PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XX. Št. 124 (5807)
TRST, torek 26. maja 1964
V TEM TEDNU ŠTEVILNE NOVE STAVKE
Danes bo v Rimu nov sestanek med vlado in predstavniki sindikatov
Minister Ferrari Aggradi zaključil splošno razpravo o vladnih ukrepih na področju kmetijstva - Minister Corona o tujskem prometu v /. tromesečju letos
RIM, 25. — Za jutri je v načrtu nov sestanek med vlado in predstavniki sindikatov. Sestanku se pripisuje velika važnost, ker bi moral eventualno pripeljati do širših razgovorov o celotnem reševanju gospodarskih------------------
in sindikalnih problemov, če-
prav gre predvsem za nedavno sklenjeni sporazum o zvišanju družinskih doklad in pokojnin INPS, katerega izvajanje bi hotela vlada odložiti. Vlada namreč vztraja pri zahtevi za začasno blokado mezd in tudi premične lestvice, čemur sindikati, zlasti CGIL odločno nasprotujejo.
Medtem se napovedujejo v tem tednu nove stavke. Jutri zjutraj se bo začela nova 24-urna stavka poštnih uslužbencev včlanjenih v CGIL. Stavkali ne bodo krajevni uradi in telefonske agencije.
Jutri se bo začela tudi vsedržavna 24-uma stavka tekstilnih delavcev zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Nadaljnje stavke so predvidene za 3., 4. im 5. junija. Pri stavki sodelujejo vse tri sindikalne organizacije. V vsej državi bo stavkalo 450.000 delavcev v tekstilni industriji.
Prav tako se bo jutri začela 24-urna stavka Mesarjev. Druga 24-Urna stavka bo 30. maja. Klesar-ji stavkajo, ker delodajalci odlašajo z obnovitvijo pogajanj za novo delovno pogodbo.
Davi se je začela 48-urna stavka delavcev v cementarnah. V
Turinu se bo začela jutri stavka kovinarjev v nekaterih podjetjih, drugi dve 24-umi stavki pa bosta prve dni junija.
Zaradi	prekinitve	pogajanj	o
obnovitvi delovne pogodbe v kemijski in farmacevtski industriji so vse tri sindikalne organizacije določile petdnevno stavko, ki bo v času od 4. do 13. junija. Prva 48-urna stavka bo 4. in 5. junija. Od jutri dalje pa ne bodo delavci delali	nadurnega	dela,
Za 26.,	27. in 29.	maja	ter	3.,
4. in 5. junija pa je napovedal stavko avtonomni sindikat srednje šole za profesorje, nameščene pri televizijskem šolskem pouku.
V	poslanski zbornici se je na-
daljevala razprava o deželnih zakonih. Danes so govorili:	Capra-
ra (KPI), De Marsanic-h (MSI) In Minasi (PSIUP). Ponovno smo slišali že znane argumente skrajne levice in odklonilno stališče neofašistov, Minasi pa je ponovil r. drugačnimi besedami to, kar le novedal že Caprara. Razprava se bo nadaljevala jutri.
V	senatu je minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi zaključil splošno razpravo o vladnih ukrepih na področju kmetijstva. Zavrnil je polemiko skrajne levice In desnice in pripomnil, naj parlament in javno mnenje ter prebivalstvo ocenijo te ukrepe za to,
im n m m inumili im n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia m iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiHii minil
Pozitiven sestanek Saragat - Kreisky
Posebna komisija bo pripravila nov sestanek v polovici julija na podlagi zaključkov komisije devetnajstih
ŽENEVA, 25. — Zunanji minister Saragat in avstrijski zunanji minister Kreisky sta se sestala danes v Ženevi v okviru resolucij skupščine OZN, ki se nanašata na uveljavljenje pariškega sporazuma De Gasperi-Gruber od 5. septembra 1946. Po razgovorih, ki so trajali tri ure in pol, so izdali skupno sporočilo, v katerem je rečeno, da so razgovori potekali v ozračju vzajemne odkritosti in da jih je navdajala obojestranska želja, da bi dosegli konkretne rezultate. V tem duhu in v luči najnovejšega razvoja tega vprašanja so sklenili imenovati komisijo izvedencev, ki bo pripravila prihodnji sestanek med obema zunanjima ministroma v Ženevi v drugi polovici julija. Komisija bo začela delo 15, junija In se bo sestajala izmenično v Rimu in na Dunaju.
Med razgovori so se dotaknili tudi drugih vprašanj, ki zanimajo obe državi.
Razgovori med italijansko in avstrijsko delegacijo so bili v hotelu President, kjer stanuje Saragat med svojim bivanjem v Ženevi in Kjer prisostvuje delu mednarodne konference za trgovino in razvoj.
Avstrijski zunanji minister Kreisky je izjavil časnikarjem, da je bil sestanek izredno pozitiven in da so dosegli zelo konkretne rezultate, kar zadeva pripravljalne ukrepe v zvezi s prihodnjo konferenco zunanjih ministrov. Na vprašanje, ali ti rezultati zadevajo le postopek, je Kreisky odgovoril: «Procedura je več kot procedura».
Italijanski zunanji minister Sara. gat pa je dejal novinarjem, da skupno poročilo odraža potek sestanka, ki se je odvijal v ozračju vzajemnega razumevanja, da bi našli čimprejšnjo rešitev spora glede Uveljavljenja sporazuma De Gaspe-r'-Gruber, že ko je odhajal iz Rima, je Saragat namreč opozoril na pripravljalni značaj tega sestanka s Kreiskim, ki je moral le gladiti P°t k nadaljnji izmenjavi mnenj med obema državama pri uveljavljenju resolucij OZN. Italijanska
vlada mora šele zavzeti stališče glede predlogov komisije 19 ; ti predlogi pa bodo podlage za delo komisije izvedencev. Povsem razumljivo je, da mora ta komisija zaključiti svoje delo pred prihodnjim sestankom zunanjih ministrov. Komisija izvedencev bo seveda upoštevala pridržke, ki so jih izrekli predstavniki južnotirolske manjšine, kakor tudi pridržke, ki so jih izrazili predstavniki italijan. ske večine v komisiji 19. Na vprašanje, ali bo sestanek v juliju dokončen, je Saragat dejal, da je po krajšem razdobju predviden ponoven sestanek med obema delegaci-ama, če ne bi končali v juliju, cer hočejo doseči neko rešitev tega vprašanja še pred začetkom zasedanja skupščine OZN in pred upravnimi volitvami v Italiji.
Pakasa izpuščen
PARIZ, 25. — Pariško prizivno sodišče se je danes izreklo proti eks-tradacijl polkovnika Pakase in njegovega prijatelja Longža, ki jo je zahtevala kongoška vlada. Pakaso bodo jutri zjutraj izpustili na svobodo.
Pakasa in Longž, ki sta svoj čas pribežala v Brazzaville, sta bila v narodnoosvobodilnem svetu Konga vrhovni poveljnik vojske in glavni tajnik za informacije. Aretirali so ju 7. decembra lani na pariškem letališču, ko sta nameravala odpotovati v Alžir. Longž je bil izpuščen na začasno svobodo že pred petnajstimi dnevi.
Kar se tiče oakase, je sodišče sprejelo utemeljitve zagovornikov, ki sta poudarila, da proti Pakasi ni bila izrečena nobena formalna obtožba. Dalje so izjavili, da je leopoldvilska vlada, zato da bi dosegla izročitev Pakase iz političnih razlogov, skušala prevarati francosko sodstvo in je pripisovala Pakasi krivdo zaradi pokola trinajstih italijanskih letalcev 11. decembra 1961 v Kinduju.
ilcar so, ne pa za to, kakor bi jih ornov-idja ho4eila prikazati. Minister je hkrati pokazal na nelogičnost zadržanja KPI: «Po tej plati nas obtožujejo, da nismo storili nič; da smo pripravili reakcionaren ukrep v škodo kmetov; po drugi strani pa skušajo poveličevati svoj uspeh, da so namreč oni dosegli to, kar smo določili mi, brez njih, s samostojnim sklepom in za katerega prevzemamo nase vso odgovornost.» Proti desnici pa je minister pripomnil da je spolovinarstvo sicer odigralo pozitivno vlogo v 18. in 19. stoletju, danes pa se je preživelo in je postalo ovira za nadaljnji razvoj kmetijstva. Kriza spoloviinarstva ni le kriza agrarne pogodbe, v njenem formalnem in pravnem pomenu, ampak kriza celotnega zemljiškega in družbenega gospodarskega sistema. Minister je nato poudaril določbo, ki prepoveduje obnavljanje spoiovinarskih pogodb po datumu, ko bo ta ukrep stopil v veljavo, kar pomeni, da bo spo-lovinarstvo izginilo, fco bo potekel rok sedanjih pogodb. Prav tako je .prepovedano sklepanje ne. tipičnih pogodb, namreč takih zemljiških pogodb, ki jih ne urejuje noben zakon; tudi te pogodbe se bodo morale prilagoditi določbam novega zakonskega ukrepa o odnosih med veleposestniki in spolovinarji. Tudi priznanje večjega deleža pri delitvi pridelka (58 odst.) ustreza napredku, ki zahteva, da se delu prizna vedno večji del dohodka, v primeri z drugimi proizvajalnimi či-nitelji.
Po govoru ministra so prešli na odobritev posameznih členov zakonskega ukrepa. Pred tem je liberalni senator Veronesi predlagal resolucijo, s katero se predlaga, naj bi ne prešli na proučitev členov, toda senat je to resolucijo zavrnil; zanjo so glasovali le liberalci in misovci. Colombo (KPI) je izjavil, da bodo komunistični senatorji glasovali proti tej resoluciji, ker nameravajo predložiti popravke. K posameznim členom ukrepa so komunisti, liberalci, misovci in psiupovci predložili 86 popravkov. Na sinočnjem zasedanju so odobrili prve štifi člen© in zavrnili vse predložene popravke. Razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne in popoldne.
V vili Madama je bil danes sestanek pod predsedstvom predsednika vlade Mora, ki so se ga udeležili: podpredsednik vlade Nenni in ministri Piccioni, Giolitti, Tremelloni, Colombo, Pieraccini, Ferrari Aggradi, Medici, Bosco, Mattarella in Bo; nadaljevali so s proučevanjem gospodarskih vprašanj.
Komisija 75, ki mora proučiti dr žavni proračun za drugo polletje 1964, se je sestala pod predsedstvom La Malfe; na vrsti je bil proračun ministrstva za turizem in prireditve. Po posegu nekaterih poslancev, je govoril minister Corona, ki je podal med drugim tudi nekaj podatkov v tujskem prometu v prvem letošnjem tromesečju. V primeri z lanskim tromesečjem se je tujski promet povečal letos za 30,5 odst., nočnine pa so se povečale za 18,8 odst Valutni dohodki znašajo v letošnjem prvem tromesečju 128 milijonov dolarjev (v istem razdobju lani bo znašali 121,8 milijona). Ta podatek pa ni povsem zadovoljiv, ker so izdatki italijanskih turistov v inozemstvu znašali v istem razdobju 33,5 milijona dolarjev, medtem ko so v lanskem letu znašali le 24,7 milijona dolarjev.
Kljub temu pa Je porast valutnih dohodkov o tujskem prometu v upadanju. V lanskem letu so ti dohodki znašali 931 milijonov dolarjev, ali 582 milijard lir (v letu 1952 znašali 529,5 milijarde lir), kar pomeni, da so se povišali le za 9,9 odst., medtem ko so se v letu 1962 povišali za 12,2 odst., v letu 1961 za 17,4 odst., v letu 1960 pa za 24 odst.
Trgovina Bonn - Peking
BONN, 25. — Predstavnik bonske vlade je izjavil, da zahodno-
nemško zunanje ministrstvo proučuje možnost normalizacije trgovinskih odnosov s Kitajsko. Dodal je, da skuša bonsko zunanje ministrstvo ugotoviti, ali je bolje, da se trgovski odnosi med obema državama razvijajo v okviru zasebnih sporazumov, kakor je bilo leta 1957 in 1958, ali naj se razvijajo na podlagi vladnih pogodb. Do sedaj niso še nič sklenili in tudi se ne mudi, da bi poslali v Peking uradno trgovinsko predstavništvo.
Leta 1957 in 1958 je tako imenovana komisija za Vzhod, v kateri je skupina industrijcev, ki se zanima za razvoj trgovine s komunističnimi državami, podpisala zaseben sporazum s kitajsko državno ustanovo za trgovino.
Mikojan pri Hiro Hitu
TOKIO, 25.	— Podpredsednik
sovjetske vilade Mikojan je govoril dames skupini nad 5000 študentov v Tokiu. Poudaril je nujnost miroljubnega sožitja in preprečitve jedrske vojne. Izjavil je, da bo Sovjetska zveza nudila svojo podporo proti kolonialistični borbi v Laosu in Maleziji.
Pozneje je Mikojana sprejel cesar Hiro Hito. Nekaj prej je policija aretirala tri skrajno desničarske elemente, ki so skušali blokirati z avtomobilom vhod v rezidenco Mikojana.
Diplomatski incident Irak - Belgija
BRUSELJ, 25. — V Bruslju je prišlo do diplomatskega incidenta med iraškim poslaništvom in belgijsko vlado. Iraško poslaništvo je poslalo nekaterim belgijskim industrijam pismo, s katerim jih vabi, naj bojkotirajo mednarodno razstavo, ki bo letos v Tel A-vivu.
Belgijski socialistični senator Marcel Busiau je vprašal ministra za zunanjo trgovino in za tehnično pomoč, ali se mu ne zdi umestno posredovanje pri iraškem poslaništvu. Minister je sporočil, da so iraškemu predstavništvu že sporočili usten protest;
ZDA zavračajo francoski predlog za ženevsko konferenco o Laosu
Pogoji Anglije in Suvane Fumé - Novo napredovanje Patet Laa - \ojno. hujskaški senator Goldwater predlaga, naj na Vietnam in Kitajsko odvržejo atomsko bombo - Tassov komentar
WASHINGTON, 25. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da ZDA zavračajo francoski predlog, naj bi sklicali v Ženevi konferenco o Laosu, kakor je bila leta 1962. Ameriška vlada je mnenja, da konferenca ne bi imela nobene koristi, če ne prenehajo sovražnosti v Laosu in «če Patet Lao ne zapusti področij, ki jih je zasedel med svojo zadnjo ofenzivo».
V Londonu je predstavnik zunanjega ministrstva sporočil, da sta angleška in francoska vlada navezala stike, potem ko je Franclja uradno predlagala sklicanje konference o Laosu. Angleška vlada načelno sicer ne nasprotuje konferenci, poudarja pa, da so prej potrebna posvetovanja med glavnimi podpisnicami ženevskega sporazuma; posvetovanja naj bi bila v Vientianu, kakor predlaga Suvana Fuma. Predstavnik je dejail, da se britanski odpravnik poslov v Vientianu trudi za organiziranje teh posvetovanj, ki bi se jih udeležili predstavniki vseh štirinajstih držav, ki so sodelovale na ženevski konferenci, seveda če se želijo udeležiti. Glavni namen britanske vlade je,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Hruščov se je vrnil v Moskvo s svojega obiska v Kairu
Novi sovjetski krediti ZAR za gospodarske objekte v okviru drugega petletnega načrta
MOSKVA, 25. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov se je vrnil davi z letalom iz Kaira v Moskvo. Pred odhodom iz Kaira je Hruščova pozdravilo na letališču na tisoče ljudi. Do letališča ga je spremljal Naser. Na letališču pa so čakali iraški predsednik Aref, člani diplomatskega zbora, člani sovjetskega poslaništva ter številni sovjetski državljani, ki živijo v Egiptu.
Sinoči pozno so objavili uradno
sporočilo o razgovorih med Hru ščovom in Naserjem. Sporočilo poudarja nujnost miroljubnega sožitja in protiimperialistične borbe ter voljo obeh strank, da dosežeta popolno likvidacijo tujih oporišč, zlasti britanskih oporišč v Adenu in Libiji, ter likvidacijo kolonializma, naj se pojavi v kakršni koli obliki.
Glede odnosov na Srednjem vzhodu poudarja »poročilo, da Sovjetska zveza izreka celotno podporo arabskemu ljudstvu proti napadalnim zarotam imperialističnih sil, ki hočejo izkoriščati palestinske vprašanje za povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu in preprečiti rešitev tega vprašanja v skladu z resolucijami Združenih narodov in s pravico palestinskih Arabcev. Sovjetska zveza podpira stališče arabskih držav glede izkoriščanja vode iz reke Jordan.
Naser in Hruščov se tudi strinjata, da je treba regionalne in obmejne spore reševati na miren način v skladu z zakonitimi pravicami vseh narodov.
Dalje poudarja sporočilo sovjetsko podporo politiki pozitivne nevtralnosti in nepovezovanja, ki jo vodi ŽAR, in izreka vso solidarnost Sovjetske zveze kot evropske in azijske države, do ZAR, ki je afriška
in hkrati azijska država, v borbi za popolno umi kakršni koli obliki. Sovjetska zveza
ličenje kolonializma v
obljublja ŽAR nadaljevanje vojaške podpore «za' zaščito miroljubnega in konstruktivnega dela egiptovskega ljudstva in za obrambo njegove neodvisnosti in suverenosti.
Glede druge afriško-azijske konference, ki bo marca 1965, poudarja sporočilo, da Jo bo Sovjetska zveza podprla, «če bo imela namen združitev vseh sil, ki se borijo proti tuji nadvladi, za narodno neodvisnost in za ohranitev mini».
Skoraj četrtina celotnega sporočila govori o sovjetski gospodarski in finančni pomoči ZAR. Sporočilo pripominja, da so odnosi med ZAR in SZ «velik zgled miroljubnega sožitja med državami in tudi zgled odnosov, kakršni M morali biti med osvobojenimi državami in državami socialističnega tabora.
V zvezi z OZN se poudarja njena važna vloga za zaščito miru, pri tem pa se poudarja nujnost nove porazdelitve sedežev za pravičnejšo predstavništvo vseh držav in za sprejem Kitajske v OZN.
Sporočilo ugotavlja tudi, da je mednarodna napetost popustila in da bi lahko še bolj popustila z določitvijo brezatomskih področij na tistih delih sveta, ki se s tem strinjajo.
Sovjetska zveza je dovolila ZAR nov kredit za 277 milijonov dolar-ev za graditev gospodarskih ob-ektov drugega petletnega načrta, ti ga bodo začeli izvajati prihodnje leto. Posojila bodo dali v obliki industrijske opreme, ker petletni načrt posveča na več pozorno sti zgraditvi težke industrije. Z no vim posojilom bo celotno doseda nje sovjetsko posojilo ZAR znaša lo 750 milijonov dolarjev.
vseh političnih dogajanjih.
Današnji dan so razglasili za «dan afriške neodvisnosti». Predsednik sovjetske vlade Hruščov je ob tej priložnosti poslal vsem neodvisnim afriškim državam brzojavko, v kateri je med drugim rečeno, da sovjetsko ljudstvo pozdravlja sveto borbo afriškega l.iustvo za popolno osvoboditev njihove celine ter za razvoj njihovih držav v miru, svobodi in socialnem napredku.
V Rimu Je bil nocoj sprejem, ki so ga priredili diplomatski predstavniki afriških držav, akreditirani v Rimu. Sprejema se je udeležil tudi predsednik vlade Moro s številnimi drugimi političnimi osebnostmi. Zunanji minister Saragat, Id je v Ženevi, pa je poslal dekanu afriških poslanikov brzojavko z voščili.
Liberijski poslanik in dekan afriških diplomatov v Rimu se je zahvalil predsedniku Moru in vsem, ki so se odzvali povabilu. Med drugim je poudaril, da so listino o afriški enotnosti sprejele soglasno vse države, udeleženke konference. Nadaljeval je: «Ne more biti težko ugotoviti, da iz Afrike pihajo močni prenovitveni vetrovi in da je na začrtam sledi nastala nova doba.» Poudaril je, da so afriški narodi odločeni sodelovati pri graditvi novega svetovnega reda v popolni svobodi in enakopravnosti, ki sta najnujnejši pogoj za trajni mir in za enotnost med narodi sveta. Zatem je poslanik pozval pisatelje, časnikarje in filmske umetnike, naj svoje sodržavljane poučijo, da Je Afrika «zemljepisno dejstvo, katere usodo kujejo afriški narodi», in da je «njena kul. tura in njena civilizacija nedvomno vplivala na številne narode.»
Govoril je zatem predsednik vlade Moro, ki je izrekel zadovoljstvo, da se je udeležil te manifestacije. Poudaril je med drugim, da želi Italija sodelovati z afriškimi državami in to sodelovanje še poglobiti.
Hruščov in Naser podpisujeta sporočilo o razgovorih
doseči ustavitev sovražnosti, raztegniti pristojnost mednarodne nadzorstvene 'komisije in doseči umik Patet Laa na prejšnje položaje.
V Vientianu pa javljajo, da so sile Patet Laa zasedle nevtralistič-no postojanko M-uong Keung in napredovale severno in južno od Doline vrčev.
Muong Keung je zadnja postojanka nevtralističnih sil na cesti, ki pelje v Luang Prabang in je 20 km sevemozahodno od Doline vrčev. V tem mestu je tudi letališče, M so ga zgradili Američani. Patet Lao pritiska sedaj v s-meri Paksana, ki je ;pod nadzorstvom . desničarskih sil in meji s Tajlandijo. Baje so sile Patet Laa oddaljene od tega mesta samo 10 km
Suvana Fuma je na tiskovni konferenci izjavil, da sprejema sklicanje ženevske konference o Laosu s pogojem, da takoj prenehajo sovražnosti, da se sile Patet Laa umaknejo s položajev, ki so jih zasedle med zadnjo ofenzivo, in da mednarodna nadzorstvena komisija nemoteno in učinkovito deluje. Povabil je princa Sufanuvonga, naj se sestane z njim v Vientianu ali Luang Prabangu. Dalje je dejal, da je zahteval vojaško pomoč od ZDA, Francije in Velike Britanije.
Po njegovem mnenju ne bi smeli na ženevski konferenci o Laosu razpravljati o Južnem Vietnamu. Ko pa bi se rešilo laoško vprašanje, bi o Južnem Vietnamu mogli razpravljati na novi ženevski konferenci.
Kamboška vladna agencija javlja, da je princ Sihanuk odgovoril na de Gaullovo pismo od 5. maja in izjavil, da se popolnoma strinja z de Gaullom glede nevtralizacije indoki-tajskega polotoka. Agencija objavlja tudi izvleček de Gaullovega pisma in ugotavlja, da se je de Gaul-le izrekel za Sihanukov predlog, naj bi na ženevski konferenci proučili celotno vprašanje Indokine.
Pred Varnostnim svetom se je danes nadaljevala razprava o kamboški pritožbi proti Južnemu Vietnamu in ZDA. Južnovietnam-ski predstavnik je predlagal imenovanje komisije izvedencev, ki naj bi v okrilju OZN prispevala k določitvi meje med Južnim Vietnamom in Kambodžo. Komisijo naj bi sestavljali izvedenci, ki bi jih sprejeli obe vladi. Predlagal je tudi ustanovitev mešanih .vietnamskih in kamboških patrulj. Ce pa Kambodža to odklone, naj se uvede mednarodni sistem nadzorstva v okrilju Združenih narodov.
Britanski predstavnik je izjavil, da bi konferenca o nevtralnosti in ozemeljski celovitosti Kambodže bila brez pomena. Dejal- je, da tudi resolucija Varnostnega sveta, ki bi se izrekla za tako konferenco, ne bi menjala načelnega stališča njegove vlade.
Francoski predstavnik pa je ponovil, da njegova vlada podpira kamboško zahtevo za konferenco, ki naj zajamči neodvisnost in o-zemeljsko celovitost Kambodže. Dodal je, da mora varnostni svet dati zadoščenje kamboški vladi, ki je izrazila željo, naj bi OZN obsodila obmejne incidente, ter naj pozove odgovorne, da se izognejo ponovitvi incidentov. Francoski predstavnik je tudi izjavil, da bi bilo dobro dati nalogo obema mednarodnima nadzorstvenima komisijama, naj nazorujeta dostope na kamboško ozemlje. Obsodil je številne incidente, katerih žrtev je bila Kambodža v zadnjem času in za katere ni odgovorna. Izrazil je tudi simpatijo z vietnamskim ljudstvom.
Po kratkih izjavah kamboškega
predstavnika in južnovietnamske-ga predstavnika ie bilo nadaljevanje razprave odloženo na iutri.
