Zgodnja HaSolIšk cerkven list. Danica V ica ishaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti z» celo leto 4 gld. 60 kr., aa pol leta 2pld. 40 kr.. za ('eter*leta 1 gld tiskaruici sprejemniia na ieto 4 tfold., za pol leta 2 gold.. za, četert leta 1 gold.; ako saden« na ta dai; pran ih »eide Da dan poprej.__ 30 kr Danica Tečaj L\V1L V Ljubljani 1. prosinca 1874. Life! 1 Koledar za naslednji teden. Prosinec. Jniiuvar. 1. Ce ter tek. Novo leto. Praznik obrezovanja na-Sega Gospoda Jezusa Kristusa, osmi dan po njegovem rojstvu. Detetu je bilo dano ime Jezus, to je Odr esenik. Ta praznik ae je že v 4. stoletji vse sploh obhajal. Sv. Pavel tirja obrezo v duhu (Rim. 2, 29), to i'e, potrebljevanje grešnih nagnjenj iz naše duše in od-;ritoserčno podverženje pod Božjo postavo. To nas uči novoletni praznik, s tim prihajamo Jezusu podobni in se njegovih milost vdeležujemo. Zakaj: „Ne le ene dobrote, ampak vse dobrote obsega ime Jezus v sebi. Življenje je dobrota; Jezus je življenje. Vstajenje od smerti je dobrota; Jezus je vstajenje. Luč sveta je dobrota; Jezus je luč sveta." (Orig.) Jz njega in v njem edinem je tedaj prava luč, svitloba, omika. To si zapomni; delaj pa v novem letu vse v imenu Jezusovem. V Jezusovem zgolj imenu Dans prični to novo leto; Srečno prišel boš k namenu, Vse ti bo v zaslugo šteto. — God je dansi še veliko svetnikov in svetnic, kakor so p.*): Sv. Konkordij sprič., sv. Mag en sprič., sv. Justin škof, sv.NFulgen cij opat, sv. Od i Ion opat, sv. Evfrozina dev., in drugi. 2. Petek. Sv. Makarij, Alexandrijec, pušavnik v tako imenovanih „celskih samotah" v spudnjem Egiptu. Le ob nedeljah so neštevilni pušamiki prišli skupaj k Božji službi in k sv. Obhajilu. Sicer so delali, molili, se ojstro postili. Po popolnamosti je močno kopernei Makarij, v nji rastel neprenehoma, tudi druge pušavnike z velikim pridom k nji napeljeval. S premagovanjem samega sebe sije tri prav imenitne darove od Boga pridobil :dar naj hujši skušnjave premagati, dar duhovno zapu-šenost in suhoto si v zveličanje obračati, in dar za sv. vero preganjanje terpeti. Zakaj kakor dandanašnji, tako je bilo tudi takrat veliko kristjanov od vere odpadlo, bili so krivoverci „arijanarji <, znani zavoljo silovite pfederznosti, in močno razširjeni. Vse se je pa čudilo Makarjevi veliki svetosti in pa čudodelnosti, s čimur je spreobernil celi otok divjakov, med ktere je bil pregnan in veliko drazih. Star 99, je umeri okoli 400 po Kri- *) Vsak dan bomo imenovali zraven pervega godu Se nekaj svetih Božjih, in sicer tako obkrajšano, da ,,»prič." je »pričevalec, mučenec ali marternik; „spoz." spoznavalec; „ik." liof; ;,dev." devica; „vd." vdova. stusu. — „Voj8ka je človeško življenje na zemlji'; vojskuj se tudi ti zoper hude nagnjenja, zatajuj se, z molitvijo premaguj skušnjave. — Sv. Abel. pervi mučenec na zemlji. Ss. Bratje Argel, Narcis, Marcel in sprič. Sv. Izidor škof in sprič. Sv. Spiridijon šk. apozn. 3. S a bo ta. Sv. Genovefa, dev., rojena J. 423 dve uri od Pariza na Francoskem. Zgodaj zgodaj je spoznala imenitno vrednost in lepoto devištva in se je Gospodu posvetila. Življenje njeno je bilo res bolj an-geljsko kot človeško; njena meč nadčloveška v prenašanji neusmiljenega obrekovanja in druzega terpljenja. Zato je pa njena molitev pri Bogi veliko veljala; kralja divjaških Hunov, Atila, imenovanega „šiba Božja", je z verno in stanovitno molitvijo odvernila od Pariza. Bog ji je bogato povernil dobro ime, ki ga ji je svet jemal; od Večera do Jutra je zaslovela njena svetost in nenma-dežanost. Umerla je v 89. letu svojega življenja. Upaj serčno v Gospoda, Kadar svet te obrekuje; Le sovražniku bo škoda. „Bog pravico razsojuje!" Sv. An ter papež sprič. — Sv. Gordij stotnik, sprič., pod Dioklecijanom ob glavo d jan. Sv. F I o r e n c i j, škof in mučenec. 4. Nedelja po novem letu. Evangelij. „Ko je bil Herod umeri." (Mat. 2.) — Sv. Ti t, ljubljeni učenec in spremljevalec sv. Pavla, je bil od njega naslednjič postavljen škof na otoku Kreti (Kandiji). V pismu, ki ga mu je pozneje apostelj pisal, mu živo priporočuje lastnosti, ki jih mora Škof imeti; dopoveduje mu tudi, kako naj uči stare in mlade Krečane, ki so bili močno spačeni, da jih zboljša in spreoberne. Po mnogem delu, poln zasluženj za razširjanje sv. vere je umeri na Kreti v 94. letu svojega življenja. — Ne sv. Pavel in njegov učenec Tit, ne aposteljni sploh in ne vsi papeži, škofi, duhovni, misijonarji bi ne bili toliko prestali za sv. katoliško vero, ko bi ta vera ne bila božja naprava za boljšanje in zveličanje vsih narodov. Bogu in vsim milijonom oznanovalcev sv. vere nasproti delajo prostomišljaki današnjih časov, ki zatirajo Kristusovo vero, ktero so sveti in naj svetejši možje ■ tolikim trudom razširjali, jo nar bolj učeni in pošteni ljudje vsih časov za božje razodenje spoznali in spozno-vali. Daj za sveto vero se ogrčt', Bodi za vse dobro serčno vnčt! — Zveličana Dofrosa, žena sv. Florijana sprič., ki je bil od ces. Julijana is Rima pregnan, poslednjič pa ob glavo djan. Spričevalci Prisk mainik, Prisci-iijan klerik, in posvečena dev. Benedikta i. d. 6. Ponedeljek. Predpražnik razglasenja G o a p od o ve ga ali ss. treh Kraljev. Ta praznik je namreč tako imeniten, da so pervi kristjanje po noči v cerkvi čuli in molili. Namesto tega ti lahko o večerih praznikov spoved vredno opravil in v praznik k Božji mizi pristopiš. Vsak tudi ve, kako se še posebno pred velikimi prazniki spodobi, da vsa družina z gospodarjem zbrana zvesto obmoli sv. rožni venec (roženkranec). To je ena naj lepših navad po keršanskih hišah. Sv. Simeon Stebernik, pušavnik silo ojstrega življenja. Preživel je do 40 let na visokem stebru, s kterega je po dvakrat na dan ljudi učil, svaril in k pokori opominjal. Zijalastim lahkoživ cem se to smešno zdi, „Bog pa je čuden v svojih svetnikih"; zakaj bili so ljudje takrat (o p lovic. :>. stoletja po Kr.) v Siriji in bližnj.h krajih siio vdani požrešnost', nečistosti in mehkužnemu življenju, ter niso več razumeli, d* vsak „mora Kristusov križ na ramo vzeti, kdor hoče za njim hoditi.1* Zato je Bog sam zbudii tega velikega spokornika, ki je ljudi zopet k trezuosti op uninjal in napeljeval. Da ta veliki izgled »pokornosti ni bil zastonj, so priče škofje, kralji. kn*-zi iu neznanske množice vsih stanov, ki so hodili ga poslušat, za svet prosit itd. Tako so tudi v stari zavezi o hudih časih preroki ljudi k p kori budili. Take budila so dandanašnji zraven raznih nadlog tudi misijoni; lavno zato pa mehkužniki kakor seršeni brenče nad misjoni in preganjajo misijonarje. Simeon Stebrovec je umtrl v Antijohiji i. 4 — Sv. Edvard kralj sj-ozn. -- Sv. Emili jana dev. — Sv. Sinkletika, mati vsih redovnic, kakor jo bil sv. Antou oče vsih pu- ia v ni kov. G. Torek. Uazgl.iscnjc Gospodovo ali ss. trije Kralji. Današnji dan se je bil Zveliear svetd razodel tudi že nejeveruikom, zato se imenuje razglašenje in se tako slovesno obhaja. Tri velike čudovite dogodbe se dane3 obhajajo: Modri — Gašpar, Melhijor, Baltazar — so prišli od deleč iz Jutra Zvelič«rja molit; kerst Jezusa Kri*tu«a po sv. Janezu v reki Jordanu ; in pa čudež v Kani Galilejski, ko je bil Jezus vodo v vino spremenil. Trupla ss. treh Kraljev so bile po sv. Heleni prenesene iz Perzije v Carigrad, od tam po cesarji Evtimiju v M lan, in poslednjih v 12. s*oletju po cesarji Frideriku Kudet-.-bradu v Kolonijo na Nemško, kjer se njih sve tinje -e zmi-aj hraoijo in raste. Bogomorst-o, ki ga je Her -J naklepal nad u »v »rojenim Zveličarjem, oandaues hočejo dopolniti sovražniki z zatiranjem sv. vere, ki jo je Zveliear na svet prinesel. Ali ni že Savla v Damasku svaril Kristus: „Savel, Savel, kaj me preganjaš?" Sv. Makra dev. - Sv. Melanij škof in spozn. T Sreda. Spominj vem tve Deteta Jezusa iz Egipta. To je kaj len s ominj, znana degodba. Sovražniki iz nje lahko vidijo, da s preganjanjem sv. vere ne opravijo nič. Jezus s-* umakne rabeljnom, - pa zopet pride. Sv. Valentin ■ Bolantin , lJasovaki škof, je v 5. stoletju z velikim pridom oznanoval sv. vero po Bavarskem in Tirolskem. Na tisuče jih je pridobil sv. Cerkvi. Naša dežela ga močno ča-ti tudi ko pomočnika v iie znani božjastni boiezni. - Sv. Teodor menih. — Ss. Feliks in J a n u v a r sprič. — Sv. K 1 e r sprič. — Zvelič. Lucij a n, mašnik in sprič., je zlasti sv. pismo pridno študiral, ki ga je očineval pomot prepisovalcev, krivoverccv, in ga je v novo na svitlo dal. Pod trino gom Dioklecijanom je let prebil v ječi. C e t e r t e k. Sv. S e v e r i n, oznanovalee sv. vere po Avstrij msk^m, Parskem, prišel je tudi na Stajarsko in Koroško; bil je opat v Heiligenstadt u blizo Dunaja, v samostanu, ki ga je bil sam zidal. Imenuje se apostelj Noričanov,. ne kakor da bi bil vse tiste ljudstva se le na novo učil keršanstva, te moč ker je inrel čudovit poklic zagreseno ljudstvo buditi iz spanja, ga o ser če vati, tolažiti v tistih hadih časih 5. stoletja, ko so Huni pod Atilom deželo nadlegali, pokončevali, požig.ali, ljudi morili. Bil je velik pomočnik in otetoik metta Fabijane (Dunaja) ob času hude lakote. Bi vit najberže imenitnega stanu, nikoli ni hotel povedati, kdo ia od kod da je, ker bal se je nefiimurnoati. Umeri l. 482. — Neči-mernosti in prevzetnosti se boj. Napuh je pervi naglavni greh, nar hujši preganjavec Kristusove Cerkve in začetek vsega hudega. Sv. Severin pravi: „Nebesa so domovina kristjanov. Kdor v svoje rojstvo slavo stavi in se velikega domišliuje, ako je iz imenitne