 30»maja 1962» Dr» Miha Krek, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo. ZAKLJUČIŠ}! razprave o papeški encikliki MATER & MAGISTRA - iz atr. 14* Ničesar ni resnične j še.Nobeno spreminjanje zunanjih oblik čl o = večke družbe ne more pomagati,če ne priznamo osnovne moralne vredno= te na tem svetu - človeka. Človeškega dostojanstva ne smemo žrtvova= ti nobeni zunanji obliki - najmanj pa komunizmu,ki je po Leninovih naukih cilj,kateremu je treba žrtvovati vse drugo. "Mater et MagDStra" vidi upanje v sledečem:"Ljudje se bolj in bolj zavedajo svojih pra = vic kot človeška bitja, pravic, ki so splošne in nedotakljive, ter streme po pravičnejših in bolj človeških odnošajih s soljudmi.Posle= dica tega je,da se moderni človek globlje zaveda omejitev in da išče duhovnih vrednot." Štev,277. FRANTIŠ EK HLAVAČ EK: PORTRET ENE G E N E RAC IJ E (2) (NADALJEVANJE) . V novembru 1896 je novoimenovana vlada, na čelu s poljskim grofom Bade= nijem, ukinila izredno stanje in proglasila amnestijo ža obsojence iz proce_ sa "Omladina", ki so i?e lahko zopet vrnili k svojemu delu, čeprav z novo taktiko. Opustili so demonstracije, ker svetovni položaj ni vzbujal upov na skorajšnjo svetovno vojno in ker so izgubili vse nade v caröko Rusijo. Ven= dar pa so proti-avstro-ogrski in proti-dinastični principi naprednjakov osta li neizpremenjeni in še vedno revolucionarni. Naprednjaki so še naprej šir_i li svoje ideje, osnovane na programu češke državne neodvisnosti in so dela= li na tem, da bo narod pripravljen ko bo - prej ali slej - "napočil čas" (do tega je prišlo šele 1,1918.). V mladi hrvatski generaciji, ki je prišla v Prago, ni bilo spočetka enot nega mišljenja. Nekateri so bili "obzoraši" in drugi "pravaši". Vsi so sicer sprejeli Radičevo idejo o narodnem edinstvu Srbov in Hrvatov, toda drugače so se v vsakem pogledu razlikovali. V Pragi se je nadaljeval proces izenače Vanja, koncentracije, v katerem sem bil pogosto poklican kot nekak "arbiterj1 da poravnam nesoglasja, Ta so se pojavila celo med njimi in Stjepanom Radi= cem, ko se je ta po. ukinitvi izrednega stanja zopet lahko vrnil v Prago(bil je že( pred tem v Pragi, a se je moral skrivati). Zlasti se niso soglašali z Radičevim "slovanstvom" ali "slov.anofilstvom" vkolikor je bilo osnovano na simpatijah za reakcionarno carsko Rusijo - čeprav je sam dosti tega kritizji nal, kar je- videl v Rusiji., Nekateri od njih so bolj simpatizirali z Mas ar y kovim realizmom, drugi pa z revolucionarnimi idejami čeških naprednjakov in so se prav tako imenovali "naprednjaki", Ta struja je prevladala prav zara= di Radičevega vpliva - on je bil popolnoma za češke naprednjake. Ves čas bi vanja v Pragi, kjer se je oženil, mu je obstoj (čeprav skromen) omogočalo pisanje za številne naprednjaške revije in časopise ter honorarji za knjige, ki so. mu jih naprednjaki izdajali. Isti honorarji so mu v veliki meri omog_o Šali tudi njegovo bivanje v Parizu. Po vrnitvi iz Pariza v Prago je postal tudi stalni član uredništva glavnega naprednega organa "Samostatnost". Do konca leta 1896 se je ustvarila koncentracija hrvatske mladino v' Pragi do 'take mere, da se je ta odločila izdajati list, ki bi širil, njene... - in tudi Radičeve - ideje,.Tako je v začetku I.I897 začel izhajati v Pragi mesečnik "Hrvatska Misab", čigar urednik bi moral biti Radie! Toda ker s e je on'odpravljal v Pariz, je predložil za glavnega in odgovornega urednika mene, kar je obrazložil z argumentom: "Saj veste da je Hlavaček popolnoma naš, poleg tega pa je nad našimi spori in lahko med nami posreduje." Tako sem postal urednik "Hrvatske Misli", v kateri je Radie v članku "Hrvatski ideali" naglasil: "Hočemo en narod, ki sicer nima enega imena, a ima isto dušo,,, isto tisočletno kulturo... Popolna narodna edinost je naš ideal..." ... "Srbske in hrvatske meje ne zavis.e od srbske ali hrvatske države marveč od srbskega in hrvatskega duha." ! KMEČKA POLITIKA To je bila ena izmed glavnih idej lista in pokreta "Generacije 1895"* Druga vodilna ideja je bila, da je treba voditi ljudsko politiko, ker šteje hrvatski narod okrog osemdeset odstotkov kmetov. Politika nove generacije mora biti zato nasnovana na skrbi za to ogromno večino naroda. Torej je tre_ ba voditi ljudsko politiko, kar so tedanje stranke zanemarjale, S tem naletimo na še en zelo važen vpliv na novo generacijo, do katere= ga je prišlo z mojim posredovanjem. Pri obrambi koristi hrvatskih Izmečkih mas^se ta generacija ni mogla ravnati po primeru čeških "agrarcev", ker je na Češkem prevladovala v kmečkem stanu struja srednjih in velikih Izmetov, medtem ko so predstavljali na Hrvatskem ogromno večino majhni kmetovalci. Tu sem opozoril tovariše (razume, se tudi Radiča) na slične razmere med polj_ skimi in ukrajinskimi (rusinskimi) kmeti v Galiciji, katero sem prepotoval I.l89<5. Študiral sem tamkajšnje kmečke pokreto in bil sem v zvozi z njihovi, mi voditelji, n.pr. s Poljakom Tetmajerjem in Ukrajincem Ivanom Frankom, P_o sebno z drugim in njegovimi glavnimi sodelavci sem navezal prijateljstvo in sodelovanje (o Ivanu Franku sem pred nekoliko leti izdal obširno študijo,ti. skano na češkem in ukrajinskem jeziku, v kateri tudi pišem o ukrajinskem vplivu na ''generacijo 18-95" ,in na samega Radiča v zvezi z ljudsko in kmečko politiko). Moji prijatelji./ilz VHrvatske Misli" so me prosili, da jih čim bolje upoznam s temi pokreti, 0 njih sem napisal obširno študijo pod naslovom "Seljački pokret v Galiciji", ki je izšla v treh številkah "Hrvatske Misli". Toda še pred tem, za časa potovanja po Galiciji, sem zbiral za svoje hrvat= ske tovariše poučno in propagandno literaturo za kmete (v arhivu imam pismo dveh članov uredništva "Hrvatske Misli" - Milana Heimrla in Svet.Korporiča -ki sta mi pisala 1,1896 v Lvov, da ne smem pozabiti, da jima preskrbim ti= sto popularno literaturo). Ko pa se je Stjepan Radio napotil v Krakovo- in Lvov, sem mu dal priporočilna pisma za Tetmajera in Franka (to pismo je bilo nedavno objavljeno pri izdaji korespondence Ivana Franka). Pokret takozvane "ukrajinsko-rusinske-radikalne stranke" je imel velik vpliv tako na češko kot hrvatsko naprednjaštvo. Roleg tega se ja pa tudi Ivan Franko sam zelo zanimal za oba pokreta kakor tudi za "Hrvatsko Misao". jugoslovanska' IDEJA Ta časopis je