Znani ameriški vojnohujskaški senator Goldwater je po televiziji izjavil, da bi morali spustiti atomska bombe na Vietnam in južno Kitajsko, «da se zmaga vojna proti partizanom Vietkooga v Južnem Vietnamu». Kakor je znano, se Goldwater poteguje za uradnega kandidata republikanske stranke za predsedniške volitve, ki bodo novembra.
Senator je dejal, da bi morali najprej spustiti majnne atomske bombe na obmejna področja Južnega Vietnama, «da uničijo džungle in gozdove z namenom, da ogolijo poti za oskrbovanje partizanov. Ce ne bi to zadostovalo, bi morali uvesti isti sistem proti cestam in železniškim križiščem v Severnem Vietnamu in v LR Kitajski». «Morali bi proučiti tako rešitev, je dodal senator, ker bomo drugače imeli v Vietnamu vojno, ki se bo vlekla v neskončnost». Dalje je senator dejal, da bo svojo volilno kampanjo proti Johnsonu vodil predvsem okoli problemov Južnega Vietnama in Kube.
Senator Morse pa je včeraj po televiziji kritiziral ameriške izvidniške polete nad Laosom in jih je označil za «zelo nezdravo politiko». Pozval ja kongres, naj predloži celotno zadevo jugovzhodne Azije Združenim narodom ter naj se poslužuje te organizacije za ohranitev miru.
Pripomnil je, da bi v primeru raztegnitve vojne na Severni Vietnam, morali neizbežno uporabiti atomska orožje, ker ameriška vojska ne bi mogla učinkovito nastopati na področju Severnega Vietnama, ki ga pokriva džungla. Na koncu je dejal, da ZDA zamenjujejo pravico s silo na tem področju in da nimajo «nič več pravice biti v Južnem Vietnamu, kakor jo imajo Rusi v Vzhodni Nemčiji».
Sovjetska agencija Tass pravi v zvezi z načrti senatorja Goldwaterja, da je ta senator blazen in obseden. Imenuje ga za modernega kanibala in «voditelja ameriških divjakov». Na koncu pravi agencija, da poziv tega modernega kanibala ne more povzročiti drugega nego zgražanje, in dodaja: «Upati je, da so v ZDA ljudje, ki imajo glavo na mestu m da bodo blaznega senatorja spravili k pameti».
Kitajski «Ljudski dnevnik» pa o-značuje ameriški predlog, naj bi zadevo v jugovzhodni Aziji predložili OZN* za «podlo zaroto».
KUVAJT, 25. — Kuvajtski zunanji minister je izročil sovjetskemu poslaniku protestno noto zaradi Izjav, ki jih je podal Hruščov v Kairu v zvezi z kuvajtskim emirom in kuvajtsko vlado.
Zunanji minister je v parlamentu izjavil, da je pozval poslanika, naj pošlje protestno noto sovjetski vladi in obrazloži, da je govor Hruščova povzročil neprijeten vtis kuvajtskih krogih, tem bolj, «ker njegove izjave ne slonijo na realni podlagi in lahko škodujejo dobrim odnosom, ki jih je Kuvajt želel imeti s Sovjetsko zvezo».
Med obiskom predsednika Segni ja v Palermu mu je skušal neznanec izročiti pismo. Slika kaže prizor, ko se je neznanec nenadoma približal in padel pred predsednikove noge
iiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii
Slovesnosti na beograjskem stadionu ob Titovem 72. rojstnem dnevu
Čestitke številnih državnikov - Pozdravi mednarodnega odbora Mauthausen Slovesnost v Drvaru - Italijanski državni podtajnik Banfi v Beogradu
Dan afriške neodvisnosti
ADIS ABEBA, 25. — Danes slavijo afriške države prvo obletnico ustanovitve Organizacijke afriške enotnosti, ki so jo ustanovili pred letom dni na konferenci v Adis Abebi.
V tem letu dela se je poudarek dajal političnim akcijam. Gre za številne resolucije v OZN proti zadnjim kolonialističnim postojankam v Afriki ter za posredovanje v sporih med članicami. Kar se tiče gospodarske dejavnosti, se je Afrika vključila v delo svetovne konference za razvoj in trgovino, ki rešuje tudi nekatere za Afriko specifične probleme. Vsekakor je ta organizacija v e-nem letu dokazala, da je treba računati z njeno prisotnostjo v
BEOGRAD, 25. — Ob navzočnosti nad 50.000 prebivalcev glavnega mesta so danes na velikem stadionu jugoslovanske ljudske armade, zastopniki mladine z izročitvijo pozdravne štafetne palice v imenu vseh dr-
žavljanov Jugoslavije čestitali predsedniku republike maršalu Titu za 72. rojstni dan z željar mi, da bi še dolgo živel in vodil Jugoslavijo po poti bratstva in enotnosti, miru in socializma.
V slovesni loži na stadionu, M je bila okrašena s številnimi zastavami so poleg predsednika republike in njegove soproge bili predsednik »vezne skupščine Edvard Kardelj, podpredsednik republike Aleksander Rankovič, predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič ter številni drugi državni im politični funkcionarji, generali ljudske armade in zastopniki diplomatskega zbora.
Po izročitvi štafetne palice je sledil pester športni program, ki so ga izvedli mladi delavci iz Niša pionirji in pionirke osnovnih šol iz Beograda, atleti in atletinje iz raznih krajev Jugoslavije, mladinci im mladinke iz Zagreba, Skopja in drugih krajev. Zanimiv in zelo zabaven program se je končal z nastopom skupine 550 vojakov pripadnikov Jugoslovan skega letalstva in mladink iz Som-bora, ki so ob spremljanju zbora JLA in vo-jaške godbe s pevsko predstavo obudili spomin na življenje v Drvaru pred 20 leti in na njegove junaške branilce, ki so preprečili nakano nemškega
vrhovnega poveljstva, da bi z letalskim desantom uničili vrhovni štab jugoslovanske ljudske armade im ujeli maršala Tita.
Danes dopoldne so v palači zveznega izvršnega sveta predsedniku republike čestitali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine organov uprave in JLA.
Predsednik republike maršal Tito je ob 72. rojstnem dnevu prejel brzojavne čestitke številnih poglavarjev in predsednikov vlad tujih držav in voditeljev komunističnih partij. Med drugimi so mu čestitali Hruščov in predsednik vrhovnega prezidija Sovjetske zveze Brežnjev, predsednik Indonezije Sukamo, predsednik Kambodže Sihanuk grški kralj Konstantin, Nehru, predsednik Pakistana Ajub Kan, predsednik Bolivije, predsednik madžarske vlade Kadar, predsednik grške vlade Papandreu in tajnik KP Italije Paimiro Togliatti. Hruščov in Brežnjev v svoji čestitki želita predsedniku Titu zdravje in mnogo let življenja in uspehov.
Udeleženci rednega zasedanja mednarodnega taboriščnega odbora Mauthausen, ki je včeraj končalo svoje zasedanje v Beogradu, pozdravljajo v svoji čestitki maršala Tita kot enega najuglednejših borcev proti fašizmu med voj-
no in enega najuglednejših pobudnikov miru in mednarodnega sodelovanja danes.
V Drvaru so danes slovesno proslavili 20. obletnico ustanovitve službe notranje varnosti in 20. obletnico neuspelega nemškega napada na Drvar. Ob navzočnosti 8.000 prebivalcev Drvara in okolice so na tako imenovani Titovi jami odkrili na hiši, v kateri je maršal Tito podpisal ukaz o ustanovitvi oddelka narodne zaščite, spominsko ploščo.
Kot gost Zveze združenja pravnikov Jugoslavije je prispel danes v Beograd državni podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Arialdo Banfi, ki vodi delegacijo italijanskih pravnikov, ki se bo udeležila jugoslovansko-italijanskih pravniških dnevov od 26. do 30. maja v Skopju in Ohridu. Danes dopoldne je Banfija sprejel državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, zatem pa je ugledni italiianski funkcionar v spremstvu italijanskega veleposlanika Duccija obiskal tajnika komisije za kulturne stike z inozemstvom Osmana Žikiča. Tema tretjega sestanka jugoslovansko-itali-janskih pravnikov, katerih sodelovanje se je pokazalo zelo plod no, je «zaščita človeka v delovnem odnosu», ki jo bodo obravnavali s kazenskega, civilnega in upravnega vidika. Poleg tega se pričakuje, da bodo pravniki obeh držav, podobno kot na prejšnjih sestankih, izmenjali izkušnje iz teorije in prakse.
B. B.
Danes bo v Rimu nov sestanek sindikalnih predstavnikov a predstavniki vlade v zvezi z družinskimi dokladami in s pokojninami INPS. Sestanku pripisujejo veliko važnost, ker bi morali razgovore raztegniti na celoten problem reševanja sedanje gospodarske krize. Znano .je, da vlada odklanja takojšnjo uveljavitev sporazuma in hoče doseči začas-no blokado mezd, čemur pa sindikati, zlasti CGIL odločno nasprotujejo.
V	tem tednu so na vrsti številne nove stavke na raznih sektorjih. Po večini gre za proteste proti delodajalcem, ki odklanjajo pogajanja za obnovitev delovnih pogodb in v tem okviru za izboljšanje delovnih pogojev.
Kar se tiče položaja v jugovzhodni Aziji, je ameriška vlada sporočila, da zavrača francoski predlog, naj bi v Ženevi sklicali konferenco o Laosu, in vztraja pri zahtevi, naj začnejo posvetovanja v Vietnamu. Tudi britanska vlada postavlja številne pogoje za ženevsko konferenco, prav tako kakor Suvana Fuma. Predvsem zahtevata prenehanje sovražnosti in vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred začetkom nove ofenzive Patet Laa. V New Yorku pa se je nadaljevala pred Varnostnim svetom razprava o kamboški pritožbi proti Južnem Vietnamu in ZDA. Tudi tu je britanski predstavnik zavrnil kamboški predlog za mednarodno konferenco, ki naj bi zajamčila nevtralnost in neodvisnost Kambodže. Francoski predstavnik pa je kamboški predlog podprl.
Obisk predsednika sovjetske vlade Hruščova se je zaključil in Hruščov se je že vrnil v Moskvo. Uradno sporočilo o razgovorih poudarja v glavnem vse to, kar sta Hruščov in Naser obravnavala v svojih številnih govorih. Poleg tega sporočajo, da je Sovjetska zveza, dovolila ZAR nov kredit 277 milijonov dolarjev za graditev gospodarskih objektov drugega petletnega načrta.
Včeraj so afriške države slavile dan afriške neodvisnosti v okviru obletnice ustanovitve Organizacije afriške enotnosti. Ta organizacija je v enem letu svojega delovanja pokazala veliko življenjsko silo, zaradi česar je treba računati z njeno prisotnostjo v vseh političnih dogajanjih.
V	Beogradu pa so včeraj slavili dan mladosti. Oh tej priložnosti je bila na beograjskem stadionu velika slovesnost, med katero so izročili predsedniku Titu štafetno palico s pozdravi in voščili ob njegovem 72. rojstnem dnevu.
PRIMORSKI DNEVNIK

v '	-	si?
mM
c.
Perujska
dem dnevno
Ohjavila je
I ;
V ...........- ;&Š
h dežele v razvoj« prvi uspeh pri razbijanj« pomorskega monopola
ŽENEVA, maja. — Ko stojite na morski obali, vidite najprej dim, potem dimnik in končno celo ladjo, ki prihaja z «odprtega» morja. Mednarodno pravo vam bo pojasnilo, da so deset kilometrov stran od obale morja «svobodna». Toda konferenca OZN za trgovino in razvoj odkriva drugačno stvarnost v sodobnem svetu. V delovni grupi za pomorski transport so več kot mesec dni trajale diskusije med industrijsko razvitimi deželami, ki posedujejo svetovno trgovinsko mornarico in katerih privatni monopoli odrejajo svojevoljno cene pomorskega prevoza, ter deželami v razvoju, ki ostajajo zaradi pomanjkanja lastnega brodovja zaprte na svojih kontinentih na Jugu.
Celotna svetovna trgovinska mornarica znaša danes 140 milijonov ton. Toda na dežele v razvoju pri tem odpade samo približno 8 milijonov ton, oziroma 5.7% celotne svetovne tonaže. Ce omenjamo, da dežele v razvoju predstavljajo približno 75 odstotkov svetovnega prebivalstva in prav toliko suhozemske površine, 20% svetovnega izvoza, čeprav samo 15° o svetovne proizvodnje, potem kaj lahko ugotovimo, da je nizki delež dežel v razvoju v svetovni trgovinski mornarici velika ovira v njihovem gospodarskem napredku. To še toliko bolj, ker se skoraj 80% izvoza dežel v razvoju usmerja k industrijsko razvitim deželam, do katerih peljejo vse morske poti.
Problem m nič manj dramatičen za dežele v razvoju, če ga pogledamo z vidika plačilne bilance. Dežele v razvoju so leta 1961 uvozile samo za 700 milijonov dolarjev več blaga, kot so ga izvozile. Toda primanjkljaj v njihovi plačilni bilanci je dosegel 5252 milijonov dolarjev. Pri tem so dežele v razvoju samo za pomorski transport plačale 1826 milijonov dolarjev. Skratka, izdatki za pomorski transport pomenijo 10% vrednosti celotnega blagovnega izvoza dežel v razvoju. Carine za izvoz iz dežel v razvoju pa na splošno ne presegajo 5% vrednosti celotnega izvoza. 2e samo to dejstvo dovolj jasno kaže, zakaj postaja pomorski transport tako pomemben predmet diskusije na sedanji konferenci.
Osnovni predmet spora in razprave med industrijsko razvitimi deželami in deželami v razvoju je bilo vprašanje prevoznih tarif oziroma brodarin. Po morskih poteh prepeljejo letno približno 1200 milijonov ton tovora: polovica odpade na petrolej, druga polovica pa na tako imenovani «suhi» tovor. Približno polovico suhega tovora, oziroma eno četrtino celotnega svetovnega tovora prevažajo linijske ladje. Linijske ladje so združene v tako imenovane «pomorske konference», ki odrejajo višino brodarine in s tem preprečujejo medsebojno konkurenco posameznih ladijskih družb. «Konference» so bile glavna tarča za pritožbe in napade dežel v razvoju na sedanji trgovinski konferenci.
Poslovanje «pomorskih konferenc» je bilo vse do pred kratkim zavito v globoko tajnost. Po svetu se je mnogo govorilo o skokih surovinskih cen in njihovem padcu. Trdili so, da je bilo to prvenstveno posledica odnosov med svetovno ponudbo in povpraševanjem. Toda proizvajalci v deželah v razvoju so se pritoževali. da so se v trenutku padca cen njihovi dohodki sicer resnično zmanjšali, toda da v trenutku skoka svetovnih cen niso dobili pričakovanega povečanja. Zakaj? Prevoz za tono blaga iz Goe do bližnjega kontinenta je v času korejske vojne veljal 19,25 dolarja, leta 1953 je padel na 6,79 dolarja, toda v času krize okoli Sueza je prevoz tone tovora veljal ponovno 28 dolarjev in je že naslednje leto padel na normalno «raven» 7 dol. Cene železne rude, ki pa so jo ladje v tem času prevažale, se je pa gibala v mejah od 11,20 dolarja do 12.60 dolarja. Čeprav so «normalni» transportni stroški — ki pokrivajo režijske stroške transporta -* približno polovico vrednosti samega tovora, so se v trenutku «konjunkture» trasportni stroški dvignili na dvainpolkratno vrednost samega tovora. Očitno je torej, da je v monopolističnih dobičkih prevozniških «konferenc» treba iskati pomemben faktor nestabilnosti svetovnih surovinskih trgov.
Toda dežele v razvoju se ne pritožujejo zgolj nad tem, da pomorski monopoli pobirajo presežni dobiček v času konjunkture, ampak predvsem nad tem, da se pomorski monopoli dogovarjajo z industrijskimi interesi in na ta način izvajajo neko vrsto privatne «carinske politike». Pritožbe te vrste niso nove, toda dokler
so prihajale zgolj iz dežel v razvoju, se svet nanje ni mnogo oziral. Zadnje čase so pa pričele prihajati iste pritožbe celo iz ZDA. Preko 60% izvoza ZDA prevažajo evropske ladijske družbe. Toda cena za prevoz blaga iz Evrope v ZDA je neprimerno nižja, kot je pa cena za prevoz blaga iz ZDA v Evropo. To seveda pomeni, da prihaja evropsko blago na ameriški trg ceneje kot pa obratno, oziroma da evropske ladijske družbe v obliki brodarin pobirajo neke vrste privatno carino. Povezanost med brodarskimi «konferencami» in evropskimi industrijskimi koncerni je ob tem več kot očitna. Ameriška država skuša to prakso preprečiti, pri čemer se srečuje z odločnim odporom evropskih držav, ki imajo večino svetovne trgovinske mornarice. Razprava med Evropo in Ameriko sicer deželam v
razvoju rii mnogo pomagata, pač pa je prinesla na beli dan mnogo «umazanega perila». To, kar je doslej veljalo kot neverjetno, se je naenkrat pokazalo kot dejstvo. Sedanja konferenca v Ženevi je pokazala, da je monopol pomorskega transporta .velika o-vira za osvoboditev trgovine in gospodarstva dežel v razvoju.
In katere so poti, ki naj omogočijo deželam v razvoju, da se osvobode sedanjega pritiska?
Najbolj preprost odgovor, ki se človeku takoj vsiljuje, je ta, da si naj dežele v razvoju zgradijo lastno trgovinsko mornarico. Dežele v razvoju so se za to tudi najodločneje zavzele in v tem smislu zahtevale tudi razne ugodnosti v mednarodnem finansiranju, kakor tudi pravico do zaščite lastne mornarice z ugodnejšimi tarifnimi pogoji in pravico enakopravnega sodelovanja dežel
v razvoju pri določanju brodarin. Toda gradnja lastne trgovinske mornarice zahteva ogromna sredstva, ki jih zlasti majhne države ne zmorejo.
Pokazalo se je, da so visoki stroški transporta pogosto posledica neustreznih in nedokončanih pristanišč ter visokih stroškov pretovarjanja Zato je iz tega logično izhajala zahteva po pomoči za gradnjo pristanišč. Dežele v razvoju so tudi zahtevale, naj sedanja trgovinska konferenca ustanovi poseben odbor, ki bi kontroliral samovoljo privatnih monopolov. Kljub odločnemu odporu industrijsko razvitih dežel kaže, da so dežele v razvoju dosegle v Ženevi prvi uspeh pri razbijanju pomorskega monopola ter «odpiranju» in «o-svobajanju» svetovnih morij za resnično enakopravno svetovno trgovino.
Avto Ford Cortina je dosegel velik uspeh. V Nairobiju so ga imenovali za «avto leta», potem ko je
zmagal na afriškem tekmovanju «Safari».
SAMO ZARADI_ ENEGA RAZVELJAVLJENEGA GOLA NA TEKM PERU-ARGENTINA
318 oseb mrtvih pri neredih na stadionu potem ko je množica hotela napasti sodnika
Do nemirov je prišlo malo pred koncem tekme - Policija je začela metati solzilne bombe in streljati v zrak V paniki na stotine oseb pomendranih - Tolpe so še izven stadiona razbijale izložbe in požigale
LIMA, 25. — Na tekmi predolimpijskega turnirja med Perujem in Argentino pri stanju 1:0 za Argentino urugvajski sodnik Pazos ni priznal gola, ki ga je dosegel Victor Loba-ton, levo krilo v moštvu Peruja Malo prej je namreč sodnik že zažvižgal zaradi prekrška istega igralca, ki pa se ni ustavil, igral naprej in streljal v gol. Perujski igralci so se že sprijaznili z odločitvijo sodnika in igra se je tudi že nadaljeva. la, ko se je neki moški iz občinstva hotel zagnati proti sod-
niku s steklenico v rokah. Neki policist pa ga je zrušil in z nogo stopil nanj. Nevoljno in razbesnelo občinstvo pa je še protestiralo zaradi razveljavljenega gola in mnogi so prepleza-
li ograjo igrišča in navalili proti sodniku in perujskim igralcem. Policija, ki številčno ni bila posebno močna, je hotela zaščititi sodnika, igralce in sebe ter začela metati solzilne bombe. Metala pa jih ni samo proti ti-
stim, ki so vdrli na igrišče, tem- I di mirnost». «Nobena stvar ne več tudi med občinstvo na stop- I more opravičiti — piše list— te-
Na gornji sliki Madeleine Dassault z možem, ko se Je vračala domov. Na spodnji sliki pa po rešitvi novinarjem pripoveduje o svoji dogodivščini
Dogodek, ki je razburil vso F.ancijo in mobiliziral ogromno število policijskih sil, se je za ključil zelo «krotko». Dva orožni ka, Dupont in Lefebvre, »ta pre tskovala gozd v bližini kraja Sen-lis. Prišla »ta do neke hiše, ki je bila sicer zapuščena. Opazila pa sta, da so vrata odprta, informirala sta se najprej pri neki hiši v bližini, kjer so jima povedali, da je bilo ponoči tamsaj opaziti neko gibanje in tudi okna so bila razsvetljena. Orož-mka sta stopila v zapuščeno hišo. «Ni nikogar tukaj,» »ta zavpila. ,«Da,» se je oglasil ženski g'as. «Sem madame Deseault. Bila sem u-
grabljena.» Orožnik pa je hotel še osebno izkaznico, ki mu je pa ženska ni mogla pokazati. Tedaj pa se je že pojavil neki moški z rokami kvišku. «Predam se. Predam se,» je vpil. Potrdil je, da je ženska madame Dessault in prisegal je, da o vsej zadevi ni nič vedel. V noči od petka na soboto »o prišli k njemu njegovi prijatelji in mu ponudili priložnost za zaslužek; neko žensko bi bilo treba stražiti Sele iz časopisov je ugotovil, da je ženska, ki jo straži, tena milijarderja Dessaulta. Možakarja sta orožnika zvezala ter potem z nek:m avtomobilom njega in žensko od peljala na poveljstvo.
niščiih. Zraven tega je oddala tudi nekaj strelov. (Uradno poročilo policije sicer zanika, da bi a-genhje uporabljali orožje, toda več časnikarjev zatrjuje, da so sami videli, kako je 'poilicija streljala.)
Med občinstvom je nastala strašna panika. Ze na samih stopniščih so ljudje padali, drugi pa so drveli preko njih. Slišalo se je strašno kričanje in jokanje. Toda še huje je bilo, ko se je vsa ta bežeča množica zagnala proti izhodnim vratom, ki so bila — ker pač tekme še ni bilo konec — zaprta. Tiste, ki so prvi pritekli do vrat, je množica tako stisnila, da se je pozneje na vratih in izdovih videla kri. In za velik del mrtvih se je pozneje glasila ugotovitev vzroka smrti: zadušitev.
Število mrtvih najbrž še ni dokončno znano. Najprej se je govorilo o nekaj desetinah mrtvih, nato je število poskočilo čez sto, čez dvesto in tudi čez tristo. Doslej je ugotovljenih 318 smrtnih žrtev.
Skoraj nerazumljivo pa je divjanje tolp izven stadiona. Ko je namreč množica privrela na ceste pri stadionu, so posamezne tolpe začele uničevati vse, na kar so naletele. Razbijale so avtomobile in izložbe trgovin, zraven pa še zažigale. Napadle so tudi urade stadiona in jih zažgale. Sprevod gledalcev tekme je prišel tudi do centra mesta ter še tu razbijal izložbena okna. S seboj so nosili tudi transparent z za silo narejenim napisom; Pravica! Zahteva po pravici naj bi se nanašala na tekmo, ki jo je perujsko moštvo izgubilo baje po krivici. (Nekateri objektivni opazovalci tekme so mnenja, da sodnik mo-gočp res ni imel povsem prav, ko je razveljavil gol, e katerim bi perujsko moštvo ■ doseglo izenačenje.)
vlada je odredila se-državp-o žalovanje, tudi, da bo pogreb žrtev na državne stroške.
Predsednik republike Fernando Belaunde je v poslanici državljanom izrazil svojo žalost zaradi dogodkov na stadionu ter je sporočil, da bo uvedena stroga preiskava. Vlada je za trideset dni preklicala ustavna jamstva, kav pomeni skoraj toliko kot obsedno stanje. Vlada namreč lahko da kogar koli aretirati in lahko uvede hišne preiskave brez sodnih ukazov. Ce hoče, lahko tudi postavi vse policijske sile pod vojaško poveljstvo.
