Sa. vero donnn k!erikalsty.u. Ljubljenemu slovenskemu »narodu** so obljubili zidati „Narodni dom1*, kjer se bo »gospod** s kmetom in obrtnikom shajal in bratil, vse v imenu staroslovanske demo-kratiške enakosti! In da bi se čimpieje dozidal „Narodni dom“. priredili so tako zvano krajcarsko loterijo, v katero je oddajal ubogi slovenski delavec svoj trdo prisluženi novec. In dijak, ubogi dijak, je z veseljem trpel lakoto, da bi tudi on podpiral narodno, demokratično podjetje, da bi kupoval slovenske knjige tiskane v „Narodni tiskarni1*. In zdaj ? u Ondan so odprli dozidani ..Narodni dom, ; a vstop je bil dovoljen le visoki gospodi v cilindru in fraku. Vse svitlo, vse gospojsko, vse elegantno, kakor da bi Slovenci bili narod samih grofov in bankirjev ! Res, odprt je . Narodnega doma“ je značilno za liberalne slovenske »narodnjake". Narodnjaki se čedalje bolj oddaljujejo, se sramujejo kmetskega slovenskega naroda, iz katerega izhajajo oni sami. Narodnjaki omogočujejo čedalje, bolj, da se v Ljubljani naseljuje in ojačuje ži-dovstvo in ž njim narod izsesajoči kapitalizem. Narodnjaki so narodu stvarili barba-ričlio slovenščino, od katere priprosti narod ne bo kmalu nič razumel. Narodnjaki se javno zavezujejo z nekdaj toliko razvpitimi nemškutarji, narodovimi sovražniki. Narodnjaki, odebeli vsi se o žuljih narodovih, se vozijo v aristokratiških vozovih se slugami v pozlačenih livrejah. To so sinovi slovenskega kmeta ! Dš, narod slovenski, odpri oči, poglej jih narodnjake v cilindru ih fiaku; razumi, da od liberalizma in njegovih aposteljnov nimaš nič pričakovati kakor dolg, uboštvo, potujčenje in preziranje. To razumi pa o-brni jim hrbet — narodnjakom v cilindru in fraku. Duhovniki iu kongrua. i Z dežele. Predzadnji „Correspondenz - Blatt" je Prinesel vest, da se zberejo duhovniki iz Šlezije dne 26. novembra t. 1. na Dunaju; kjer se bodo posvetovali o kongrui. Tega shoda se gotovo vdeležijo odposlaniki vseh škofij Cislajtanije. Ali bi ne bilo prav ko bi tudi kak duhovnik naše škofije tje šel '? Morebiti se oglasi eden ali drugi prostovoljno. A ko bi pa ne bilo nobenega, ali bi ne bilo dobro, da bi enega tje odposlali t. j. da bi ga za stroške skupno odškodovali ? ZajM tocsmmdenz T Blatt A pa prinesel doslovno peticijo vse duhovščine Šent-Hipolitske škofije za zboljšanje kongrue, kojo je msgr. Dr. Scheiclier predložil državnemu zboru v uvaževanje. — 7 kratkem bo državni zbor sklepal o definitivni postavi zaradi kongrue. Od te postave bo odvisno gmotno stanje duhovščine morda na 100 let. Komur je načrt nove postave o kongrui znan, ve, da bodo duhovniki — posebno pri nas -- če ne vsi, vsaj veliko njih, na slabšem kot sedaj. Do sedaj imajo vsi vikarji kongruo samostalnik dušnih pastirjev 600 gl., po novi postavi bodo pa imeli le 460 gl. — približno toliko kot navadni orožnik. Kaj naj rečem o penziji ? Samostalni dušni pastir, kteri je služil več kot 40 let, bo imel 480 gld. penzije — to je veliko manj kakor orožniški stražmojster; vikarji in kaplani pa bodo imeli 300 gl. penzije, toliko kakor navadni uradni sluga. Ali je to zboljšanje ? Difficile est satyram non scribere! Zato so nekateri duhovniki celo tega mnenja, če se nima nič poboljšati, naj ostane rajši vse pri dosedanji provizorični postavi. Misel nij napačna, toda stvar nij v našej moči. Ali bi ne bilo tedaj umestno, ako bi tudi duhovščina Goriške nadškofije napravila na državni zbor peticijo za zboljšanje kongrue, ter jo vročila domačima poslancema čč. gg. msgr. Jordanu in dr. Gregorčiču, da jo z drugimi vred predložita državnemu zboru ?*) Zdaj so sicer pastoralne konference večinoma vže končane, vendar bi lahko čč. gg. dekani nalašč v ta namen sklicali svojo duhovščino v posvetovanje. Gotovo bi se vsi temu pozivu odzvali. Toliko svojim duhovnim sobratom v pomislek. H koncu še nekaj. Morebiti nam utegne kedo zarad teh vrstic očitati, da se hočemo vtikati v račune in namene svojih predstojnikov, da hoče nižja duhovščina, na ta način, čez glave svojih predstojnikov na svojo roko delovati. Takemu morebitnemu očitanju ugovarjamo. Mi nikakor ne name- *) Up. vr. Kolikor vemo, je duhovščina šeni-petcvske, goriške in kobarijske dekanije, poslala peticije na državni zbor. i ravamo kaj tacega, ampak trdno zaupamo in smo prepričani, da naši predstojniki želijo in delujejo za zboljšanje našega gmotnega stanja. Vendar mislimo, da nam ne more nobeden zameriti, če se združeni poslužimo svojih ustavnih pravic. To je le posledica konstitucij e. . II. P. ii, diiliovniiii sobratom v dušnem pastirstvu. Zdi se, da bo v državnem zboru kmalu na dnevnem redu »definitivna* vredba naše kongrue; vsaj tako se nam obeta. Naši premilostni škofje so vže naznanili k temu svojo željo; da bi jo le vzeli na višjem mestu v poštev! Med avstrijskimi dušnimi pastirji so se oglasili šlezki, ki vabijo svoje državne duh. kolege k posvetovanju na Dunaj za dne 26 novembra. Tako »Correspondenz-Blatt-1 z dne 25. okt. št. ‘20. Duhovniki Št. Hipolitske škofije so vže izročili po dr. Scheicherju zbornici državnih poslancev svojo peticijo. Prav bi ne bilo, da bi mi na Goriškem roke križem držali! Gibati se moramo vsi ! Predlagal bi: naj bi goriški dušni pastirji pooblastili in naprosili državna poslanca: Slovenci preč. g. dr. A. Gregorčiča, Lahi pa stilnega prošta mgs. Jordana kot naša zastopnika pri shodu dne 26. novembra. Bilo bi pa tudi želeti, da bi nekateri izmed nas osebno šli na Dunaj. Predlagam nadalje, naj goriški dušni pastirji po zgorej omenjenih državnih poslancih enako peticijo predložijo državnemu zboru, kakor Št. Hipolitski (po »Correspon-denz-Blattu" z dne ‘26. okt. št. 20.) z dostavkom za posebno vredbo plače in penzije za Goriške vikarije. Ti se nikakor ne smejo smatrati za duh pomočnike, kakor vladna predloga hoče, ampak za samostojne nižje vrste. Komen, dne 27. okt. 1896. J. Lultežič, dekan. Evharistični shod. Dne 22. t. m. vršil se je v Gorici v semeniški kapeli prvi evharistični shod na Primorskem. Taki shodi, pri katerih se o-bravnavajo stvari, ki se najože dotikajo Presv. Rešnjega Telesa, se posebno zadnja desetletja kaj pogostoma vršč. Ni, čuda, saj so pa tudi nujno potrebni taki shodi. Naš vek je vže sploh hladen do verskih rečij; ljudstva omrzujejo do svetih skrivnosB. Da jih ogreje in zaneti v njih ogei j svetega verskega navdušenja, kaže jih iu osvetljuje sv. kat. cerkev na javnih shodih najlepše in najčastitljiviše kar ima : Najsv. sakrament. Drugodi, kakor na Fran-i coskem, Španskem in Italijanskem zbirajo se na takih shodih tudi posvetni možje, kjer se z duhovniki vred navdušujejo v veri na to najvišo sicer, a vendai stokrat zaželjeno ter najljubeznivišo versko resnico; posvetujejo pa se tudi, kako bi se vera v to resnico pri ljudstvih ohranila in še bolj utrdila dobro vedoč, da s to resnico stoji ali pade časna in večna blaginja kat. narodov, ker ž njo stoji ali pade jedino zveličavna vera! Opaža se namreč, da se je zadnja desetletja obrnila skoraj vsa ost sovražnih sil proti le tej resnici. Pač dobro vedo nasprotniki sv. cerkve, da, če vzamejo narodom vero v to resnico, da vzamejo vso vero. Zdi se, da se je nekje izdala neka nečuvena »parola", da naj se, čim uaj-grše smeši, pismeno in dejanski spodbija vera v to skrivnost. Božji ropi se po nekaterih deželah, kjer vladajo framasoni, ta-' ko množe, da cerk.veni dostojanstveniki izdajajo ukrepe, naj bi se po noči hranilo Najsv. v župniščih, boječ se, da ne bi bo žjeropna roka vlomila in onečastila predragoceni biser sv. vere. Pisalo se je o tem vže mnogo po kat. časnikih, in če vse ni bilo verodustujn >, veuder %0, tako se je izrazil imeniten poznavatelj .,framasonskega načrta11 na shodu v Tridentu, %0 je resnice mej temi tudi to dejstvo, da „prostozidarji na vnebovpijoče načine onečaščujejo svete hostije pri svojih nočnih zborih.