vzbudil tudi veliko zanimanje med srbsko in slovensko mla dino, s katero je prišlo do sodelovanja-že v tem časopisu. To je privedlo do sklepa, da bo od jeseni 1.1897 dalje začel izhajati v Pragi nov časopis -kot naslednik "Hrvatske Misli" - "Novo Doba" s podnaslovom: "List zedinjene hrvatske, srbske in slovenske omladine - za književnost, politiko in social, na vprašanja." Medtem se je^Hrvatskem že v začetku I.I896 sestala na večerji v spomin Svetozara Miletiča, nato pa na proslavi Jovana Jovanovica-Zmaja, hrvatska dn srbska oraladina in se zavzela za narodno edinost. Ta pokret se je širil in tako je prišlo do ustanovitve "generacije 1895" tudi na Hrvatskem, pa ne sa mo hrvatske omladine ampak tudi srbske, ki se je priključila ideji narodne edinosti. Voditelji tega pokreta sta bila na hrvatski strani Ivan Lorkovič, na srbski pa Svetozar Pribičevic/. Prvi manifest te grupe je bil almanah "Na rodna Misao", ki je izšel v Zagrebu 1.1897 ia ki je bil pro.d. amacija idejo narodne edinosti. Svetozar Pribičevič je v njem napisal: "Danes med Srbi in Hrvati verjetno ni mislečega človeka, ki ne bi priznal, da je srbsko-hrvat= ski spor v škodo i enim i drugim" in daljo: "Srbi in Hrvati so en in isti narod-. Narodnega programa ni mogoče rešiti v okviru Avstro-Ogrske, ampak je treba to rešitev razširiti na ves narod. Ta rešitev pa bo popolna samo, ko bodo zedinjeni Zagreb, Beograd, Split, Sarajevo, Skoplje in Prizren. Torej’ ne gre za borbo med Srbi in Hrvati ampak za njihovo zedinjenje in skupno babo proti Dunajü in Budimpešti." Iste misli je s drugimi argumenti proklami= ral Hrvat Lorkovič v svojem članku o Račkem in vrsti sledečih člankov. Poleg tega je almanah objavil na desetine pisem hrvatskih in srbskih politikov,kr^_ ževnikov,' znanstvenik.ov in javnih delavcev, ki so pozdravljali ideje in ini ciativo almanaha. Torej zopet revolucionarni program proti Avstro-Ogrski. * • ■ ' Pokrefgeneraei j-ev-rl895" je'imel dva glavna centra: Zagreb in Prago, ven dar se je širil po vsej hrvatski. zemlji in na vseh visokih šolah v Avstri= ji, med hrvatsko, srbsko in slovensko omladino, Z njim so simpatizirali in se mu pridružili tudi nekateri stari politiki, posebno dva poslanca v hrvot skem saboru, dr.Potočnjak in dr.Barčic. Ta dva sta začela I.I898 izdajati v Zagrebu tednik "Narodna Misao" (s programom iz almanaha "Narodna Misao"). V njem so sodelovali tamkajšnji pristaši novega pokreta, med njimi s hrvatske strani:Lorković, Vilder, Surmin, Dežman, Mazzura, Marjanovič, Mangjer in dru gi; s srbske strani pa Svetozar Pribičevič in njegovi bratje, Srdjan in Budo Budisavljevič,' Jovan Banjanin, Dimovič in drugi, IZ PRAGE NA DUNAJ Kljub temu je ostalo glavno glasilo te generacije le "Novo Doba" v Pra= gi, katera je izhajala do julija 1898. Zato ker mu je bil odvzet "post-debit1 za Hrvatsko (kot pred tem tudi "Hrvatski Misli") in ker so nekateri sodela^v ci teh listov odšli iz Prage, mi je pisal Ante Radič (pismo je shranjeno v arhivu Nar.muzeja), da bi prevzel uredništvo in izdajanje tretjega praškega časopisa zedinjene omladine. Ante. Radič je predložil naslov "Narodni pokrefi V pismu je nadaljeval: "Ponovno so Vam zahvaljujem v imenu našega pokreta za vso dosedanjo skrb in žrtve" ter "Vas prosim, da za prvo številko "Narodne= ga pokreta" napišete referat o Laichterjevem romanu "Za pravdou" (to je nam reč bila v obliki romana napisana zgodovina naprednjaškega pokreta v Češki- opomba^F,H.). Nadalje pravi: "Poskrbite za slovenske članke" in končno:"Vpra šajte Sajkovima, če bi dovolil, da se njegovo ime napiše na list, da je iz= dajatelj in lastnik (s šestimi drugimi). Vprašajte, če bi kakšen Slovenec h£ tel storiti isto." ^ ' Nb da bi verjetno vedel za to pismo, mi jo tudi Stjepan Radič pisal 21. okt.1898 iz Glino pri Sisku (tudi to pismo se nahaja v arhivu Nar,muzeja): "Vredno se je resyao pripravljati za nadalnje izdajanje časopisa. Po dolgem prevdarjanju smo se prepričali, da ostaja Praga še 'vedno najbolj primerna, pod' pogojem., da ti prevzameš vsaj odgovorno uredništvo ih da boš pri branju vsaj uvodnih člankov. V Zagrebu smo sklenili zbrati čim boljše uredništvo, ki naj bi praškemu olajšalo delo. 0 tem se bomo končno odločili na sestanku, ki se bo vršil o Božiču v Zagrebu." Radič 'mi je tako pisal, ker je vedel,da nimam več toliko časa na razpolago kot sem ga imel za časa sodelovanja pri "Hrvatski Misli" in "Novo Doba". Med tem časom sem sprejel - iz finančnih razlogov - funkcijo sekretarja Češkega trgovinskega muzeja in urejevanje nje govega tednika. Razen tega sem se.še moral učiti za izpite. To je bil menda tudi eden od razlogov, da se je sklenilo izdajati nov časopis na Dunaju, kjer se je zbralo nekaj jugoslovanskih napreduj jakov, in ne več v Pragi, čeprav sta to želela Stjepan in Ante RadiČ, Tako je na Dunaju izšel 1.1899 "Glas ujedinjene hrvatske, srbske in slo venačke omladine". Kot izdajatelja sta bila podpisana Stjepan Radič in Sve= tozar Pribičevič, takrat še istih idej. Urednik "Glasa" je bil Franjo Poljak Tudi on je bil bivši praški dijak in sodelavec "Hrvatske Misli" in "Novog Doba", ' . . GLAVNI SODELAVCI Da bi videli, kakšen je bil duh tega pokreta in kako se -je ta kristaliziral v teku dveh let, bi rad" navedel nekaj citatov iz programskega uvodnika v prvi številki "Novog Doba" - lista, pri katerem je sodelovalo razen biv= ših sodelavcev "Hrvatske Misli" tudi nekaj novih, ki so komaj prišli v Pra= go, še vodno s Stjepanom Radičem na čelu. Ta^vsekakor večino svojih člankov za oba lista pošiljal iz Pariza, Največ je bilo Hrvatov, precej Slovencev, najmanj je bilo Srbov, ki pa so bili zelo delavni. Od starih sodelavcev "lir vatske Misli" so bili v glavnem člani njenega redakcijskega odbora: Živko Bertič, Milan Heimrl, Svetimir Korporič, Franjo Poljak in Milan Sarič; od novih pa posebno temperamentni Dalmatinec z ostrim peresom v debatah Vice Tljadica-Grbešič(ki je bil na moj predlog postavljen za glavnega urednika "Novog Doba", ker sem uvidel, da je vendarle bolje, da se ta funkcija pove= ri‘ Hrvatu). Nadalje so bili žemunčan Nikpla Fugger, a od Slovencev Ivan Žmavc, Ivan Dermota, : Ivan Benkovič, Josip Grrji, Drag.Lončar (nekateri od teh so ob= javljali elanke- pod psevdonimi)'. Srbskih visokošolskih dijakov je bilo. v Era gi razmeroma