Vse bolnišnice, civilne in vojaške, so imele ogromno dela s stotinami ranjencev. Vlada je pozvala vse zdravnike, naj sodelujejo pri zdravljenju ranjencev. Ker je bil včeraj praznik, je bilo odprto le majhno število ambulant za prvo pomoč.
Zaradi teh dogodkov se voditelji južnoameriških moštev, ki sodelujejo na predolimpijskem turnirju, sprašujejo, ali kaže Se igrati nadaljnje tekme v Peruju ali ne. Sicer pa bo treba tudi stadion v Limi prej temeljito popraviti po včerajšnjem uničevanju razbesnelih tolp.
Prav včeraj je bila obletnica velikega potresa pred 24 leti, ki je tudi zahteval precejšnje število mrtvin.
Popolnega miru še ni bilo niti ponoči in danes je prišlo ponovno do incidentov. Kakih 2000 mladih ljudi je vdrlo prav na stadion ter opusco-šilo skladišče alkoholnih pijač Skušali so vdreti tudi v urade ter odnesti športne trofeje.
List «Expreso» objavlja uvodnik z naslovom «Sankcije da, toda tu-
ga, kar se je včeraj dogodilo na stadionu «Nacional». Dežela preživlja dogodke ogorčenja in groze zaradi te tragedije, do katere ne bi bilo smelo priti. Samo z ne-upravičljivo neprevidnostjo tistih, ki bi morali ohraniti red na javnih prireditvah, je mogoče pojasniti tolikšno število mrtvih in takšno škodo. Samo neopravičljiva neprevidnost tistih, ki so poveljevali silam javnega reda in ki so dali tako nesrečne in tako slepe ukaze, lahko pojasni, da je nepomemben incident zavzel obseg največjega nereda, ki se je kdaj dogodil na športnih igriščih. Dežela ima pravico zahtevati pojasnila za vse to, kar se je zgodilo. Dežela ima prav, če zahteva, naj teža zakona pade na tiste, ki so odgovorni, toda ogorčenje in groza nikogar ne odvezujeta od umirjenega mišljenja in ukrepanja. Sedaj je umirjenost potrebna bolj kot kdajkoli. Imamo namreč jasen dokaz žalostnih posledic, če se ne misli in ukrepa z mirnostjo.»
Davi se je sestal ministrski svet na izredno sejo. Iz neuradnih krogov se je zvedelo, da je zunanji minister Schwalb zahteval, da u-rugvajski sodnik Pazos zapusti Peru. (Dejansko je Pazos odpotoval). Notranji minister Juan Lan-guasco pa je zahteval prekinitev predolimpijskega turnirja in je to svojo odločitev tudi sporočil vsem voditeljem tujih delegacij na turnirju.
Notranji minister pa bo moral tudi v parlamentu odgovarjati na interpelacije poslancev. Baje bo opozicija tudi zahtevala njegov odstop.
FIRENCE, 25. — Vest o nesreči v Limi je zelo vznemirila igralca Fiorentine Juana Seminaria in njegovo družino. Seminario in njegova žena, ki sta oba rojena v Peruju, sta ves dan skušala dobiti stik z Limo, kjer prebivajo njihovi svojci, vendar nista mo-
gla nič zvedeti. V Limi prebiva- kle, ki je zaposleno kot uradnica
Najdeni dve pismi Leva Tolstoja
MOSKVA, 25. — Radio Moskva je sporočil, da so našli dve pismi Leva Tolstoja. Eno je datirano s 17. 5. 1907, drugo pa je najbrž iz leta 1908 Pismi so našli v Kujbiševu. Naslovljeni na Grigorija Mirono-va, ki je bival v vasi Aleksejev-ka, izražata pismi stališče velikega pisatelja o smislu življenja. Radio navaja, da je v e-nem pismu trditev, da mora vsak človek delati, da drugim ljudem plača to, kar od njih dobi.
Umrla je Igralka Alda Borelli
MILAN, 25. — V starosti m let je v Milanu umrla igralka Alda Borelli, sestra druge znane • igralke Lyde Borelli. Alda Barelli se je rodila v Salernu in začela je nastopati v gledališču, ko ji je bilo 51 let. Poročila se je z igralcem Alfredom De Sanctisom, s katerim je u-stanovila skupino leta 1913. Pozneje je sodelovala še z mnogimi drugimi skupinami kot prva igralka. Sedaj pa že mnogo let ni več nastopala. Njeno ime je prišlo spet v kroniko pred nekaj meseci v tragičnih okoliščinah: njen sin dr. Beno De Sanctis je napravil samomor; skočil je s stopnišča v palači finančne direkcije.
jo starši Seminaria in sedem njegovih bratov in sester ter brat nogometaševe žene.
Atletinji groze s smrtjo
LONDON, 25. Britanska atletinja Dorothy Hyman, stara 23 let, ki je določena za kapetanico ženske ekipe Velike Britanije na prihodnji olimpiadi v Tokiu* je prejela anonimno pismo, v katerem ji nekdo grozi s smrtjo, če se udeleži olimpiade. De- j
pri britanski državni ustanovi zal bdečega križa, premog v Duworthu v Yorkshiru, se
Velika filatelistična razstava v Trentu
TRENTO, 25. — Tridentinsko filatelistično društvo pripravlja pomembno filatelistično razstavo ob 45-letnici ustanovitve omenjenega društva. Pri pripravi razstave, ki bo pod pokroviteljstvom občinskega odbornika za prosveto in ki bo trajala od 26. do 29. junija, sodelujeta Pokrajinska u-stanova za turizem ter Avtonomna letoviščarska ustanova. Razstava bo v prostorih trgovinske zbornice.
Ob proslavi omenjenega jubileja bodo še druge prireditve; ena od teh bo posebna filatelistična razstava na teme, in sicer predstavljata letos taki temi olimp a-da in pa stoletnica ustanovitve
je omejila samo na to, da je povedala, da je informirala policijo, ki je uvedla preiskavo.
Zagrebška Opera z «Rigolettom» v Salzburgu
V do kraja polni festivalni dvorani v Salzburgu je uprizoril ansambel zagrebške opere v okviru dvodnevnega gostovanja Verdijeve, ga «Rigoletta». Naslovno vlOg'o jé pel Vladimir Ruždjak. Pp Iconcu predstave se je na zahtevo občinstva zavesa dvignila dvanajstkrat.
Med najbolj pomembnimi nagradami, ki jih bodo razdelili na koncu proslav, je «zlata znamka», to nagrado je ustanovilo mesto Trento in se letos prvič podeljuje.
V pripravljalnem odboru proslav sta med drugim dr. Salvatore Nicolosi ter Renato Cozzaldi, ki pripravljalnemu odboru predseduje. V častnem odboru pa je, poleg imen predstavnikov najvlšjih oblasti dežele, pokrajine in občine, tudi ime sen. Giovannija Spagnollija, ministra trgovinske mornarice.
I»red dnevi smo objavili fotografijo družine, ki so jo pognali iz stanovanja, ker ni mogla plačati najemnine. Družina se je nastanila kar nekje v gozdu. Sedaj so ji «pomagali»; dali so ji prostor v nekem starem občinskem skladišču...
......................................•iuiiiii.iiii...lllllHim...mm,.mmmmmmm..........mirnimi»
Tudi jugoslovanski strokovnjaki v Padovi
V Padovi se mrzlično pripravljajo na skorajšnje odprtje 42. mednarodnega vzorčnega velesejma, ki bo X. junija. Sejem bo nato odprt 14 dni ter se bo zaključil v nedeljo, 14. junija. Letošnja prireditev, na kateri bo sodelovalo okoli 3.500 razstavljavcev, bo popolnoma zavzela 110.000 kv. metrov obsežno razstavišče ob Tom-maseovi ulici. Prijave za padovan-sko prireditev vsako leto občutno presegajo razpoložljiv razstavni prostor, tako da je uprava s^jma zdaj sklenila odkupiti trikrat večje zemljišče ob robu mesta za bodoče prireditve. Letošnji sejem je verjetno zadnji na starem sejmišču. Zanimanje za to osrednjo gospodarsko prireditev v Padovi je namreč toliko večje, ker je pado-vanski sejem najstarejši vzorčni sejem v Italiji, in ker se padovan-sko središče nahaja v osrčju severovzhodne industrializirane Italije, Po nekaterih svojih značilnostih nas padovanski sejem spominja na tržaškega; osnovna skupna karakteristika je pač obsežna razstava vzorcev raznovrstnih pridelkov. Izdelkov in proizvodov z vseh področij, Leto» bo razstava obsegala devet sektorjev, in sicer po vrsti pradbeništvo, splošno mehaniko, stroje za obdelavo lesa, kmetijstvo, živinorejo, kmetijske stroje,
vinarstvo, semena in krmo, indù-strijske hladilne naprave ter gospodinjske aparate.
Med novostmi letošnje prireditve lahko omenimo Salon turistične opreme, ki bo prikazoval racionalno rešitev vseh tistih velikih in drobnih problemov, ki jih zastavlja razvijajoči se turizem. Poudarek bo zlasti na notranji opremi turističnih objektov, javnih lokalov, hotelov, počitniških domov itd.
Osrednjo prireditev bo spremljala kakor vsako leto vrsta kongresov. Med najvažnejšimi srečanji naj omenimo zlasti 13, vsedržavni kongres o industrijskem hladu (od 2. do 4. junija), 4. zasedanje o kurjavi in ventilaciji zaprtih prostorov (5. in 6. junija), dan prefabrikacije (6. junija), srečanje sladoledarjev, hotelirjev itd. Na teh srečanjih in kongresih bodo govorili številni domači in tuji strokovnjaki; med drugimi bo letos nastopil tudi inž. Jožko Simončič iz Beograda, ki bo na kongresu o hladu obravnaval tehnična in gospodarska vprašanja v zvezi z uvajanjem hladilne tehnike v Jugoslaviji.
Se posebno pažnjo je uprava sejma letos posvetila živinoreji. V dneh 2. in 3, junija bo v Padovi.
8. vsedržavna razstava goveje živine rdečelisaste furlanske pasme. Od 6. do vključno 8. junija bo 12. vsedržavni sejem, na katerem bodo prikazali in prodajali mlado govedo rdečelisaste furlanske pasme. 10. junija bo sejem uvožene živine za rejo, zadnje dni sejma pa bo še 32. tekmovanje med rejci perutnine in zajcev ter razstava najlepših primerkov domače perutnine.
Poseben dan je namenjen prikazovanju najnovejših strojev za spravljanje krme. Strokovnjaki bodo nazorno prikazali delovanje naprav na hipodromu v kraju Ponte di Brenta, Kot dodatne manifestacije so najavljene še razstava državnih železnic, razstava zmrznjenih jedil, razstava prefabrici-rane weekend hišice, razstava čol. nov in razstava obrtniških izdelkov. Za športnike bodo organizirali 6. državni raid Benetke-Pa-dova z motornimi čolni, za umetnike 3. tekmovanje v slikarstvu itd.
Na tiskovni konferenci, ki je bila te dni v Padovi, je predsednik sejemske ustanove odvetnik Merlin poudaril pomembnost, ki jo vodilni italijanski krogi pripisujejo padovanski prireditvi. Tako bo letošnji 42. sgjem odpri miautr-
ski predsednik Aldo Moro (ob tem se človek nehote spominja na tržaški sejem, ki je tudi pred vrati, in ki so ga včasih odpirali ministri, zadnja leta pa le še podtajniki z raznih ministrstev). Med svojim govorom je predsednik sejma poudaril tudi potrebo po do-končni ureditvi sejemskih prireditev v Italiji, ki jih je vedno več in ki se porajajo kakor gobe P° dežju tudi v najmanjših mestecih, in to ne morda iz kakšne konkretne potrebe, ali iz gospodarskih razlogov, temveč pogosto le v politični funkciji, da bi prinesli raznim voditeljem političnih skupin čast in slavo ali pa zadostili njegovemu kampanilizmu. Glede letošnje mednarodne udeležbe na sejmu je odv. Merlin našteval naslednje države: Argentina, Avstrija, Belgija, Kanada, Češkoslovaška, Ce.vlon, Danska, Francija, Gana, Velika Britanija, Liberija. Luksemburg, Norveška, Poljska. Romunija, Španija, Madžarska. Južnoafriška unija, Urugvaj, Sovjetska zveza in Združene ameriške države. Razstava Izdelkov iz proizvodov iz tujine pa se ne b» omejila na proizvodnjo teh 21 držav, temveč bo obsegala še proizvodnjo številnih drugih držav, med temi tudi Jugoslavije.
.P- r-
PO «KRATKIM IZLETU» ŠEFA ZAIIODiNOMŠKlil SOCIALNIH DEMOKRATOV V ZDA
Brandtova «herezija» znak nove poti ali le smernice predvolilni kampanji?
Komaj je Erhardu uspelo «spraviti» voditelje lastnih strank, mu je začel delati preglavice vodja opozicije, ki se v svoji splošni politiki že dolgo ni veliko ločila od vlade
BONN, 23. — Kratki izlet za-hodnoberlinskega župana in predsednika socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije Willyja Brandta v ZDA bo, po vsem sodeč, imel dolgotrajne odmeve in posledice v krogih, ki odločajo <> zahodnonemški zunanji politiki, Brandtove izjave v ZDA so prava herezija glede uradnih bonskih stališč, ki so še vedno v «fazi odpora» na stališča ministra za zunanje zadeve Schroederja o tako imenovanem «odpiranju nasproti Vzhodu».
Zahodnonemški kancler Erhard — za katerega se ob raznih priložnostih ponovno in vedno pogosteje zatrjuje, da je «boljši gospodarstvenik kot politik» — je bil primoran prekiniti počitnice, da bi pomiril vrhove koalicije svoje krščansko demokratske unije ter Straussove krščansko socialne unije, ki so razburjeni zaradi določenih zunanjepolitičnih stališč ministra Schroederja.
Predsednik krščansko socialne unije Josef Strauss, ki ga smatrajo za glavnega pobornika toge politike hladne vojne bivšega kanclerja Adenauerja, se je postavil na čelo vseh onih, ki si ne morejo niti zamisliti nekaj takega, kar bi bilo podobno Schroederjev: koncepciji «določenega izboljšanja gospodarskih in kulturnih odnosov» z vzhodnoevropskimi državami. In prav tedaj, ko so se v Erhardovi vili na jezeru Tegern zaključili tajni razgovori med nasprotnimi strujami koalicije in ko je kancler Erhtrd sporočil, da je bil dosežen «popoln uspeh», je pri. vrela z druge obale Atlantskega oceana prava poplava Brandto-vih koncepcij o «novi politiki».
Presenečenje je bilo v Bonnu popolno. Socialdemokratski voditelji se namreč zavzemajo, med drugim, za to, da bi Zahodna Nemčija dala svoj delež popuščanju napetosti na svetu. Socialdemokrati so tudi za to, da bi Bonn opustil politiko «vse ali nič». Nadalje so socialni demokrati za lastno in samostojno povsem za-hodnortemško zunanjo politiko, nadalje so za določitev «praktičnih programov» glede skupnega izvajanja obsežnih gospodarskih načrtov vzhodne in zahodne Ev-r°pe in, končno, so za pogajanja z Vzhodno Nemčijo, pogajanja, Pri katerih ne bi sodeloval samo , zahodnoberiinski senat, pač pa tudi bonska 'dada
Zahodnonemški delež popuščanj napetosti vidi Brandt v tem, da «nemško vprašanje» ne more biti vedno v središču odpora S ede ustvarjanja,boljših odnosov med Vzhodom in Zahodom. Na-èe'nig socialnih demokratov je s tem ustvaril nemajhno spremembo glede dosedanjega sP’ošnega vodila «Deutschland, Peutschland ueber alles», ki ga je Bonn tako vztrajno poudarjal tudi na nedavnem zasedanju ministrov atlan*=ke zveze v Haagu.
Posebno nervozo nekaterih so izzvale tudi Brandtove zahteve Po samostojni zahodnonemški zunanji politiki, ki da jo je baje navdihnil Pariz. Sicer je Brandt nekoč posredno kritiziral francoskega predsednika de Gaulla <n Pri tem poudarjal potrebo po skupni «vojaški varnosti» v okviru atlantske zveze, vendar je kmalu zatem poudaril, da to ne vo’ja tudi za ostala področja mednarodnih odnosov, posebno ne za gospodarsko in kulturno sodelovanje, glede česar se Zahodna Nemčija more zgledovati Prav pri de Gaullu' In ne samo V tem. Francoski predsednik, po mnenj Brandta, skuša v pozitivni smeri spremeniti toga stališča dosedanjega ravnotežja na svetu. Cernu bi naj takega ne skušala napraviti tudi Zahodna Nemčija?
Zahodnob"rlinski župan je ponovi) uradnemu Bonnu neprijetno mnenje, po katerem je bil sporazum o berlinskih propust-nicah «velik, human in političen dogodek» in se zavzel za ponoven dogovor o tem. Se več. Prikazal je svoje prepričanje o po trebi širših stikov med Bonnom in Vzhodno Nemčijo ter optimistično govoril o možnostih za miroljubno združitev obeh Nem-
«I.
V Brandtovih glediščih glede nadaljnjega popuščanja napetosti zavzemajo posebno mesto veliki meddržpvni gospodarski «-ranžmaji in sicer: gradnja trans-evropske ieste, skupno, vzhodno in zahodno, načrtovanje velikih prekopov ter namakalnega sistema, elektroenergetskih sistemov itd.
Razen novih socialdemokratskih stališč, je Brandt v ZDA ponovi! tudi neka »tara stališča, kot o« primer stališča o vlogi atlantske zveze in zahodnih vojaških sil v Berlinu. Govoril je o politični in teritorialni integraciji zahml neg« Berlina z Zahodno Nemčijo, o pravici do «svobodnega združenja Nemcev». Ni sicer ponovil sakcionirane Baliste inove doktrine, hkrati pa je ni niti /.«-mka)
Potemtakem Brandtova «herezija» — vsaj tBko, kot se zdi — le malo bolj odpira vrata Hallstei-novi doktrini kot je skušal prikazati minister Schroeder v svo-jam «odpiranju proti Vzhodu».
In vendar so Bradtova stališča izzvala več kot hladen sprejem, v krogih okoli bonske vlade ter v krogih krščanskodemokratskega vodstva.
Iz tega sledi, da opozicija, ki se že leta ni veliko razlikovala od vlade v splošnem zahodno-nemškem «pogledu na svet», vidi sedaj nenadoma, pod novim vodstvom, nova pota bonske politike. Zato je uradni Bonn hladno spremljal tudi «topel sprejem», na katerega je naletel Brandt v Beli hiši, ter izjave predsednika Johnsona o podpori Brandtovim načrtom glede popuščanja napetosti na svetu.
V prvih komentarjih, namenjenih drugi strani Atlantika, se poudarja, da «razpravljanje še ne pomeni vodenje politike». Najavlja se tudi bližnje potovanje Er-harda in Straussa v Washington. Do tedaj pa, kot je bilo uradno
sporočeno, zvezna vlada skrbno proučuje nove koncepcije zaho-i-nonemških socialnih demokratov. Stališče o 'eh koncepcijah se bo zavzelo po predvidenem sestanku šefa opozicije Brandta s kanclerjem Erhardom.
En dvonoj na tej notranji fronti zahodnonemške politike se je že vršil. Neki predstavnik krščanskih soeialcev je izjavil, da Brandtove izjave v ZDA dokazujejo, da zahodnonemška socialdemokratska stranka ni nikoli imela trdne linije v zunanji politiki in da bo v kratkem v socialdemokratskih vrhovih prišlo do obračuna med pristaši «degolovca» Brandta ter «atlantistov» Weh-nerja in Erlerja.
Socialdemokrati so takoj odgovorili, da njihova stranka sledi osnovnim principom in stališčem svojega pokojnega voditelja Schumacherja, po katerih stranka ne
izvaja nobene niti ameriške niti britanske niti francoske, pač pa izključno — nemško politiko. Brandtove izjave v ZDA so le trezna analiza evropskih razmei. Absurdno je, poudarjajo socialni demokrati, govoriti o »atlantistih» in «degolovcih» v socialdemokrat ski stranki m to primerjati z različnimi stališči, ki vladajo glede zunanjepolitičnih koncepcij med vodstvi krščanske demokracije in krščanskih soeialcev.
Bližnja runda zunanjepolitičnega dvoboja med socialnimi demokrati in krščanskimi socialci ter v diskusiji v. sami socialdemokratski stranki, bo pokazala, koliko je v Brandtovih koncepcijah elementov, ki so sposobni za postavitev novega strankinega programa in koliko so le elementi za novo predvolilno kampanjo.
K. KUKOUA
V Južnem Vietnamu se državljanska vojna že leta vleče. Vladne čete, k! jih Američani podpirajo z «inštruktorji», orožjem in milijoni, ne moreja do živega rodoljubom, ki se pogosto približajo sami prestolnici, dočim sta več kot dve tretjini dežele osvobojeni. Gorje vietnamskemu rodoljubu, ki pride vladnim četam v roke. Na sliki ujeti rodoljub in vladni vojak. Grimasa vlad nega vojaka ne obeta dobrega. Da ga niso tega naučili ameriški «inštruktorji»?
iiaiiiiiiaiiuiiiiiiiiiiiiiitiiaiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiixtiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiifniifiiiRaiiiaiii'itiaiiiiiiiiaiifiimiitiiiiiiiiviiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniBiiiiiiiiKiiiiifuiMiaiiisiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiaiiiiiiiitMniiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiitisiiia
ZGODOVINA GOZDOV IN GOSPODARSTVA NA NAŠEM KRASU
Kras je v rimski in rani slovenski dobi bil le nekoliko bolj obrašien kot danes
Razni viri govore o izkoriščanju kraških gozdov za potrebe Benetk in Benečanov, toda tudi o skrbi oblasti, da se gozdovi ohranijo
PO PISANJU AMERIŠKEGA TISKA
SOVJETI NAMERA VAJO V KRATKEM NA LUNO
WASHINGTON, 25. — Wernher von Braun, ki vodi načrte v zvezi z gradnjo ameriške super-rakete na Luno, je danes v nekem intervjuju tedniku «US News and World Report» izjavil, da je prepričan, da' «Rusi pripravljajo sedaj svojo prihodnjo generacijo raket».
Pri tem je von Braun dejal, da mu ni mogoče predvidevati, če sovjetski raketni strokovnjaki grade ali ne raketo, ki bi bila tako močna, kot bo ameriška raketa «Saturn 5», katere prva faza bo imela potisno silo 7,900.000 liber.
Načelnik vesoljskega središča v Huntsvillu (Alabama) pa je s svoje strani izrazil prepričanie, da «možnosti ameriškega uspešnega pristanka na Luni ob koncu tega desetletja gredo preko 50 odstotkov».
Von Braun predvideva, da se bo osvojitev Lune razvijala takole; «Proti koncu sedanjega desetletja bo ena ali več «raziskovalnih postaj» na Luni, proti letu 1 PRO bodo možna potovanja več sto milj. seveda s posebnimi raketami, po površini Lune» Wernher von Braun nadalje napoveduje, da hodo leta 1990 imele na Luni svoie raziskovalne postaje mnoge države in da bo o-koli letu 2000 možna povezava med Zemljo in Luno.
Hkrati s temi vestmi in napo ve^mi, prihaja iz New Yo-rka vest, ki jo objavlja «New York Times». Ta pravi, da imajo ame-
Veliko zgodovinarjev im gozdarskih strokovnjakov se je že ukvarjalo ' s kraško problematiko. Vsi so si edini, da so v davni preteklosti v Slovenskem primorju rastli gozdovi. Tako nam pripoveduje Simon Rutar, da veliki kupi oglja in pepela po kraških jamah iz prazgodovinske dobe dokazujejo, da so tedanji prebivalci potrebovali zelo mnogo lesa. V ilirski in keltski dobi, v času grške kolonizacije in makedonske ekspanzije v južne predele naše države in rimske na severnem Jadranu, sta bili najvažnejši gospodarski panogi poljedelstvo in živinoreja. Mnogo gozdov so izkrčili za kmetijske jkulture in naselja. Rimljanom je že gotovo začelo primanjkovati lesa, ker so uvedli skrb za njihovo gospodarjenje, kar nam priča nagrobnik nekemu Puhli-ju Publiciju Ursiju, ki so ga našli pri Ajdovščini v Vipavski dolini. (Dum saltos publicos curo decidi hoc in privato agello — Medtem ko sem skrbel za državne gozdove, počivam sedaj tu v zasebni njivici). Tudi Cicero je nastopal proti uničevanju gozdov.