“ In to čudno „preklinjanje“ današnjega rodu, ali se ne zdi, da dozoreva do naj-strašnišega bogokletstva, katero se osredo-točuje samo — in skoraj samo v sv. hostiji — pod nevidnim vplivom nevidnih močij. Vse to kaže na ,.boj% na odločen „boj‘‘, kateri še čaka vernike in sv. cerkev. K'j je torej najpotrebneje kakor to, da se zbirajo in očitno in slovesniše zbirajo kat. narodi okrog svojega vojskovodja Kristusa Jezusa? — Odkar se je pod pred-sedništvom francoskega prelata "rofa Le-gur-ja osnoval in vršil leta 1881 v Lille „vsekatoliški evharistični11 shod, od tedaj se vrše taki shodi vsako leto io na več krajih. Pospešuje jih posebno tudi družba" duhovnikov čestilcev Presv. R. T.“ Ta družba je priredila tudi v Ljubljani tak shod ; pri nas pa ga je sklical seveda — le za duhovnike — s privolitvijo 1‘revzv. knezo-nadškofa tačasni vodja imenovane družbe za goriško nadškofijo, č. g. Kren, kaplan v Gradežu. Zbralo se je nad BO duhovnikov obojne narodnosti. Nekaj jih je bilo prišlo tudi iz sosedne tržaške škofije. Zbor se je imel vršiti v semsniški kapeli. Bila je za ta na- LISTEK Ljubi „Pr. List“! Vže dolgo Ti nisem nič1 pisal. Prosim, ne zameri; saj sem tolikrat prijel za pero, a vendarle — ni šlo. Odkrito povem, da se me vselej polasti neka nerazumljiva lenobnost kedarkoli bi imel kaj napisati za Te. Če ne morem stresati misli kar iz „rokala“, pa se takoj izgovarjam, češ, pišejo naj drugi, kterim pero bolj teče. Tako se mi je vže večkrat pripetilo in : vendarle sem tildi takrat pričakoval, da boš prišel lep, poln novih mislij, zanimljiv in celo s — prilogo! Kaj ne, to sem čudak ? — Hočem da me Ti prijateljski zabavaš, a jaz se na Tvoja prisrčna pisma, ktera mi pošiljaš vsaki mesec po trikrat, po cele mesece ilič ne oglasim. Prav ši rtii zadiijič očital, da sem zmerom v bukvah, po dnevi in po iloči, pa da ne dam od sebe nobene „fige". Spomnil si me ob enem na resnobni opomin našega Očeta Leona XIII, kedar spodbuja katoliško ljudstvo, da naj podpira le katoliške časnike, katoliške razumnike, pa zajedno vabi, dtt naj tudi sodelujejo ter z uma svitlim me&e)h sp bure proti Sovražnikom sv. kat. cerkve Ta Tvoj mi gl jej meje sicer osramotil, a vendar sem li hvaležen zanj I Odslej pa Ti bodem zvest; vsakilcrat Ti bom odgovoril ter se zglasil o pravem času. Sicer nikar men prav okusno ozaljšana in posebič je pričal glavni altar, da v tihih semeniških prostorih vlada živa vera in požrtvovalna ljubezen do Najsvetejšega. Pač ljubko meje presenetila in očarala tista nova, rudeča preproga, ki se je vspenjala ob obeh straneh altarja ter se na vrhu družila v veličastno krono — nad tabernakljem. Zares, lepa, ozaljšana cerkev duhovno obrestuje vernikom njih zmotne prispevke, ker lepa hiša božja, — to sem posebno zadnjič skusil — tako nekam skrivnostno vleče, dviga duha na kvišku, greje in drami k pobožnosti. — Kmalu po 8 uri začel je slovesnost č. P. Avanzi T. I. Premišljeval je z nami vpričo Prezvišenega. Slikal nam je kat. duhovnika, njegovo odlično dostojanstvo ter temu dolžno primerno svetost, kakor tudi sredstva, ki vodijo do nje. Slika je bila, dejal boš akademično dovršena. Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor obravnava domovinski zakon. Vkljub tej važni predlogi pa se poslanci malo vdeležujejo sej, tako da je bila zbornica večkrat kmalu nesklepčna. Prihajajo najrajše prvega po desetake. Pri proračunu pravosodnega minister-stva v proračunskem odseku je zahteval posl. Gregorčič naj se smisel § 27. statuta najvišjega sodnega dvora raztegne tudi glede na slovenski jezik. Govornik se nadalje zahvali, da se je v proračun vstanovila svota 100.000 gl. za zidanje poslopja za okrožno sodišče v Gorici, in poživlja vlado, naj se prične kmalu z zidanjem. Dalje se je pritoževal, da stavi vlada prevelike zahteve glede poslopij za okrajni sodišči v Kobaridu in Cerknem, da se uraduje pri nekaterih sodiščih ob nedeljah mej službo božjo ter da se rabi v uradu v čisto slovenskem okraju zgolj nemščina, pri goriškem sodišču pa izključno italijanščina. Obširneje opisuje govornik porotništvo ter tolmaštvo in omenja konečno nekaj najnovejših krivic povodom imenovanj v pravosodni stroki v Trstu in Gorici. Na Nižje avstrijskem so v vseli kmečkih okrajih zmagali združeni antise-mitje. Liberalna klika ni osvojila niti jed-nega mandata. Na Ogerskem razsaja ne volilni boj, ampak mesarsko klanje. Pr? vsakem zborovanju, pri volitvi teče kri. Mnogo mrtvih in na stotine ranjenih je vže do sedaj. Na tisoče vojakov je vže prestopilo ogersko mejo. Ogerski vladi gotovo volivcev pri- ne pričakuj zmerom zaprtih pisem in celili razprav, večkrat se boš moral zadovoljiti tudi z dopisnico, par novicami. Vender vsaki pot bo — nekaj! Hočem biti „mož beseda” ! V propos! Da ne zabim ! Kako pa je s tistimi šmencanimi tožbami, ki si si jih nakopal na glavo ? Vse nekam molčiš, kakor bi bil svest si gotovega poraza! Slišal sem nekaj od strani, da ima „Soča“ 99per-centov verjetnosti, da bo še nadalje pod ravno tem „imenom“ izpraševala „kosmate“ vesti ..narodnih izdajic“, ktere po Gorici kozolce prevračajo, politično štreno pa neki tako drzno in per „DampfJ mešajo in se je vže sam politični veleum g. G... ne upa več razvozljavati in se je zategadel tudi odpovedal vredništvu. Tudi sem čili, seveda od strani, da Tebi, ljubi „Pr. L.u, manjka samo 99'/* per-centov gotovosti, pa bi baje spravil svoje nasprotnike v — luknjo „ričet" jest. Naj bo, kar vže hoče; zadovoljen sem in prisrčno me veseli, da Ti vsaj v „luknji)-1 ne pojdeš in da boš tudi zanaprej mogel pod svojim starim imenom moško in odločno zagovarjati resnico, kakor si storil i doslej. Vsekako pa me močuo zanimljejo Tvoje r pravde" iti Te vljudno prosim, da mi javiš. kedaj se bo vršila obravnava. Dotlej bodi mi zdrav! Tvoj Resen. (Kolesar) Kupil sem si, „P. L., „kolo“. Videl sem, da drugi časniki ž njim prav manjkuje, zato je avstrijskim vojakom v skrajni sili podelila — volilno pravico na Mažarskem. Vse pa je naperjeno proti katoliški ljudski stranki. Take reči se dogajajo koncem nazsvitljenega 19. stoletja' v „]iberalni“ Mažarski! Vnanje države. Sloboda katoliške cerkve na Ruskem se je pomaknila za las dalje. No-trajni minister objavlja v uradnih listih carjev odlok, s katerim se dovoljuje, da se smejo prenavljati župne cerkve v bodoče brez dovoljenja civilnih oblastev. Potreba je torej sedaj samo dovoljenja cerkvenih oblasti. Ta olajšava pa ne velja za podružnične cerkve in kapele. Polagoma padajo raz mize ruskega samodržca drobtinice slobode. Bismark stari lisjak, je razkril, da je do 1. 