rodovine, ta ne more srečen biti/' — Sv. T cofi l dijakou iu sv. tleladij mučenec. — Sv. E r h a r d škof. 0. Petek. Sv. Julijan sprič. in sv. Baz i lisa dev. Julijin, edini sin bogatih in imenitnih staršev v Antijohiji, je preživel v nedolžnosti svoje mlade leta. Bres nagnjenja do zakonskega stanu se vender udi v voljo staršev in se da poročiti z edino hčerjo bogatih staršev, Baziliso. Obljubita pa si nasproti neomadežaao zakonsko zderžuost. Po zgodnji smerti staršev prenare-dita svoje hiše v samostane. Julijan je imel v svojem samostanu moško, Bazilisa pa je z mnogimi devicami Bogu služila. Pričao s«; preganjanje pod trinogom Maksi-mijem. Takrat je bilo Bazilisi razodeto, da bo ona s svojimi t>varšic*ini kmali utnerla, Julijan pa bo prihranjen mnogim mukam, grozovitni smerti, rešilo pa se bo po njem veliko duš. Vse se je spolnilo. Deželni poglavar Marcijan za-pove Julijanu in vsim v n jegovi hiši zataj!ti Kristusa in malikovati. Ker se ne udajo, ukaže Marcijan svojim služabnikom, da naj Julijana zvezanega pred nj pripeljejo, hišo s prebivavci pa z ognjem pokončajo To se zgodi. Poglavar uk*že Julijana pretepati, pri tem neusmiljenem opravilu nekdo en'-mu njegovih beričev oko izbi je; Julijan pa mu ga čudežno ozdravi. Ta Čudež je d > besno-sti v malikovavstvo zamaknjenega poglavarja še bolj raz draži I, ter ukaže Julijana očitno po mestu terpinčiti, da bi dru^e kristjane ostrasil. Ko se to godi, gleda in opazuje Marc janov sinček Celz. Nedolžni otrok zagleda nad Julijanovo glavo svitlo krono in začne vpiti: „Ju-lijanov Bog je pravi Bog." Bukve in vse proč zižene, se oklene Julijana in ga prosi, da naj ga sprejme ▼ svojo družbo, ker živeti iu umreti hoče z njim, le Boga kristjanov h njeni preganjavci. Ss. Vital, Revokat in Fortunat, spričev. — Sv. M are i jana dev. in sprič. v Mavretaniji. — Sr. Peter škof v Sebasti, brat sv. Bazilija in Gregorija Nisenskega. 10. Sabo ta. Sv. Pavel pušavnik. Ob času ko se je divje poganstvo kervavo vojskovalo zoper kerfian-stvo, ktero se je zmiraj dalje razširjalo, se je veliko vernikov umikalo v samote. Gtnal jih j»9; ljudstvo išejo nahujskMti zoper mašnike (kakor zdaj pri naa »brezverci ')... Velik udarec zoj er Cerkev se kovari; priča tega je najposle dnjiše pisanje ministra Persigny a do prefektov... Ko varjenje za razkol ništvo na Francoskem izvira iz prizadevanja, ki gre na to, da bi veri podlage spodkopali. Enak namen se kaže iz popačenih biblij, ki jih išejo z vsimi pomočki raztrositi po Laškem. (Kaj se je v tem oziru od tistega časa storilo, tudi pri nas poskušalo, kako mlado-slovenski švigavci rogoviljo, celo čisto katoliške Slovence z lažnjivimi pisarnami zoper keršanstvo samo hujskajo, je dosti znano. ) Vidi se iz vsega počenjanja rovarjev v tej deželi merjenje na to, da se zaplodi splošno brezverstvo in razuz živel, bo gotovo tudi v idil, kak«» se bo temu lovcu lažnjive politike in zktiravcu katolišUili škofov katoliških redov, katoličanov, »plačevalo njegovo frajmavrarsko delo! Vidilbode, kaj bo z maraikoiu tudi po naših krajih, ki pravijo, da se poganja;o /a ,,svobodo," za „omiko," v resnici pa fraiuasor.on) n.avt • norijo, ko v Bizmarkov rog trobijo, kteri r. g je vse kaj oruzega kakor pa glasilo svobode in omiko! Z grenko satiro (osoljeno zabavljico) je , Sonntags-blatt14 1. prinesel manifest, ki ga je po priliki Luciler poslal Napoleonu III za no\o leto 180'). „Pervi manifest" (slovesno pismo) po spodobnosti pišem tebi, moj sin! pravi laciter „Ak<» tc sina imenujem, je to pesnišk:\ svoboda, k<-r prav za prav si moj vnuk. Pre-kucija j; moja hči, in ti se hvališ, da si njen sin, in prav imaš. P•■> v5aki ceEi pa si moj sin v duhu ; ti si moja vtcl.oeua jeza zoper tisti red, kterega ie keršan-stvo dalo ctržavarn, iu moram tc hvaliti in ljubiti, da si sovraštvo povzdignil na tisti prestol, ki se je bil med vsimi preatoli v Kvr -pi pervi storil podložnega Križu. Zato e>e s tabo ponašam, . . . zakaj ti se mašuješ z vsimi duhovnimi m«.čini za sramoto in muke, ki mi jih je napravil Klodvik. ko je bil glavo vpognil pod jarnn Križa . . ." Ali se lc poda jo te besede danes Bizmarku, ktere so veljale 18agei." I)r:igač k >t liberalna modrost ursli o Sercu Jezusovem av. Cerkev. ,,Ker pa smo prišli k Jezusovemu presladkemu Sercu. in je dobro tukaj biti, ne dajmo ae lahko od njega odtergati, ki je pisano o njem : kteri od tebe odstopijo, bod > na zemljo zapisani" (so posvetnjakij. „Kaj pa kteri pristopijo ? Ti sam nas učiš. Ti si rekel jim, kteri k tebi pristopijo; Veselite se, ker vaše imena »o zapisane v nebesih." (Cerkev god. Jezusovega Serca iz sv. Bernarda.) Ex corde scisso Ecclcsia Christo jugata nascitur; lioc ostium arcae in latere. (jrenti ad salutem positum. Ex hoc perennis gratia, Ceu septiformis fluvus; Stolas ut illic sordidas Lavcmus Agai in sanguine ... Iz Serca britko ranjenega se je rodila Cerkev, za-ročcaa Kristusu. To so vrata v strani barke, narodom postavljene v zveličanje. — Iz tega Serca nam ,izteka neusušljiva milost, ko sedem virov bistri ca, da tam obleko umazano očisujemo v kervi Jagnjetovi. — Sramotno je vračati se v pregrehe, ki presveto Serce ranijo; prižigajmo pa v sercih si ogenj ljubezni do Jezusa. ' • — ••* " Žganju vojsko!J Žganju slovo!! Iz Kešine 26. listop. 