Več reda je čutiti v času frankovske nadvlade. Iz te dobe i-mamo več poročil. Tako beremo v listini iz leta 792: Oglejski patriarh Pavlin je prosil Karla Velikega, da podložnikom oglejske cerkve ne bi bilo treba dajati v državno blagajnico žitne in živinske desetine in pašnega davka «herbaticom» od tiste živine, katera bi šla v Istro na pašo. Nekaj let kasneje, okoli 804., je bil v Rižani zbor, kjer so se zbrali domačini, vojvoda Ivan in poslanci Karla Velikega, da bi rešili spor med domačini in Karlovim sorodnikom vojvodom Ivanom. Četrta točka zborovanja se
glasi; «--- kar zadeva pravico
do sena in trave «de herbatico» ter do svinjske paše po hrastovih gozdovih, «de glandatico», je ni nihče prej po naših vaseh s silo zahteval, ampak tako, kot je bil običaj med našimi predniki. Vzel nam je naše gozdove, v katerih so naši predniki dobivali travo in pasli svinje.» Vojvoda Ivan se je opravičeval: «O gozdih in pašnikih, o katerih ste govorili, sem mislil, da so državna lastnina...» Na koncu je I-van moral dati poroštvo, da bo vse krivice glede izredne davščine, svinjske paše in živinske krme popravil.
Veliko krivde za uničenje kraških gozdov pripisujejo Benečanom. Omenimo le zgodovinarja Franca Kosa In Simona Rutarja ter gozdarja Josipa Kollerja in Ludovika Dimitza. ' Slednji nam poroča v «Novicah» iz leta 1874, da so dobivali Benečani hrastov les iz kraških okrajev Tržič, Sv. Križ in Sežana, ki so
riški strokovnjaki podatke, po katerih Sovj. zveza pripravlja odpošiljanje človeka na Luno, pa čeprav so kremeljski funkcionarji to pred nedavnim zanikali.
Čeprav te informacije niso odločilne — piše časopis — se zdi, da Sovjetska zveza pripravlja raketo s potisno silo enega milijona in pol liber, kar bi se moglo primerjati potisni sili ameriške rakete «Saturn l». Doslej — nadaljuje «New York Times» —
Sovjetska zveza prekaša Ameriko, kar se tiče potisne sile njenih raket ob izstrelitvi, ker ji, je uspelo izstreliti raketo s potisno silo 800.000 liber, dočim so Američani napravili doslej najmočnejšo raketo s potisno silo komaj 300.000 liber. Bila je to raketa vrste «Atlas».
iHiiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiiniiiiMiiiiiaiimiirtMhimiiiiimiiMiiiimi»mBBiiMWiMiiiiBiHa»l»iiiMiMiiiiHiliMHiii»>wMalHi,Hwaa*ill«tHiiiMiiiiiiiiiHitiiiiiaB»iiiimiiiiiima
OVEN (od 21.3 do 20.4.) 'Neke stare spletke bodo zavrle vašo
ga rabili za gradnjo hiš in ulic. V zemljo, zalito z morjem, so zabijali hrastova debla, na katerih so potem zidali hiše. Tudi za ladje so dobivali ves les s Krasa. Ko je bil Oglej razdejan, so dobivali Benečani hrastov les zlasti blizu morja. Nekateri pisci pa so vzeli Benečane v zaščito, tako Benussi, Muellner, Gut-temberg itd. Milko ' Kos meni v svoji knjigi Zgodovina Slovencev od naselitve do 15. stoletja: «Mogoče je bil Kras v rimski dobi in rani slovenski dobi nekoliko bolj obraščen kot je danes, vendar ga niso pokrivali v takem obsegu veliki gozdovi, posekani kasneje .kakor to večkrat beremo.
Gotovo je, da so Benečani posekali ogromne količine lesa v svoji zgodnji dobi, ko so gradili svoje pomorsko ladjevje z željo, da bi postali odločilna pomorska sila. Za dosego tega cilja niso izbirali sredstev. Iz listine .datirane z 2. decembrom 967 v Rimu, zvemo, da je cesar Oton I. obnovil na prošnjo beneškega doža Petra pogodbo, katera je bila sklenjena med Benečani in njih sosedi. Med temi sosedi so omenjeni na prvem mestu «Istri-enses», na drugi pa «Foroiulien-ses». Listina poudarja: «.... gra-deški prebivalci («Gradenses») smejo po stari navadi sekati les po furlanskih gozdovih («in sil-vis Foriiulii»), Kdor bi prelomil to pogodbo, naj plača 1000 liber najboljšega zlata, in sicer polovico v cesarjevo blagajnico, polovico pa Benečanom.» Ta pogodba pa je bila sklenjena za pet let že 840. leta v Pavii med cesarjem Lotarjem in Benečani. Benečanom pa niso pomenili primorski gozdovi le sredstvo, za dosego hegemonističnih ciDev (gradnja ladij), temveč tudi življenjsko potrebo, saj so les potrebovali za kurjavo, stavbne in druge namene. Znano je, da so Benetke večkrat pogorele in obnovili so jih na lesenih pilotih iz naših primorskih krajev
Pomemben činitelj pri uničevanju naših primorskih gozdov pa je predstavljala trgovina z lesom. Z njo so se okoristili v prvi vrsti Benečani. Zaradi pritožb bizantinskih cesarjev se je beneški dož Peter posvetoval s svojim sinom, gradeškim patriarhom Vitalom, ter drugimi škofi njegove pokrajine, v navzočnosti velike mnpžice ljudstva iz vseh slojev. Vsi ti so dožu obljubili, da ne bodo prodajali Saracenom orožja im lesa. Kdor bi se pregrešil,* naj plača dožu 100 liber čistega zlata, če pa tega nima, naj ga zadene smrtna kazen. Listina o tem zborovanju je bila izdana v Rialtu 971. leta.
Zanimiva je pripomba profesorja Franca Kosa k tej listini: «Mohamedanski kalifi so nava-
dejavnost. Vzdušje, ki bo omogočilo nova globlja poznanstva.
BIK (od 21.4 do 20.5.) Preoblo. ženi boste z delom, toda veliko ho tudi finančnih uspehov. Razčistili boste neki stari spor.
DVOJČKA (od 21.5 dd‘*2.8.) Dobili boste cel kup ponudb. Tudi dobre' bodo med njimi. Neko pri-jateljstvo vas bo močno pritegnilo.
RAK (od 23.6 do 22.7.) Reševa ti boste morali zelo zapleteno vprašanje Obdajalo vas bo pesimistične rBzpoloženje,
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ker v
HOROSKOP
skupini sodelavcev ni soglasja, ne. kaj ne bo šlo prav. Tudi v družini nekaj ne bo prav.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Konč no boste razvozlali zelo zapleteno zadevščino. Rešili boste ljubezen, ki se je začela krhati.
TEHTNICA (od 23.9 do 28.10.)
Vaši predstojniki ali sodelavci bodo imeli z vami veliko razumevanja. Ne izkoriščajte tega. Lju
bosumni bosta.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11 ) Zaupajte v obljube, ki so vam bile dane. V novem okolju se ne boste znašli STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Uveljavili se boste tudi v tem poslu. Zanimiva srečanja v popoldanskih urah.
KOZOROG (0 4 21.12. do 20.1.) Temno ozračje, ki pa se bo razjasnilo Ne precenjujte spora, ki je nastal v družini,
VODNAR (oo 21.1. do 19.2.) Od ločiti se ooste morale ali za i.o ali ono pot Prijeten večer v družbi starih znancev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne raču najte z nepričaki vanimi pomočm Razum naj prevlada nad čustvi.
dno imeli veliko število ladij za svojo rabo. V deželah, ki so jim vladali, ni bilo mnogo lesa. ilo-rebiti je ta trgovina več ali manj povzročila, da se danes po Primorskem in Dalmaciji nahaja tako malo gozdov.» Benečani se verjetno v prvih stoletjih niso preveč brigali za zaščito gozdov. Stremljenja po zaščiti pa je čutiti od 15. stoletja dalje, kajti posledica devastacije so postajale vedno očitnejše, potrebe po lesu pa so bile čedalje večje.
Beneška vlada je izjavila 4. decembra 1452, da so vsi občinski gozdovi in večina privatnih gozdov nerazdeljiv in neprodaien «narodni imetek». Strogo je vzdrževala rezervat istrskih gozdov za pomorstvo. Leta 1775 je ustanovila posebno gozdno poverjeništvo, ki naj bi bolje upravljalo in gospodarilo z gozdovi. Po katastru, ki so ga izdelali 1777, so gozdove razdelili na dva razreda. V prvi razred so sodili tisti gozdovi, ki so dajali dobro gradivo za ladje, drugi razred gozdov pa so prepustili npiho-vim užitnikom.- Po gozdnem redu iz 1777 so uvrstili v prvi razred 380 lepo zaraščenih gozdnih kompleksov in 580 «kroninih» gozdov, katere pa so si že prilastili zasebniki. Kot drugorazredne gozdove so v kataster vnesli 3277 gozdov. Gradivo, ki ga hrani piranski mestni arhiv, nam priča o resničnem prizadevanju beneške uprave, da bi očuvala ogrožene gozdove. O strogosti izvajanj ukrepov za zaščito gozdov nam priča skrinjica za ovadbe proti gozdnim škodljivcem, ki je vzidana v steno buzetskega tribunala z letnico 1755.
Katarina Kobe-Arzenšek
PRIRODA JI PRAVA ZAKLADNICA PRISEHCČCHJ
«Živi leteči stroj» ki mu pravimo ptica
Srce ščinkavca: 500 utripov v minuti Brzina tudi 170 km na uro ■ Pet metrov črvov na dan za neznatno malo taščico
(Nadaljevanje sledi)
«Ptice so za mene prav tolikšna zagonetka kot zvezde» — je zapisal neki znani ornitolog. — «Poznati to čudo s krili pomeni spoznati se z največjo zagonetko prirode. Ko je priroda še ustvarjala ptico, je imela v mislih le eno njeno nalogo: letenje. Priroda je hotela ustvariti bitje, ki naj postane sinonim brzine in ki se lahko drži v zraku.»
Ena največjih zagonetk pri pticah so njihove oči. Ker poznamo le manjši del ptičjega očesa, se niti ne zavedamo, kako velik je ta organ. Ptičje oči so tako velike, da komaj stoje v ptičjih lobanjah. Mnogi jastrebi in sove imajo oči, ki so večje od človeških. Zaradi svoje izredne velikosti oči potiskajo možgane v zadnji del lobanje in zato so pri pticaih možgani manj pomemben organ. Pri pretežni večini ptic so oči veliko težje od možganov, pri nekaterih pa je eno samo oko težje od možganov. Pri slednjih obstajajo še posebne rezervne veke, ki se premikajo naprej in nazaj, kot «brisalec stekla» pri avtomobilih. Te veke prihajajo v poštev na večjih višinah.
Razumljivo je, da je pri takšnih očeh vidljivost ptic izredna. Sova npr. vidi v mraku desetkrat bolje kot najboljše človeško oko. Jastreb ima tako izredno dober yid, da brez težave opazi drobcen plen tudi z razdalje dveh kilometrov in to tudi tedaj, ko se plen premika po travi. Da bi potegnila črvička iz drevesa, žolna uporablja svoj dolgi jezik, ki se razteza skozi vso glavo, vse do oči. In tako žolna «gleda» tudi s pomočjo jezika. Neke obalne ptice imajo v glavi nekakšno ne-vidljivo uro, ki jim točno naznanja čas in jih opozarja, kdaj je plima in kdaj oseka, torej kdaj morajo priti na obrežje po hrano. Mali ščinkavec je znan po svoji izredni moči, Njegovo srce utripa z brzino 500 utripov v minuti.
Ena izmed zagonetk ptic je tudi ta, kako one dih.ajo.
Njihova pljuča imajo devet dodatnih zračnih «mehurjev», katerih posamezni se podaljšajo celo v kosti. Kosti sesalcev so težke, polne, kosti ptic JSo votle, nàpol-njene z mehko maso, kf najbolj ustreza zračnim razmeram. Ko ptica vdihne zrak, prodre ta do njenih kosti.
Celo lobanja ptice je tako napravljena, da ustreza letenju. Je zelo lahka in votlikasta. Da bi temu živemu letečemu ptroju o-lajšala «nos» ali «kljun», je priroda ptici odvzela zobe, ker so zobem potrebne močne čeljusti in močne mišice. Da bi olajšala zadnji del telesa, je poskrbela, da se perje repa «priključuje» na eno samo kratko kost.
Od vseh prirodnih snovi ima ptičje perje najmočnejšo strukturo, seveda v primerjavi z veli' kostjo in težo. Na prvi pogled se pero zdi kot nekakšna osrednja os s projekcijami na obeh straneh. Toda eno ptičje pero je v resnici mnogo več. Vsaka projek-cija je polna drobcenih «nitk» in te nitke so nova peresa. Ce pero pogledamo bolj pozorno, bomo opazili na koliko najrazličnejših delcev se to deli. In vse tvori eno celoto. Na enem samem ptičjem peresu moremo našteti nad milijon drobcenih peresc.
Da bi ptičjemu telesu dalagiaj-
popotnejio aerodinamično pbliko, ga je prirod* napravila najbolj kompaktnega med telesi vseh ži^
vali. Vretenca ptičjr hrbtenice *p popolnoma spojena, da bi teko
hrbtenica tvorila najmočnejšo možno os. Hrbtenica, rebra in grudna kost tvorijo tako imenovano «kletko», ki je izredno trdna. Rebra so med seboj povezana z močnimi vezmi .poleg tega pa so vsa skupaj povezana s hrbtenico in grudno kostjo. Preko grudne kosti so tu še mišice, ki regulirajo delovanje kril. Pri nekaterih pticah predstavljajo te mišice več kot 25 odstotkov celotne ptičje teže.
Sam let ptice se more smatrati kot nekaj neverjetnega. Neki jastreb se je podil za neko jerebico, Ta se je stisnila v klopčič in začela kot kamen padati proti tlom. Padala je proti nekemu grmu, da bi se v njem skrila. Toda v delcu sekunde se je jastreb strelo-vito pognal za njo, poletel pod njo in se v istem trenutku obrnil vznak in jo od spodaj s svojimi kremplji že zagrabil, preden je njej uspelo, da bi v prostem padu pobegnila v edino skrivališče, grm
Neke ptice — vključujoč sem tudi jastreba — kadar s polno hržimo naletijo na kako oviro, se izognejo trčenju tako, da napravijo idealno «viražo». Afriški orel «pikira» z brzino, ki gre pogosto tudi preko 170 km na uro. In pri tem more zavreti s tako naglico, da se ustavi že po petih, kvečjemu šestih metrih. Avtomobil npr. bi na najboljši cesti in v najboljših pogojih potreboval za to najmanj 70-80 metrov. Pri tem si jastreb pomaga s krili in z repom.
Prav tako si ptice tudi i ri naj-večjfi brzini morejo privoščiti «pristanek», ne da bi se jim bilo treba bati, da si bodo polomile svoje tanke nožiče. Ptičja noga sestoji iz treh koščic, ki so izredno trde in imajo členke, ki de'u-jejo v obratno smer. To jim služi pri ublažitvi udarca na zemljo ali na trdno oporo pri «pristanku».
Kadar samček poje svojo pesem, da bi dokazal svojo pravico nad določenim «ozemljem», uporablja poseben vokalni organ. Spomladanske pesmi, s katerimi samčki zvabljajo samičke, spadajo med najbolj čudne in na'bnlj razburljive «rituale» v prirodi. Neka malo znana ptica «sinji li-šček» je izreden kavalir. Ta izbere najlepše seme sončnic in aa nosi svoji izvoljenki. Ce ta ne pokaže dovolj pozornosti, zbere pa drugo sredstvo: večkrat kljune v seme, da bi s tem pokazal svojo posebno veliko ljubezen. Mnoge druge ptice pa izvajajo prave a-krobacije in se s tem dobrikajo svojm izvoljenkam.
Gnezda ptic so Izdelana s tolikšno fantazijo in s tolikšnim mojstrstvom, da se človek pogosto vpraša, ali je možno vse to napraviti samo nagonsko. Ugotovljeno je namreč bilo, da se vsakih pet generacij arhitektura gnezHa spremeni. In vsakokrat, seveda, na bolje.
Ko se mala ptica izleže je glede na svoj tek pravi prirodm čudež. Mala taščica more v enem dnevu pojesti črvov, da bi jih bilo za pet metrov, če bi jih postavili drugega k drugemu. Zabeleženo je bilo, da je zakonski par kraljičkov v enem dnevu prinesel svojim malčkom v gnezdu 1217 «obrokov» Morska lastovica tehta v povprečju 31 gramov, ppje pa na dan okoli 50 gramov hrane. Tudi druge ptice, da bi mogle živeti, morajo pojesti na dam vsaj polovico svoje teže.
(Animai Life)
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. narodni motivi; 11.45 Ameriški odmevi; 12.13 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Franco Vallisneri 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščine; 1815 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobna ital. glasba; 18-55 Carmen Cavallaro; 19.15 Pisani balončki; nato Marcel Azzola; 20.00 Sport;
20.30	Včeraj in danes; 21.00 Pregled ital. dramatike; *1.50 Pianistka TATJANA URŠIČ; 22.15 Ples v blue jeans.
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Kot juke-box; 14.30 Pianista Bauer in Bung.
TOREK, 26 MAJA 1964 Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih;
8.30	Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz albuma; 9.20 Pesmi; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11,15 Ital. pesmi in plesi; 11.45 Schubertove skladbe, 13.15 Giro d'Italia; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba s plošč; 17.25 Simf. koncert; 19.10 Oddaja za delavce;
20.00	Giro d’Italia; 20 30 Bellini-jeva oper« «Beatrice di Tendg».
II. program
- -
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Katina Ranieri; 9.15 Ritmi; l().3r> Nove ital. pesmi; 11.10 Giro d’I-
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7,00 Prenos RL; 7 15 Glasba za dobro jutro; 11,00 Otroški kotiček; 11.30 Iz Hrističeve «Ohridske legende»; 12.00 in 12.50 Glasba po željah ; 13.40 Beneške ljudske pesmi; 14.00 Melodije; 14.30 Zabavne popevke; 15.30 Od predkla-sike do romantike; 16.15 Glšsbe-ni paberki; 16.45 Popoldansk; zmenek; 17.00 Trije operni portreti; 17.40 Glasbene sanje in želje;
18.00	Preno» RL; 19.00 Marino Marini; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Harroll; 22.40 Rahmaninove variacije.
talia; 11.20 Vesela glasba; 12 05 Danes v glasbi; 14 00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.15 Izbrani motivi; 15 45 Koncert; 16.lo Rapsodija; 16 50 Ital. narodne pesmi; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Vaš juke box;
azred; 18.50 Vasi
III. program
18.30	Prrgled filozofije:	19 15
Tuji periodični lisk; 19.30 Vsa. ifnv-Vrn: koncert: 20 30 Revija revij; 20.40 Mozartove skladbe; Hi. JO Klavirske skladbe; 22.15 Radijska črtica
Slovenijo
805 Popevke vzhodnih dežel; 8 33 Narodna in domača glasba;
8.55 Radijska šola; 9.25 Ritmi Južne Amerike; 9.45 Mezzosopranistka B. Zec in baritonist K. Kamuščič; 10.15 Zabavna glasba; 10.40 Iz Čajkovskega opere «Evgenij Ogniegin»; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 1203 Zabavna glasba; 12.15 Boljše sušenje sena: 12 25 Med domačimi vižarji;
13.30	Iz Koncertantne literature; 1405 Radijska šola; 14.35 Narodne pesmi; 15.15 Zabavna glasba;
15.30	V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.10 So vjetski pevec V Trošin; 18.25 Plesni orkester RTV; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Simoniti: Pesmi in priredbe narodnih; 20.20 RadijsKa igra; 21,40 Klasični mojstri; 22.10 Glasbena medigra; ?2 15 Zabavni ansambli 23,05 Zabavna glasba;
Ital. tele vit i/o
8.30	SoU; 15.45 Giro d’Italia;
18.00	Program za 'najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Likovne umetnosti; 2010 Spori; 20.3» Dnevnik;
21.00	film «La dama bianca»; 22.25 Kdaj, kako. zakaj? 23.00 Dnevnik
DRUGI KANAL
2100 Dnevnik; 21.15 Vatikanski koncil; 22.16 Skladatelj Alban Berg; 23.35 Športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
PRIMORSKI DNEVNIK
— '4 —
26. maja 1964
Vreme včeraj: najvifeja temperatura 23.8, najnižja 16, ob 19. uri 19; vlage 75 odst., zračni Dlak 1013.2 stalen, veter 5 km severozahodnik, nebo 9 desetin pooblačeno, padavin 0.4 mm, morje rablo razgibano, temperatura morja 20.4 stopinje.
Tržaški dnevu
Danes, TOREK, 26. maja
Dragica
Sonce vzide o-b 4.23 in zatone ob 19.41. Dolžina dneva 15.18. Duma vzide ob 19.48 in zatone ob 4.34
Jutri, SREDA, 27. maj» Janez
Ob 10.30 v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta
Danes svečana otvoritvena seja deželnega sveta Furlanije Jul. krajine
«Tehnični» sporazum med strankami levega centra glede sestave predsedstva deželne skupščine - Izjavi PSI in KPI
Danes ob 10.30 bo na tržaškem županstvu svečana otvoritvena seja deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, izvoljenega 10. maja. Včeraj popoldne so se na županstvu r. vso naglico nadaljevala dela za preureditev sejne dvorane, da bo imela dostojno zunanje lice za to veliko svečanost. Razširili so tudi prostor, ki služi za novinarje, ker so prispeli za to priliko v Trst tudi dopisniki največjih osrednjih listov in agencij, da bodo navzoči ob tem zgodovinskem dogodku.
Prve seje se bo udeležil tudi deželni vladni komisar dr. Mazza. Po. vabili so tudi vse parlamentarce iz dežele, župane iz Trsta, Vidma, Gorice, Pordenona in Tolmeča, vse tri jx)krajinske predsednike in predstavnike drugih oblasti.
Protokol določa, da bo vseh 61 svetovalcev sprejel župan ob vhodu v dvorano, nakar bo imel pozdravni nagovor. Sledil bo govor začasnega predsednika svetovalca De Sandrija, nato pa bodo svetovalci prisegli zvestobo in sicer takole:	«Prisegam, da bom
zvest republiki ter da bom opravljal svojo nalogo z edinim namenom neločljive koristi države in dežele.» .
Zatem bodo izvolili urad predsedstva, ki bo sestavljen iz predsednika, dveh podpredsednikov in dveh tajnikov. V ta namen so bili na županstvu razgovori med deželnimi tajniki KD, PSI, PSDI in PRI, ki pa se niso srečali vsi štirje hkrati, marveč so imeli dvostranske razgovore. V teh razgovorih so dosegli «tehničen» sporazum, po katerem bo najbrž predsednik deželne skupščine de Rinal-dini (KD), po en podpredsednik in tajnik bosta socialist oziroma socialdemokrat, po en podpredsednik in tajnik pa komunist in liberalec. Seveda niso izdali o tem nobenega poročila in velja ta porazdelitev le kot splošen kriterij. Po tem kriteriju naj bi bili zastopani v predsedstvu desnica in levica. Ta sporazum pa ne pomeni nobene vnaprejšnje obveznosti glede po. gajanj in sestave deželnega odbora, ki ostaja še vedno odprto vprašanje. Prava pogajanja glede tega se niso niti pričela, čeprav so bili že razni poskusni stiki med strankami.
V	nedeljo se je sestal deželni odbor PSI pod predsedstvom člana osrednjega vodstva Mattea Matteotti ja. Na sestanku so proučili politični položaj in perspektive glede sestave deželnega odbora. Deželni odbor stranke je ugotovil, da rezultati volitev omogočajo večino KD-PSDI ter ponovitev dejansko centristične politike, ki se izvaja v večini dežele. Zato je odbor menil, da bi mehaničen prenos večine levega centra, ki obstaja v državnem merilu in ki ga predlaga KD, ne bil koristen za resničen političen preokret v deželi. Socialisti zahtevajo pred začetkom kakršnega koli pogajanja konkretna dejanja, ki bi pokazala delovnim ljudem v deželi, da je res prišlo do politične spremembe.