1890 poleg trozveze obstala še po-sebua tajna zveza med Nemčijo in Rusijo. V tem posebnem dogovoru je bilo določeno, da ti državi ostaneti nevtralni, ako bi ka teri tretji napadel jedno njiju. Po trozvezi bi Avstrija morala pomagati Nemčiji z vso silo, ako bi jo napadla Rusija; po oni tajni zvezi pa bi Nemčija ne smela pomagati Avstriji. To je pač odkritosrčno nemško prijateljstvo ! ! Poroka italijanskega kraljeviča se je vršila dne 24. t. m. Nerazdružljiva vez veže slovanske princesinjo z bodočim kraljem Italije. Slavnosti so bile sijajne. Kralj je pomilostil razne hudodelnike, katerih v Italiji ne primankuje. Ljudstvo je viharno pozdravljalo novoporočenca, saj je med vpitjem pozabilo na lakot. Dopisi. S Tolminskega. Vsled silnih nalivov je narastla sicer tako lepa Soča, da vže davno ne tako in napravila je obilno škode. Lepi travniki in polja bili so pod vodo ; komaj dodelano cesto v Tomin je valovje močuo poškodovalo, deloma porušilo. Promet med Volčami in Tolminom bil je za nekaj dni pretrgan. — Velikanski bran na Volčanski strani, kateri je tolikokrat vže vkljuboval silnemu navalu je sedaj hudo poškodovan. — Njive in travniki izginjajo bolj in bolj pri vsaki povodnji v požrešuih valovih. A naš klic po pomoči je brezvspe-šen. Polagoma se res prigodi, da si Soča pretrga novo strugo in pusti lepi dragi most na suhem, kakor je nekdo omenil v Tolminu pri občnem zboru „Sloge". Nekateri posestniki, kateri so imeli lepe travnike ob Soči, jih več nimajo, drugim odnese v kratkem času še zadnje ostanke Ko zastonj čakamo tuje pomoči, morali bi vsaj dobro vspevajo. Čemu, mislil sem si, naj se ne bi opomogel ž njim i „P. L.“ Izvrstno je. Ti ne veš, koliko pot ij sem vže prebredel ž njim, pa še nobenkrat nisem padel. Najpred sem šel po celi „Soški“ dolini, da bi zvedel kaj ponatanjčnejega, še ne zapisanega in „pikantnega" izza potovanja Badenijevega. No, vse je bilo vže premleto v časnikih, do zadnje pičice ; le v Solkanu, ko sem se vračal, prišlo mi je na uho, da je bila jedino tam povceli dolini ra-zobešena jedinka papalinka ! »Živijo Solkan", vskliknil sem, Ti vže poznaš staro slovensko geslo: Vse za vero, dom, cesarja! in bliskoma sem bil v Gorici. — Tam sem zvedel, da je izšel novi list „ Brivec* v — Trstu! Ne bodi len, takoj stjni gg odpravil, da bi sam na lastne oči ogledal glasovito brivnico. Veš, kaj sem videl in kaj slišal ‘P Vse je res, kar je nedavno prerokoval neki list, da mej drugim tir j njo tudi prečudne ! goriike razmere lista nad ! strankami, kteri pa bode samo neke vrste ! stranke »bril" in njih „osobjea blatil ter smešil. Ljubi Pr. L. Tiše ne veš, kakošne ^britve" so pripravljene za Te in za Tvoje! Iz Gorice so takoj, ko se je zagnalo , da se odpre „brivnica“, odposlali celo „gWo“ prascev in „enejau dobrega trpežnega osla, srednje starosti, v spodbudo n Brivcu", da bi le kmalu začel briti osebe okoli nSoče* — okoli L." — pardon! sami se združiti, da z branovi zajezimo na-daljno izpodjedanje in trganje. Treba je edinosti, združenja v a žalibog tudi pri nas je nesloga doma. Ge je vsak sam varen bodi pred Sočo ali drugimi nezgodami, malo mu je do drugih V slogi je moč ! Podmelec, 20. okt. (Zakasnjeno). V torek 13. t. m. poslovil se je od nas nadučitelj g. Ivan Krajnik ter odišel na svoje novo mesto na pripravljavnico v Kobarid. Ločitev je bila zelo britka; tu se je pokazalo, kako priljubljen nam je bil g. Krajnik. Dan pred odhodom se mu je poklonil krajni šolski svet. Solznim očesom poslušal je g. K. ginjeno zahvalo gosp. krajnega šolsk. nadzornika, ki mu je' voščil nebeškega plačila za 18-letni trud in vspešuo delovanje kot vzgleden učitelj, neumoren cerkveni in čitalniški pevovodja, nedosežen dekorater o raznih slovesnostih in kar je še posebno, iz-gledeu firan v izpolnjevanji svojih verskih dolžnosti. — Zvečer so zapeli pevci svo jemu ljubljenemu pevovodji v slovo milo podoknico. — Čestitamo KobarijceUi na tej pridobitvi, g. Krajniku pa še enkrat hvaležni „z Bogom". Jz goriške okolice. Ravno sem premišljeval kam naj, imajoč 23 ur časa na dan' ždrčim v nedeljo, ko' mi dojde vabilo na novo mašo v Solkan. Ni me trebalo dvakrat vabiti, in evo me v nedeljo v Solkanu. V že vas sama dokazovala je, da se vrši izvanredna slovesnost. Od župnišča do cerkve bile so vse hiše okrašene zelenjem, raz njih pa so veselo plapolale narodne trobojnice. Pred čitalnico je postavila občina ličen slavolok s primernimi napisi. Med veličastnim pritrkavanjem zvonov podal se je novomašnik č. g. Alojzij Oubej v spremstvu duhovščine ter ne-brojnega ljudstva v cerkev. Slovesno zadonele so orgije in „Novi mašnik bodi pozdravljen" se je v razlegalo po dičuo olepšani, cerkvi. Petje med sv. mašo je bilo izborno, in le želim, da bi se vrli pevci pridno vadili v čast božjo in svoj ponos. Slavnostni govor je govoril znani govornik g. Pahor iz Kromberga, opisujoč duhovnika kakor dobrotnika človeštva, pa tudi plačilo, ka-keršno posebno v sedanjih časih žanje duhovnik. Ganljivi govor segal je tisočerinim poslušalcem do srca. Po sv. maši zbrali so se svatje v hiši gostoljubnega g. župnika. Da ni manjkalo napitnic resnih in šaljivih, ni mi treba omenjati, Spomnilo pa se je tudi naših zavodov, slov. Alojzijevišča in slovenskih šol v Gorici. Hitro je minol čas in odhajajoč na svojem biciklu klical sem: Bog ^ živi, g. novomašnika ter vrlega g. župnika; slava občini solkanski, ki je po- „Brivec" je potrdil sprejem naporni' Jiane pošiljatve v svoji prvi številki. Tudi »Primorec" ga je zabeležil ! Fej, kak „humor" tak .humor", tako sem rekel, ko sem bral ona lista. Iz svinjske štalce se cedi, in „osel" ga je „žrigalu. Vže prva št. „Brivca“ je nadalje prav ,,demokratsko“ smešila kat. pridigarja na prižnici! List hoče biti in je iz cele duše soci-jalist.“ — Če bode tako pisal, mu bomo kmalu pridodali en pridevek v Bokrasek“ ! Ozlovoljen ob taki vesti obrnil sem hrbet »Brivcu", in zapustil „brivnico“ rekoč : „Če se Ti, dragi »Brivec", sam najprej ne obri-ješ in svoje ^brivnice" ne očediš, nikdar in nikoli ne boš niti „naturna“, a še manj „kulturna“ potreba vernega slovenskega ljudstva. . > In zdrknil sem na kolo; zdaj sem menil iti še v Ljubljano pogledat in poprašat tamošnje kršč. socijaliste, kaj sodijo o verski Soli, če se res zlagajo z Goriško »Sočo", ktera je ob zadnjih volitvah v goriški deželni zbor označila versko Solo kat. strank ter dosledno tudi kat. shodov, kot ustanovo, po kteri bi se p. n. učitelji ponižali v f......... Iilapce ; pa, ker sem vže utrujen, sem — odložil. Prihodnjič zopet! Živijo „Pr. List in nJpf/oo vrednih*. kazala, da ni samo narodna, ampak tudi verna. Dal Bog, da da še mnogo delavcev v vinogradu Gospodovem ! Biciklist. Opatjeselo na Krasu. (Konec). Drugi dan, 27. septembra so podelili Prevzvišeni sakrament sv. birme 463 otrokom, med. temi je bilo 209 domačih, drugi bili so iz sosednih vikarijatov. Slovesnost se je pričela ob 9. uri in končala ob 1. pop. — Med sv. mašo so imeli Prevzvišeni primeren in zelo ganljiv govor do vernega ljudstva, katerega so vsi pazljivo poslušali. Bog daj, da bi obrodil obilo dobrega sadu ! Popoldan ob 31/, so bile litanije z blagoslovom. Ob 4. so se poslovili Prevzvišeni od navzočnih duhovnikov iu še posebno od gosp. župana, kateremu so se'zahvalili za tako nepričakovani sprejem in so se, vedno blagoslavljaje klečeče ljudstvo, odpeljali v Devin. Ljudstvo vse navdušeno zaklicalo je Jim trikratni, živio !'