1873 piše goap. misijonar J. Čebulj svojemu prijatlu g. Jan. St. takole: Misijon iz novega vstanoviti je težavna reč; treba mi je hudo delati, sekati, trebiti, orati na polji duhovnem in misijonskem. Indijani v tem kraji so bili hudo sprideni, zakonov med katoliškimi nad 30 razdertib, in pijančevanje se je tako vkoreninilo pri Menominejcih in Fotovatomejcih, da sem začetkoma skoraj serčnost zgubil. Dokaj katoliških Indijanov je popustilo prijetne in pripravne stanovališa blizo misijonske cerkve in se pomaknilo daleč naprej v starodavne gojzde med divje malikovavce. Ali moj dosedanji trud ni bil zastonj. Prehodil sem od 15. okt. do 12. nov. velik del misijona, marsi-ktero noč prespal pod milim nebom, poiskal zgubljenih ovčic, gromel nad obdivjanimi terdovratneži, preganjal pijance in evropejske bele žganjarje, ki Indianom žganje prodajajo — od koče do koče, iz germovja v germovje, vravnal zakone in pridobil dokaj malikovav-cev za keržansko vero. Storil sem vse to v imeuu keršanstva in prave keršanske omike. Nar veselejši dogodek v mojem sedanjem misijonskem življenji je pa vstanovitev družbe treznosti z nepričakovanim vspehom. V nedeljo, 23. nov., za ta namem odločeno, sem v keršanski indijanski cerkvi pridigal o hudih nasledkih pijančevanja, pred oči sem stavil Indijanom žalostne izglede neka; m» g .čnih indijanskih narodov, ki so skor popolnoma poginili zarad hude spačenosti in zlasti zavolj pijančevanja, ter sem jim dokazoval potrebnost in korist kersanske treznosti, ako hočejo pogina rešiti svoj narodni značaj. Precej po pridigi so pristopili k oltarju trije indijanski za treznosti vneti poglavarji ter so v čverstih govorih opominjevali svoje podložne, da naj brez odlašanja spolnijo voljo Velikega Duha, ki se jim danes naznanuje, naj ponižno sprejmejo nauk duhovna, ki jih k treznosti priganja, naj se nemudoma odpovejo ger-demu žganemu strupu, ki ga jim prodajajo brezvestni Evropejci v neskončno škodo na duši in na telesu. Izverstne besede poglavarjev so obrodile gorečnost v sercih divjakov, dva in osemdeset jih je pristopilo ter so bili sprejeti v treznostno društvo. V pmedeljek, 24. nov., sem se podal v Tihkva-hone, indijansko naselbino ob gorenji reki Okonto, 2u angleških milj od Kešine, kjer sem pridobil 75 Indijanov za treznost. Jutri pojdem na sevemo-zahodnio st--an ponujat sveto treznost še drugim sem ter tje po Viš-konskih gojzdih raztreseno prebivajočim divjakom. Moja pog'-*»vitna naloga to zimo bo vojska zoper žganje, ki je n*r hujši sovražnik indijanskih divjakov, kajti žganje nar bolj opovira keršanstvu in pravi omiki med amerikanskimi Indijani. (Nasledvajo nektere esebne reči in potlej piše dalje:) Kader sem pri Indijanih , si vedno le sam kuham, in gotovo bo tako celo zimo. Divjino je sicer ' dosti in tudi mnogo drugih reči se lahko tukaj dobi; ' ali kaj pomaga, ko druzega ne znam skuhati, kakor čaj (te) in krompir .... Kader sem pri evropejskih na-selcih, se mi nekoliko bolje godi; ali vender sploh moram reči, se mi se nikoli ni tako slabo godilo, kakor se mi zdaj godi. i)gled po Siovenshem in dopisi* Iz Ljubljane. Na sveti večer je dobra mladina v gospejski uršulinski notranji šoli imela prijetno ve- selico, kakor že več Ičt. Igrala se je serčno ginljiva božična igra, v kteri so bile osebe: Marija, angeli, pa-starice, Sara, bolna mati ene pastaricr ki je bila o prihodu Zveličarjevem na svet nevtegoma ozdravljena. Tako tudi bolen otročiček. Molile so pastarice novorojeno Dete, kterim je Marija naznanila, da njih domačini, bratje itd. so bili ravnokar tudi prišli Zveliearju če-šenje skazat. Vse je bilo prav bistroumno vravnano, nalaš za dekliške kolegije in v resnici do solz ginljivo. Pa so se tudi igravke prav dobro obnašale. Bile so namreč male gospodičice : K l ari čin i (Marija), M. Langer (Gabriel), M. Laner (Ariel), I t. Langer, Baronio in Stieger (angeli ozoanovalci). Gros (Mirjarn pastarica) , Bruschiua (Sara), Mansuti (Rahela). — Po igri in petji so bili lepi in obilni darovi razdeljeni, — veselje nepopisljivo. Tudi skozi leto o svojih časih imajo primerne vedrila in veselice. Gospa prednica z vodnico in drngi-ni olikanimi učenicami vedo za otročiče z pravo zadeti, in tako tudi star.v, kteri otroke v tako napravo dajejo v nauk in omiko. — God Pija IX- Sv. Janeza da««, 27. grudna, je bil god preslavnega namestnika Kristusovega, papeža Pija IX. Bili so rojeni 13. majnika 17'.