najmanj. Večina, jih je. bila iz Vojvodine, ki so tu študirali me dicino (madžarska vlada je namreč priznala in nostrificirala samo -doktorate medicine z avstrijskih univerz, medtem ko so bili na Hrvatskemnoštrificiri ni tudi doktorati iz drugih strok). Hrvati in Slovenci šo študirali v glav” nem na pravni in filozofski fakulteti in redko kateri :na medicinski.Od sled njih se je s svojim dolom odlikoval poznejši slavni zdravnik in pisatelj Via dimir Jelovšek (kasneje se je oženil s slovensko pisateljico Zofko Kvedrovo). Vsi ti so se pridružili novemu pokretu, medtem ko so imeli Srbi - modicinci iz Vojvodine zelo malo smisla za politiko in za mladinski naprednjaški po= kret. Sele pozneje jo prihajalo v Prago in Brno več Srbov iž Hrvatske, Vse do prve svetovne vojne je ta mladina, pravtako kot hrvatska ih 'slovenska mladina, sprejela idejo narodne enotnosti. V mnogih primerih so se v teh mestih, pa tudi n,pr. na Dunaju., združevala bivša hrvatska in srbska dija= ška društva v enotna jugoslovanska društva, katerim so se pridruževali tudi Slovenci. To je bila tradicija in vpliv "generacijo 1895". Toda vrnimo se k srbski mladini in njenemu sodelovanju v "Novo Doba",ki jo v glavnem označeno z imenom Ivana Sajkovica, Srbijanca' Iz Beograda, avtor_ ja knjižice (izdane I.I929) "Nekoliko momenata Iz omladinskog pokreta od I893 do 1905 godine". V njej govori najprej o pokretu med srbsko mladino'1. 1893, ki še ni imela zveze s Hrvati. Do teh je prišlo, ko je Sajkovic študi. ral v Pragi od I.I896 do 1,1900 in je' prišel v stik s Hrvati, se z njimi sprijatoljil in sprejel ideje novega pokreta. Sodeloval je že v "Hrvatski Misli" in je bil glavni srbski sodelavec in član uredništva "Novog Doba", Po njegovem prizadevanju se je že "Hrvatska MIsao" pošiljala v Srbijo in p_o zneje "Novo Dobe." v precej večji količini. V svoji knjižici na primer citi= ra Šajkovic pismo svojega, tovariša Svet. Tomiča ia Beograda, ki' da je takoj razdelil 100 številk "Novog Doba" in prosi, da se mu jih pošlje še enkrat to liko. Drugi njegov prijatelj Milan KostiČ pa sporoča, da se je v Brogradu o= snoval "odbor nekaj mladih ljudi z nalogo, da delajo na edinosti srbsko-hr= vatskega naroda in njegovem kulturnem, ekonomskem in prosvetnem napredku",V januarju I.I898 je zgodovinsko-filološka družina "Danici«" priredila veger posvečen delu za zedinjenje hrvatske, slovenske in srbske mladine" itd, Ge= prav so to novo strujo med srbijansko mladino podpirali tako znani mladi lju dje kot Jovan Skerlić in od starejših Ljubomir in Slobodan Jovanovih, Jovan Cvijic, Sveta Simič in drugi, se ta kljub temu ni razvila v Srbiji v pravi pokret. Kot piše Sajkovič v svoji knjižici, so bili temu razlog srditi pre= piri znotraj strank- in ob tem času tudi še vprašanje obstanka dinastije 0= brenovičev, proti kateri se je začel kazati odpor. Sajkovič je bil s tem ne zadovoljen in je skušal v Srbiji bolj popularizirati ideje"generacije 18.95" s pomočjo "Slovanskega Kluba", katerega je osnoval v Beogradu, ko se je vr= nil iz Češke in postal njegov sekretar. V praškem listu "Novo Doba" je Sajkovič objavil nekoliko člankov in po= skrbel nekaj drugih od srbijanskih omladincev (Vojislava Miloševiča, Djordja Ranojeviča in drugih). SLOVENSKA .-OSEBNOST Smer "Novog Doba" je bila izražena v uvodnem članku prve številke, ki kaže dotedanji rezultat kristaliziranja nazorov "generacije 1895". Tam pi= še: "Eno od glavnih načel, katero bo "Novo Doba" prevzela od svojih predhod nikov "Hrvatske Misli" in "Narodne Misli" (to se nanaša na almanah "Narodna Misao" - op.F.H.) je narodna edinost Hrvatov in Srbov. Naš list se bo trudi], da pride ta ideja v meso in kri Hrvatom in Srbom in da poruši ograje pred = sodkov, sovraštva in fanatizma. Pri vsem tem pa nam ne gre, da se Hrvat in Srb odrečeta svojih narodnih imen. V dobro zapopadeni edinosti ne bo niti Hrvat Srbinu niti Srbin Hrvatu zatrl ime - obe ti, enako upravičeni imeni, bosta prenehali biti gesla boja in•sovraštva." Ko je naznačil praktične po= ti za ostvaritev tega principa, članek nadaljuje: "Misel kulturnega zbliža= nja se razširja tudi na Slovence. Vendar pa tu bolj kot misel na zbližanje kakor pa na zedinjenje, ker težijo zunanje prilike in splošno mnenje pri Slovencih za razvojem slovenske veje južnega slovanstva kot posebnega naro= da. Vendar se čujejo tudi glasovi za popolno zedinjenje s hrvatskim ali srb_ skim narodom. Mi prepuščamo končno odločbo o tej stvari Slovencem samim -list pa bo odprt za resne razgovore..." "Težnja za kulturno edinostjo mora vzbuditi težnjo za politično spojitev, za jugoslovanski politični federali= zem." Nadalje proglaša članek nalogo razširiti narodni preporod med najširše ljudske sloje; dosedanji preporod je bil preporod buržoazije, ki se je samo na rahlo dotaknil ljudstva, ki je pravo jedro našega naroda - a je služil do sedaj političnim strankam le kot kulisa in orodje; politiko hočemo obogatiti s socialnim elementom: ljudstvo mora postati faktor v narodni politiki, Kaj pomeni ta nova ljudska politika, takoj konkretno razloži sledeči čla nek Stjepana Radiča "Hrvatski ideali" (nadaljevanje članka iz "Hrvatske Mi= sli"). V takratnih prilikah je ljudstvo na Hrvatskem (ko je bil delavski raz red še zelo -slab in maloštevilen) predstavljalo okoli 80/S kmetov. Vprašanju-kmetov, "kmečki politiki", je bilo posvečenih 14 od 36 glavnih člankov "No= vog Doba", t.j. več kot ena^tretjina. Razen treh Radičevih člankov spadajo sem tudi članki Živka Bertica "0 zadrugi" (v štirih številkah), Dragana Tur ka "0 reorganizaciji gospodarskih podružnic", Ivana Sajkovica "Zemljoradnič ke zadruge v Srbiji" in Djordja Ranojeviča članek pod istiM naslovom; dalje nepodpisani članek "V Slavoniji post - V Zagrebu pust" (o težkem stanju km£ tov v Slavoniji), "Petdeset let našega narodnega napora" in prevod franco= skega članka Gabriela Seaillesa "Pravica ljudstva do izobrazbe. Od sloven= skih avtorjev pa so bili članki: D.L.Selškega "Rane na našem narodnem tele= su", Iv.Dermote "0 konsumnih društvih" (v glavnem kmetijskih) in M.Heimrla "Bunjevci in Šokci na Madžarskem", ki se do neke mere dotika kmečkih proble mov; poleg tega pa je bilo tudi dosti drobnih beležk. List je posvečal pozor_ nost tudi delavskim in splošnim socialnim vprašanjem. Navedel sem ta dejstva, da hi pokazal (skupno s tem, kar sem že rekel o "Hrvatski Misli") kakšno pozornost so naprednjaki posvečali temu hrvatskemu, srbskemu in slovenskemu ljudstvu, ki so ga v ogromni večini predstavljali kmetje. To je važno za načrt nadaljnega razvoja "generacije l895"in njene poznejše cepitve* bolje rečeno odcepitve Radiča od"generacije 189p ‘ in ustanovitve seljdčke stranke v opozicijo preje organizirani hrvatski napredni stranki, v kateri je z malimi izjemami ostal ves hrvatski del naprednjakov (generacije 1895). 