“ Omeniti mi je še izborno čecilijansko petje v cerkvi, za katero se tukajšni g. organist Andr. Jelen mnogo trudi, in je tako pokazal tudi sedaj, da njegov trud ni brez-všpešen. Največja zahvala za častni sprejem, za skrajni red in mii' in tudi za popravo tukajšnje cerkve tiče našemu sedanjemu g. župana Štef. Marušiču. Kakošno je bito Opatjeselo pod nekdajnimi župani in sedaj ? — to bi nam vedela stara „Soča“ pojasniti. Kaj zamore en sam mož v občini! — Zdaj v opatjeselskem županstvu ni nobenega . plesa, po noči vživamo zaželjeni mir, krčme so o pravem času zapite, okoli cerkve se ne vidi med službo božjo celih tolp brez-božnežev, grozdje iu sadje ima mir pred dolgoprsteži. Kaže še tudi vže večje gmotno blagostanje med Občinarji, ker imajo povsem katoliškega moža, dobrega svetovalca in voditelja za župana, kateri se boji le Bogu zameriti, ne pa ljudem radi posvetnega dobička. Upanje je, da se bode kmalu vse ljudstvo spametilo, ker imamo še vedno v starašinstvu mož, ki so sovražniki cerkve in duhovščine. Upamo, da v prihodnje med občinskimi zastopniki ne bomo več videli mož, kateri za resnično dobro nimajo najmanjšega pojma. Naš sedanji gosp. župan — po volji božji izvoljen (odločil je namreč žreb) — je mož, kateri radi praktičnega razuma skoraj gotovo nima sovrstnika na Goriškem in kateri naj bi vsem županom služil v zgled iu posnemanje. Ako bode on kaj časa županoval, postala bo naša občina iz najbolj razupite najbolj vzgledna. Bog pomagaj k temu! — Kakor hvaležni sinovi matere sv. kat. cerkve, zahvaljujemo se javno Prevzvišene-mu Knezu in Nadškofu, da so blagovolili se Svojo navzočnostjo počastiti našo občino ter nam podeliti toliko milostij in darov Božjih, ter Jim voščimo in želimo, da bi Jih Bog v teh burnih časih, ko se vže domači sinovi zaganjajo z vso silo proti naši sv. veri, sv. kat. cerkvi in njeilim služabnikom, ohranil še mnogo let ter mogočno podpiral pri težavnem vladanji Njih slavne škofije. Zahvalimo se pa tudi našemu vrlemu, skrbnemu, vstrajnemu, delavnemu, za čast božjo in blagostanje ljudstva gorečemu gosp. županu ; Bog ga nam ohrani še mnogo let kot župana, ter mu poplačaj obilno iijegov vsestanski trud, da bi še kedaj enak dan doživeli, kakor sma ga ta pot. Z Bovškega. (Dalje) S kmetskim v-prašanjem je tesno združeno delavsko, ki obsega rokodelce, obrtnike, njih nedeljski počitek, posvečevanje nedelj in praznikov, zavarovanje o nezgodah i. t. d. Solnograški kat. shod se je resno pečal tudi s tem vprašanjem. S tem je pokazal, da razume duh časa in da hoče v resnici korenito ozdraviti rane sedajnosti in tako zagotoviti srečno prihodnost. Zato je postavil to dvojno vprašanje (kmetske in delavsko-socijalne zadeve) na prvo mesto iu je zadevajoče resolucije najbolj povdarjal. Glede na to, da Izkorišča na eni strani kapitalizem sedajuo delavstvo ali delavski red in delavske moči;ua drugi strani pa toliko ljudi stradati pusti, zahte- val je shod, naj vsakdo, posebno država s svojimi postavami, brani delo in delavca. Skrbi naj se za verski (dušni) in telesni blagor njegov. Vredi naj se po tem takem vsako delo, zlasti da se da Bogu, kar je Božjega, t. j. da se postavno praznuje nedelja in praznik. Država pa bi imela dajati lep zgled v tem obziru; drugače rečeno,’ shod je obžaloval, da ravno vradniki ne držijo ostro prve in druge cerkvene zapovedi, Ponočno delo naj se kolikor le mogoče omeji in skrajša, vselej pa ženam in otrokom prepove. Kjer pa mora delati obojni spol (n; pr. v tovarnah), seveda le po dnevu, tam' naj se loči eden od drugega. Nadalje se je sklenilo, naj se postavijo v večih krajih službene posredovalnice ali taki uradi, kjer si poiščejo delavci ne le kruha ali službe, ampak tudi svoje pravice. V Trstu so tako vstauovili pretekli mesec Živila naj ne bodo več obdačena. Delavci z družino naj se primerno preskrbe za slučaj bolezni in starosti. Da bi se bran postavila od dne do dne močnejšemu socijalizmu,. ki hoče dosedajni red podreti, želi in pričakuje shod, ba bi se napravljala delavska društva in sicer, katoliška. Društveno življenje med delavci zamo-rejo gojiti in vzdrževati dobro vredovani katoliški delavski listi, kateri se toplo priporočajo vsakemu prijatelju delavskega stanu. Siednič se je sklenilo ponižno poprositi preč. gg. avstrijske škofe, da bi vpeljali v duhovniških viših šolah (semeniščih) posebno stolico ali pouk za socijalno vprašanje, ker ravno duhovniki imajo veliko moč do delavskih krogov. Prvi slov. kat. shod je pred štirimi leti skoraj do tem točkam podobne resolucije prišel. Enako imajo v svojem programu krščanski socijalisti. Tako tedaj sklepajo in želijo doseči pravi katoliki bodisi v Solnem gradu, v Ljubljani ali na Dunaju. Bistveno je povsod eno iu isto; Proti predzadnjemu avstr. kat. shodu v Linču je bilo s strani dunajskih kršč. sneijalistov toliko oporekanja, a letos smo se vsi skupaj zopet vdo-bili. Posebno v odseku za socijalne zadeve smo bili skoraj vsi — t j. v ogromni večini — enih misli. Da, o kmetskem vprašanju sklepalo se je, kakor je bilo zadnjič o-menjeno, še hujše, kakor namerujejo dunajski kršč socijalisti. Le-ti zapisali so si v svoj program, da se sme obložiti z dolgovi le samo polovica tega, kar je vredno kmetijsko posestvo. (Es soli di Halfte desAVer-thes als’ Grenze festgesetzt \verden, liber \vel-clie liinaus ein Bauerngut nicht mit Sehul-den belustet \verdeu darf) Saj so dobro spoznali tudi kršč. socijalisti. ki so bili v mnogem številu navzoči, da mora veljati tudi v teh kritičnih zadevah: „Aut Caesar, ant ni-lvil", t. j. da se kmetič ali popolnoma oprosti ali nič. Daleč znani začetnik krščansko-soci-jalnega gibanja na Dunaju, ljudski govornik misijonar P. Abel, govoril je v Solnem gradu veliko. Neki večer vzel si je za geslo pravi’o socijalnih demokratov: „prostost, enakost, bratovstvo." Te besede, rekel je govornik, zamore si kot ravnilo prilastiti tudi krščanski delavec, pa potem bo videl, da pomenijo v njegovem zmislu resnico, kakor jih pa razumejo demokrati, so le laž. Med soc. demokrati ni nobene prostosti, ampak le terorizem ali strahovanje, dokazal je z raznimi zgledi — a kristijan vživa polno prostost, ker prostovoljno zapoved, drži in iz proste volje vsakemu da, kar'mu gre. Takd je z enakostjo. Pri demokratih ni tega. E-den drugemu so si le tedaj euaki, ko je treba sovražiti in preganjati verne ljudi'. Kar govorijo o prosti ljubezni i. t. d., ne