>2. Štiri in petdeset lčt potem, 17. rožn. 1S4»», so postali cče vesoljnega keršanstva. „Unita" pravi: Ko s-> biti njeni naš sveti Oče, jim je bilo dano ime Janez, in to ime je bilo kakor prerokovanje. Napovedovalo je, da Janez Mastaj bode preljubi jeni papež, kakor je bil sv. Jaarz preljubi jeni učeuec Gospodov: da bode ljubil in proslavljal r.eoma-dežano Devico, kakor sv. Janez, kteremu je bila dana ua Kalvariji za mater; da bode prenašal vs *kt* rili trpljenj v Rimu; da bo imel seree, ki je zgol, dobrctlji-vost in ljubezen; da b»,de dolgo di.lgo živel v službo in slavo sveti Cerkvi, ter se b:> rekl » od »jega kakor od sv. Janeza : ,,Non morifur11 — ne umerje. Sv. Janez ima zraven sebe orla, bistr» tico ; ta podoba ima pomen tudi pri sv. Očetu. J >b pravi, da orel si na višavah dela gnezdo; tako tudi Pij IX svoje osnove ravna le z zaupanjem v Bo^a. Kral.evaki orli zdaj tolikrat gnejzclijo po beriogih r,varstva. po duplinah framasonstva, ter gladijo človeške »t;asti. Orel Vatikanski „in arduis posuit nidum siium:1 ozuauuje večne nauke resnice in pravice, ra^laša ,,siliabus'* obsojuje svet, ki sovraži Jezusa Kristusa. Njegova beseda je psovana od bi ezb*<žneža, ki se mu dozdeva j.re-ojstra; toda orel Vatikanski za to ne praša. Terda je tvoja beseda — „duras est hic se.-uio pravijo Piju IX novi judje. Toda naš sv. Oče ne givore, da bi ušesa gladili, da bi strastim streg!i. Orel se ustavlja na pečini: ,,in peliis inanet". Pij IX stoji na skali, se ne ineni za napade, se ozira v nebo, zavračuje in svari pregrehe in spačeuost sveta. Gadi, modrasi se ujedajo, žvižgajo in švigajo s strupenim jezikom, slepci se zvijajo; orel v višavi zato ne praša. Ima gnjezdo v nepristopnih pečinah: „in rupibus inaccesis''. Opira se Pij IX ua nezma^ljivo resnico, in kolikor mogočno je rovarstvo, ne more do?eei orla Vatikanskega s svojim zapeljevanjem, s svojimi zmotami. Tudi ni še dopustila previdnost Božja, da bi telesno prišel njim v roko. Od ondot vidijo v vso daljo njegove oči: „de longe oculi ejus respiciunt." Pijeve oči vidijo nasledke tistih vojsk, tistih obnov, tistih naukov, tistih lažnjivih napredkov, kterim je vera „marnost", tiste .,svobode'*, ki ni prava svoboda, ampak razuzdanost. Napovedal je bistri orel iz Vatikana Napoleonu njegov konec, pa ni poslušal. Danes ga napoveduje drugim mogočnikom, in njegove napovedi se bodo vres-ničile, ker vidi od daleč. » Nad mogočnimi tega sveta gleda Pij IX a višave z bistrim očes« m, z velikodušjem, s stanovitnostjo svojih sklepov, s preimenitno blagoserčnostjo. »Obnavlja se kakor vrel" - Pij IX v Vatikanu, ter je tako rekoč toliko bolj živ, toliko močnejši, kolikor bolj mu novi judje in brezverci smert želč, napovedujejo, prerokujejo, ter bi radi živega v grob pokopali. Pada na stotine sovražnikov, ki Pija IX zasramu-jejo, psujejo, so mu zeleno nevošliivi za darove, ki mu jih dobri verniki darujejo: Pij IX vse blagočutno objokuje, miluje, preživi. Hromotni so v svoji mladosti, kakor je Pij mlad in zdrav v svoji starosti. Srečo ti vošimo, o blagi, dobrotljivi, velikoserčni Pij, naš Oče! Tvoje leta naj se še dolgo, prav prav dolgo obnavljajo, kakor orlove! Bog ti daj doživeti častitljivo zmago sv. Cerkve, spreobernjenje tvojih sovražnikov, veselje tvojih otrčk s teboj vred! — Sva.llo. Trosi se precstudna knjižurina, ki ima toliko bogoskrunstva, kolikor nasprotij in naj nesrara-niših bedarij. Izhaja iz „Narodove tiskarnice", pravi spaček nove nejevere. Nakradena je iz mavtarskih načel in bogokletij in iz druzih naj bolj fanatiških ne-jevernikov in sektirarjev. Taji in z naj bolj srovim zaničevanjem psuje razodenje Božje, sploh vse keršan-stvo, in celo tudi »de^etčre zapovedi" hoče Bogu ukra*ti ter jih na svoje r»šeto v pretres deva. Glavni namen je pa mavtarsko načelo: duhovski stan zaničljiv storiti, kar se o vsaki priliki s prav divjaško jezo ponavlja. Taji čudeže, tirja pa naj veči čudež: da naj duhoven brez jedi in brez vsega živi, — zraven tega še ljudčm vse dobrote deli in skazuje! Po tej spaki bi vse ker-lanstvo bilo samo in zgolj sleparstvo. Slovenci bodo poslednjič menda spoznali drevo iz sadu, in vlade utegnejo prepozno spregledati, kaj se pravi „konfesijons-loznost" proklamirati, ko se bogokletna hudobija tudi ie v „Decalogu»" (Božje zapovedi) zaganja, veri in nravi podlago apodkopuje. — Verniki pa naj vedd, da take bogoskrunske spake brati sv. Cerkev ojstro prepoveduje. Kakšna spaka je to, se vidi tudi iz tega, s koliko nejevoljo jo celo „Narod" od sebe