Pogoj za začetek pogajanj je tudi ta, da se PSDI in PRI jasno obvežeta, da ne bosta sodelovala s KD, če ne bo pri tem osnovnega pomena navzočnost PSI, tako da bo KD prisiljena izbirati med večino skupaj z liberalci in med večino skupaj s strankami laične demokracije in s socialisti.
V	zvezi s temi sklepi je bil včeraj zjutraj sestanek predstavnikov deželnega odbora PSI in predstavnikov PSDI Cesara in Pierandreia Zdi se, da so socialdemokrati priprav-
ljeni podpreti predlog socialistov, da bi nastopali PSI, PSDI in PRI na pogajanjih skupno nasproti KD. Toda včerajšnji razgovor ni bil formalen in je šlo le za izmenjavo informacij. Zato se bodo predstavniki obeh strank ponovno sešli. Iz vsega tega je torej razvidno, da se bodo stvarna pogajanja za sestavo deželnega odbora šele pričela ter da bo današnja prva slovesna seja deželnega sveta le bolj formalnega značaja.
Te dni se je sestal v Trstu tudi deželni odbor KPI skupno z izvoljenimi deželnimi svetovalci. Na sestanku so proučili politični položaj po deželnih volitvah. Odbor je potrdil pozitivno sodbo o volilnih rezultatih ter je poudaril zahtevo, da mora biti dežela orodje dejanske demokratične obnove ter gospodarskega in socialnega razvoja v Furlaniji— Julijski krajini. Zato se mora deželni svet s popolnim uresničenjem deželne avtonomije in enotnostjo demokratičnih sil na nov način in hitro lotiti osnovnih vprašanj, ki ze dolga leta čakajo na rešitev. Predvsem je treba izdelati deželni načrt gospodarskega razvoja, katerega smoter bo zajeziti gospodarsko pro. padanje s povečanjem števila zaposlenih, z izboljšanjem življenjskih razmer mestnega in podeželskega prebivalstva ter z zaustavitvijo izseljevanja. V ta namen mora zagotoviti država deželi izreden prispevek 400 milijard v 10 letih. Dežela mora tudi takoj sodelovati pri izdelavi vsedržavnega gospodarskega načrta ter odločati pri državnih posegih, ki se tičejo IRI, ENI in ENEL v naši deželi. Nadalje mora imeti dežela važno besedo tudi glede bodoče tržaške pristaniške ustanove.
Da se rešijo vsa ta vprašanja, se mora sestaviti večina demokratičnih in ljudskih sil, ki bo izražala enotne težnje ljudskih množic.
Zatem so na sestanku deželne svetovalske skupine skupno z deželnim tajništvom sestavili predsedstvo te skupine, v katerem so Silvano Baciccia, Paolo Sema in Karel Siško-vič. Načelnik skupine bo Bacicchi, Siškovič pa bo njen tajnik.
re v zadnjih šestih letih so se precej spremenile m vlada novo vzdušje. Prav tako ima zdaj šolsko skrbništvo večjo pristojnost in odgovornost, kakor jo je imelo pred leti. Zaradi tega pričakujemo, da bo razumel potrebe tudi slovenskega šolstva in se zavzemal za ugodno rešitev problemov, ki zadevajo slovenske šole in slovenske šolnike.
Šolski skrbnik dr. Mario Tavella zopet v Trstu
Včeraj dopoldne se je vladnemu generalnemu komisarju dr. Mazzi in nato še predsedniku pokrajine dr. Deliseju predstavil nbvi šolski skrbnik dr. Alberto Mario Tavella, ki ga je pred kratkim i-menovalo na to mesto ministrstvo za javno vzgojo.
Dr. Tavella ni zdaj prvič v našem mestu, saj je prav v našem mestu začel svojo kariero in je bil vršilec dolžnosti šolskega skrbnika od decembra 1954 do ju. nija 1956, ko je bil imenovan za šolskega skrbnika v našem mestu, kjer je ostal do junija 1959. Pre meščen je bil najprej v Pavio, nato pa v Benetke, od koder se je zdaj vrnil spet v Trst na svoje staro službeno mesto.
Kakor smo omenili, je dr. Tavella začel svojo kariero v Trstu in sicer leta 1936 cot namestnik tajnika na šolskem skrbništvu
Ko dr. Tavella spet sprejema vrhovno vodstvo vsega solstna v naši pokrajini, mu želimo obilo uspešnega dela za napr :dek šolstva na našem področju. Razme-
Ob 20-letnici nacističnega zločina
V četrtek na Proseku spominska svečanost
Letos poteka 20 let, odkar so nacisti 29. maja 1944 na Proseku obesili 10 nedolžnih talcev v znak maščevanja za množični odhod mladeničev iz vrst delavske formacije TODT v partizane.
To krvavo 20-letnico nacističnega zločina bo krajevna organizacija ANPI počastila s spominsko svečanostjo ob spomeniku pri proseški postaji, ki bo v četrtek 28. t. m. ob 11. uri dopoldne. Govorila bosta GIOVANNI PADOAN (VANI) — odlikovan s srebrno kolajno za vojaške zasluge in VLADIMIR KEN-DA, član pokrajinskega odbora ANPI.
Vabimo vse antifašiste in vse demokratično prebivalstvo, da se polnoštevilno udeleži te svečanosti, s katero bomo še enkrat izpričali
svojo hvaležnost našim žrtvam in zvestobo idealom, za katere so umrli.
«TALEC» V AVDITORIJU
«Drama» je navdušila tudi v ne deljo
Po izrednem uspehu, ki ga je doživela ljubljanska Drama z uprizoritvijo Behanove komedije «Talec» v soboto zvečer v Avditoriju, je tudi nedeljska popoldanska ponovitev tega dela pomenila pravi triumf osrednjega slovenskega gledališkega ansambla ob njegovem gostovanju v Trstu. Dvorana je bila še enkrat zasedena do poslednjega prostora in občinstvo je še enkrat z živim zanimanjem spremljalo _ odlično igro ljubljanskih u-metnikov in jih tudi nagradilo z velikim in spontanim aplavzom.
Po tem prodornem uspehu ljubljanske Drame, ki je našel svoj odmev v vseh krajevnih in tudi v mnogih osrednjih italijanskih listih, kar se je zgodilo prvič in kar z največjim zadovoljstvom in zadoščenjem pozdravljamo, si naše gledališko občinstvo samo želi, da bi nas odlični gledališki umetniki iz Ljubljane spet čimprej obiskali in tako zadostili ne samo naši žeji po takih visoko umetniških gostovanjih, temveč tudi, tokrat tako močno manifestiram splošni želji po pogostejši kulturni izmenjavi med obema sosednima področjema.
V PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH GOSTOV IZ LJUBLJANE, KOPRA IN TRSTA
Včeraj slavnostna otvoritev novega sedeža koprskega radia
Pozdravne besede ravnatelja koprskega radia Maria Abrama podpredsednika izvršnega sveta SRS Bena Zupančiča, predstavnika italijanske manjšine posl. Fasinija in predsednika koprske občine Barbiča
Povabljeni in gostje pred no vim poslopjem radia Koper

V NEDELJO DOPOLDNE NA COLU
Živinorejcem repentaborske občine so razdelili nagrade za rejo živine
• sr
Zupan pozval predstavnike oblasti naj s primernimi ukrepi pomagajo kmetom, ki se bavijo z živinorejo
■iiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimaiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MODERNIZACIJE MESTNE PROMETNE SLUŽBE
Tudi na avtobusih proge «14» avtomatično izdajanje vozovnic
Navodila za potnike glede navadnih in posebnih vozovnic
Ravnateljstvo Acegata sporoča, da so včeraj namestili tudi na av-
Naprava za izdajanje vozovnic
obusih proge štev. «14», ki vozijo >d Trga Piave do Ul. Cantò, av-omatične naprave za izdajanje zoznih listkov. Vsi potniki, ki ni-najo kakega ustreznega in veljavna voznega dokumenta, dobijo zozni listek tako, da vtaknejo kovanec za 50 ali 100 lir v namešče-10 avtomatično napravo, iz kate-•e dobijo vozni listek in odgovar-ajoči ostanek denarja.
Avtomatične naprave izdajajo ired 8.30 zelene listke za dvojno 'ožnjo ali Pa bde listke, na ka-erih je na zadnji strani napisano, la veljajo za dve vožnji, ki prav ako velja kot zeleni listek tudi a povratno vožnjo najkasneje do 2. ure istega dne. Ko se potnik frača na Uti progi z listkom, ki
velja tudi za povratek, mora vtakniti listek v posebno odprtino naprave, ki je nameščena na mestu, kjer je poprej sedel sprevodnik, in sicer takoj ko vstopi v avtobus.
Potniki, ki običajno kupijo tedensko izkaznico za 12 voženj, lahko dobijo vsak teden v ponedeljek zjutraj poseben dokument za 12 voženj, ki se izdaja na enak način kot omenjena izkaznica, in ki je sestavljen iz šestih odrezkov. Vsak odrezek velja za dve vožnji dnevno samo na progi «14»,-
Da je odrezek veljaven, ga morajo potniki, takoj ko vstopijo v avtobus, vtakniti v posebno nameščeno napravo. Omenjeni odrezki, kot sicer tudi tedenske izkaznice, ne veljajo za vožnje na drugih progah. Abonenti pa morajo imeti vedno s seboj zadevno izkaznico, da jo lahko ob vsaki priložnosti pokažejo nadzorniku.
Naprava sa luknjanje vozovnic
V nedeljo dopoldne je bila na Colu blizu repentaborskega županstva prva razstava goveje živine sivorja-ve alpske pasme, ki jo je organizirala repentaborska občina s sodelovanjem kmetijskega nadzomištva. Prijavljenih je bilo 7G glav goveje živine iz repentaborske občine, toda na razstavi jih je bilo le 42. Skoda, da niso vsi živinorejci pripeljali vse živine, ki so jo prijavili, saj je bilo na razpolago več nagrad. Tako pa se je zgodilo, da nekaterih nagrad sploh niso podelili.
Poleg repentaborskega župana, odbornikov in svetovalcev so bili prisotni tudi dr. Zatta, dr. Perco, pokrajinski veterinar dr. Scherli, dr. Gerin kot predstavnik tržaškega župana itd. Strokovnjak pri kmetijskem nadzomištvu Tagliaferro je najprej sporočil izid ocene in je pri tem pripomnil, da ta pobuda dokazuje, kako se najbolj napredni kmetje zavedajo važnosti živinoreje, žal, je dejal, ni tu vse živine, ki bi se lahko na razstavi uveljavila. Dokaz važnosti živinoreje v krajevnem in vsedržavnem gospodarstvu je tudi v tem, da so razne ustanove, pokrajina in občine prispevale za to razstavo številna In lepa darila. Ob koncu svojega govora se je g. Tagliaferro dotaknil tudi vprašanja mleka in je pozval vse živinorejce, naj skrbijo za kakovost mleka in higieno, da ne bo glede tega hudih pritožb, kar lahko usodno škoduje prodaji domačega mleka.
Nato je prečital imena nagrajencev. Nagrade so dobili:
Za telice: Alfonz Guštin, Col 12 (5.000 lir in kolajno Ente Rinascita Agricola), Ivan Škabar, Repen 30 (3.000 lir in zavarovalno polico za živino); Josip Lazar, Repen 60 2.000 lir).
Za junice: Emil Purič, Repen 15 (5.000 lir in zlato kolajno pokrajinske uprave); Marija Guštin, Repen 54 (2.000 lir).
Za krave prvesnice: Anton Guštin, Col 9 (6.000 Ur in pokal nabrežinske občine); Alfonz Guštin, Col 12 (4.000 lir); Emilija Škabar, Repen 5 (3.000 lir); Alfonz Guštin, Col 12 (3.000 lir).
Za krave do 7, leta starosti: Leopold Škabar, Repen 18 (6.000 lir in zlato kolajno pokrajinske turistične ustanove); Anton Guštin, Col 9 (4.000
lir in kolajno Rinascita Agricola); Emil Guštin, Repen 46 ( 3.000 Ur); Emil Purič, Repen 15 (3.000 lir); Josip Škabar, Repen 41 (3.000 Ur).
Za krave nad 7. let starosti: Karlo Milič, Repen 50 (6.000 lir in zlato kolajno miljske občine); Ivan Škabar, Repen 30 (4.000 lir); Ivan Guštin, Col 7 (3.000 Ur).
župan je nato pozdravil goste ter razstavljalce in jih nagovoril v slovenščini in v italijanščini. V svojem nagovoru je poudaril, da je občina organizirala razstavo z namenom, da bi se ta ponavljala še dolgo vrsto let in da bi upoštevali zasluge domačih živinorejcev, ki z vztrajnostjo in požrtvovanjem nadaljujejo s svojim delom kljub marsikaterim oviram. Dejal je: «Od nekdaj je imela repentaborska občina veliko število goveje živine in precej razširjeno poljedelstvo. Toda kmetje so začeli polagoma opuščati zemljo in v hlevih se manjša število goveje živine, ker proizvajalcem plačujejo pridelke po zelo nizkih cenah. Leta 1953 je bilo v naši občini 215 glav goveje živine, danes pa komaj 140». Spričo tega je pozval predstavnike oblasti, naj proučijo vse možnosti, da se pomaga kmetom s primernimi ukrepi.
Po končani razstavi je bil kratek sprejem na županstvu, nato pa skupno kosilo v Repnu.
Podaljšana komisarska uprava bolniške blagajne kmetov
Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata štev. 15 od 21. t.m. objavlja odlok vladnega generalnega komisarja štev. 13, s katerim se ponovno podaljša za 12 mesecev (od 11. julija naprej) rok za izvolitev prvega upravnega sveta pokrajinske vzajemne bolniške blagajne kmetov.
Kakor je znano. Je bil ta rok že odložen 25. junija 1960, 27. junija 1961, 20. junija 1962 in 8. junija 1963. Vzajemna bolniška blagajna
HUDA NESREČA 12-LETNECA FANTA
Zlezel je na železni oder in padel z višine 2 metrov
V bolnico to ga sprejeli t pridržano prognozo zaradi udarcev na glavi
Na nevrokirurški oddelek bol- ni, da je sedanja obravnava v zvezi
nišnice, kamor so ga prepeljali z zasebnim avtom, so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo 12-letnega učenca Daria Toffola iz Ul. Barbariga 11 zaradi udarca po zatilju in bljuvanja. Fanta je spremljal v bolnišnico njegov 42-letni oče Luigi, ki je povedal, da je sin malo prej na Trgu tra i Rivi splezal na tam postavljen oder iz železnih cevi. Ko je bil na vrhu, |e Dario izgubil ravnotežje in padel z višine dveh metrov ter se pri tem hudo udaril v glavo.
Dr. Visalli od tožilca v stalež sodnikov
Včeraj zjutraj se Je zvedelo, da Je višji sodni svet odgovoril pozitivno na prošnjo, ki jo je pred časom vložil pomočnik državnega pradnt-ka dr Italo Visalli, da bi ga premestili v stalež sodnikov. To pome-
s škandalom v združenih bolnišnt cah zadnja v kateri dr. Visalli nastopa kot javjni tožilec. Kot smo zvedeli bo dr. Visalli ostal v Trstu ter nadaljeval svoje delo pri tržaškem kazenskem sodišču.
Za izletnike v Dalmacijo
kmetov v Trstu je bila ustanovljena z odlokom vladnega generalnega komisarja dne 27. maja 1957, toda bolniška blagajna je še vedno pod komisarsko upravo. Ne moremo razumeti, zakaj se ne u-veliavi zadevni člen glede izvolitve upravnega sveta in zakaj mora še vedno veljati komisarska uprava v bolniški blagajni kmetov.
Včeraj dopoldne je bila slovesno otvorjena nova palača Radia Koper. Pred palačo so se zbrali številni predstavniki zveznih, republiških in lokalnih oblasti, predstavniki radia in televizije iz vse države, kulturni delavci kakor tudi predstavniki iz Trsta, med katerimi ravnatelj tržaške RAI-TV inž. Candussi. Po pozdravnih besedah ravnatelja koprskega radia Maria Abrama je imel daljši govor (ki ga bomo v izvlečku še objavili) podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Beno Zupančič. Za njim je spregovoril predsednik italijanske manjšine posl. Fusini, nato pa še predsednik koprske občine Barbič.
Delovnemu kolektivu Radia Koper čestita ob novi pridobitvi tudi naš list, želeč mu mnogo u-spehov pri njegovem koristnem in plemenitem delu.
V GLEDALIŠČU VERDI
Lep zaključni koncert simfonične sezone
V gledališču Verdi je bil sinoči zadnji koncert spomladanske simfonične sezone. Orkestru gle-
dališča Verdi je dirigiral mladi, a že svetovno znani dirigent Claudio Abbado, kot solist pa je nastopil pianist Tito Aprea.
V prvem delu programa je orkester izvajal Bachovo skladbo iz «Glasbenega darila», ki je bila nova za Trst in pa Mozartov Koncert za klavir in orkester s so listom Titom Apreo. Bach je izzvenel dovolj dognano in učinkovito, v Mozartovem koncertu pa je orkester mojstrsko spremljal tehnično virtuozno izvajanje solista, ki je nato na splošno željo številnega občinstva dodal še Bachov preludij za orgle in eno izmed Longovih študij, ki sta pianistu dali vse možnosti, da samo še potrdi svojo sijajno tehnično popolnost in muzikaličnost.
Zanimivemu Bettinellijevemu E-legičnemu preludiju za veliki orkester, komponiranemu z modernimi izraznimi sredstvi, je za zaključek sledila precej redko izvajana Prokofjeva Simfonija N. 3 op. 44 (nova za Trst), v kateri je orkestru pod zanesljivim in sugestivninj dirigentovim vodstvom u-spelo izraziti vso mogočnost in u-činkovitost Prokofjeva na instrumentalnih variacijah tako izvirne in bogate glasbe.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 26. t. m. ob 20. uri v Divači
ARSEN DIKLIC:
Na zeleni reki čoln
V sredo, 27. t. m. ob 20. uri v Piranu
v četrtek, 28. t. m. ob 20. uri v Izoli
v petek, 29. t. m. ob 20. uri v Kopru
J. P. SARTRE:
Umazane roke
Dr. Joža Vilfan v razgovoru z ravnateljem tržaške RAI-TV inž. Can-dussijem in ravnateljem koprskega radia Mariom Abramom
............iHmiiimmn.Klilimm.............•miininminiMiiiiiiiimm,,...imi.,,.,,,,
TRAGIČNA NAJDBA ČOLNARJA PRED ČEDAZ0M
Morje je končno vrnilo truplo znanega tihotapca G. Piccioni ja
Policija bo sedaj z obdukcijo skušala ugotoviti, če je bil Piccioni žrtev nesreče ali pa zločina
SLOVENSKI • • KLUB vljudno vabi na reden torkov večer, drevi ob 21. uri na katerem bo predaval
inž. ŠEBENIK iz Sežane o
POGOZDOVANJU KRASA
Pridite !
Nazionale 16.00 «Partita a 3» Daniel Gelin, Jeanne Valeri«, Lino Ventura.
Arcobaleno 16.00 «Okinawa» Technicolor. Richard Widmark.
Excelsior 16.00 «H Piave mormoro...»
Fenice 16.00 «I 3 soldati» Stewart Grainger, David Niven, Walter Pi-dgeon
Grattacielo 16.00 «Hong Kong, un addio» Technicolor. Antonella Luol-di, Henri Serre.
Supercinema 16.00 «Il treno del sabato» Eleonora Rossi Drago, Georgia Moli, Francesco Mole. Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «Le tardone» Fran« chi-Imgrassia, Walter Chiari
Filodrammatico 16.30 «Girano e Dar-taginan» Technicolor. Jose Ferrer, Silva Koscina.
Aurora 16.30 «Gli argonauti».
Cristallo 16.45 «Lo sport preferito daM’uomo» Technicolor. Rock Hud. son.
Capito) 16.00 «Fammi posto tesoro» Technicolor. Doris Day. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 «Caffè Europa» Tech, nicolor. Elvis Presley.
Zadnji dan.
Impero 16.30 «La dea del peccato».
Moderno 16.00 «I fuorilegge delta valle solitaria» Technicolor. Richard Basenard. Siedi «Tom in Jerry».
Astra 16.30 «Tom e Jerry alPultimo baffo».
Astoria Počitek.
Vittorio Veneto 16.00 «Sotto l’albero jum-jum» Technicolor Jack Lemon. Prepovedano mladim.
Abbazia 16.00 «La ragazza del Quartiere» Shirley Mac Latine. Prepovedano mladini
Ideale 16.00 «I teddy boys della canzone» Delia Scala, Paolo Panetti, Mima, Tony Datlara.
Marconi Počitek.
Skedenj 16.00 «Caccia al tenente» Technicolor. Jim Hutton, Paula Prentiis.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi v sredo 27. t.m. ob
20.30	v društvenih prostorih predavanje o velikem filmskem umetniku Charlesu Chaplinu s spremljanjem skioptičnih slik. Po predavanju bosta prikazana še dva kratkometražna filma.
Prosvetno društvo «S. Škamperle»
priredi od 23. do 30. junija teden ljudske umetnosti.
Kdor želi sodelovati s svojimi deli dobi tiskana navodila v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo Andrej Cok *
Opčin priredi v nedeljo 7. junija e-nodnevni izlet na Slavnik in v Škocjan z ogledom znamenite Škocjanske jame. Vpisovanje pri Draščkovih.
Prosvetno društvo Prosek-Konto-vel priredi v nedeljo dne 7. junija enodnevni izlet po Istri z ogledom Pulja. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva na Proseku.
Prosvetno društvo v Skednju priredi 29. junija letos izlet na Bled. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih, Skedenjska utica 124-1. Zaključek vpisovanja z oddajo zadnjega mesta.
Mali oglasi
POKRIVANJE PODOV m podi Iz plastike. guma, linoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge m plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namestitev Izkušenih delavcev A.R.P.
ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale *. telefon 95-919.
ISCE se hišna pomočnica za uradniško družino z dvema otrokoma v okolici Trsta. Pojasnila pri družini Žerjal, Trst, Strada Guardiella 46.
Opozarjamo udeležence izleta «Primorskega dnevnika» v Dalmacijo, da je odhod iz Trsta v petek,
29. t. m. Vkrcanje na ladjo «Jugoslavijo», ki bo privezana pri Pomorski postaji, se prične ob 6. uri zjutraj. Opozarjamo na potrebno pravočasnost, kajti ladja se drži točnega voznega reda.
Udeleženci naj od srede dalje __________
dvignejo na «Primorskem dnevniku» druga domneva, da je rtamreč na (Ul. Montecchi 6/II) list« kabine. | odprtem morju prišle de medse-
V včerajšnjih jutranjih urah je 40-letrii ribič Sirio Varnieri iz Ul. San Felice 7, ki je plul s svojim čolnom približno 800 metrov od Cedasa, zagledal že razkrajajoče truplo, ki je plavalo na morski gladini. Varnieri se je takoj vrnil v barkovljanski portič, odkoder se ;e podvizal na bu’kovljanski komisariat, kjer je o najdbi obvestil agente.
Agenti s komisariata so obvestili svoje kolege na letečem oddelku policije, ti pa so poklicali na pomoč gasilce. Nekaj minut kasneje so ti z motornim čolnom odp.uli s pomola štev. 3 pristanišča Vittorio Emanuele prati o-značenem kraju nasproti Cedasa, kjer so -sredi valov, zagledali truplo Gasilci so truplo potagn.li na čoln in se takoj vrnili v pristanišče, kjer jih je že čakal dr. Cappa od letečega oddelka z nekaterimi sodelavci. Truplo so položili na pomol, kjer so ga agenti identificirali za 37-letnega Giovannija Piccionija, znanega tihotapca, ki so ga že dolgo pogrešali. Identifikacijo je potrdil tudi Piicioni-jev brat Terzo, katertgà sd agenti poklicali na pomol.
Giovanni Piccioni ,ki je skupaj
bratom stanoval v Ul. Cotogna 66, je izginil pred nekaj meseci. Tedaj so v neposredni bližini bar-kovljanskega portiča našli potopljen motorni čoln, ki pa ni imel nobene oznake. Od tistega dne dalje so finančni stražniki s sodelovanjem policije začeli iskati Piccionija, vendar brez uspeha. Preiskovalni organi »o domnevali, da ie Piccioni postal žrtev nesreče na morju, se prevrnil s čolnom in utonil, toda možna je bila še
bojnega obračunavanja med tihotapci, ki so ponoči prevažali tihotapsko blago z istrske na italijansko obalo. Dejstvo je, da Piccionija ni bilo mogoče najti nikjer.