izvršujejo medsebojno... Ravno tako imajo druge seveda krive nazore, v katerih si pa niso enaki. Le pravi kristijani pripoznavajo prostovoljno trdna načela, katera vpošte-vajo vsi enako. Tedaj enakosti ni pri demokratih, marveč le pri kristijanih. Kakor ni enakosti pri 'demokratih, tako ni tudi bra-tovstva ali prijateljstva, kar' se more i-skati in vdobiti edino le pri kristijanih, (Dalje) Iz Istre. (Italijanska druhal proti škofu Flappu) Mil. škof poreško-puljski je došel preteklo nedeljo v Vižinado bir-movat. Ker je prebivalstvo mešano, se v farni cerkvi propoveduje hrvatski in italijanski. Tako je tudi škof hotel varovati stari običaj, ter imel med sv. mašo kratek nagovor do v veliki večini navzočih Hrvatov. Pred delitvijo sv. birme, pa, ko je milostne gospoda vižinadska „di puro sangue“, napolnila cerkev, je imel italijansko pridigo. Nastop mil. škofa je bil edino pravilen, saj je kat. cerkev kakor za Italijane i za Hrvate. In vendar je hrvaška škofova pridiga razburila kri vižinadskim italijanašem, da so slovesno protestovali proti takemu nasilju od škofove strani. Takoj so odstranili zastavo raz občinsko hišo, izostali so vsi starešine z županom na čelu od obeda, na kateri so bili vabljeni, ter preprečili, da škof ni mogel niti vožne priložnosti vdo-biti. Grozilo*se je celo, da napadejo škofa pri odhodu. Poklicali so hitro orožnike, ki so skrbeli za red, in v senci bajonetov je zapustil škof poreški Vižinado. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. V Križih pri Tržiču so vstanovili katoliško izobraževalno društvo. — V Idriji je vtonil 26 letni Ig Božič. — Po celi Gorenjski je dež napravil veliko škodo. — V trnovski cerkvi so vjeli tatu, odpirajočega skrinjice za denar. — Pastir Zupan iz Visokega je padel v vodo ter vtonil. — Pri Davči se Je pri plavljenju hlodov ponesrečil pos. T. Šubic. — V Velikem Mlačevem so otroci ražgali; po otrocih je nastal ogenj tudi v Sebenjah pri Tržiču. — V Ljubljani razširijo dež. prisilno delavnico. — Dež. šolski svet kranjski je sklenil, da se slovenščina uvede kakor obligatni predmet za vse učence na srednjih šolah kranjskih. — Konj posest. Brojana je z vozom vred padel v Pšato, trije 'možaki so še pravočasno skočili raz voz, konj je vtonil. — V Banjaloki je prenehal šolski poduk vsled oslovskega kašlja. — V Goričici, v vrhniškem okraju, se je zadušil 70 letni Janez Petrič. — Na Glincah je na cesti nagloma umrl 24. letni Fr. Kremžar. — V Radečah se je mesar Petrič ukvarjal z nabito puško. Puška se spirnži ter zadene mimogredočega reveža v glavo. V malo trenutkih je bil mrtev. — V Rovtah nad Logatcem je pogorela hiša Fr. Mlinarja. Na Štajerskem, — Pri Kokalu v Lokah je pogorel živinski hlev. — V Konjicah so vstanovili slov. pevsko društvo. — V mariborsko bogoslovje je vstopilo le 10 bogoslovcev. — Oskotirna konjiška želenica se ne izplača in mora k tej železnici okraj vsako leto 4000 doplačati. — Konjiški nem-čurji zgradili so si nemško šolo za 22 000 gld. Plačevali bodo večinoma slovenski tr-žani. — V Škofije vasi pri Celju so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci vkljub strastni agitaciji nemškutarjev. — V Gradcu so slovesno blagoslovili novo zastavo delavskega društva. Slavnostni govor je imel naprošen veleuč, g. dr. Krek. Na Koroškem. — V Velikovcu so v nedeljo slovesno otvorili novo slovensko šolo, ki jo je sezidala družba sv. Cirila in Metoda. Navdušenje velikansko. — V ponde-ljek po noči pa so neznani suroveži pobili okna nove „Narodne šole“. V Ovberu dobijo novo požarno brambo. — V Lipnici so odperli novi most čez Dravo. Prišel je tudi dež. predsednik. — G. M. Kreunz je imenovan notarjem Zel. Kaplji. — Samomori se vedno muože. V Prevaljah se je zastrupil apotekar Huber, v Soteski se je obesil hlapec Majrič; v Vajdeku se je sam umoril pos. Jerza ; v Strasburgu pa hlapec Kaučič. — Nagle smrti je umrl v Celovcu 701etni Pelieim. Ko je hotel k sv. maši, zgrudil se je čez stopnice in obležal mrtev. — Tiskarna družbe sv. Mohorja se poveča s tem, da se vpelje še stereotipija. Papežev blagoslov. Jutre, v praznik vseh svetnikov, bodo prevzvišeni Nadškof po pontifikalni maši v veliki cerkvi podelili papežev blagoslov s popolnim odpustkom vsem navzočim, ki bodo sprejeli sv. sakramente in molili za sv. cerkev po namenu papeževem. Občinsko starešinstvo v Cerknem je imenovalo častnim občanom gg. p. n. dr. Gregorčiča, Alfreda grofa Coroninija, dr. Tumo in Miroslava grofa Marenzi. Častnim občanom je imenovalo kor-minsko starešinstvo msgr. Antona Zernitza, stolnega kanonika in bivšega večletnega dekana v Korminu. Imenovanje. Deželnega sodišča svetnik g. Karol pl. Defacis je imenovan višjim državnim pravdnikom v Trstu. „Rimskega Katolika11 IV. zvezek iz-zide 10. nov. Razne okoliščine so zakrivile, da se je izdajanje za nekoliko dni zakasnilo. Vsebina ho prav zanimiva. Naše pravde pridejo na vrsto še le prihodno spomlad. Tako je prosil g. Gabršček in njegovi želji se je vgodilo. Nov list začne izhajati v Trstu in sicer — za slovenske ženske. Ta prikazen ima velik pomen in mi bomo o tem, ko bo priložnost, spregovorili resno besedo. Shod na Goričici pri Rebku. (Po „Slovencu“ ) Vznani gostilni pri Rebku je sklical deželni poslanec, preč. g Blaž Grča shod ob 3. pop. dne 25. oktobra. K shodu sta prišla iz Dunaja državna postanca dr. Gregorčič in Alfred grof Coronini, iz Gorice deželni poslanci dr. Tuma, Rojc, prof. Berbuč, in župan Klančič iz Podgore. Grča je pozdravil došle volilce, predstavil vladnega zastopnika in pozval zborovalce, naj si izvole predsednika, kojim je bil voljen z vsklikom dr. Gregorčič. Prvi je dobil besedo sklicmAM in govoril o delovanju slovenskih ^fmlancev v deželnem zboru. Drugi govornik dr. Tuma je popisal in pojasnil vse, kar se je do zdaj delovalo za vipavsko železnico. Tretji govornik je bil predsednik shodil. Govoril je o zgradbi vipavske železnice in povedal, kaj sta se dogovorila naša državna poslanca v zadnjih dneh z visocim mi-nisterstvom in pojasnil še tiste točke postave o zgradbi vipavske železnice, ki obetajo znatne olajšave in prednosti občinam glede financiranja železnice. Nato je izrekel shod poslancem zahvalo in zaupnico. Po shodu vršil se je zaupni pogovor, čegar sad je ta-le: Zastopniki občin so naprosili dr. GregoČiča in Alfreda grofa Coroninija, da vstopita v konsorcij in si po svoji volji privzameta p. t drugov. Gregorčič želi v konsorcij gg.: Casa-grande iz Ajdovščine, Trpina iz sv. Križa, župnika Ivančiča iz Dornberga, župana Savnika iz Bilj in dež. posl. dr. Tuma in koneč-no naprosi občine, da volitev potrdijo s podpisom in pečatom. Sad shoda je, da dobijo svoji svoje. Tako je prav ! Vlada je voljna — tako je povedal župan Venuti pri mestni seji dne 26. oktobra — graditi v Gorici novo gimnazijsko poslopje, ako bo mesto, kaj prispevalo. Da bi je le ne na mestu, kjer je zdaj, ali kje blizo ! Nobeden studenec v Gorici ni dajal vode Goričanom dne 26. oktobra od 6. ure zjutraj do 2 pop., ker je počila vodovodna cev v gosposki ulici. Žejni Goričani so iskali vode v