odbija. Rekli smo namreč zadnjič: , Sliši se, da »narodovci" so ponujali ljubljanskim bukvarjem neko zapeljivo slovensko knji-žuro . . »Narod'1 pravi, da ga s tim obrekujemo" in da je to „laž"; da to nič ne pomeni (?!), ako se je v „narodni tiskarnici" tiskala, da to je ,,obert". — Bodi samo za zdaj 3,konštatirano," da ta „pamflet" »narodovci" od sebe odbijajo, kar nam ljubo, in pristavljamo še to, da noben katol šk „obertnik" kaj tako brezbožnega ne more ne tiskati, ne prodnati, ako ima kaj vesti ii. kaj spoštovanja do razodenja Božjega in kertanske vere sploh, ktero ta knjižura naj gerše psuje in v nič deva. ll notranjskega. - Kaj ne, ljubi katoličanje, sv. pismo nam pripoveduje, da so bili levemu »šabarju" k< ati polomili ter je bil končan V Vender pa „šahar-stvo" ni končano z vso omiko devetnajstega veka, kakor naslednje kaže. 20. grudna popoldne gre šolska mladina domu in pri cesti postavljeni „britki inartri" memo gredč po verski šegi svoje dolžno češenje skazuje. In čujte! „Šahar" se mladini bliža, izbruhne ostudoo kletvinjo, ki se je ne upamo ponavljati in pristavi: kaj se pa krilate temu lesenemu bogu ? To je les, ki so ga lumpje naredili, itd. ... To prederzno ostud oost sliši moi, ki pri tako gerdem bogokletstvu ni mogel molčati, in posvari ga, da nikar otrokom tako govoriti in pohujševati jih. Ali ni žalostno, da se keršen in • pametjo obdarovan Človek tako silno pogrezne ▼ besnoat? Pristave k. Keršansko maševanje je blago, po-dobno Kristusovemu obnašanju na križu. Naj bi toraj verniki tisto znamnje križa neg a Zveličarja v zadosten je za toliko nečast prav posebno Častili in če je treba ga obnovili in olepšali; otročiči pa naj bi memo grede včasi tudi pred podobo sv. križa pokleknili in za spreobernjenje tistega nesrečnega človeka očenaš zmolili. Koroško. Celovški deželni zbor je zavernil uče-niško prošnjo za povišanje plače, odločil pa je učeni-cam priklado po 60 gl., in za učitelje se bode dežel« nemu šolskemu svetu izročilo 10,000 gl. na leto, is kterih bo učiteljem dajal pc 60-100 gl. osebnega pri-boljška. O dotičnih obravnavah je izvedeni poslanec g. Einspieler razkril marsiktere šolske rane. Zdi se mu, da so na Koroškem nove šolske postave hotli z nekakim prenagljenim prekucem v življenje spremiti. Napravili so šole, sidali poslopja šolske, postavljali učitelje, kjer postava ne tirja s takim tirom. Naj bi so bili s duhovni porazumeli, ki bi bili za malo darilo učili, dokler se ne morejo šole napraviti. Tako delajo na T i-rolskem in ravno Tirolsko je v oziru na šole na pervi sto pin j i med vsimi a vs t r i jan s k i m i deželami. Tudi na Koroškem ljudstvo naj raji vidi duhovna v šoli. Po taki poti bi šoli ne bili škodvali, svetnim učiteljem bi bili plačo ložej zvišali in zraven tega še slabo plačevanim duhovnom nekoliko pomogli. Orgljanje bi bili zamogli učiteljem pustiti. Res je, da to je dopušeno, pa ravno tako gotovo je, da liberalni gospodje veliko raji vidijo, ako učitelj ni orgljavec. Na Tirolskem in Solnograškem je šolstvo na pervi stopinji, in vender je cerkveDStvo z učeništvom zedinjeno. Tudi na Koroškem bi bili lahko take pogoje stavili, da bi nobena stran ne bila v ničimur škode terpela. Bili bi prihranili velike stroške prebivalstvu, ki namesto ene mora zdaj po ti i osebe plačevati: učitelja, orglavca in cerkovnika. S tim, da so otroci do 14. leta zavezani hoditi v šolo. se očetovi hiši odteguje veliko delavnih moči, ki so dandanašnji silo drage. Temu bi se bilo dalo pomagati tako, da bi veči mladina hodila v šolo le o po-čitnih doevih, ali še bolje, v nedeljsko šolo. Veliko manj novih š61 in učenikov bi bilo potem potrebno, delavne moči bi se družinam prihranile, in ta mladina, ki sicer nedelj in praznikov ne obhaja vselej odveč dobro, bi bila pred mnogimi nevarnostmi obvarovana. Na te reči naj bi bili ozir imeli, tako bi bili učitelje dobro oskerbeli, ljudem pa ne naložili butar, ki jih niso zmožoi nositi. Tako pa se utegne zgoditi, kakor zidavcu, ki je pričel zidati, pa dozidati ni mogel. Liberalska pnhlosf. »Tagblatt" piše o borbi katoličanstva z bizmarkov-stvom v pruski zbornici in pravi, da na katoliški strani je presiljena gorečnost, na vladni pa protestanska zvesta prepričanost in stanovitnost (!!). — Čudno! Ce je taka zvesta protestanška prepričanost, bodi si v veri ali v politiki : od kod je pa tolika mešanica, da je skor toliko protestantih včr, kolikor protestanških ljudi? V čem je tista zvesta prepričanost in stanovitnost, če vsak drugo veruje, in danes tisto saverže, kar je še včeraj veroval? In če ie taka stanovitnost v politiški zadevi: kako je pa to, da je Bizmark nove postave skoval, da s njimi katoličane tare in terpinči, ki jih je pred malo meaci še Čislal, — in