0 srbskem delu bom govoril pozneje. Ta je ostal v tesni zvezi s hrvatsko napredno stranko. IZ PARIZA V PRAGO Ob tej priliki moram ugotoviti, da je bila "Novo Doba" urejevana v na = značenem političnem in socialnem smislu večinoma v odsotnosti toda s^sogla= sjem Stjepana Radiča, ki je tedaj največ živel v Parizu in od tam pošiljal svoje članke Ka "Novo Doba" ter češkim revijam in časopisom, v glavnem na= prednjaškim. Prav tako je Radie pošiljal rokopise nekaterih svojih knjig, kL so mu jih izdajali češki naprednjaki, vse do knjige "Slovanska politika v habsburški monarhiji", ki pomeni velik preobrat in prelom v Radičevi dote= danji "jugoslovanski" in do Avstro-Ogrske revolucionarni politiki ter njegov pristanek?na strašilo "avstroslavizma" in - ohranitev'habsburške monarhije, kar ga je takoj privedlo v spor s češkimi naprednjaki in postopoma (tudi iz drugih razlogov) s hrvatskimi. Imenovano knjigo so doklonili založiti vsi činitelji na Češkem, tako da jo je moral izdati v lastni založbi; knjiga je takoj izzvala ostre kritike in obsodbo od strani njegovih dotedanjih. najbolj ših čeških prijateljev - čeških naprednjakov in mnogih ljudi iz drugih poli tičnih taborov. 'Poleg tega pa je treba omeniti še neko drugo vmesno dobo dejavnosti in življenja Stjepana Radiča. / Potem ko je Stjepan Radie s sijajnim uspehom zaključil študije na pari= ški "Svobodni šoli političnih znanosti" (dobil je drugo najvišjo nagrado za svojo študijo "La Croatie actuelle et les Slaves du Sud"), se je v juliju 1899, vrnil z ženo v Prago, kjer se je nastanil in živel kot neodvisen čas= nikar in pisatelj. Spet je največ pisal v naprednjaške pa tudi v narodno-s£ sialistične, agrarne in nekatere konservativne časopise in nevtralne revije kot n,pr. "Slovansk/ Prehlad" in nekatere hrvatske liste; kot sem že omenil, jo postal član uredništva glavnega naprednjaškega organa "Samostatnost" z mesečno plačo. Tako je mogel, računajoč še na honorarje za svoje knjige, z družino od tega živeti, čeprav skromno, saj so tudi vsi naprednjaški oasni= karji živeli skromno, ker pač stranka ni razpolagala s prav velikimi finanč_ nimi sredstvi. „ v Poleg nekaterih manjših brošur so mu naprednjaške založbe izdale v ces= čini knjige' "Svobodna šola političnih znanosti v Parizu", "Sodobna Hrvatska, "Srbi in Hrvati", založba in knjigarna J.Otto pa izbor študij francoskega akademika Alberta Sorela pod naslovom "Razmišljanja iz mednarodno politike . Knjiga "Sodobna Hrvatska" je bralce informirala o zgodovini in tedanjem p£ ložaju Hrvatske, vključno Dalmacije, Reke, Istre, Medjimurja in o "turški Hrvatski" (kakor je imenoval Bosno in Hercegovino), o državnopravhem položa ju teh dežel, o razočaranju mnogih hrvatskih politikov nad,Avstrijo, o bor= bi z Madžari in o tedanjih političnih strankah. Tu je Radie propagiral "pa= triotizem, ki ne bi bil vezan samo na določene politične teritorije, am= pak bi obsegal vse dele enega naroda Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov" (torej spet "razširjeno" jugoslovanstvo), in zaključil knjigo s stavkom:"Na mesto da bi bila nekak avstrijski most, ki bi se kmalu spremenil v pruski most, mora biti Hrvatska tako močna zveza med Beogradom in Ljubljano kot m£ čan zid za Sarajevo in Split", da bi se lahko uprli vsem sovražnim napadom (str.lbb). Torej v tem se še kaže izrazito protiavstrijsko in jugoslovansko stališče, ki ga je moč še bolj opaziti v knjigi "Srbi in Hrvati". V tej je celo poglavje proti hrvatskita fanatikom v borbi za "iztrebljenje" Srbov in obratno proti srbskim fanatikom za "iztrebljenje11 Hrvatov; v najostrejši p£ lemiki in obsodbi do njih zaključuje. Radie:, da bi takšna borba pripeljala do uničenja enih in drugih in pravi, da so ti "zaslepljeni fanatiki" "Samo-Srbi in "Samo-Hrvati" - "narodni samomorilci" (str.9.). Potem ko kritizira stališče raznih hrvatskih in srbskih osebnosti do vprašanja narodne odino= sti, pravi Radie: '"Mi Hrvati irt Srbi smo en narod, če to hočemo ali ne, če priznavamo ali ne priznavamo" (str.16)... "Potrebno je, da bi zdaj dosledno in odločno povsod naglašali nerazdeljivost hrvatskih in srbskih interesov... da bi se zedinili s Srbi, da bo za zunanji svet od Reke do Zemuna Hrvatska, naprej pa Srbija, toda samo kot dva naziva za en in isti nacionalno-kultur= ni pojem" (str.l8)... "Srbi in Hrvati so v moji zavesti ena etniška in ne= razdeljiva celota" (str.19)... "Zato mora biti rezultat celotne dosedanje borbe.iskreno in trajno zbližanje resničnih Hrvatov in Srbov..., ki danes niso več dva plemena ampak dva nerazdeljiva dela enega in istega naroda" (str. 20). Ta plamteča apologija narodne edinosti Hrvatov in Srbov je izšla v dveh izdajah; citati so označeni po straneh v drugi izdaji. Obe knjigi (druga z naslovom "Hrvati in Srbi") sta izšli tudi na hrvatskem jeziku v Zagrebu,to= da sta bili takoj zaplenjeni, gotovo zato, ker je v njih videla madžarska državna uprava veliko nevarnost- za~--svo~j re'žim na Hrvatskem, če bi pripomogli do skupne borbe Hrvatov in Srbov proti Madžarom in Madžaronom. Ideje, vsebovane v teh knjigah, je Radio propagiral kajpak tudi v češkem tisku. PRIHOD VECESLAVA VILDERJA Poleg te svoje časnikarske in literarne dejavnosti pa je Radiči tudi skr bpl za hrvatsko in srbsko mladino, ki je nadaljevala študije v Pragi ali pa je šele tedaj tja prihajala; med njo je razširjal svoje ideje. Med novimi študenti, ki so prišli na jesen 1899. v Prago, je bil tudi Vec'eslav Vilder, ki je tako prišel pod neposreden Radičev vpliv.. Kot odločen pristaš zagreb= škega pokreta "generacije 1895" se je tesno spoprijateljil z Radičem in nav; dušeno sprejel njegove ideje kot tudi proti-avstrijsko revolucionarno usmer jenost čeških naprednjakov in napredne filozofske ideje Masaryka, Ge je Vil der tudi postal "naprednjak", je bilo to baš' pod vplivom Stj.epana Radiča in razume se celotnega pokreta "generacije 1895", katerega prvak je Radie tedaj še bil. Njihovim idejam je ostal Vilder zvest do konca svojega življenja,tu di ko se je, pozneje Radio mnogim od njih odrekel. V Pragi, kjer ni več izha jal kak list jugoslovanske mladine, se je Vilder v glavnem posvetil svojim študijem in politični izobrazbi za svojo poznejšo politično dojavnost,za ka tero se je že tedaj odločil. Tu sem ga spoznal in tu se je začelo najino i= skreno prijateljstvo, ki je brez prekinitve trajalo tekom. 