zasebnih vodnjakih, v nadškofiji, pri Bolafiju in drugod. Nesreča radi neprevidnosti. Ivan Simčič, 17. letni mladeneč, je hotel kupiti pri tvrdki Saunig in Dekleva samokres. Prodajalci so ga poučili, kako so sproži in ga opominjali, naj se ž njim ne norčuje, a on ga je prijel v roke in ravnal ž njim tako nerodno, da se je sprožil in ga zadel v desno stran. Odvedli so ga takoj v bolnišnico, kjer so mu izdrli kroglo. Kako to, da je bil samokres nabasan ? Vredništvo „Soče“ in „Primorca“ je g. A. Gabršček izročil g. Drag. Strucelju. Iz Budimpešte piše g. A. Gabršček, da posveti prihodnjič č. g. Vidmarju za njegovo „poslano“. Danica. — Za zimski tečaj 1896-97 se je odbor slov. kat. akad. društva „Da-nice“ sestavil iz sledečih članov: dr. med. Frančišek Jankovič, predsednik, cand. iur. Stefan Pregelj, podpredsednik, stud. med. Frančišek Dolšak, tajnik, stud. med. Avguštin Levičnik, blagajnik, stud. iur. Dragotin Gruber, knjižničar, stud. med. vet. Frančišek Černe, arhivar. Cenjenemu učiteljstvu na Primorskem naznanjam, da imam v zalogi nad 60 tisoč šolskih pisank in spisovnic dosedanje lineature in jih podarim revnim šolskim otrokom Kedor jih kaj potrebuje, izvoli nai poslati po nje v mojo prodajalnico v Gorici, Semeniška ulica h. štev. io. G. Likar trgovec. V Otaležu je daroval prvo nekrvavo daritev, domačin, benediktinec, č. o. Robert Jereb dne 25 t. m. Gotovo nekaj nenavadnega za Otalež. Gorenje polje pri Kanalu. — Dne 7. oktobra t. 1. je prišel č. g. Anton Ukmar,, dijamantni mašnilc v pokoju, iz Kanala darovat sv. mašo k nam na Gorenje polje. Po sveti maši si je ogledal novo vikarijsko poslopje ki je č. g. zelo dopadlo. Prisrčna hvala č. g., ker nas je v svoji visoki starosti vže večkrat prišel obiskat. Spremljal ga je pri prihodu in obhodu g. Valentin Kofol iz Kanala, povzetnik našega novega vikarišča. Tudi on je hvale vreden, ker delo dobro izdeluje. Ne gleda na velik dobičk, ampak da se delo dobro izvršuje in da si ohrani dobro ime. Prstan se je našel od Kobarida do Tomina; kedor ga je izgubil, naj se oglasi na Ravnah št. 44 p. Cerkno. Pri novi maši v Solkanu se je nabralo 10 gld. za slov. Alojzevišče in 10 gld. za slov. šole v Gorici. Med Solkanom in Št. Mavrom sta hotela dva mladeniča 17. okt. popoldne priti brez čolna po sarnej vrvi čez Sočo. Na sredi sta onemogla in padla v naraslo Sočo. Jeden je vtonil, druzega so izvlekli živega. — V Podgori so odprli drugi otroški vrtce. V Ločniku so ga opustili, ker je vas Gradišče za male otroke preod dalj ena od Ločnika V Selu pri Brestovici na Krasu se je po nesreči vstrelila žena lovskega čuvaja Antona Perdeca. Iz Pliskovice na Krasu. (Zakasnjeno.) Izročili smo materi zemlji dobro in vsmiljeno ženo, soprogo našega župana, Mihaela Petelina. Umrla je dne 11. t.. m. ob 10. uri in pol. predpoldne, v starosti 34 let. Bolezen je trajala samo 8 dni; u-mrla je za plučnico. V bolezni je imela veliko ljudstva, ki so jo hodili obiskovat. Prišel je pa tudi gospod zdravnik iz Komna, da bi ji kaj pomagal, pa pomoči ni bilo nobene za njo. Zapustila je 4 otročiče. Velika žalost našemu županu in celi domači občini. Pogreb je bil dne 13. t. m. ob 8. uri zjutraj sč sv. mašo. Vdeležilo se je pogreba veliko ljudstva, in vsak je vdobil lepo svečo v dar. Po sv. maši so jo nesli na pokopališče in tam so opravili domači preč. g. župnik svoje molitve po rajnki Po dokončanih molitvah so zapeli domači pevci zel6 lepo nagrobnico Vodil jih je domači gosp. organist Jožef Žrjal. — Večna luč naj ji sveti 1 V Ločniku je pogorelo 5 hlevov, last grofa Attemsa. V njih so imeli shranjeno seno kmetje, ki imajo vsled tega veliko škodo. V Koprivi je posvetil prevzv. 24. t. m. ondotno župnijsko cerkev. Drugi dan je imel slovesno sv mašo. O povodnjih poročajo razni časopisi iz vseh krajev domovine pretresljive vesti. Škoda je velika, mostovi razdrti, polja preplavljena, zemlja odnešena itd. Bog nas tepe za naše grehe in opominja k pokori. Poslušajmo Njegov glas in ne zakrknimo svojih src! Premembo v tržaški škofiji. Č. g. Macarol Jož., kaplan v Sežani, pride k sy. Jakobu v Trstu, na njegovo mesto pride novomašnik Cergol J. — Kranjc Jož., kaplan v Miljah, gre k sv. Antonu, Mada-lena Elija k jezuitom v Trstu. Pavlinič Andrej kaplan v Jelšanali gre za eksposita v Kazlje, na njegovo mesto pride novomašnik Colja J. V Trstu je umrl g. Ivan M. Klun, bivši poslanec in posestnik na Rocolu. Tržaška okolica mu ohrani hvaležen spomin. Sliod na Proseku razpuščen. Polit, društvo „Edinost“ je priredilo 18. t. m. javen shod na Proseku. Na dnevnem redfl je bilo poročilo g. posl. Goriup-a, ter vte-meljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Ko je g. Goriup v svojem poročilu omenjal, da se magistrat ni zavzel za kmete okolice tržaške, kakor bi bil moral, oglasil se je komisar g. Vidusso k besedi, ter začel polemizirati z g. poslancem in sicer v italijanskem jeziku. Zborovalci so zahtevali, naj govori komisar v slovenskem jeziku. Dr. Gregorin predlaga, da naj se ne vzamejo na znanje besede vladnega komisarja, ker je govoril italijanski. 6. Vidusso je odgovarjal, da je uradni jezik magistrata italijanski, ter se bode on vedno le posluževal tega jezika. Ker so zborovalci vsprejeli predlog dr. Gregorina, je g. Vidusso razpustil shod. Ogorčenje med zborovalci je bilo veliko, vendar so se mirno razšli. Prihodno uedeljo pa so tržaški okoličani dokazali, da komisar ni imel vzroka razpustiti shoda. Društvo »Edinost* je sklicalo zopet shod na Devinščini, ki spada po sežansko okrajno glavarstvo ; in tu se je isti dnevni red obravnal vspričo komisarja Gaserja. ter vsprejele razne resolucije. In vendar za razpuščenje shoda ni bilo vzroka. In slavna vlada mirnim očem opazuje italijanskih predrznežev nasilje nasproti Slovencem! Mladi morilec. Silno senzacijo je v Trstu obudil umor postarne udove Salvago, stanujoče skupno s svojim zetom Manga-chijem. Doslej je uradno konstantovano, da je jednajst let stari Viljem Mangachi svojo babico z revolverjem ustrelil. Zvabil je bil starko pod streho vrtne hišice, v kateri je stanovala, in tam z revolverjem trikrat nanjo ustrelil ter jo smrtnonevarno ranil. Morilčev 14letni brat je umoru hladokrvno prisostvoval. Po zvršenem zločinu sta dečka zaprla podstrešna vrata in šla na vrt, kjer sta se zabavala. Dečko je svoj zločin vže priznal. Rekel je, da je umoril babico, ker je njega in očeta sovražila. Policija je seveda vso rodbino zaprla in jo izročila sodišču. Iz Spodnje Dalmacije. 