kako, da se je on sam iz terdega konservativca prevergel ▼ naj osornišega liberaluha?... Kako je to? Veste, kaj liberalni možine? nikar nič ne modrujte; kajti vsaka vaša lastna beseda vas same po ustih bije. Vari s« velike vode! Na sv. Cecilije dan (22. nov.) se je na velikem morji zgodila strašna nesreča. Ob dveh po polnoči je angleški jadrilnik „Lochearn" v viharnem vremenu butil v veliki francoski parnik ,,Ville de Havrega je ob boku predori in potopil. Nesrečni parnik je bil v velikosti drugi na vesoljnem svetu, le sam o „Great Eastern" je Še veči. Voda se je vderla vanj in komaj je bilo 13 minutev, že je zali plavajoči grad bil pod vodo in z njim 226 ljudi! Le kacih 80 je bilo rešenih. Možje, žene in otroci so bili brez misli na smert, brez pripravljanja pokopani v morske globočine! Kar se jih jo rešilo, so po več ur dolgo v silnem mrazu na hlodih in sodih plavali po morji, dokler jih niso pobrali čolni druge ladije in so bili potlej na Angleško prepeljani. - Velikrat se zgode nesreče na moiji; zato pristavlja baltimorska „Viksztg.", da naj ne potuje po morju, komur ni sila. — Je pa tudi potrebna previdnost z Bogom spraviti se, preden greš na morje. O. Trobiceva sestra, ki je v jeseni se podala k g. bratu v Ameriko, piše, da je pred odhodom na barko spoved opravila, če tudi ne spovednik in ne ona nista skor nič znala thtega jezika, v kterem se je spoved opravljala. Kako kaže za pšenico. Vse številske nazn inila o pšenični žetvi po vsem svetu pričajo, da so združeue amerikanske deižave edina dežela, ki zamore zadostiti nenavaduemu pomanjkanju pšenice po vsih evropejskih deželah za to leto. V veliki Britaniji se je izdtjalo z i pšenico v 9 mescih do 30 kim. 9'J milijonov tolarjev; od tega zneska je šlo za amerikansko p>en;co 4i iniiijonov tolarjev. L. 1872 se je bil.) iz Ruskega dobilo 13 milijonov pšenice, 1. 1*73 le 7 milijonov centov; nasproti se je pa pretečeno leto iz zedinjenih deržsv izvozilo l ."l radij »nov centov, ko so )e biii 1. 187 i le 5 milijonov centov o l tara dobili. Iz severnega Francoskega se navad io izvozi veliko pšenice; l. 1873 so jo morali še sami kupovati, in tudi na južno Francosko so je več pripeljali. V Nemčiji, na Ogerskem in v južni Rusiji je ravno tako p manjkanje žita, in da se evropejski kupci zanesejo na te poročila, priča to, da so si v tistih 14 dneh pred 9. vinotokom lanskega leta v Novojorškem pristanu uaročili 3/>08.469 bušlov pšenice — toliko še nikdar ne v tem zavetnik.i. Dalje tudi Milvavkee in Čikago potrebujeta dosti več pšenice mem I. 1872. „Jourual ot Commerce" v Milvavkee u revdarja, kaj bo v prihodnje s pšenico vsled poraanj-anja denarja in t- ži, da denar ne gre raed ljudmi vsled postave, zlasti ker se mora še enkrat toliko pšenice prinesti na terg, kakor poprešnje leto ne glede na bombaž Akoravno še ni bila nikoli tako bogata pšenična žetev o vsi deželi in če tudi manjka denarja, vendar ameri anski kmetovavci zamorejo pričakovati precej visoke in stanovitne cene. Hazgieti po h ve tu. Avstrijansko. v pravdi zoper „Vaterland", ker je bil prinesel pred 3 leti brez graje natisnjen spis zo- per posilno vzetje Rima, je rekel deržavni zavetnik: „Vzetje svetne moči papeževe po sili močnejšega je bilo zahteva višega mednarodnega prava 19. stoletja, ki ne praša za starodavne pogodbine pravice". „Vrlnd" pristavlja: „Kostliche Theori*." Po vsaki coni je vredno, da se v spominu ohrani pledar (sodnij-ski govor) „višega prava za močnejšega" ▼ 19. stoletja. Rimsko. Med novo-izvoljenimi kardinali je tudi jezuit o. Tarquini. Rekel mu je Pij IX, ko s.-» je prišel zahvalit:,,Nisem do zdaj prav nič mislil dati škerlatnik kakemu jezuitu, preganjanje pa, ki ga terpi val red, me je k temu nagnilo. Zdi se mi potrebuo oporekati zoper preganjavce, in vašim verlim bratom in vam dati to spričevanje ljubezni in spoštvanja." — T« besede v novo kažejo nepremagljivo serčnost sv. Očeta. O. Tarquini je rojen 1810 v Marki bluo jezera „Perugie". — Frajmavrarji v Rimu so napravili novo mason-sko ložo. Stoljnico vesoljnega sveta hočejo spremeniti v masouskt« središč. Doklej bo Bog še terpel to sktun;cnje, se ne ve, got vo pa je, da še n«»ben sovražnik sv. Cerkve ni v Rimu ostal, in ravno tako gotovo, da bode tudi ta iz Rima šel, toliico prej kolikor ošabniše se zdaj tam obnaša. Papeževa pečatnica v Rimu ob veljavo deva pečat-nico Siksta V 1. 