62 let vse do nje. gove smrti. Najine zveze in najino sodelovanje je bilo takšno, da bom lahko v nadaljnih člankih zapisal marsikaj, kar je danes znano le malemu številu njegovih prijateljev - ali nasprotnikov, a o čemer niti, eni niti drugi ne pišejo polne resnice,.,. RADIČ V ZEMUN! Najprej pa moram še nekaj povedati o Radičevem delu v Pragi, V okviru naprednjaških idej je pisal mož v takšnem protiavstrijskem duhu, da so se 'začele zanimati zanj avstrijske oblasti in policija, ki je verjetno pravta= ko zvedela tudi za to,•da je v aprilu 1900. nagovarjal Masaryka, naj stavi v program svoje stranke zahtevo po vključitvi Slovaške v bodočo češko drža= vo, V ostalem pa je Radič javno kritiziral Masaryka zaradi njegovega takrat, nega stališča do Avstrije. Tu se je policija spomnila., da je bil Radič leta 189^ izgnan iz Avstrije in sklenila je, da tega nevarnega naprednjaka-proti avstrijca znova izžene. Tako je dobil julija 1900. Radie odlok, da v teku 2A ur zapusti Prago' in avstrijsko ozemlje. Moral se je torej spet.vrniti v "dežele krone sv.Stefana". V Zagreb ni smel iti, ker je bila še vedno v ve= Ijavi prepoved njegovega bivanja tam iz 1,1895. Zato se je odločil, da gre v Zemun, kjer se je - po .kratkem postanku v svoji rojstni vasi Trebarjevu -nastanil od septembra 1900., kot on sam piše (v drugi izdaji svoje knjige "Srbi in Hrvati"), da bi "spoznal ob samem izviru politične, književne in gospodarske razmere v Srbiji in da bi, ostajajoč na Hrvatskem, .mogel bi= ti, kadar bi bilo potrebno, v samem središču Srbije". V Zemunu sta mu nudila vso možno pomoč njegova prijatelja, praška dija= ka, hrvatska naprednjaka dr,Živko Bertic in dr.Nikola Fugger, v Beogradu pa dr.Ivan Sajkovic, ki v omenjeni knjižici piše o tem, kako ga jo spoznal z ne katerimi uglednimi osebnostmi v Beogradu, zlasti s tistimi, ki so že simpa= tizirali z omladinskim pokretom; vpeljal ga je kot sodelavca tudi v "Prosvet ni Pregled" in v "Srpski književni glasnik", izdejstvoval je, da so mu pošjL ljuli v Zemun nekatere časopise itd. (Kolikor vem, ga je Sajkovic podpiral tudi'materialno, čeprav niti šamani živel v preveč sijajnih razmerah,)Kakšen je bil tedanji Radičev odnos do Sajkoviča, dokazuje pismo, v katerem je pi= sal slednjemu: "Kot dete se veselim tega, kadar te zagledan, pozdravljam te in ljubim z vsemi svojimi, a posebej z mojg malo hčerko, tvoj Stipa," "Srpski književni glasnik" je tiskal večjo Radičevo študijo "Evropa in avstrijsko vprašanje na začetku 20.stoletja" in drugo "Madžari in Hrvati", V drugi izdaji knjižice "Srbi in Hrvati" piše o tem Radie/ na str. 10: "Obe študiji sem pisal s takšno smelostjo, kot če bi pisal za kak hrvatski, sev_e da neodvisen in pošten list, pa mi vendar redakcija ni izpustila niti ene vr_ ste." Dalje se veseli (str.11), kako je v Srbiji razširil poznavanje Hrvatov in zavest, "da že enkrat hočemo in morefto biti'en narod, pa čeprav z dvema imenoma" (str. 13). Poleg tega je iz Zemuna pošiljal dopise v razne češke liste, naprednjaške in druge. Toda vse. to, pa tudi podpora prijateljev, ni mo glo zavarovati trdnega obstoja zanj in družino,*"tako da je včasih zapadel v skrajno bedo. 0 tem priča neko Radijevo pismo, univerzitetnemu profesorju dr. K. Kadlecu v Prago 1.1902 (pismo se nahaja v Literarnem arhivu Nar.muzeja v Pragi), kjer pravi: "V skrajni potrebi, ko je bilo moč pričakovati, da niti moja duševna niti telesna konstrukcija ne bosta prenesli nadaljnega trplje= nja, sem našel v dr.Janu Trebickem (to je bil eden.prvakov čeških naprednja kov, op.FH) prijatelja, kakršnega sam Bog, pošilja, kot- to pravimo. S poseb= no skrbjo spčje zavzel zame in je s posredovanjem g. Jaroslava Kvapila izposlo val pri gosp.Ottu, da me je sprejel za sodelavca njegove "Enciklopedije za jugoslovanske zadeve"."( I. Otto je izdajal veliko "znanstveno enciklopedijo" in pesnik Jaroslav Kvapil je-bil urednik "Svetovne knjižnice", ki jo je tu= di izdajal Otto. V prevodu citiram to pismo-,v-ker je pisano v češčini, in Kva pila, da bom lahko ta dogodek pozneje spravil v zvezo s ICvapilovo sodbo o Radiču iz 1.1918.) ^ To bi bil kratek pregled’odnosov.med Radičem in češkimi naprednjaki ter njihovem prijateljstvu do njega, vse do trenutka, ko še je položaj spremenil s tem, ko je pri Radiču prišlo do velikega idejnega preloma, prehoda iz na •prednjaškega, revolucionarnega protiavstrijstva v "avstroslavizem" in tezo, da je treba Avstrijo ohraniti, seveda s spremembami v "slovanskem" pravcu. To je pomenilo tudi odmik od njegovega dotedanjega jugoslovanstva, dasi je 'še- naprej poudarjal edinost Hrvatov in Srbov. Prelom je nastal z izdajo nje. gove-knjige na češkem jeziku v lastni založbi 1.1902 (ker so mu jo vsi češ= ki založniki odbili) "Slovanska politika v habsburški monarhiji". To je pov zročilo politično prekinitev zvez čeških naprednjakov s Radičem, politično-^ ločitev z'njim pri sodelovanju, ki je trajalo osem let, Hrvatski naprednja= ki so izražali začudenje, negodovanje in nesoglasje s tem novim, na hitro spremenjenim političnim pravcem Radiča; obsojali sp ga, toda z njim niso še prekinili političnih vezi iz razlogov, o katerih bom pisal pozneje. Do Radi. ■cevega razhoda z "generacijo 1895" je prišlo koncem leta 190^. (Bo sledilo.) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ZAHTEVE SLOVENSKE MANJŠINE (Od našoga dopisnika) V začetkujuGaJj'a so predstavniki slovenske narodne manjšine na Primorskem naslovili pismo na predsednika italijenakega senata in Predsednika poslansko zbornice, v katerem se zavzemajo za zaščitna zakonska določila glede slovenske narodne manjšino.v bodoči deželi Pur lani ji-Julijski krajini .Predlog njenega s'tatutd'pride namreč ta mesec pred poslansko zbornico. Pismo,ki so ga podpisali predstavniki obeh Slavonskih demokrat skih zvez ( Trst,Gorica),Slovensko katoliške skupnosti,Skupine nood= visnih Slovencev,Slov.kršč,socialne zveze,Slov.kul turno gospodarske 2veze,Prosvetnoga društva "Ivan'Trinko"( iž Čedada), dalje S ooialis t ične stranke Itallj o, Ue odvisne s ocialiq tične .zvczo,.Komunis tične par tijo Italije je skoro dobesedno en rok o spomenici, ki jo jo 21.maja po slala goriška Slov.demokratska zvoza v Rim v isti zadevi. To poSled = njo skupno, p-ismo zahteva zakonsko določilo, da smejo Slovenci uporab 1 jati svoj jezik v osebnih in uradnih odnosih z oblastmi (v vlogi ii uradnem odgovoru); da mora biti v deželnih, pokra j ins-kih in občinskih Uradih primerno število uradnikov,ki' obvladajo' slovenski jezik;' da l>o zajemčeno predstavništvo Slovoncov v deželnem svetu in v organih ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja,ki 'zadevajo Slovon ce;da bodo v kraj ih,kjer bivajo Slovenci, napisi tudi v slovenščini; da bodo slovensko vzgojne,kul turne,s ooialne in športno organizacijo uživalo enakopravno ravnanje od strani' oblasti; da se meje in obseg Pokrajin in občin ne sme spreminjati na škodo slovenske manjšino in da s o razveljavijo fašistični zakoni in predpisi,ki še vodno volja= .1.0 • _________________________________________ PISMA UREDNIKU LJUBLJANSKA NADŠKOFIJA: S.urednik! Zelo pohvalno je,da je Klic Iri= -----------—---------- glava posvetil uvodnik v 274»štev. slovesni razglasitvi ljubljanske škofije v nadškofijo in umestitvi prvega nadškofa dr.intona Vovka, Öe se spomnimo, kako so slovensko narodno ozemlje delili med Oglejem in Solnogradom in kako je bilo raztrga= no in razcefedrano v pogledu cerkvene pristojnosti; kako dolgo -so tuji cerkveni knezi vladali slovenskemu ljudstvu;: koliko težav je i mel veliki škof Slomšek, da je prestavil sedež lavantinske škofije v Maribor in tako obvaroval slovenski značaj Spodnje Štajerske;da je izmed tridesetih ljubljanskih škofov bilo le trinajst Slovencev; da za pobožne Slovence,ki so na vsakem griču zgradili cerkev in na vsa ko razpotje postavili kapelico ali vsaj križ - Vatikan od Pija II. ( Eneja Silvija Piccolominija),ki je 1461»ustanovil ljubljansko škofi jo pa do sedanjega papeža Janeza XXIII. ni kazal baš posebnega zanji manja: dobili smo enega kardinala in nobenega svetnika... Pri vsem tem in še mnogem,kar nisem naštel,bi človek pričakoval, da bodo slovenska emigrantska glasila večjega obsega in naklade,kot so "Ameriška domovina", "Svobodna Slovenija" itd., posvetila več po= zornosti ustanovitvi slovenske cerkvene province,ki združuje vse šco fije na slovenskem ozemlju v Jugoslaviji.Mesto pričakovane slavnosl; ne številke,opremljene s slikami staroslavne ljubljanske stolnice,s sliko prvega slovenskega metropolita,ki jo prav gotovo v najtežjih časih duhovni vodnik našega naroda, nismo v naših "volo-listih" do= čakali niti uvodnikov nego le kronološke objavo na drugi ali tretji strani - v nekaj vrsticah. Toko poročanje o dogodku,ki je za Slovon ce v domovini in na tujem ogromnega pomena,je zares prava - uganka. Zato vsa čast listom, pa čeprav so to le "neznatni ciklos tilski li stiči",ki so dostojno počastili tako pomembno slavje, o katerem po = sebno lepo piše junijska številka revije "Ave Marija",ki jo izdoja= jo slovenski frančiškani v Lemontu,111.,in tudi prinaša prav lepe slike z umestitve nadškofa. Upajmo in prosimo Boga,da mučeniškemu nadškofu dr.Vovku, tej ži= vi baklji, ki v materialistično temo odeti domovini služi kot svetilnik, podari moči, zdravja in milosti, da dočaka kardinalski klobuk. •j '1 A.M, G. SEBI V HRVATSKI: G.urednik! Gosp.Miloš Adin daje (KT 276) Srbom na ------—-------- Hrvatskem takšne na s ve te, kakršne so dajali Henlein in ostali sudetski pangermanisti in intelektualci sudetskim Nemcem v lotih 1935.-1938. Posledice takšne politilce so bilo, da s o nekaj let pozneje morali sudetski Nemci zapustiti svoje domove na Češkem inse preseliti v Reich, čeprav jih jo bilo tri in pol milijona in čeprav jo okoli sedemdeset milijonov Nemcev v obeh Nemčijah.Niti onega su= dotskega Nemca ni danes,ki no bi obžaloval, da so poslušali mogalo = manske nasvete Honleina & Co. namesto da bi človeško uredili svoje odnose s Čohi in spoštovali Češko v njenih težkih dneh kot svojo do movino. - Mislim, da bi g.Aćin storil bol jo,da na ta primor opozori hrvatske Srbe kot pa da tako piše. T0MXÖ KLIC TRIGLAVA je edini slovenski politično neodvisen list.Izhaja o= koli 20.v mesecu;izdaja ga "Slovenska Pravda", združenje-demokratič = nih in svobodnih. Sfio ven cev.N j en o mnenje predstavljajo samb članki, podpisani od izvršnega odbora. Urednik; Rušan Pleničar ...Pavcr j oni = ka: za Sev.Ameriko: Tine Kremžar, 11047 - 110 S t,, Edmonton, Alberta Canada; za Avstralijo; Pavla Miladinovič,12 Oxford R®ftd» Ingloburn, N..S..W. - Naročnina: 24/-; / 3*50; DM 13»~; S oh 40.-; Lt 2000.- ; LA 1.10.0; NP 12.- na leto .za navadno dostavo; dvojna cena za lo = talsko dostavo. Uredništvo: Uprava: 7 6, GR A EME R OA D, ENPTEL D, M id d x. ( Engl and) BM/TRIGLAV, LONDON, W.C.1 gospodarska veda v encikliki MATER ET MAGISTRA - Od našega gospodarskega sodelavca -V. NOVI VIDIKI SOCIALNEGA VPRALAiUA ;,Mater et Magistra'1 se v posebnem IV> delu ukvarja z dvema novima vidikoma socialnega vprašanj a• s težavnim položajem kmetijstva in z razlikami v razvoju različnih dežel. Prvo vprašanje je v zvezi z gospodarskim napredkom. Do industrijske revolucije v IS,stoletju je kmetijstvo prevladovalo v gospodarski delavnosti. Razlog za to je bil kaj preprost', kmetijska proizvodnost je bila tako nizka, da je posamezen kmet komaj pridelal zadosti zase in za svojo družino, i-e so ljudje sploh hoteli živeti, to se pravi jesti, se jih je morala ogromna večina'ukvarj ati s poljedelstvom in živinorejo. Napredek znanosti in tehnike ni samo prinesel možnosti cenene masovne proizvodnje industrijskih izdelkov, temveč tudi možnost povečanja produktivnosti dela v kmetijstvu. Ko je kmetu mogoče pridelati dovolj hrane za svojo družino ter jo še nekaj prodati na trgu, tedaj in šele tedaj (ta šele komunisti tako radi pozabljajo) je mogoče začeti delovno silo postopoma preseljevati v druge gospodarske veje. Razvijati se lahko začne industrijska