20. t. m. okoli 5. ure popoldne odpeljali so Italijani črnogorsko nevesto Heleno na ladji „Sa-voia" v Italijo. Pred luko antivarsko oziroma v Spizi na krajni meji avstrijski je bila zbrana vsa avstrijska zimska eskadra, ki je ital. ladjo „Savoia“ in druge spremljala 25 morskih milj proti Bari, V noči proti 8. uri so pokali topovi, in se spuščali v zrak bengalični ognji v slovo in pozdrav. Pobegniti poskusil. Ropni morilec Berchtold je v Monakovem poskusil pobegniti iz ječe. Hotel je podreti peč, da najde izhod, a se mu ni posrečilo. Berchtold je obsojen na smrt. Sleparije pri občim. V Palermu so zaprli zaradi poneverjenja in goljufije občinskega blagajnika. Pri njem so neki pa- iz katerih je vidno, da je 40 občinskih uradnikov in svetovalcev v njegove sleparije zamotnih. Raznoterosti. Občni /bor „Alojzijevišča bo 12. novembra ob 10 V, v zavodu. Za takrat ne bo se razpošiljalo drugega vabila. — Glede dekanijskih poverjenikov ne bo odbor stavil nobenega predloga in pozarja one gospode, ki menijo staviti primeren predlog, naj ga točno določijo. Za „Alojzijevišče“ so darovali: Preč. g. Jak. Pirih, vikar v Vipolžah 15 gld., Neimenovani dr. 10 gld., Jos. Poljšak, župnik v Pervačini, 9 gld., Sim. Gregorčič, vikar v Sedlu 9.50, Jak. Rejec, župnik v Čepovanu, 15 gld., Ivan Kolavčič, župnik v Solkanu, 15 gld., Ant. Božič, kurat v Batah, 15 gld.. Ant. Terpin, vikar v Podsa-botinu, 5 gld., Iv. Dermastia, kaplan v Solkanu 9 gld., Štef. Mozetič, kurat v Gorjanskem 10 gld., Fr. Marinič, župnik v Koj-skem, 10 gld., rihenberški župan nabrano svoto pri ženitnini g. Fr. Kosa iz Kobdilja z gdč. Marijo Čibron 5 gld. 51 kr. Ti darovi pričajo o dobri volji slov, občinstva. Naj Bog. blagoslovi ! Cerkno za „Alojzijevišče“. V Cerknem je nabral č. g. kaplan Fr. Šmid 37 gld. 70 kr. Hvala rododarnim Cirldjanom za darove in pa g. kaplanu za trud! V slogi je moč. Kojsko za „Alojzijevišče“. V Koj-skem je preč. g. župnik nabral mej svojimi farani 5 vreč krompirja, 1 vrečo fižola, 1 vrečo sirka, V* htl. ječmena in okoli en hit. vina. Nadalje so še v denarju darovali .-Karol Kumar, 2 gld., Jan. Lenardič, 1 gld.; Ant. Lenardič, 40 kr.; Edvard Kumar 30 kr.; Matija Mavrič, Ant. Kumar, Urša Tomažič. Roza Prinčič, Cilja Vendramin, Ant. Jančič vsaki po 20 kr.; Franc Kumar, Ant. Marinič, Franc Modreč, Kat. Jančič, Alojzij Lenardič vsaki po 10 kr. = 5 gld. 40. Bog živi naše dobro slovensko ljudstvo. Kardinali Leona XIII. Prejšnji papeži so imenovali le malo vnanjih kardinalov ; Gregorij XVI (1831 — 1846) le osem, njegov naslednik Pij IX (1846 — 1878) štirideset, Leo XIII sam pa je do zdaj vže imenoval eden in petdeset vnanjih kardinalov. Pravi papež-kozmopolit! Zdaj je 60 kardinalov, mej katerimi je 32 Italijanov, 20 vnanjih. Za dobe Leonove je umrlo vže 114 kardinalov. Na deželo, mej kmetsko ljudstvo! Ta bojni klic se razlega zdaj po zadnjih številkah „Delavčevih“. Kmetsko ljudstvo tako se piše — mora stopiti v vrste soci-jalnih demokratov, da bodo tudi kmetje „zavedni in zvesti bojevniki božanskega nauka — socijalizma“. Zrušiti se mora sedanji družabni red, odpraviti se mora zasebno imetje itd. Ponavljamo svoj zadnji opomin : Pozor ! Vse peša na svetu, tudi heroično psovanje v „Soči“ pojema. Vsaj — ko je prizivno sodišče v Ljubljani nedavno oprostilo vrednika „ Slovenskega Naroda11 od tožbe, ktero je bil vložil proti njemu g. Fr. Pavletič, smo pričakovali, da nam „Soča“ v proslavo tega dogodka priredi spet kako daljšo zabavo z „lovskimi“ in drugimi „psi“. Pa skoro gotovo je živina še trudna od dolge gonje; zato se je veselica vršila v čisto omejenem krogu, in tudi „Soča“ je o tej priliki odložila v svojih predalih samo navaden kupček z naslovom: Sodni praktikant Pavletič pogorel! —■ Majhen kupček, pa veliko hrepenenje po duhovitosti! če bi smeli, kakor bi radi! Pa: „kje so časi, kje so dnovi . . .!“ Psovke so pošle, ž njimi „špiritus“; zato kuhamo z vodo, da se Bog usmili! — Sicer ima „Soča“ menda dovolj razlogov, da se, kakor ve in zna, zaganja v g.a P. Zdi se nam, da g. P. ni samo »Mahničev podrepnik14, ampak n. pr. tudi bi osi „Sočin“ naročnik. Letos proti koncu prvega poluletja je baje tudi on prosil, — kakor videti, ni bil edini — naj mu vpravništvo „Soče“ lista več ne pošilja — dvakrat pohlevno prosil. Pa morda je bilo tedaj pri „Soči“^ usmiljenje z njegovim mračnjaštvom še veliko, in glasilo razumništva mu je, kakor prej, vstrajno hodilo v hišo preganjat duševno temo. Se le, ko je v tretje oblmd-nika s „Sočou zavrnil, se je vpravništvo zganilo in mu povedalo, da mu „Soče“ še pošiljalo ni (!!!) in da je prav za prav smešen — ne vpravnik „Soče“, temveč g. P.!!!’. . . K sreči vemo, daje „Soča“ povsem protižidovska — sicer bi vse to človeka nekoliko spominjalo na žida: Dvakrat si ga skozi vrata vim bacnil, v tretje ti leze skozi okno v hišo — kedar pa ni „gšefta“ za nobeno ceno — zabavlja! . . . K sreči je „Soča“ protižidovska . . . Seveda v to, da žide popolnoma ugonobi, je treba še migljeja od dr. Luegerja; dotle pa je tudi to vže nekaj, da nam „Kažipot“ in „Ko-ledar“ včasih vjame kakega goriškega žida, ter ga postavi na sramotni oder — v in-seratih! . . . I11 Žid še plača za to ! ... . Pa vrnimo se h kupčeku. Nas zadeva v njem neposredno trditev, da smo mi „sklenili ugnati s tožbami v kozji rog te vražje liberalce*1. V tej trditvi tiči, slabo skrita, velika laž in še večja neumnost .... Ne, ljuba „Soča“ : Sklep, „ugnati s tožbami-1, je zrasel na Tvojem zeljniku — sama prva sklenila, sama prva tožila! Če ti bo pa še kedaj kazalo, igrati ulogo preganjanega jagnjeta, se vsaj prej ne repenči v ulogi krvoločne volkulje, kakor si se repenčila dne 15. maja t. 1., rohneč, da boš tirala pred porotnike „Primorski List“ in vsakogar, ki bo skušal škoditi Tvojim koristim in Tvojemn ugledu ! — Torej v prihodnje: ali več resnicoljubnosti, ali več previdnosti — da se brez potrebe ne blamiramo za „Boga in narod !“ Madrid brez vode. Po strašnih nalivih, ki so poslednje dni po naših krajih, slišati je nekako čudno, da španjsko stolno mesto hrepeni vže skoro tri mesece po kapljici dežja. Rastline so se posušile. A i v mestnem vodovodu jela je primanjkovati voda in le še za nekoliko dni je je v rezervoa-rih. Oblasti so ukrenile vse korake, da se izogne večemu zlu. Mestni župan je izdal oklic do prepivalstva, katerim je pozivlje, da bodi ^arčno z vodo. V 1000 madridskih krčmah, kjer je bila vodovodna cev odprta noč in dan, mora se odslej po noči zapirati. Vse tovarne, katerim je voda glavna gonilna sila, so morale ustaviti svoj posel. Baš tako tudi obrtniki, ki potrebujejo mnogo vode, razven pekov. Po cerkvah se opravljajo posebne molitve za dež. Ljubeznjivost našega cesarja. Ko se je presvitli cesar koncem septembra peljal v Orsovo na južnem Ogerskem, vstavil se je dvorni vlak za nekaj minut tudi na postaji Lugos. Nebrojna truma ljudstva tudi tu čaka, da bi preljubeznjivega in presv. cesarja videla in pozdravila. Ko dojde vlak, vse se odkriva, vpije in glasno cesarja pozdravlja. Prijazno zmehljaje odzdravlja cesar od okna svoje sobice. Ko bi trenil, se obrne od okna in v tem hipu stal je pred množico, ki je kar osupnila, videti pred sabo njega, katerega je tako želela videti, in tako srčno in vdano ljubi. Kaj je bilo ? Med množico zapazil je bil cesar starega korarja (kanonika), ki je z eno roko na paličko naslonjen, drugo pred očmi držal in se naperjal, da bi cesarja dobro videl. Cesar jo obrne naravnost k njemu. Ves iznenadjen korar kar obstoji. „Kje je Vaš škof ? vpraša ga cesar v nemškem jeziku. »Veličastvo!