15M), kako fc kardinali volijo. Vsedanjih okolišinah se namreč poprejšnje šege ne morejo več iz-verševati. Zlasti se sedanji čas ne morejo kardinali redoo zbirati; tudi škofje se ne umrejo voliti v rednih konzistorijah, odkar je Pij IX jetnik, ampak le v zbo-rovih kardinalov. Amerikansko. Predsednik zveznih deržav v svojem poročilu naznanuje, da za letos se ne k*že * stanek 43 milijonov dolarjev, kakor je bil poprejšnje leto, in da se boi^ derža ni dolg najberže precej močno pomnožil. Toraj opominja, da naj ae povsod varčno dela; od ne-n;ene očitne stavbe, ki niso še pričete, naj se ne zver-šujejo, popravljanja zavetnikov in porečij, ki niso silno potrebne, naj se tudi ne pričenjajo, d klcr ne bo ve6 denarja. Vsled denarnega poloma so se namreč der-žavui prihodki poslednjih pčt mescev znatno zniž-tli. — Amerikanci tedaj so tudi v tem osiru previdniši »nemo evropejcev. Zakaj tukaj, če je vcei oocianjkanj«*, bolj na vse strani plače povišujejo, le *arao duiovstvu pri-šipujejo, kjer kaj morejo, na Laškem ce!o duhovske naprave ropajo. Zraven tega pa vendar že vsak liberalen švigovec -me ta stan lakomnosti krivičiti! Število katoličanov. Evropa ima C<)3 škofije in 147 milijonov katoličanom V Ameriki je 70 milijonov prebivalcev in med temi j^ dve tretjini (42 milij-»uov) katoličanov, drugi s.» p otestanti, neveraiki in j ud je. V južni Ameriki so zgolj katoličani, v severni Am"ril"i p > večini drugoverci. Izmed 148 amerikanskih škofij jih je 51 v zveznih deržav^h s 4 milijoni katoličtnov. V M hiki je 13 škofij z 8 miljoni prebivalcev, v Braziliji 11 šk-f. z 11 mil. prebiv. Azija ima 6'i) milijonov prebiv. s 3 mil. katoličanov; Afrika pa 5 mil ka-tol. v 54 škofijah; Avstralija nad 5 mil. v 21 škofi|ah. Postavilo. Nad vsako hvalo izverstni list „Gen-fer Gorresp ndens ' neba i/.hajati, ker ima osnovano novo enako početje z obiloišimi poraočki in inočtni. Sv. Oče so 4. grudna 1873 društvu poslali p<»ltv*lno pismo in blagoslov za nadaljno delo. Gotovo se bode kmali zvedilo, kaj namerjajo, ker že delj č-isa delajo. Hvaležno naznanujemo to veselo novico, ker tudi ,.Danica" je pogosto zajemala iz t^ga zanesljivega vira, ki je imel naznanila iz Rima, gotovo iz ueposrednjega vira. Listek £a raznotero robo in Mago. Na gomili Skendra velicega. (Poleg talijanskeg* zložil Bogdan Ternovec.) Odprite žaro! Kakov tu oklepa Spomin mi veličasten stena siva! O vojne vgasle strela pogubljiva, Pozdravljam kronan te popel pohlepa. Pred tabo blodi mi pogled, se cepa, Zmagalca groznega ne razločiva; Oh, kak<» tukaj žemljica červiva Azijske strašne tuge vse zaklepa. Ce stokali bivatelji so rodi.i Pod njim, sedaj po vsem za njim viharji KinČ kraljev krije se v podzemskem mesti. Zagrabim naj tedaj popel neplodoi, Dvignovši roko zakričim : „vladarji! SvetA zmagalca evo — v eni pesti!" Iz Ljabljane. Koze se še zmiraj razširjajo in napadajo mladino in odrašene. Tudi trije šolski učeniki jih imajo. Mladina je bila vsled te bolčzni dobila počitnice do ss. treh Kraljev, ki bodo pa gotovo še podaljšane. - Vse hudo od jezuitov. ,,Nar." pravi, da vraž, pravljic, bedarij itd. v Valvazorji ni toliko zakrivi! Valvazor, kakor pa jezuit Francisci, kateremu je bil Valvazor svoj rokopis izročil, „um es in ein reines Deutsch zu bringen." — Najberže je bil kaki jezuit tudi Adama in Evo v greh zapeljal! — Tatovi in skrivne strupivnice. partner Blatt" piše, da tatovi se velikrat potikajo po žga-njarskih beznicah, ki še pravice nimajo za točenje. Na take naj se bolj pazi, in bo manj tatvin in tatov. — .,B rez domovin s ki." Brezverci duhovnom zabavljajo, da so ,,brezdomovinski"; za take jih pa hočejo le sami storiti, ker jim domovinske in domačijske pravice odrekujejo, kakor n. pr. pri volitvah. — Kdo je ubožen? Ubožen je, kdor denarjev nima; ubožniei je, kdor uma nima: naj ubožniši je, kdor nima serca za Boga in čednost. Iz Prage od slavnega odbora za bivšo OOOletnico Praškega skofijstva je prišlo do predsednika katoliškega društva g. \Vurmbranda zahvalno pismo za vošilo naše družbe k omenjeni slovesnosti in še zlasti, ker se je društvo po zastopniku p. n. g. kanoniku P. Urh-u tudi samo t6 imenitne slovesnosti vdeležilo. Kolera se je tudi v Monakovem na Parskem zopet prikazala, kjer je bila nekaj tednov že prejenjala. Kakošno gospodarstvo! Na Laškem se deržavni dolgovi v tisti meri narašajo, v kteri po cerkvenem premoženji deržava sega; v tisti meri revšina raste, v kteri klošterske prebivavce preganjajo iz njih lastnine. Španjsko. Republikanci in karlisti so se kacega pol mesca rovali na severu v Gviposkoji, konec je bil, da so se republikanci morali umakniti po morji, ker jim je bila po suhem pot preprežena od Karlistov. Sad odgoje v amerikanskih deržavnih šolah, se zlasti za drugi spol, bo silovite gnjusobe, kakor piše bal-timorska „Vo ksztg". in kakor amerikanski časniki večkrat tožijo. O nekem učitelju Hunt-u, ki je bil zarad pohujšanja pred sodnijo, pravi omenjeni list, da verv bi bila V3e preslaba kazen za tolike hudobije. Prote-stanski škof Poter v novem Jorku je rekel, da te šole izrejajo le ,.nravne