proizvodnja Nekaj časa je kazalo, da bo industrija dobila v gospodarstvu mesto, ki j e na začetku razvoja pripadalo kmetijstvu:, in bo prevladala po številu zaposlenih in po vrednosti proizvodnje, To pa se ni zgodilo. Poleg industrije se je kmalu pojavil močan uslužnostni sektor. Sem štejemo poleg trgovine in prometa, ki delno še zaposlujeta ljudi z značajem ročnih delavcev, državno administracijo, zdravnike, Advokate, samostojne inžinerje, bančništvo, razne agencije itd,, na katere odpade prebivalstvo z značajem uradnikov ali svobodnih poklicev, kakor pravimo včasih: ''white coliar workers:', Ta razvoj je lepo opisal katoliški ekonomist iz Oxforda Coiin Clark v svoji knjigi "Pogoji gospodarskega napredka", Clark deli z gospodarskega stališča dejavnost no. tri sektorje' I,sektor kmetijstvo, 2,sektor industrija, 3,sektor: uslugo, V naj razvi tej ši državi, v Združenih državah Amerike, odpade na I,sektor manj kot 10$ prebivalstva, na 2,okoli dO $ tn na 3, nad 50$. Kako nenaraven je razvoj v S.S,S,R, najboljše kaže tozadevno razmerje približno 45 : 45 : 5, Okrožnica pravi:"Vemo da z gospodarskim razvojem število zaposlenih v kmetijstvu pada, medtem ko se odstotek v industriji in uslužnostni dejavnosti dviga". Ta prehod je poglavitni vzrok težav v kmetijstvu. Svet se je v zadnjih sto letih spremenil - gospodarsko vsekakor na boljše - v zadnjih sto letih bolj kot prej v tisočletjih. Kmetije, ki so bile v prejšnjih razmerah ravno pravšne, postajajo premajhne ali se spreminjajo v predmet postranske dejavnosti. Tiste kmetijo, ki se prilagodijo novim razmeram, proizvajajo zelo poceni in še komercializirajo, s tem pa spravljajo v težek položaj kmete, ki so prestari ali prestarokopitni, da bi se prilagodili. Vse to pa seveda ni nobena obramba za komunistične agrarne metode, ki pretiravajo pomembnost obsega, preskakujejo optimalno velikost, prehitevajo razvoj mehanizacijo in sploh povzročajo zmedo. Lahko rečemo, da je na splošno, posebno pa ža evropske in zlasti jugovzhodno-evropske Pogoje družinska kmetija, primerno modernizirana z gospodarskega in socialnega stališča še vedno najboljša rešitev "Mater et Magistra" poudarja, da igrajo pri odlivu s kmetov poleg gospodarskih razlogov vlogo- tudi še drugi: v mestih je življenje lažje, rovost in sprememba privlači, tam je manj. ozkosti, Zaradi toga je mogoče pretirano koncentracijo v mestih zavreti s skrbjo za to, da tudi Podeželje dobi svoj delež j-avnih naprav, da se socialne službe raztegnejo tudi na vaščane, da se tako ustvarijo pogoji za razvoj industrije zunaj velikih mest, da se organizira sodelovali j o kmetov med seboj in 2 drugimi deželami. Dejansko j o-v najbolj naprednih deželah kot Švici in Britaniji, kljub Londonu, opaziti, da ljudje spet odhajajo živet ven bliže haravi. ^Tr’sba je tudi kmetijstvu, olajšati prehod na razne načine z davčnimi olajšavami, zaščitenimi cenami', jaosojlli pod lažjimi poboji itd Vendar moramo biti^pri uporabi teh sredstev zelo previdni, kajti če se nanj a preveč zanašamo, kaj lahko dosežemo' le da razvoj zastane, a da problemov ne rešimo. V kmetijstvu zaradi različnih letin celo v najnaprednejših deželah cene zelo skačejo. Dobro je cene izenačiti s tem, da z vzdrževanjem zalog ponudbo skozi leta izravnalno. Toda zaloge stanejo in so zanje potreb' na finančna sredstva, ki bi jih lahko koristno uporabili tudi drugod. Dvig cen nad tržiščno raven oa bo seveda povzročil dvig proizvodnje, ki jo ne bo mogoče več spraviti v denar. Zaloge bodo narasle čez vsako mero in naslednji korak bo morala biti birokratska omejitev pridelovalne površine. Pomoč le zasilna rešitev S tem prihajamo že do drugega vprašanja, namreč vprašanja razlike v razvoju različnih dežel. Okrožnica o tem pravi' ''Solidarnost, ki veže vse ljudi med seboj kot člane ene same družine, ne dovoljuje, da bi boeate države neprizadeto zrle na lakoto, bedo in revščino druqih držav, katerih državljani ne uživajo niti osnovnih človeških pravic'. Kaj storiti? Danes je ne splošno odgovor’ dajte pomoč' Enciklika pa pravilno poudarja, da je ''pomoč v nuji1' v resnici samo zasilna rešitev. Vsekakor je treba ljudem, ki so lačni, poslati hrano zastonj, toda zavedati se moramo, da to ne. more postati reden pojav. Temelj vsaki pomoči nerazvitim deželam mora biti ''pomagati jim, da si sami pomagajo'1. Zgodilo se je že, da je delitev velikih količin hrane zastonj ali zelo poceni» bil znak za preproste domačine, da se njim samim sploh ni treba več truditi - bodo že poslali bogati Američani. Mater et Magistra piše’ ''Sama po sebi pomoč v nuji ne pomaga mnogo k odpravi pomanjkanja in lakote, kadar sta posledici - kakor tako poaosto sta - primitivnega in nerazvitega gospodarstva v kaki državi. Edino traj" no zdravilo je, uporabiti vsa sredstva, da te državljane naučimo znanstvenih tehničnih in poklicnih prijemov, ter da jim damo na razpolago potrebni kapital, ki naj jim omogoči gospodarski napredek z modernimi me' todami1'. Poudarek mora biti predvsem na prvem na izobrazbi in vzgoji.Ka' kor izkušeni ekonomisti poudarjajo, na pr. Colin Clark v svoji brošuri ^Growthmanship1' (Manija gospodarske rasti), je kapital potreben, ni pa vse. če ljudje ne znajo kapitala uporabljati, lahko več škodi kot koristi- ■ Značajni ljudje . £a razvoj pa niti znanje in.kapital nista zadosti, ljudje morajo privzeti neko zadržanje, pridobiti neke lastnosti, ki omogočajo dobro gospodarstvo in resnično gospodarsko rast. Ljudje morajo biti točni, zanesljivi, racionalni v svojem ravnanju itd. Komaj more biti kaj dvoma, da so Združene države in zahodna Evropa tako daleč pred vsemi drugimi, ker imajo te lastnosti^v večji meri, ne pa zato, ker koga izkoriščajo,kakor trdijo marksisti. Švica nima nobenih'naravnih pogojev, a je med najbogatejšimi državami na svetu, ker so njeni prebivalci premišljeni in marljivi . Enciklika pravilno uči, da moramo narodom pustiti njihovo individualnost in njihova staro davna izročila in navade. Vendar bodo narodi,ako bodo hoteli materialno napredovati, morali združiti svoje tradicije z zadržanjem, ki je potrebno za napredno gospodarstvo. > ••• v ZAKLJUČEK Na koncu III.dela okrožnica govori o sodelovanju med ljudmi po celem ' svetu in pravi da tako sodelovanje zavira ''medsebojno nezaupanja'', ''korenine tega nezaupanja so