Komaj so agenti letečega oddelka včerai zjutraj dobili obvestilo o najdbi trupla sredi morja, so se spomnili na Giovannija Piccionija in niso se zmotili. Po nekaj mesecih je morje . vrnilo njegovo truplo, katero so potem prepeljali v mtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Policisti bodo sedaj skušali pojasniti zagonetno Piccionijevo smrt, ali je nesrečni tihotapec utonil, ali pa je umrl nasilne smrti pod kroglami tihotapskih tekmecev, ki si niso mnogo pomišljati streljati nanj sredi morja, saj je šlo verjetno za ogromne dobičke.
* Poštna uprava sporoča, da bo poštni urad v Borzni ulici št. 2 v spiboto, 30. t.m. popoldne zaprt za javnost zaradi nujnih notranjih del. prav tako urad ne bo posloval v nedeljo za lastnike poštnih predalov.
trgovinsko mornarico, in to zlasti glede finansiranja ustanove iz državnega prispevka.
Stavka tekstilcev in kamnarjev
Predlog zbornice za pristaniško ustanovo
Posebna komisija tržaške trgovinske zbornice bo še ta ‘eden dokončala proučitev predloga zakonskega osnutka za ustanovitev ustanove tržaškega pristanišča. Komisija je ugotovila precijšnje soglasje med osnutkom, ki ga pripravlja in zagovarja tržaška trgovinska zbornica in osnuikom, ki ga je pripravilo ministrstvo z*
Danes bo tudi v Trstu 24-urna stavka tekstilnih delavcev Pri nas se tiče nad 1500 delavk in delavcev v Tržaški konopljarni in v novih tekstilnih tovarnah v industrijskem pristanišču.
Prav tako bo danes tudi enotna stavka klesarjev in kamnosekov, ki sta jo napovedali pri nas obe sindikalni organizaciji v vsedržavnem obsegu pa vsi trije sindikati.
Izvolitev deželnega odbora PSI
V nedeljo so na sestanku začasnega deželnega odbora PSI,, sestavljenega iz delegacij štirih federacij iz dežele, soglasno odobrili dokončne norme glede sestave deželnega odbora. Nato so imenovali za deželnega tajnika odv. Franca Ca-stiglioneja Iz Vidma, za namestnika tajnika pa Arnalda Pittonija iz Trsta in Vittoria Semola iz Gorice. Snoči pa se je v Vidmu sestala svetovalska skupina PSI in imenovala načelnika in tajnika:
* Tudi tržaški geofizikalni zavod je preteklo noč zabeležil potres, ki je bil nekje na področju Zagreba Epicenter potresa je bil okirog 230 km daleč od Trsta,
Včeraj-danes
25. maja 1964 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa Je 18 oseb.
UMRLI SO: 81-letna Ida Fiegel vd. Propst, 91-letna Ana Grison vd. Stefančičih, 66-letna Giovanna Ferdln por. Urli, 68-tetn| Giovanni Benzan, 53-letna Letizia Kokic 78-letni Gaetano Armando Mecozzl, 65-letna Gio-
AMERICANKE, 1TALOAMEH1CAN-
KE, Španke, Nemke, Slovanke, A-rabkinje, Indonezljanke, Korejke, Havajke, Rodezijke, kii prihajajo v Italijo, bi se poročile z Italijani. Takojšnja zaroka. Pisati dopisnico na naslov «Oiuib Eureka», casella 5013 Roma.
AMERICANE, ITALOAAMSHICAN*.
spagnole, germaniche, slave, arabe, indonesiane; Coreane, Hawaiane, R°-desiane venendo in Italia sposerebbero italiani. Fidanzamento immediato. Scrivere su cartolina ai «Club Eureka», casella 5013 Roma.
vanna Tornateti por. Meri uzzi, 77-1*4-na Anna Bonadel por. Redoni, 71-letni Costante Vascotto, 78-letnl A-done Paiamomi. 43-letna Anna BraJ-kovl por Giuliani, 60-letni Giuseppe Cozzio, 63-letna Caterina Lachi« por. Milazzo, 91-letni Daniele Svagl, 85-let,na Marija Teresa D’Andrea, 56-letni Angelo Bacini, 12-leUii Fabio Kainz, 78-letni Lodovico Serafini,
dnevna služba lekahn
(25. - 31.)
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benussi, Ul. Cavana 11; Plcciola, U1 Orlanl 2: Vernarl, Trg Valmaura 10; D’Ambrosi, Ul. Zoruittl 19; Croce Verde, Ul-Settefontane 39; Ravasini, Trg Libertà 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
nočna služba lekarn
<25. - 31.)
D’Ambrosi, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasini, Trg Libertà 6; Testa doro, Ul. Mazal ini 43,
PROCES PROTI OBTOŽENCEM V ZVEZI Z AFERO V BOLNIŠNICAH
65 let zapora in 8.650.000 lir globe je zahteval tožilec za vse obtožence
Za dr. Stena je zahteval skoraj 13 let zapora, za Cisilina 10 let, za Cergola skoraj 9 let, za Ciovannija Negrisina G let in pol itd.
pom zemljišča združenih bolnišnic pri Magdaleni podnajemniku Rudolfu Moženiču, naj se ustavi kazenski postopek proti dr. Pre-sci, ker je prestopek, ki ga je zagrešil (zaradi ponovnega rubrici-ranja dejanja) amnestiran. Glede Maria Qualinija je tožilec zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov in prav tako tudi v pogledu jnž. Malosija;
Kot smo že poročali v prejšnjih dneh, je javni tožilec v svojem obtožilnem govoru spremenil svoje stališče glede določenih obtožb. Dokazni postopek pred kazenskim sodiščem je namreč pripomogel, da so se dokončno pojasnila nekatera dejanja, ali pa je vsaj navedel državno pravdništvo do spoznanja, da ne obstajajo dokazi za določene namišljene prekrške. To velja v prvi vrsti za glavnega obtoženca, dr. Stena, kakor tudi za ostale in predvsem za Cisilina in Cergola. Kot smo že poudarili prej» je dokazni postopek skoraj popolnoma razbremenil dr. Pre-sco.
Na včerajšnji razpravi je dr. Visalli nadaljeval svoj obtožilni govor ter obravnaval vrsto obtožb, ki gredo od 22 do 29. poglavja. Gre za obtožbe, ki se deloma vežejo na splošno obtožbo ponarejevanja javnih listin in za katere se mora predvsem zagovarjati dr. Steno. Med drugimi je treba omeniti posebno obtožbe, ki zadevajo odnose med upravo združenih bolnišnic in podnajemnikom Rudolfom Moženičem. Ta je vzel v zakup pri Zgornji Magdaleni neko zemljiščč, za katerega se je bil obvezal že leta 1941, da gn bo obdeloval, na določen način. Po vojni je Moženič prenehal z obdelovanjem zemljišča ter baje ni niti plačal dogovorjene zakupnine. Obtožnica je dolžila dr. Stena (in tudi dr. Presco) da je dovdlH, da Se izplača Moženiču določena odškodnina, čeprav je dolgoval u-pravi združenih bolnišnic večje vsote denaria.
Pri obravnavanju tega vprašanja je javni tožilec poudaril, da ne goji do Moženiča sovražnih čustev (ker ga med drugim niti ne pozna) ter meni, da je ta pač zasledoval svoje zasebne koristi^ Nedopustljivo pa je, je dejal tožilec, da so mu javni funkcionarji, kot dr. Steno, šli na roko.
Osrednja osebnost v upravi združenih bolnišnic je bil po mnenju dr. Visallija prav dr. Steno. Brfjz njegove vednosti se v združenih
............................................iHiilimiiiiimiiiiimnMiiiiiUM
HUDA PROMETNA NESREČA PRI ŠKOFIJAH
Pijan Je vozil avto in treščit v platano
Šest oseb ranjenih, od katerih dve hudo Šofer aretiran in zastražen v bolnišnici
Na včerajšnjem zasedanju kaze nek ega sodišča, iki sodi dr. Stepu, inž. Oisilimu, industrijskemu izvedencu Cergolu in ostalim trinajstim obtožencem, je javni tožilec dr. Visalli končal svoj obtožilni govor ter zahteval, naj sodniki obsodijo dobršen del obtožencev na skupno kazen 64 let in 11 mesecev zapora ter na 8 mi. lijonov 650.000 lir globe.
Najvišja kazen prjtiče seveda po tožilčevem mnenju bivšemu generalnemu tajniku združenih bolnišnic dr. Stenu, za katerega je zahteval 12 let in 9 mesecev zapora ter 1,100.000 lir globe. Za ostale obtožence je dr. Visalli zahteval naslednje kazni; Cisilin; 10 let zapora in 1,000.000 lir globe; Cergol; 8 let in 9 mesecev zapora ter 950.000 lir globe; Adriano Vi-van; 3 leta in 6 mesecev zapora ter 650.000 lir globe; Giuseppe Rancan: 3 leta in 4 mesece zapora ter 600.000 lir globe; Marisa Grani: 3 leta in 3 mesece zapora ter
350.000	lir globe; Italo Štolfa: 3 leta in 3 mesece zapora ter 650.000 lir globe; Egone Negrisin: 2 leti in 3 mesece zapora ter 450.000 lir globe (tožilec (e upošteval splošne olajševalne okoliščine); Giovanni Negrisin: 6 let in 6 mesecev zapora ter 850.000 lir globe; Livio Can-ton; 3 leta in 6 mesecev zapora ter 650.000 lir globe; Gastone Ma-retto; 2 leti in 5 mesecev zapora ter 650.000 lir globe; Luigi Caputo; 2 leti in 5 mesecev zapora ter
650.000	lir globe in Celestino Co-derin; 3 leta zapora in 100.000 lir globe.
Od šestnajstih obtožencev so izostali trije, in sicer: bivši predsednik upravnega odbora združenih bolnišnic dr. Presca, podjetnik Mario Qualini in inž. Livio Malossi Dr. Presca je imel pri ysei tej zadevi veliko srečo, saj je javni tožilec že sproti zahteval, naj ga sodniki oprostijo te ali druge obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov, ali pa zato, ker ni zagrešil dejanja. Včeraj je javni tožilec zaključil svoj govor zahtevajoč, da se Presca pravzaprav oprosti še zadnje obtožbe. V resnici ne gre v bistvu za oprostitev ,ker je pravna formula taka: glede obtožbe, ki zadeva dr. Stena in dr. Presco v zvezi z zaku-
PRISPEVaJTE za DIJAŠKO MATICO I
«Ce voziš ne pij, če piješ ne vozi!» Tega bi se morali zavedati vsi tisti, ki šofirajo. Zal pa ni vedno tako. 27-letni Valerio Giacomin iz Doline št 188 je v nedeljo zvečer globoko Pogledal v kozarec in se okrog 2. Ponoči vračal proti Trstu s svojim fiatom 1100 TS 50912, v katerem se je peljal s petimi prijatelji, šestor-ka je komaj zapustila blok pri Škofijah, ko se je dogodila huda prometna nesreča. Giacomini, ki je sedel za volanom, je z vso silo pognal avto. Ko pa je zavozil na ovinek Približno kilometer od bloka pri stavbi štev. 192/c pri Orehu, je zaradi hitrosti izgubil nadzorstvo nad avtom in zavozil s ceste in silovito treščil v platano.
Nekaj minut potem je mimo privozil neki avtomoDihst, videl nesrečo in takoj obvestil gasilce in bolničarje RK. ki so nemudoma prihiteli. Ne brez težav so potegnili ranjence iz razbitega avtomobila, jih Položili na nosila ter jih z avtom RK odpeljali v bolnišnico.
Giacomin je imel srečo, ker se je sarno laže ranil in pobil po nogah. Nudili so mu prvo pomoč in ga s Prognozo okrevanja v 10 dneh prepustili agentom prometne policije. Zdravnik je namreč ugotovil, da je P‘l Giacomin pijan, zato so ga agenti aretirali in odpeljali na kvesturo. Rri nesreči so se huje ranili 28-letni delavec Galliano Eenacci iz Villa-nove di Belli pri Mantovi, ki začasno stanuje v gostilni «ex Luca» v Zavljah, 20-letni mehanik Sergio Tul-Pach iz 2avelj 315 in 64-letni šofer Natala Nissan iz Ul. Crispi 8.
Benaccija' so v bolnišnici pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 4P dneh, ker se ranil in pobil po čeljusti, obrazu Jn rokah ter sl zlomil desno ramo. Tulliach se bo moral na ortoped-6kem oddelku zdraviti dva meseca naradi verjetnega zloma desne stegnenice in ran na obrazu Na nevrokirurški oddelek so sprejeli Missan3, ki se je pobil in ranil po glavi, levi nogi in desnem kolenu, okreval bo v 20 dneh. Ostalima dvema potniko-Jha avtomobila, 35-letnemu varilcu Giordanu Savarinu iz žavelj 308 in 44-letnemu delavcu Renatu Crastu, tudi iz Zavelj 4/b pa so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč.
Z avtom podrl neprevidno deklico
Neprevidna deklica je včeraj zju-“®j okrog 7.30 v Ul. Settefontane Pni gostilni «Ai tre moschettieri» Postala žrtev prometne nesreče, [«-letna Serena Giraldi iz Ul. Settefontane št. 4 Je neprevidno stopila s pločnika, ker je hotela prečkati cesto. Tedaj je s svojim fiatoni 600 TS 64940 v smeri proti Montebellu privozil 57-letni Antonio Morich iz Ul. A. Emo 24, ki {* nenadoma zagledal pred seboj sereno. Pritisnil je na zavore, ven-uar mu ni uspelo ustaviti avtomobila. Trčil je v deklico ter jo po-
drl. Morich je mladi ponesrečeriki priskočil na pomoč, jo naložil v svoj avto ter jo odpeljal v bolnišnico. Giraldijevo so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti teden dni zaradi zloma zgornjih sekalcev, ran na bradi ter po levi roki in koleriu.
Za večjo poslovno izmenjavo z Romunijo
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da bo 3. junija prispel v Trst trgovski ataše italijanske ambasade v Bukarešti dr. Romolo Bartoli, ki se bo sestal s tržaškimi trgovskimi in industrijskimi predstavniki, ki se zanimajo za vzpostavitev in pospešitev trgovinskih odnošajev z Romunijo.
V zvezi s to vestjo se v tržaških gospodarskih krogih poudarja, da je trgovina z Romunijo za Trst velikega pomena, ker je to dežela, ki izvaža v Italijo živino, meso, gradbeni les in les za tovarne papirja, nekatere vrste proizvodov mineralnih olj itd. Med italijanskim izvoznim blagom, ki zanima tržaške poslovne ljudi, pa omenjajo tkanine iz naravnih in umetnih snovi, razno tekstilno blago, južpo sadje itd.
Tržaški trgovci in industrijcl, ki bi se radi sestali z dr. Bartolijem, naj to sporočijo uradu za zunanjo trgovino trgovinske zbornice najkasneje do sobote 30. t.m.
bolnišnicah ni moglo zgoditi nič. «Dr. Steno — je dejal tožilec — je bil človek, čigar oblast je presegala vsakršno drugo oblast. To je po tožilčevem mnenju prišlo posebno do izraza takrat, ko je Stenova žena po nesreči povozila v bolnišnici nekega vratarja. Anita Steno se je tedaj šele naučila upravljati avto. Do nesreče je prišlo pravzaprav zaradi njene nespretnosti. O tem dogodku pa se dolgo časa ni zvedelo nič. Tožilec je trdil, da je imel dr. Steno tak vpliv na vse osebje v združenih bolnišnicah, da so vsi (vštevši zdravnike) izjavili, da ne vedo, kako je prišlo do nezgode.
Dr. Visalli je zaključil svoj govor s pravno utemeljitvijo obtožnice. Na.koncu je prosil sodnike in odvetnike, naj mu oprostijo, če je bil predolgovezen. La prizana-šanje je prosil tudi obtožence, če jih je v govoru včasih zadel v živo. «Ne zaradi osebnega na-sprotstva — je dejal — temveč samo zaradi govorniške zanesenosti.»
3 mesece po nesreči fant podlegel poškodbam
Tri mesece potem, ko je postal žrtev cestne nesreče, je v soboto popoldne na nevrokirurškem oddelku bolnišnice podlegel poškodovan 12-letni Fabio Kainz iz Domus Civica. Fant se je 24. februarja popoldne igral s svojimi tovariši na Stari Istrski cesti, ko je hotel prečkati cesto, ga je s sinico 1000 TS 60136 podrl 62-letni Umberto Quazzolo s Trga Respighi 5. Pri nesreči se je Kainz udaril v glavo ter se laže ranil po zatilju in prsih. Kainza, ki je tudi bljuval, so prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Fantovo zdravstveno stanje se je po nekaj dneh res izboljšalo, vendar se je potem poslabšalo. Vse zdravniške nege so žal bile zanj zaman in v soboto tri mesece po nesreči je podlegel poškodbam.
Goriško-beneški dnevnik
MEDTEM KO SE DANES SESTANE DEŽELNI SVET
Svetovalca - vojaka Jarca - je poveljstvo pridržalo v vojašnici v Lodiju
Svetovalca so zasledovali in s sedeža K Pl odpeljali v vojašnico, kjer so ga pridržali
(VH bo današnji seji novoizvoljenega deželnega sveta Furlaniia-Julijska krajina v Trstu prisostvoval tudi slovenski deželni sviio-valec Jože Jarc iz Doberdoba izvoljen na listi KPI v goriški pokrajini? To je vprašanje, ki se pojavlja po nepriliiicah, k: jih. je svetovale Jarc imel r.od vojaško oblastjo v Lodiju. Kak ir obsežno piše včerajšnja «Unità», nadrejeni vojaški organi v Lodiju, kvjer Jarc služi pri artilerijskem oddelku, niso dali svetovalcu dovoljenja, da bi odšel v Tr-t. Sodijo celo, da ie prekršil svojo dolžnost ko je kandidiral, ne da bi nadrejene vprašal za dovoljenje. Ali ti nadrejeni res ne vedo, da imajo vsi državljani pravico do izvolit-
iiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRODUKCIJA GLASBENE ŠOLE V STANDREŽU
Na uspeli prireditvi so gojenci pokazali uspehe ob zaključku leta
Tako oni iz prvega, kakor iz drugega razreda, so prav dobro izvajali svoje točke - Nastop otroškega pevskega zbora

Pogled na del občinstva, ki je napolnilo prosvetno dvorano v Standrežu v soboto zvečer pri zaključnem nastopu domačih gojencev glasbene šole
Po uspelem nastopu gojencev glasbene šole v Sovodnjah, je bila podobna prireditev ob zaključku šolskega leta tudi v robota zvečer v prosvetni dvorani d u-štva «O. Župančič» v Standrežu, Zanimanje za zaključno produkcijo domačih gojencev glasbene šole je bilo med domačini zelo veliko, saj so ob določeni' uri do kraja napolnili dvoranico in marsikdo, ki je prišel z zamudo, ni mogel več noter. Med gosti naj omenimo tudi ravnatelja glasoe-ne šole iz Trsta dr. Demšarja, v dvorani pa so bili tudi številni u-gledni domačini, med katerimi tudi predsednik domačega prosvetnega društva Tabaj.
Vodja šole prof. Križmančič je najprej lepo pozdravil vse prisotne starše in prijatelje mladine in povedal, da z današnjo produkcijo zaključujejo drugo leto pouka na glasbeni šoli v Standrežu. Zabeležili so lep napredek in lan-
ski gojenci so pritegnili v šolo še nove, da se je njihovp število še znatno povečalo. Govornik se je zahvalil domačemu prosvetne-tilu društvu za moralno in materialno pomoč, ki jo je nudilo io-fi in še posebej se je zahval:! požrtvovalnemu Francu Lupina, ki nudi z otroškim pevskim zborom zelo važno glasbeno vzgojo našim najmlajšim. Zaključil je z željo, naj , bi bila ta produkcija nova spodbuda za nadaijnji razvoj glasbene,šole v Standrežu.
Občinstvo je z živahnim ploskanjem pritrdilo, da se strinja z njegovimi besedami in željami, saj ima Standrež že stare pevske in prosvetne tradicije, kar priča živahno delovanje njegovega prosvetnega društva zlasti v prvih povojnih letih. Zato je želja vseh starih prosvetarjev, da bi mladina s to tradicijo nadaljevala in jo še okrepila in poživila, kar bo lahko storila tudi preko glasbe-
KER SE JE NAVELIČAL SKRIVANJA
Obvestilo skrutinatorjem
2upanstvo sporoča, da se člani volilnih sedežev nedavnih deželnih volitev lahko zglasijo na se dežu občinske zakladnice, Ul. Nor ddo št, 11, od danes dalje, m si-cer od 8. do 12. ure (v sobotah od 8. ure do 11.30), kjer jim bodo izplačali honorar. Riiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Vespist povozil pešca
Sinoči okrog 20.30 se je pripetila v Gorici v Ulici Duca d’Aosta prometna nesreča, pri kateri je bil ranjen neki pešec. Ob tisti uri se je 29-letni Giuseppe Fra-tianni iz Gorice, Ul. Oberdan 6, peljal z vespo po Ul. Duca d’Aosta v smeri proti središču mesta. Ko je privozil do Ribijevega skladišča mu je pri hiši štev. 33 nenadoma prečkal cesto neki pešec in vespist ni mogel preprečiti trčenja. Pešca, 5l-letnega Carla Favo Iz Romansa so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve roke in ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Vespist je ostal skoro nepoškodovan, in prav tako njegovo vozilo.
maio «IBIS» PBWSEH
predvaja danes 26. t. m. ob 19.30 url zabavni film;
LA BELLEZZA DI IPPOLITA
(Ippolltina lepota)
,	Lepa prodajalka bencina in ljubosumni mo*
Igrajo: GINA LOLLOBRIGIDA in ENRICO MARIA SALERNO Mladini pod 14, letom vstop prepovedan
Pobegli Giuseppe Federico se je prijavil policiji
Pridržali so ga v zaporih v Vidmu, kjer je bil pred kratkim obsojen
Goriška kvestura Je prejela vest, da se je Giuseppe Federico, ki je pred meseci ušel pred nosom goriški policiji v «kazermetah» ter ga od takrat niso mogli več izslediti, čeprav je še pred nekaj dnevi obiskal svojo ljubico v «kazermetah» na Svetogorsfei cesti, se je končno odločil, da se bo javil oblastem in se je v ta namen predstavil preteklo soboto na kvesturi v Vidmu, kjer so ga pridržali v zaporu.
Federici Je bil namreč med tem časom obsojen v Vidmu in ker se zdi da kazen ni previsoka, hoče urediti svoj položaj z organi postave.
Ogenj v Gradiški
Tri nesreče v Pevmi
Včeraj popoldne okrog 16. ure so pripeljali v goriško bolnišnico 2-letnega Antona Boschlna iz Pevme Ul. Bellaveduta 11, ki Je doma po pomoti zaužil tableto permanganata ter se z njo zastrupil. Pridržali so ga na opazovanju.
Ob 13. uri pa so nudili prvo pomoč 5-letnemu Claudiu Padovanu iz Ul. Ponte del Torrione 1, ki se Je ranil na bradi, ko je padel na svojem domu. Okreval bo v sedmih dneh.
Zjutraj ob 7. uri so pripeljali v holnjšnico tudi 27-letno Ivano Can-dutti iz Pevme Ul. Costabona 9, ki se je pri cepljenju div ranila na palcu leve roke. Pridi' ali so Jo za osem dni na zdravljenju.
Včeraj popoldne okrog 13.30 so poklicali goriške gasilce v Gradiško, kjer se je pri hiši št. 20 v Ul. Bedeschini vnela skladovnica drv. Gasilci so po enournem delu preprečili razširitev ognja na poslopje, ki je last Micheleja Terrila, vendar pa cenijo povzročeno škodo na okrog 40 tisoč lir. Niso še u-gotovih kako in zakaj je nastal ogenj.
ne šole in svojega otroškega pevskega zbora.