“ odgovori starček v ogerskem jeziku, „naš škof je bil prelat Štefan Moldoranu ali zdaj je naša škofija prazna1*. „A tako“, reče na to cesar tudi v ogerskem ježiku, „no, vaša škofija ne bo dolgo ostala prazna11. „Veličastvo!“. glasno na to, kar je mogel, vsklikne beli starček, »štirideset let vže Vašega Veličanstva nisem videl. No, zdaj pa rad umijem". Veselja in vdanosti se je korar tako tresel, da so ga morali držati. Do srca ginjen bit je tudi cesar sam. Poprime mu roke, stisne je med svoje in reče : »Bog Vas živi!-1 ter hiti v voz. Strm& gledala je to množica ter še le bolj navdušeno in giasno pozdravljala vladarja. „Bog živi cesarja ! Živio naš cesar !* zagrmi med veselo trumo. *e enkrat pokaže se cesar na oknu, prijazno in veselo pozdravi na desno in na levo in odrine. Nobeno kraljestvo se pač s takim vladarjem ne more ponašati, kakor Avstrija. Bog živi cesarja našega in ohrani slavno monarhijo !; »Srečna Italija-1. Zanimivi so podatki prof. Bodijo o zdravstvenih razmerah italijanskega ljudstva. Izmed 8251 občin v Italiji 'J454 občin s slabo vodo in nezadostno oskrbljeno, 4877 občin nima nobenega stranišča. V 1700 občinah jedo kruh le bolniki ali pri pojedinah, mesto kruha služi polenta, ki pokvarjena provroča pslagro, na ka teri bolezni v Benečiji in Lombardiji leto k letu umrje 4000 ljudi in 100,000 pa oboli. V 4965 občinah ne jedo mesa, katero vži-vajo le bogatini. V 366 občinah radi pomanjkanja pokopališč mrliče pokopujejo v cerkvah. In v teh razmerah je 1437 občin brez zdravnika. Z milijoni, ki so jih rabili v Abe^jniii, bi laška vlada mnogo pomagalo ubogim domačinom. Srečna Italija! Črnogorski knez Nikita svoji hčeri — nevesti. Povodom zaroke svoje hčere Helene izročil je knez Nikita nastopne nauke : Moji Jeleni ! Ni vse zlato, kar se sveti. Spominjaj se tega. hčerka moja, in imej vedno pred očmi, da sreča nikdar ni prestola izbrala za svoje bivališče. Pod kraljevskim dijademom se skriva krona iz trnja, zato nikoli ne najdeš popolno srečnega kralja. Ne, ti najdeč srečo v mirnem kotu svoje hiše, v svojem poslu, ako po svojih močeh poslušaš zapovedi božje. — Lep nauk očetov ob zaroki svoje hčere. Turška zvijača. Iz Carigrada se poroča, da so oni armenski plemenitaši, katere je turška vlada pred kratkim aretovala, izključno sami notorični upniki turške države. Potem je seveda lahko umevno, zakaj vtikujejo v zabor take ljudi. Najnovejša amerikanska zabava. Da so Amerikanci originalni to vemo, a da jim bo kedaj na um prišla uprizoritev nastopne nevarne in diage zabave, bi bil težko kdo mislil. Pri Waco dežavi Texas so na Hansaški železnici uprizorili trčenje dveh vlakov. Zbralo se je 50.000 gledalcev. Vsak vlakov je obstal iz stroja in šest vozov. Vlaka sta bila 16 kilometrov drug od dru-zega oddaljena. Strojevodji sta odskočila, ko sta se vlaka sputila v tek. Trčnila sta z največjo hitrostjo skup. Prizor je bil štra šansk. Stroja sta vspela k višku in sta bila v trenutku masa skrivljenega železja. Vozovi so se nakopičili y dva velika kupa. Kotel jednega stroja je razpočil in vrgel na vse strani kose železja. Sedem vozov se je popolnoma zdrobilo, ostali pa so se tako poškodovali, da jih ni moč popraviti Kosovi železja, ki so zleteli na stran so ubili dva. leško poškodovali pa devet gledalcev. Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Marušič. Tiska Hilarijanska tiskarna. Prihodnja številka „Primorskega Lista1* izide dne 10. oktobra. I FOTOGRAF V GORICI poleg š k of tj e prevzame vsakovrstna fotografično stroko spadajoča dela. Priporoča se najtopleje svojim soroja-kom, neprekosljivo delo jamči. Cene poštene. Atttoa Iiitria v gosposki ulici št. 23, v hiši g1- dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo: Santos, Sando-mingo, Java, bejlon Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Kotlu, instersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — -Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milj-sveče prve in druge vrste namreč po % kila in od enega funta. Razpošilja blago na vse kraje. — Cena ^interna. — Postrežba točna. Zahvala. Podpisani se zahvaljuje presrčno preč. g. župniku solkanskemu I. Kolavčiču, ker mu je drage volje priskrbel v cerkvi in v župnišču vse potrebno za novo sv. mašo ; g bi. g. A. Mozetiču, županu solkanskemu za poziv na župljane: naj ga vse skozi dostojno sprejmejo in počastijo kot novo-mašnika; č. g. A. Pahorju, vikarju Ivronberške-mu za ginljivi cerkveni slavnostni govor; vrlim pevcem solkanskim za njih prekrasno petje; vsem p. n. gg. vabljenim gostom, ki so se blagovolili odzvati njega vabilu ; slednjič vsem vrlim, slavnoznanim vernim Solkancem, ki so kakorkoli, bodi si z okrašanjem vasi, pritrkovanjem zvonov, 2 denarjem i. t. d. pomogli k večji slovesnosti. Spominjal se bodem vseh v molitvi. V Gorici HO. okt. 1896. Alojzij Č u h e j novomašnik. Vinski prekupci, krčmaji in drugi, ki žele ukupiti pristno briško vino (rebuio) naj se obrnejo neposredno na ravnateljstvo Vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici. v Gorici, Semeniška ulica h. štev. 10, ima izborno zalogo vzakovrstnih pisavskih iti šolskih potrebščin, tiskovin za duhovnije in županije, mašnih, šolskih in vpisnih knjig i. t. d. po naj nižji ceni. Papir najboljše tvarine (kvalitete) : ttradni 500 pol . od gl. 2.40 navzgor predpisni „ „ . . „ „ 1.20 pisemski mala 8.ka 100 pol „ „ -.40 „ ,. velika „ 200 „ „ „ -.65 ,. Zavitki (koverte) zasebni in uradni 100 . . ,, „ -.20 „ Škatla (144) peres . . „ „ -.25 „ „ kamenitih pisal s poginjem ovite 25, 32, velike 55 kr. Posetnice, (vizitke) s tiskom imena 100 od 60 kr. navzgor. Tiskovine za županstva na četrtini pole, kakor so na primer „vabila“ v urad, jih stane 100 le 25 kr. Preudarki, računi, denarnični dnevniki in opravilni zapisniki na jako trpežnem dokumentnem papirju stanejo pola 3 kr. Vse tiskovine na celi poli predpisnega papirja so po 1 V, kr. pola. Preskrbuje tudi vsakovrstne tiskovine po najnižji ceni ; na primer napis na tisoč zavitkov ali papirjev za 80 kr. Z ozirom na dobro blago in najnižje cene priporoča se kupovalcem. ¥se stroji m kmetijstvo! 9— 20 SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO 16. HELLER, BEG n. PEATERSTIUSSE uu.49. -wa Sadne mline s kamenitimi in železnimi valjarjami, sadne stiskalnice vsili sestav, sadne sušilnice in stroje za sadje lupiti, MLATILNICE, gepelje, stiskalnice za seno in slamo, STROJE ZA OBDELOVANJE ZEMLJE, ti ijerje, žitočistilnike, brane, mlin e, trtne Škropilnice in vinske stiskalnice prodaja po jako znižani ceni proti jamstvu in na poskus IG. HELLER na Dunaji II/2, Praterstrasse s t. 40. Obširni ceniki se dobe zastonj. Prekupci se iščejo. Posebno se svari pred ponarejenim blagom ! m£- immmm : T .. ,Kj ,‘aVT v GORICI v Nunskih ulicali št. IO naspi>oti gostilne i ((BELEGA ZJ^JCJL)) j us oj a si priporočati preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo fflš $$ n u grobni h vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, cvetkov za nove maše Hi in poroke, voščenih svec, mrtvaških oblek, čevlje, nogovice, ralcev (truge) |§| vsake velikosti, zlatili črk i. t. d. "V"**« |9