ideološke razlike med državami, ali pravzaprav med njihovimi vladarji. Med njimi so nekateri, ki gredo tako daleč da zanikajo obstoj moralnega reda, ki je transcendenten, absoluten, sološen in enako obvezen za vse". (Konec na 4.strani) OD MESECA DO MESECA ALI STE RAZUMELI? Tito je 22. maja obiskal beograjski sejem tehnike, kjer je nagovoril direktorje in predstavnike gospodarskih ustanov in podjetij iz cele dežele. Najprej jim je povedal, da ima tokrat zanje tudi par besed pohvale in ne samo graje. Ko manjšino, ne misli s tem vseh. Delo direktorjev je težko, ker zavzemajo vodilna mesta v mladi industriji, ki se je komaj začela, razvijati. Tito je rekel, da direktorjem pripisujejo napake, katere pa niso krivi. Prejeli so nenopolne in' ne povsem jasna navodila. Seveda je potem moralo priti do napak. Toda naoake so dveh Vrst: namerne, kjer iščejo luknje v nepravilnih pravilih, in nenamerne, kjer navodila niso povsem jasna. Vsem, ki mečejo blato na naše najboljše ljudi, in ki zlobno preobračajo kritiko in navodila povem, da se motijo, če mislijo, da je prišel čas za lov na čarovnice. Vztrajno bomo odstranjevali pomanjkljivosti, ki škodujejo nadaljnemu pravilnemu razvoju socializma. To moramo storiti vsi skupaj, je dejal Tito. Poleg tega ne smemo iskati razlogov za napake in pomanjkljivosti v gospodarstvu samo doma. So tudi zunanji vzroki, ki povzročajo naše sedanje tezkoče v gonodarstvu. Da bi mogli premagati te zunanje faktorje, moramo posvetiti še več pozornosti subjektivnim pojavam in napakam. Med zunanjimi vzroki so različna zaprta tržišča. Precejšnje težave imamo z Zahodnim zaprtim tržiščem. Kaj naj sedaj naredimo? je vprašal Tito in odgovoril: (1) Moramo bolje planirati, Ker smo socialistična dežela in proizvajamo po planu, moramo usmeriti planiranje tako, da bi preprečili vpliv zunanjih faktorjev na notranja gibanja in dvignili življensko raven. 0 tem sem često govoril, je rekel Tito, posebno v zadnjih dveh letih. Čemu graditi nesistematično različna podjetja za katera ni gotovo, da bodo jutri imela tržišče? Zdaj plačujemo za to, ker imamo podjetja, ki bodo morala preusmeriti proizvodnjo ali pa jih bo treba za preti. (2) Industrija se mora usmeriti na izvoz, tako da bomo zmanjšali našo znatno negativno plačilno bilanco. V preteklosti to ni bilo storjeno, ker je bila domača potrošnja visoka in je bilo bolj dobičkanosno prodajati doma, kot pa izvažati, čeprav s premijami. Naša industrije se mora zdaj obrniti na proizvodnjo onih predmetov, ke se lahko prodajo na tujem tržišču. (3) Da bo blago konkurentno na zunanjem tržišču, moramo dvigniti produktivnost in zmpnjšati proizvodne stroške. Zato je treba poboljšati notranjo organizacijo podjetij in kooperacijo med manjšimi podjetji. Mala proizvodnja se danes ne spla Ča. Potrebno je združevanje. Poleg velikih podjetij morajo biti mala podjetja ~ združena v nekaki skupnosti. Stremeti morano, da zagotovimo masovno proizvodnjo na veliko in pe na malo kadar je v vprašanju izvoz. Kakšna proizvodnja je to, kakih 2.000 traktorjev na leto, ali pa recimo 2.000 avtomobilov? To ni nič. Danes se dela na stotisoče. Potem se lahko izvaža, po tem se lahko zmanjša proizvodne stroške, potem.se lahko konkurira. Dobro, mi ne moremo proizvajati na stotisoče, potem moramo pa vsaj na desettisoče. Potrebno je sodelovanje. Imate takozvana ."tochter-podjetja", kjer se manjša podjetja u-stvarijo okoli večjih in si razdele delo. Isto lahko naredimo tudi pri nas. Vse to je treba ukreniti redaj. Stremimo, da uvedemo več reda v tem pravcu, ne da bi morali zategniti pasove. Jaz sem proti zategovanju, je rekel Tito, ker pravzaprav nimamo toliko prostora, da bi zdaj zategovali. Nas delavec je slabo plačan v primeri z delavci drugih dežel, a razume zakaj. Toda ne bo razumel, če bomo zdaj poskusili zmanjšati njegove prejemke. Bolje bo razumel, če bo notran-jarazdelitev boljša in razlike v plačah manjše, kot sedaj; tako da razpon plač čvajsetkratni ali č'elo večji. Govoril sem o tem in često noč in dan premišljam, kako morejo ljudje shajati s 15.000 dinarjiali celo manj na mesec, pa imajo družino. Težko morajo shajati. Nekateri sicer dobe otročje doklade, toda ne vsi. Da bi lahko resno načeli to notranjo razdelitev v podjetjih, morate vi osebno, vsi vodje misliti o tem in ne smete dovoliti razne nezmernosti in anomalije, katere so se dogajale in katere nam sedaj delajo politično škodo. Nismo siromaki. Dobro se nam godi. Toda po velikem zaletu je prišlo do tezkoč. To je le začasen povav. Takim težavam se moramö v bodoče izogniti, da bi bilo naše gospodarstvo bolj stabilno, in da bi naš splošni društveni in gospodarski razvoj še hitreje na predeval. Ni se pa treba zaleteti, pač pa iti lepo naprej v skladu z našimi mož-nostimi. Obenem pa moramo računati o notranji razdelitvi, oskrbi, potrošnji in drugem. Proučevati, moramo domač trg, kakor tudi tuja tržišča v Afriki in Aziji, katera so še manj preučena. Naša izvozna podjetja, katerih je tako preveč, jim ne posvečajo nobene pozornosti. Ona predvsem gledajo, da na hitro nekaj ožicajo, potem kar bo pa bo. Tako ne gre. Mi se samo kompromitiramo na ta način. Naše domače potrebe in naš domač trg se morajo preučevati, tako,' da se ne bo dogodilo, da nam neko blago primanjkuje na domačem trgu. Vi lahko tekmujete med seboj doma, toda nikoli zunaj. Ce to delate zunaj, vi s tem škodite celi skupnosti. Ali ste me razumeli? Konkurenca doma je v korist naših ljudi, potrošnikov, toda zunaj morate biti enotni in ne delati kot ste to počeli do zdaj. Lahko bi navedel na stotine primerov, naravnost dro.stičnih primerov, radi katerih sem če-sto bil besen. Toda to ne bomo več tolerirali. Na koncu bi vam še rad dejal, je rekel Tito, da se ne ozirate preveč na različne zgodbice o direktorjih, ker so one često hudobne. Sodelujte z nami kolikor morete. Večina vas ste komunisti, dolžni ste storiti vse, da se te trenutne tež-koče čimprej prebrode. Na te so vplivali razni zunanji faktorji, katere tudi moramo premagati. ijc >;< sjc Zvezna ljudska skupščina je na svojem zasedanju 28 maja sprejela dva nova zakona: zakon o spremembah in dopolnilih državne uprave in zakon o osnovanju enotnih gospodarskih zbornic. Oba zakona je sku£ ščini razložil Edvard Kardelj. 3 tem so postali novi člani Zveznega izvršnega sv