Sledilo je izvajanje programa, pri katerem je Davorin Marvin zaigral na harmoniko Avsenikovo «Na Gorici»; mala Magda Lupino-va je na klavirju lepo in neprisiljeno podala Reyerjevo «Vaja» in Pavčičevo «Izidor ovčice pase». Zdravko Novak je zaigral na violino dve skladbi, Bruno Nanut pa na harmoniko «Tri valčke». Nato je na klavirju zaigral Igor Zavadlav dve skladbi, David Briško pa tudi dve na harmoniko in Diego Marvin dve skladbi na violino. Dobro se je odrezal na klavirju tudi Mavra Marinič ter na violino Marko Cotič; na kitaro je zaigral Ivan Mikluš «Bohemien-ne», Nasta Zavadlav na klavirju «Na vasi» in Ivan Humar na trobento «Romanco». Iva Tabaj je podala na klavirju pesem «O moj preljubi dragi dom »in za zaključek še Ivan Klanšček na harmoniko precej težavno «Mazurka variata».
Po tem prvem delu je nastopil tudi domači otroški -pevski zbor pod veščo taktirko Franca Lupina. Ubrano in skladno ter z veliko prlsebnostj'o so zapeli šest pesmi, in sicer; «O moj preljubi dragi dom», «Gledam bajnu zoru», «Kje so tiste stezice», «Ledene rože», «Jurjevanko», in «Mla-tiči».
Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo celotnemu izvajanju in že med produkcijo posameznikov glasno izražalo svoje odobravanje in pohvalo. Ko pa je zaključil tudi pevski zbor je bilo vsem žal, da se je program že zaključil in najrajši bi videli, da bi jim zbor zapel še nekaj pesmic. Omenimo naj, da je bilo med občinstvom zlasti mnogo mladine, tudi najmlajših in upamo, da jim bo ta uspeli nastop njihovih sovrstnikov služil v spodbudo, da se jim bodo prihodnje leto pridružili tudi tisti, ki so bili do sedaj ob strani.
ve?
Potem ko so oficirji Jarcu odrekli izreden dopust, se je Jarc posvetoval s poslancem Aibaonijfem na sedežu KPI v Lodiju, kaj naj stori. Potem ko se je raztovarjal z njim je vstopil v sedež podoficir vojaške policije v civilu in ga pozval naj gre z njim v vojašnico. Na cesti sta bila še oficirja v civilu in v uniformi Al-bo-niju, ki je odšel v vojašnico, da se pozanima kaj se Jarcu dogaja, so odgovorili, da so ga «pri. držali» v vojašnici ir. da se z vprašanjem ukvarjajo višje vojaške oblasti.
Poslanci: Alboni, fciernetič in Lizzerò so vložili na ministra za vojsko Andreottija i-nterpe.eciio, v kateri poudarjajo porhanjkanje spoštovanja državljanskih pravic, ki jih uživa vsak državljan pa naj bo v vojaški ali civilni obleki.
Urnik trgovin za četrtek 28. t.m.
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo na praznik v četrtek 28. t. m. veljal za trgovine na Goriškem naslednji urnik;
Mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure. Pekarne in mlekarne od
6.30	do 12. ure. Trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. Cvetličarne od 8. do 13. Vse druge trgovine bodo ves dan zaprte.
Jutri, 27. t. m. lahko ostanejo trgovine odprte zvečer do 20. ure. Ta umik velja za vso pokrajino.
sl pri tem verjetno zlomil desno stegnenico, so pripeljali v bolnišnico ob 18. uri tudi 76-’etnega Vincenza Miceua iz Villess, ki so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Nenavadna nesreča se je pripetila 35-letni Bruni Murzi iz Trsta Istrska ul. 7. Ko je jedla v sanatoriju v Gorici, kjer je zaposlena, kruh, je naenkrat začutila bolečino v želodcu. V bolnišnici, kamor se je zatekla, so ugotovili, da je použila tudi drobce stekla, ki so bili v kruhu. Pridržali so jo za sedem dni na zdravljenju.
Pri padcu se je okrog poldne ranila na prstancu desne roke tudi 4-letna Marija Orsoimi iz Gorice Ul. Matteotti 15 ter so jo morali pridržati v bolnišnici na zdravljenju.
Razstava vin in strojev na Bukovju pri Števerjanu
Poseben odbor, ki mu predsedu. je Emil Terpin in v katerem je tudi Steverjanski župan Podveršič, prireja na Bukovju razstavo tipičnih domačih vin in poljedelskih strojev. Rastava bo odprta od 28. maja do vključno 1. junija. Svoj pridelek bo razstavljalo 11 vinogradnikov iz raznih vasi občine, kmečke stroje pa tvrdke iz Trsta, Gorice in Čedada. Prvi dan, v četrtek je na sporedu ob 15. uri koncert godbe s Proseka, nato nastop folklorne skupine iz Ločnika in zvečer ob 20. uri koncert novega ansambla iz Gorice.
Policijska služba v civilni bolnišnici
Goriška kvestura sporoča, da bo od jutri, dne 27 maja dalje zopet vzpostavljena redna policijska služba pri civilni bolnišnici, ki je bila pred časom ukinjena. Ta u-krep ima namen zajamčiti takojšnji poseg sodne policije, kakor tudi večjo pomoč ponesrečencem in njihovim družinam.
iiiiimiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiuimiiiiiiiHiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiniiuiiiiiiuiiiiiiiiii
SMRTNE POSLEDICE PROMETNE NESREČE
Alojz Markočič podlegel poškodbam
Včeraj je v goriški civilni bolnišnici podlegel poškodbam 52-letni Alojz Markočič iz Grojne štev. 9. Kot je znano, je v -soboto, 16. t.m. povozil Markočiča blizu gostilne «Gira» v Ul. Ponte del Torrione neki avtomobilist jz Podgore. Markočič si je pri nesreči prebil lobanjo in dobil tudi druge poškodbe.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj okrog 13.30 so nudili prvo pomoč v goriški bolnišnici 53-letne-rau Vincenzu Maligoju iz Steverja-na, Valerišče 20, ki se je ponesrečil pri delu ter se ranil na desni roki. Okreval bo v osmih dneh.
Ker je padel s kmečkega voza in
Reneški Slovenci na obisku v Kobaridu
Preteklo nedeljo je skupina kakih 40 občanov iz Tavorjane v Beneški Sloveniji, v kateri so bili tudi župan te občine in večina občinskih svetovalcev, prišla na obisk v Kobarid, kjer so med drugim obiskali tudi tamkajšnjo kostnico
na Antonovem hribu. Ob tej priliki jih je pozdravil tudi predsednik občine Tolmin Rutar, ki je prišel za to priliko v Kobarid.
Z avtom trčil v lambreto
Včeraj zjutraj okrog 7.50 se je pripeljal s svojo lambreto 64-letni Alberto Palli, ki stanuje v Gorici Ul. Aosta 82, po Trgu pred županstvom v smeri proti Ul. Mazzini. Za njim je privozil avto fiat 750, ki Je last podjetja Isontina Alimentari, 34-letni Enio Tami iz Gorice Ul. Randaccio 5. Pred županstvom je avtomobilist zadel od zadaj v lambreto. Na srečo pri trčenju ni bil nihče ranjen. Mestni stražnik je napravil zapisnik o nesreči tn ugotovil precejšnjo škodo pri lambreti, medtem ko je imel avto le razbite sprednje luči in odrgnjene blatnike.
			
IZPRED P0R0TNECA S0DISCA
Zaradi umora na pevmskem mostu
•	J	> '»v ”4'c piir.	\
Vittorio Zonno znova pred porotniki
Dolžijo go umora vojaka Castaldija ■ Venera Cavallari, ki je posredni vzrok umora, bo pričala 9. junija ■ Danes ob 10. uri nadaljevanje razprave
Skupina gojencev glasbene šole Iz štandreža, ki so nastopili na zaključni prireditvi v soboto
Pred porotnim sodiščem v Gorici se je začela sodna razprava proti Vittoriu Zonnu, obdolženemu umora vojaka Alda Castaldija. Pretepel ga je na pevmskem mostu in omamljenega vrgel v Sočo, kjer je utonil. Vzrok; ljubosumnost zaradi ljubezenskega trikotnika, katerega tretja stranica je bila sedaj poročena Venera Cavallaro.
Proces proti Zonnu se je začel lanskega februarja v Gorici. Ker so bili mnenja, da izvid o njegovem psihičnem stanju ne ustreza dejanskemu stanju, in sicer zato ne, ker jemlje Zonnovo krivdo za podlago, so proces preložili v pričakovanju sestave dru-gega takšnega poročila, ki bi upošteval to pravno dejstvo. Zonno je sprva priznal svojo krivdo, potem pa jo je preklical in se začel proglašati nedolžnega.
Za kroniko naj navedemo vsaj najosnovnejše značilnosti tega u-mora, ki je tako pritegnil pozornost vseh Goričanov. Dne 7. novembra 1960 so pred mrežasto ograjo ob jezu na Soči našli utop-pljenca, v katerem so štiri dni kasneje ugotovili' 22-letnega vojaka Alda Castaldija, ki so ga zaradi odsotnosti že proglasili za dezerterja. Oddelek Mantova je zapustil 23. oktobra. Avtopsija je pokazala, da je vojak umrl kakšne štiri ali pet dpi pred najdbo.
Preiskava se je usmerila v vojakovo zasebno življenje, v katerem so karabinjerji izsledili 22-letno Venero Cavallaro, ki je takrat stanovala v Ul. Italico Brass. Nanjo je preiskovalne organe o-pozorilo neodposlano pismo, najdeno v Castqldijevem nahrbtniku, v katerem Cavallarijevi napoveduje obračun, ki ga bo storil z nekim Vittoriem, v katerem so potem ugotovili 24-letnega Vittoria Zonna, doma iz Taranta, ki se je postavljal med odnose Castaldija in Cavallarove.
Cavallarovo so začeli zasliševati in prišli do zaključka, da je Zonno prišel v Gorico ter se L novembra na sestanku, ki ga je na pevmskem mostu nakazala Venera, sprl z vojakom, ga vrgel čez most v Sočo, kjer je utonil v mrzli vodi.
Venerino priznanje je bilo zadostno opravičilo, da so Zonna v Tarantu aretirali in ga pripeljali v Gorico, kjer je sprva zanikoval svojo udeležbi, pri zločinu, potem pa je dejanje priznal in ga opisal do najmpnjših podrobnosti. Med prerivanjem je zagrabil Castaldi-jevo kravato in jo tako stisnil, da je vojak izgubil zavest. Omamljenega je vrgel v Sočo prepri čan, da se bo osvestil in splaval na breg. Se poprej, mu je vzel listnico z vsemi dokumenti, ki jih je pozneje «izgubil». Vse to ie storil zaradi «izdaje najglobljih ču-
stev». To izjavo je podal karabinjerjem 2. novembra, ki jo je potrdil tudi pred državnim prokuratorjem. Sedem dni pozneje jo je v celoti preklical. Opravičil se je, da je poprejšnje izjave dal pod pritiskom zasliševalcev in da je pri zločinu popolnoma nedolžen, Izmislil si je komplicirano zaporedje voznih redov in prihodov v Gorico, še najbojj «debelo» pa je pogruntal, ko je proglasil Castaldija za žrtev vohunske za deve neke vzhodne države, kateri je Castaldi dal informacije in pozneje postal nezanimiv. Caval-larova pa naj bi bila vmesni člen med vojakom in tujo državo.
Tudi Cavallarova je preklicala svoje prvotne trditve. Z Zonnom se je videla samo enkrat, in sicer 8. novembra na Travniku. Bremeni pa jo izjava neke ženske,, ki je
Vittorio Zonno
bila z njo v zaporu, po kateri je Venera v spanju kričala: :«Uda ri ga, vrzi ga dol».
Po kakšnih 20 pričah, ki so jih zbrali proti Zonnu, se j& lani začel proces, ki se je kmalu zaključil zagadi /ponovnega ‘psihiatričnega izvida. Medtem se je fascikel še odebelil. V njem je Zon-nov memorial, papiijan na WC papirju, v katerem zanikuje' svojo psihično impotentnost, katero mu je ugotovil psihiater, in se izkazuje za zanimivega ženskarja z bogatimi izkušnjami.
Zonna branita o'dv. Pascoli iz Gorice in- De Marsico iz Neaplja, ki nastopa tudi v zadevi Mastrel-la. Pričakujejo, da bo De Marsico prišel samo k-zaključku procesa, ves ostali del pa bo vodil Pa scoli, -,
Civilno stranko Castaldija zastopajo Devetag, Cosša in Bernot. Zonno, ki je prišel na zatožno klop, je bil elegantno'! oblečen z urejeno pričesko in ' se * je -kazal dokaj mirnega čeprav je’ že 3 ;n pol leta v zaporu in mu grozi 30
let ječe. Predsednik sodišča Rossi je prebral poročilo in razporedil dneve, ko bodo prišle na vrsto priče.
Nedvomno bo proces zelo zanimiv zaradi protislovnih izjav strokovnjakov. Primarij civilne bolnišnice prof. Bancheri trdi, da >e vojakova smrt nastopila zaradi nesreče ali zaradi umora brez zunanjih telesnih poškodb. Trije zdravniki za legalno medicino iz Caserte pa trdijo, da je bil Castaldi, poškodovan tik pred utopitvijo. Zaradi teh protislovij bo obramba lahko zanikala Zonnovo izjavo, da je vojaka zadavil s kravato in da ga je tolkel po tilniku.. Odv. Pascoli je že včeraj zahteval, naj se zasliši profesorja Baicherija in naj pove svoje mnenje o avtopsiji.
Ko je .predsednik Rossi vprašal Zonna, ali je med svojim triletnim bivanjem v zaporu kaj razmišljal in če se čuti krivega, le obtoženec kategorično dejal, da je nedolžen. Ob vsakem odgovoru je Zonno vstal in s tem vznejevoljil predsednika, ki ga je po-zvalt naj odgovarja sede. Zonno pa navodila ni upošteval ker «sede ne more odgovarjati». Predsednik Rossi se je pozanimal, zakaj je Zonno tako dobro poznal Castaldija, če ga .ni nikoli videl. Zonno mu, je odgovoril, da so mu ga spisali karabinjerji med zasliševanjem.
Na popoldanski razpravi so o-sporavali Zonnov alibi, kar zadeva njegov prihod z vlakom v Go-ricot Dokazovali so mu, da je mogel priti 'z vlakom v Gorico in izvršiti umor. Proces se bo nadaljeval danes ob 10. uri.
VERDI. 17,00: «Pierino la peste», Antoine Lgtigue. Cmpbeli francoski film.
CORSO. 17.3Q: «Un adorabile idiota», B- Bardot in A. Perkins. Ital.-franc. čmobeli film.
VITTORIA. 17.30:	«Ercole contro
Moloch», Gordon Scott in Alessandra Panaro. Italijansko-fran-coski klnemaskopski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.15: «Il paladino della corte di Francia», J. Claudet-te Pascal In S. Gabel. Ital.-francoski film v barvah In cinemascope.
DE2UKNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, v Raštelu št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26,1 stopinje ob 12. uri, najnižjo 10,2 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage J« bilo 53 odstotkov.
BARI IN SPAL ŽE DOKONČNO OBSOJENA NA IZPAD V NIŽJO SKUPINO
Bologna in IntCr še vedno
z enakim številom točk (52)
O Messina O Sampdoria O Modena O še v O nevarnosti
Bologna je v nedeljo zmagala in ker je tudi Inter izšel iz sobotnega spopada z Genoo s celotnim izkupičkom, se stanje na vrhu lestvice ni spremenilo. Zadeva se je torej zapletla, ker bo zelo verjetno prišlo za dodelitev letošnjega naslova do odločilne tekme med obema pretendentoma. Prihodnje kolo bo torej razsodilo, če se bo prvenstvo podaljšalo. In to ne samo za prvo mesto, temveč tudi za rešitev pred izpadom. Medtem ko sta Bari in Spal že dokončno obsojena, so Messina, Sampdoria in Modena še vedno v nevarnosti in ni izključeno, da bo moralo priti do odločilnega spopada med dvema ali celo med vsemi temi moštvi, ki se borijo za obstoj v najvišji nogometni kategoriji.
Bologna v nedeljo ni imela težkega dela z Messino, a to je izvedla brez posebne volje. Morda so igralci tudi varčevali s silami, ki jim bodo služile v morebitnem spopadu z Interjem. Dejstvo pa je, da njihova igra ni več tako navdušujoča kot je bila pred obtožbo in obsodbo zaradi «dopinga«.
Tudi Juventus si je osvojil obe točki, vendar se je moral precej potruditi, da je spravil na kolena odločne igralce iz Catanie, ki so celo v prvem času vodili. Kasneje pa niso zdržali forcinga Del Sola in tovarišev, zaradi česar je bila njihova usoda zapečatena. Milan je tokrat nastopil brez Maldi-nija in Sanija. Kljub temu so Milančani brez truda odpravili že obsojeni Bari. V Mantovi so si domačini osvojili zmago nad Romo in se tako rešili nadaljnjih skrbi. Z dvema točkama so Se Manto-vanci dokončno oddaljili z nevarnega mesta in si zagotovili še nadaljnji nastop v A ligi. Modena je napravila vse, da bi se že v predzadnjem kolu rešila. Zal pa ji Fiorentina ni dovolila in ji je prepustila le točko, kar pa za matematično rešitev ni dovolj.
V Vicenzi je Lanerossi zadal enajstorici Spala dokončen udarec, s katerim je bilo simpatično moštvo iz Ferrare prisiljeno, da se po nesrečnem prvenstvu poslovi iz najvišje lige. Naj še omenimo izid tekme med Atalanto in Torinom, ki za lestvico ni imela nobenega pomena. Enajstorici sta se pač zadovoljili z zasedbo varne sredine, kar pa sta dosegli že dolgo pred razburljivimi zavrt-ljaji zadnjih dni prvenstva.

IZIDI
*Atalanta - Torino	1-1
'Bologna - Messina	2-0
'Fiorentina • Modena	0-0
•Juventus - Catania	4-2
•L. R. Vicenza . Spai	1-0
'Lazio - Sampdoria	0-0
'Mantova - Roma	1-0
•Milan - Bari	2-0
Inter - 'Genoa	2-0
(odigrana v soboto)
PRIHODNJE TEKME (31. t.m.)
Inter - Atalanta, Roma - Catania, Bari . Fiorentina, Genoa-Juventus, Mantova - L. R. Vicenza, Bologna - Lazio, Modena - Messina, Spal . Milan, Torino - Sampdoria.
LESTVICA
Bologna	33 21		10 2	53	18	52
Inter	33	22	8 3	52	20	52
Milan	33	20	9 4	54	26	49
Fiorentina	33	14	10 9	43	25	38
Juventus	33	14	10 9	48	34	38
L. Vicenza	33	13	9 11	34	36	35
Torino	33	8	17 8	30	31	33
Lazio	33	9	12 12	21	23	30
Atalanta	33	7	16 10	25	41	30
Catania	33	9	11 13	28	40	29
Roma	33	9	10 14	39	40	28
Genoa	33	9	10 14	30	34	28
Mantova	33	6	16 H	28	3!)	28
Sampdoria	33	10	7 16	37	48	27
Messina	33	9	9 15	25	46	27
Modena	33	6	14 13 29		42	26
Spai	33	«	12 15 26		35	24
Bari	33	5	10 18 19		43	20
V NEDELJO NA NOVEM STADIONU V BEOGRADU
Po zmagi nad Dinamom
CiUVENI ZVEZDI
pokal maršala Tita
tvama preprečil, aa bi se živčni igralci še bolj spozabili.
Domačini so prišli v vodstvo že v 35' prvega polčasa s Prlenčevi-čem, ki je moral samo tri minute kasneje slediti v slačilnico igralcu Dinama Benci, ki je bil izključen v 29’.
Ze v prvi minuti drugega polčasa je imela Crvena zvezda priložnost, da poveča rezultat. Tokrat pa je Maravič dal priliko vratarju Zagrebčanov Skoriču, da ubrani enajstmetrovsko. Drugi gol
V TRSTU NAJVEČJE PRESENEČENJE PRVENSTVA B LIGE
Zadnji Simmenthal prisilil Triestino na kolena z 2:0 (0:0)
BEOGRAD, 25. — V nedeljo je bila na novem stadionu v Beogradu 17. finalna tekma za Titov pokal. Tokrat je trofeja, za katero se je letos borilo 2444 enajstoric, pripadla že petič Crveni zvezdi, ki je premagala zagrebški Dinamo 3.Q (1:0). Igra je bila povprečna	in	ni	zadovoljila	65.000	gledalcev.	Začela	je	biti groba,
toda	sodnik	je	z	dvema	izključi-	7 —------- ,	.	T ... .	...
je padel	po zaslugi	Jevtiča, tretji
pa Dijajiča.
* * *
V	II. Zvezni ligi se je ljubljan-
ska Olimpija vrnila iz Pulja s točko, medtem ko se je Maribor v tekmi z Borcem zaman trudil, da bi spravil na kolena nasprotnega vratarja. Domačini so celo prešli v	vodstvo	in	ta edini gol
jim je zadostoval, da so kot zmagovalci zapustili igrišče.
* * *
V	slovenski nogometni ligi si je Nova Gorica zapravila priložnost za zmago. Gostila je Slovana, ki se je ves prvi polčas krčevito branil. V drugem pa so bili ljubljanski igralci boljši in so tako odnesli kar obe točki domov.
Delamaris pa ni zamudil priložnosti. V tekmi z Olimpom je napad izolanov dobesedno eksplodiral in je nasul v mrežo gostov pol ducata žog.
STRELCI: v 12’ d. p. Melonari (enajstmetrovka), v 21’ Sacchella.
TRIESTINA:	Minlussi ; Frigeri,
Vitali; Pez, Varglien, Sadar; Mantovani, Palcini, Orlando, Porro, Novelli.
S. MONZA:	Rigamonti; Bacis,
Melonari; Bernini, Ghioni. Prato; Sacchella, Campagnoli, Vivarelli, Borsellini, Vigni.
SODNIK: De Robbio, iz Torre Annunziata. GLEDALCI: 6000.
Simmenthal je pripravil v nedeljo eno največjih presenečenj 34. kola B lige. Nihče namreč ni mislil, da bo morala Triestina v borbi z zadnjim v lestvici in še na domačem igrišču zabeležiti tako hud poraz. Gostje so prišli vrhu tega v Trst precej demoralizirani, saj se je vsem nasprotjem letos njega prvenstva pridružila še najhujša vest: vodstvo tovarne Sira-menthal je potrdilo da ne bo več vzdrževalo moštva. Kdor je mislil, da bo to vplivalo na igro se je pošteno zmotil.
Tekmo sta odločili dve enajstmetrovki. Prvo je sodnik prisodil Triestini v 40’ prvega polčasa, ko je bil Mantovani, sam pred vratarjem, grobo zrušen na tla. To priložnost si je Triestina zapravila, ker je bil Vitalijev strel, kot vedno, močan, a toKrat tudi neto-čen. Simmenthal pa je prišel v vodstvo s pomočjo enajstmetrovke v 12’ drugega polčasa. Pez je, čeprav je bila žoga že v Miniussije-vih rokah, podrl Sacchello, kar je sodnik kaznoval s strelom iz e-najstih metrov. Melonari ni ponovil Vitalijeve napake in gostje so
BL1				
IZIDI		LESTVICA		
•Udinese • Brescia	1-0		Varese	34 15	15 4 40 17 45
'Venezia . Cagliari	0-0		Foggia	34 14	16 4 35 20 44
•Lecco - Cosenza	1-0		Padova	34 15	13 6 37 18 43
•Potenza - Foggia	0-0		Cagliari	34 14	15 5 38 21 43
'Catanzaro - Padova	1-0		Verona	34 34	13 8 35 24 39
•Alessandria - Palermo	0-0		Lecco	34 13	13 8 32 27 39
•Parma - Prato	1-0		Brescia	34 17	9 8 49 25 36
•Napoli . Pro Patria	3-1		Napoli	34 11	14 9 37 32 36
Simmenthal - Triestina 2-0		Triestina	34 11	12 11 27 31 34
•Varese - Verona	1-0		Potenza Catanzaro	34 9 34 11	15 13 28 27 33 11 12 35 42 33
PRIHODNJE TEKME		Pro Patria	34 9	13 12 31 33 31
(31. t.m.)		Palermo	34 8	15 11 22 24 31
Brescia - Alessandria, Lecco .		Venezia	34 9	12 13 31 42 30
Catanzaro, Udinese - Palermo,		Udinese	34 9	10 15 24 31 28
Cagliari - Parma, Padova - Pra-		Parma	34 7	14 13 30 41 28
to, Foggia . Pro Patria, Cosen-		Alessandria	34 7	13 14 23 42 27
za - Triestina, Potenza - Vare-		Prato	34 6	13 15 24 41 25
se, Napoli - Venezia, S. Monza-Verona.		Cosenza	34 8	8 18 21 41 24
		Simmen.	34 4 16 14 23 43 24	
			
iEMmmà		Itili!	F ì
Atalanta-Torino	(M) x	1. — 1. Stupino	X
Bologna-Messina	(2-0) I	2. Buganza	2
Fiorentina-Modena	(0-0) X	2. -	1
Juventus-Catania	(4-2)	1	2. Barbagigi	X
L.R. Vicenza-Spal	(1-0) 1	3. — 1. Dissodo	X
Lazio-Sampdoria	(0-0) X	2. Ferenico	X
Mantova-Roma	(1-0) 1	4. — 1. Hull	1
Milan-Bari	(24))	1	2. Stravagante	X
Catanzaro-Padova	(1-0) 1	5. — 1. Pullman	1
Udlnese-Brescia	(1-0) 1	2. Donzellìna	2
Varese-Verona H.	(1-0) 1	8. — 1. Dentista	2
Cesena-Forli Pistoiese-Pisa	(0-2 2 (0-0) X	2. Polesana KVOTE	2
KVOTE		12 — 8.125.086	
13 — 807.500		11 —	353.264	
12 — 35.800		10 —	24.771	
nepričakovano dosegli vod- stili, Simmenthal pa je postajal
' vedno nevarnejši. Po nekaj nevarnih akcijah je prišlo ‘	“
tako
stvo.
Triestina je res Imela precej smole, ker je prečka dvakrat odbila tržaško žogo, drugi gol gostov pa je padel zaradi nesporazuma. Naravno je, da tudi domačini nosi. jo nekaj krivde za to, ker so nasprotnika podcenjevali in igrali brez volje. Palcini, ki se bo brez dvoma razvil v odličnega igralca, se je še enkrat izkazal, kot sta se tudi Mantovani in Porro. Vsi ostali pa so bili v... senci.
Simmenthal je odigral dobro tek. mo: soliden v obrambi in sredi igrišča, kjer sta prevladovala Borsellini in Campagnoli, medtem ko je napad posebno s Sacchello, ki ima največ zaslug za dosežena gola, predstavljal stalno nevarnost za tržaškega vratarja.
Sodnik De Robbio je morda nekoliko prestrogo odredil enajstmetrovko proti Triestini, ker je Mi-niussi že ubranil žogo, ko je Pez podrl Sacchella na tla.
Ves prvi polčas je potekel v premoči Triestine, ki je predvsem z Mantovanijem, Porrom in Palci-nijem večkrat prodrla do Riga-montijevih vrat. V enem primeru je vratar gostov res z neverjetno srečo rešil mrežo pred Mantova-nijevim strelom z glavo. Največjo možnost za dosego gola pa je ime. la Triestina z enajstmetrovko, katero je Vitali žal zastreljal. V drugem polčasu so Tržačani popu-
do Pe-
zovega prekrška. Po golu, ki je padel njim v korist, so igralci Sim. menthala vzeli vajeti tekme v svoje roke. Tako je v 21’ Simmeth.il dosegel še drugi gol: Vigni se je izognil tržaškemu branilcu Frige-riju, Miniussi se mu je prisebno vrgel pod noge in žogo odbil, toda le do Sacchella, ki je usnje poslal v nezavarovano mrežo. Triestina je jezno odgovorila, a Rig.i-monti in vratnice ji niso dopustili niti častnega gola.
UROŠ KOREN
MEDNARODNI NOGOMET
GENOVA, 25. — Angleška amaterska reprezentanca je premagala s 4:2 B reprezentanco Italije, ki je na turnirju amaterskih enajstoric nastopila namesto Grčije. Prvi polčas se je končal z 2:1 v korist Italijanov.
* * •
LIMA, 25. — Urugvaj in Kolumbija sta se v tekmi predolimpijskega turnirja južnoameriške cone razšla z neodločenim izidom 1:1.
Tekmo Argentina - Peru je moral sodnik zaradi izgredov (kot pišemo na drugi strani) prekiniti ko je bilo stanje 1:0 v korist Argentine. Izgredi so nastali, ker je sodnik razveljavil gol, s katerim so igralci Peruja izenačili stanje.
IZIDI
II. LIGA (ZAHOD)
Varteks - Šibenik	2-2
Čelik-Lokomotiva	6-3	(1-1)
Istra - Olimpija	2-2	(1-1)
Bosna - Slavonija	0-3	(0-1)
Borac - Maribor	1-0	(0-0)
Borovo - BSK	1-1
Sparta - Sloboda	1-1	(1-0)
Zagreb - Famos	3-1	(2-0)
S N L
Sobota - Triglav	0-0
Gorica - Slovan	1:2	(0-0)
Kladivar-Maribor	6-2	(3-2)
2elezničar Celje	7-3	(3-2)
Delamaris-Olimp	6-0	(3-0)
Ljubljana - Olimpija	4-4	(2-1)
Svoboda - Aluminij	1-0	(1-0)
NOGOMET TA TEDEN
Danes 26. t. m.
Finale za pokal Rapan: na Dunaju BYTON (Poljska) - SLOVNAFT (Bratislava).
V	sredo 27. t. m.
Finale za pokal evropskih prvakov: na Dunaju INTER - REAL MADRID.
četrtfinale za pokal evropskih narodov: v Moskvi SZ - ŠVEDSKA (povratni dvoboj).
Predolimpijski turnir: v Atenah GRČIJA . CSSR.
V	soboto 30. t. m.
Turnir ob 50-letnici obstoja brazilske nogometne zveze.
V	nedeljo 31. t. m.
Predolimpijski turnir: BOLGARIJA - ROMUNIJA, NEMČIJA - SZ PERU . BRAZILIJA.
V 10. etapi kolesarske dirke po Italiji
rgt v, ai j L. uno zia L/uijoi icmuL"
ni višini. Žal pa je prepozno, ker ji je pot do finalne faze tekmovanja že dokončno zaprta. Prihod-
•iiiiitiiiimiiiiiiimiiiimiiimmiiiiiii im iiiiiriiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiii n n lunini n iiiiiiiiiiiI||||||||||||||
ODTUINTAM
ne to zahtevajo, najtežje delo. To je pač znak, da je v formi in tudi dokaz, da mu bodo le s težavo strgali rožo majico z ramen.
Ce se je danes Anquetilu posrečilo zasesti drugo mesto, gre zasluga tudi vodji njegove ekipe Geminianiju, ki je iz prednjih vrst odpoklical Zimmermana in ga postavil ob Anquetilu. Bežeča skupina je tako ostala na milost in nemilost, kar je Francoz izrabil in se urno povzpel po serpentinah ter se uvrstil takoj za presenetljivim zmagovalcem.
PROMOCIJSKI TURNIR V ODBOJKI V BORICI
DomoveS	ostali
praznih rok
V četrtek prvi nastop ženske šestorke Doma
S prihodnjim kolom, ki bo v nedeljo 31. t. m. na igrišču športnega združenja Olimpija, se bo zaključilo promocijsko prvenstvo v odbojki za goriško cono. Po sedanjih rezultatih je na prvem mestu Audax, kateremu sledijo AGI, Olimpija in Dom. V prejšnjih tekmah, ki so bile prejšnji torek in v nedeljo, je ekipa Doma pokazala napredek in je nastopila z igro, ki je bila na boljši tehnič-
Švicar Maurer prvi v S. Marinu
Anquetil (še vedno z roza majico) tik za njim
RAVENNA, 25. — Po zmagki Zoppasa v nedeljski etapi, je danes ta čast pripadla Švicarju Maurerju, ki si je zagotovil cilj na vzponu. Tik za njim se je uvrstil Francoz Anquetil, ki se ponaša z rožo majico. Zanimivo je, da je ta as vedno prisoten in stalno o-sebno nadzoruje, kot je storil tudi danes, potek dirke. Čeprav ima za seboj močno in borbeno ekipo, ki je pripravljena na vse, si on prevzame, kadar okolišči-
VATERPOLO
V nedeljo se je zaključil v našem mestu zanimiv turnir v vaterpolu z udeležbo ekip Triestine in Edere ter POSK iz Splita in zagrebškega Medveščaka.
Splitčani so že v prvih tekmah pokazali, da so favoriti za prvo mesto. Prognoze so se uresničile in tako so Splitčani odšli kot zmagovalci domov, medtem ko so pustili za seboj Triestino in Ede-ro. Zagrebčani pa so se morali brez točk zadovoljiti z zadnjim mestom.
Izidi tekem turnirja v vaterpolu so naslednji:
POSK - Edera 7-2 (2:0, 3:0, 1:2, 1:0)
Triestina • Medveščak 3:2
(1:0, 1:0, 1:1, 0:1)
Edera - Medveščak 2:0
(0:0, 1:0, 1:0, 0:0)
POSK . Triestina 2:1
(1:1, 0:0, 0:0, 1:0)
Triestina - Edera 3:1
(1:0, 1:1, 1:0, 0:0)
POSK - Medveščak 7:4 (1:0, 3:0, 1:2, 2:2)
HOKEJ NA KOTALKAH
TENIS
PARIZ, 25. — Spanec Manuel San-tana in Francoz Pierre Darmon sta prva polfinalista mednarodnega teniškega turnirja Francije v Parizu. Prvi je v četrtfinalu premagal Brazilca Barnesa, drugi pa Američana Scotta. Santana in Darmon se bosta v polfinalu spoprijela med seboj.
V moškem doublu sta morala Jugoslovana Jovanovič in Pilič prepustiti zmago južnoafriškemu paru Diepraam — Drysdale in sta bila izločena iz turnirja.
BARCELONA, 25. — Ze v prvem dnevu svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah je prišlo do presenetljivih rezultatov. Največjega je dosegla Španija, ki je premagala šibke Japonce nič manj kot 34:0. Italija je v prvem dnevu s težavo prisilila Argentince na kolena, med. tem ko je v tekmi z Japonsko z lahkoto prišla do mreže in je bil njen napad 12-krat uspešen.
Izidi do sedaj odigranih tekem so naslednji:
Portugalska - Holandska 2:2	(2:2)
Španija . Japonska	34:0	(14:0)
Holandska - Japonska	12:0	(6:0)
Italija - Argentina	2:1	(1:0)
Anglija - Japonska	13:1	(7:1)
Portugalska Švica	7:0	(3:0)
Španija - Nemčija	7:1	(3:0)
Italija - Japonska	12:0	(5:0)
Švica - Urugvaj	5:2	(1:1)
NOGOMET
MADRID, 25. — Čeprav polna rezervnih igralcev je enajsotrica Real Madrida odigrala tekmo četrtfinala za španski nogometni pokal z Atle-ticom neodločeno 2:2.
* * *
SOFIJA, 25. — Brazilska enajsto-rica Buen Successo je premagala 3:2 bolgarsko olimpijsko reprezentanco.
ATLETIKA
DENVER, 25. — Med atletskim mitingom je Američan Don Meyers zmagal v skoku s palico z znamko 4.99 m.
njo nedeljo bodo domovci igrali proti Olimpiji zadnjo tekmo, med katero bodo skušali poravnati dolg, ki ga imajo do igralcev slovenskega kluba.
Ne glede na letošnje spodrsljaje se bo šestorka Doma pripravljala tudi v poletnih meseoih in to še posebno, ker ima na sporedu razna srečanja in nastope na turnirjih.
Da imajo člani te ekipe izredno voljo, so pokazali tudi v nedeljo, ko so rade volje odzvali vabilu odbojkarjev Tovarne pohištva iz Nove Gorice. Čeprav so v dopoldanskih urah igrali na promocijskem prvenstvu, so se popoldne vseeno podali onkraj meje.
V	začetku so igrali nekoliko s tremo, ker pač niso poznali nasprothi-kov in njihovega načina igre. Vrhu-tega so bili tudi nepopolni. Zato ni nič čudnega, če so izgubili set. V naslednjih pa so se razživeli in pokazali dinamično igro. Čeprav so Novogoričani nudili goriškim gostom močan odpor, so se morali končno le predati, pa čeprav z mi-malno razliko 3:2 (13:15, 16:14, 15:17, 16:16, 15:13).
V	četrtek 28. t.m. se bo začelo v Gorici propagandno tekmovanje ženskih ekip v odbojki. Med udeleženci je treba prišteti tudi žensko še-storko Doma. To bo prvi uradni nastop slovenske ženske ekipe na tovrstnem tekmovanju na Goriškem.
Čeprav so se dekleta Doma seznanila z odbojki šele pred kratkim, so vseeno pokazala precejšen napredek.
BOKS
BRESCIA, 25. — Sante Amonti je z zmago po točkah v 12 rundah nad Pierom Tomasonijem o-hranil naslov italijanskega prvaka težke kategorije.
NEW YORK, 25. - Bivši svetovni prvak težke kategorije Floyd Pat-terson bo jutri odpotoval v Stockholm, kjer bo imel 5. junija dvoboj z rojakom Eddiejem Machenom.
Danes se je ponovno izkazal tudi Zilioli, ki zadnje dni napada vsaj tako ostro kot Anquetil ostro odgovarja na pobege. Oba sta prispela danes skoraj istočasno na cilj, kar pomeni, da so sile obeh precej izenačene.
Balmamion, De Rosso in Taccone pa se morajo v zadnjih dneh v glavnem boriti proti smoli, ki jim vedno sledi in se pojavi v najbolj kritičnih trenutkih. Padec ali prazna zračnica ne pomenita nič ko je dirka še v povojih, sta pa odločilnega pomena, če pride do tega tik pred ciljem. In to se je pripetilo Tacconeju ,ki je bil glavni favorit za današnjo ciljno zmago.
Jutrišnja etapa, ki bo kolesarje pripeljala po 185 km dolgi poti do San Benedetta del Tronta, bo v glavnem tekla po ravninskem predelu. Zato je tudi nemogoče predvidevati ime zmagovalca.
Na cilju IX. etape Feltre - Ravenna (260 km):
1.	ZOPPAS PIETRO (Cite) 7 ur 18’31”
2.	Hoevenaers Jos (Flandria Romeo)
3.	Marcoli Raffaele (Legnano) z zaostankom 5”
4.	Reybroeck (Flandria Romeo)
5.	Zandegu Dino (Cynar, bic. Fre-jus); 6. Pelizzoni; 7. Talamillo; 8. Altig; 9. Mazzacutari; 10. Liviero;
11.	Bongiomi; 12. Baldan itd.
Na cilju X. etape Ravenna - S. Marino (185 km);
L MAURER ROLF (Cynar) - Švica - 5.40T4", s povprečno hitrostjo 32,622 km;
2.	Anquetil Jacques (S. Raphael) — Francija — z 5.40’23”
3.	Zilioli Italo (Carpano)
4.	Zancanaro Giorgio (Carpano)
5.	Mugnadni Marcello (Lygie)
6.	Taccone 5.40’28”
7.	Adorni 5.40’30”
8.	Gomez Del Moral
9.	Dancelli 5.40’35”
10.	Balmanion, 11. Suarez, 12. Zimmerman 5.40’55”, 13. Ronchini 5.41’28”, 14. Battistini 5.41’31”, 15. Moser A., 16. Soler, 17. Fontana, 18. Colombo A. 5.4F35”, 19. Motta, 20. Carlesi itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	ANQUETIL 44.17’49”
2.	De Rosso z zaost. l’4I”
3.	Zilioli 2’01”
4.	Mugnaini 3’03”
5.	Carlesi 3*26”
6.	Adomi 3'38”
7.	Moser E. 3’39”
8.	Balmamion 3’42”
9.	Taccone 3’45”
10.	Poggiali 4T4”, II. Motta 4T8”,
12.	Dancelli 4’31”, 13. Maurer 4’42”,
14. Nencini 6’04”,	15. Fontona
6T0”, 16. Zancanaro 44.24’06”, 17. Gomez Del Moral 44.24’22”, 18. Ron. chini 44.24’48”, 19. Everaert 44.26’ in 45”,20. Pambianco 44.26’46” itd.
PLAVANJE
DORTMUND, 25, — Nemec Hans Joachim Klein je v nedeljo izboljšal s časom 1’58”2 svetovni rekord na 200 m prosto. Prejšnji svetovni rekord je pripadal z 1”58”4 ameriškemu plavalcu Donu Schollan-derju, ki ga je dosegel 24. avgusta 1963 v Osaki
22-letni študent Klein je s tem izboljšal tudi evropski rekord na tej progi, ki je z 2’01”7 pripadal njegovemu rojaku Hetzu.

JOŽA HORVAT1
< 1 i1 < 1 « 1
73,
— Tako je.
— Pa potem? — zazija Kapara, — kaj bo potem?
— Zamenjaval Vsi tisti, ki so bili partizani, postanejo domobrani, domobrani postanejo ustaši, ustaši pa partizani. In tako gre izmenoma, ker nihče noče biti ustaš, preden je na vrsti, ljudje se bojijo. Pa da ne bi samo eni trpeli za vas, zato se menjamo.
— Ne razumem — pravi Kapara — kako praviš — da ne bi samo eni trpeli... Zaradi česa pa trpite?
Domobran se malo zmede. Pa se le znajde:
— Zato, ker smo pod orožjem. Varujemo vas.
— Pred kom?
— Pred vsemi.
— Pa?
— Kaj — pa?
— Ce pride kakšna vojska, ali se borite?
— Ojej, kako si trdoglav — se začudi domobran — pa saj to je vsa naša modrost!
— Kaj?
— To, da se ne borimo. Mi smo vsi za vse! Mi smo pravzaprav za tisto vojsko, ki pride v vas.
— Pa če pridejo ustaši? — pokuka Kapara izpod oči zvito na domobrana, a ta odgovori mirno in preudarno:
— Ce pridejo ustaši, tedaj naši ustaši pričakajo ustaše. Kako pa bi drugače?
— Ko pride vrsta nate, tedaj tudi ti oblečeš ustaško uniforma?
— Seveda! — se začudi domobran, kako da Kapara tega ne razume. — Saj sem ti že povedal, da je pri nas vse to... samo tako. Vsi mi smo partizani, ustaši, domobrani, pri nas je vse izpremešano. Knez vsak mesec odreja in določa izmene in — kakor kdo naleti.
Počasi in nezadržno je rastel gnev v Kapari. Jezno je opazoval domobrana, najraje bi ga usekal, a se nekako obvlada in sprašuje dalje:
— Pa kaj je vaša dolžnost?
— Čigava?
— Vaša... partizansko-ustaških domobranov! Kaj je vaša dolžnost?
Domobran utripne z očmi in sede na posteljo ob Kapari, da bi malo uredil misli. Vidiš, komaj je ta partizanski mrlič odprl oči in se prebudi iz nezavesti, že ga napada z vprašanji, zaslišuje ga kakor krivca na sodišču, muči ga in mu dela skrbi. Kaj hoče zdaj, naj mu pojasni — dolžnosti?
— Naša dolžnost je... naša najvažnejša dolžnost Je, da ne gremo v nobeno vojsko. Ostati doma, skrbeti sam zase, biti miren in varovati glavo, to je naša prva obveznost, naše glavno in edino geslo. Knez pravi — ko bo konec vojske, bomo videli, kdo bo ostal živ in kaj bo. Za zdaj Je geslo: čakaj in varuj glavo!
Tu smo torej — pomisli Kapara — to je torej politika vašega velikega stratega Kneza. Naj se drugi borijo, naj drugi padajo za osvoboditev, on bo pa v Luknjici miroval, dokler se ne konča vojna. Podlež. ..I Kapara že dolgo pozna vse te gosposke zvijače, pozna vse podlosti takih vaških miroljubov, ki pod okupatorjevim varstvom dremajo kakor jazbeci in na tiho želijo samo eno: da bi bilo partizanov zmeraj manj, da
jih fašisti pobijejo kar največ, da bj oni ob osvoboditvi lahko vzdignili glavo iz svojih luknjic in borcem za svobodo iztrgali oblast! Vse to Kapara že ve, ali ker se je že znašel v tej knežji žabji mlaki, hoče slišati in izvedeti čim več.
— Torej, tako praviš... Knez vas razporedi in izmenja, vi pa prenašate...! Pravično, vsak po mesec dni! Kaj se dogaja, kadar pritisne v vas kakšna vojska?
Domobran je pripravljen z odgovorom: To je redko. Naša vas je ločena od sveta. Okoli nje teče reka, vsenaokoli pa so neprehodni gozdovi. Res je zelo redko, da se kakšna vojska obrne k nam.
— Dobro, to je zelo redko... — se strinja Kapara — a, se vendar dogodi, da pride kakšna vojska, da zaide v to vašo Luknjico. Kaj se tedaj dogaja?
— Boš že videl, ko malo vstaneš... Sredi vasi je visok gasilski stolp. Dan in noč je na njem straža, ki pazi in brž ko zagleda, da prihaja kakšna vojska, takoj zazvonijo zvonovi
— In kaj Je potem? Pograbite puške?
— O, ne... ne! Najprej dobro prisluhnemo, kako zvonijo zvonovi, kajti za ustaše imamo en način zvonjenja, za partizane drugega, za domobrane tretjega, za Nemce četrtega... Vsa vas posluša in ravno glede na to, katera vojska prihaja, eni ostanejo v vasi, drugi pa bežijo.
— Torej, vendar ljudje bežijo! — se razveseli Kapara.
— I, eeveda... — potrdi Franjo — nekateri bežijo. Nihče nikomur popolnoma ne verjame. Ta ali oni ima koga pri pravih partizanih ali pri pravih ustaših in zato vsakdo pazi, kdo prihaja. Samo Knez zmeraj ostane v vasi. On pričaka vsako vojsko in jo odpremi. Njegova vrata so na stežaj odprta za vse štabe in vse oficirje. Razen Kneza ostanejo v vasi tudi dežurni.
— Imate tudi dežurne? Glej vraga! — se odkrito čudi Kapara.
— Dežurne... ne mislim dežurnih kakor pri vojski, pač pa dežurne v Luknjici, dežurne domobrane ali pač glede na to, katera vojska prihaja. Ce prihajajo domobrani, potem J« v vasi domobranska izmena za dežurno in narobe. To so, re cimo, kakor nastanjevalci.
— In kaj delajo ti vaši dežurni nastanjevalci?
Pričakajo vojsko... Eh, Kapara, pa ti sprašuješ vst mogoče, kakor da nikoli nisi bil pri vojakih! Zato so dežurni da pričakajo vojsko in ko ta pride, naj bo kogarkoli hoče, sto pijo pred njo in vprašajo, kaj želijo, ali se mislijo samo ma lo odpočiti ali pa dalj zadržati v vasi, ali bi radi kaj popili ugasili žejo, malo prigriznili ali pa se dobro najedli. Ce s« želijo samo malo odpočiti, jim dežurni pokažejo senco v sa dovnjaku, skedenj, dvorišča... Ce bi radi prenočili, dobijc sobe in postelje. Ce si želijo potolažiti žejo, jim ponudijo vi na, žganja, piva. Ce bi radi kaj prigriznili, Jim dežurni ponu dijo rebrc od odojkov, zelene paprike in kislega mleka. Ce sc lačni in se želijo dobro najesti, jim ponudijo gosi, rac, pura nov, kokoši, svežih rib, suhih rib, divjih gosi, piščancev, klobas, pršuta, suhih rebrc, sira, masla, smetane, jajc, masti te letine, junic, krav... kar si želijo, to se jim dà.
Kapara otožno pokima z glavo: — Lepo...!
— In tudi je lepo... V tem je vsa naša služba. Mi Jim postrežemo, Jih oskrbimo, prehranimo, napojimo, a ko se vse lepo konča, jih pospremimo do konca vasi in spotoma pazi mo, da ne bi kaj ukradli.
— še tol
— E, še kako, vojska krade!
Kapara zapre oči... Moj Ilija, kam si zašel! Okoli tebe luknjice, knezi in malharji, kvakajo žabe, tečejo kalne reke a kje so domobrani in topovi, kje je tvoja brigada, kje so ostali tovariši, kje ti je ostal Kalnik — žival ti grda! Vstani-kaj čepiš tu!
(Naialievanle sledit
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6 II. TELEFON 92-808 ta 94-63* - Postni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulic« Silvio Pellioo I - II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: meseCna 800 lir - Vnaprej: četrt letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din — Npclcljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT DZS Ljubi.)*11*» Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 8(M1 M «OiiHh - (H.I.ASI: trne oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca, trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Wall oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške tn goriške pokrajine 96
naročajo pri upravi. — Is vseh drugih pokrajini Italije pri «Società Pubblicità Italiana». — Odgovorni urednik. STANISLAV KhNKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst