______________KATOLJŠK CKRKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljš po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 k r.. za Četrt leta l gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr.. za '/„ leta 1 gl. 80 kr., za '/„ leta 90 kr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj Lil. V Ljubljani, 15. decembra 1899 Ust 50. Tarbula. Pripovedna pesem. Spe val Janez Bile. VIII Hudobija kaznovana. Cerkev je zmagala. (Dalje) Tako Sapor car govoril. Kakor sklenil tako storil; Slabe svetnike odstranil, Državljane vrle branil. Solnce slobode zdaj vshaja, Krasno cerkev sveta vstaja; Aleluja so veseli V Perziji kristjani peli. Sklep. Morje razgrinja se v daljine; Oko ne vidi konca, kraja, Kjer z nebesom se voda spaja. A kdo premeri mu globine? Na morju plava čolnič zali. Prijazno zibljejo ga vali. Pa zdaj valovje kvišku vstaja; Zagrinjajo nebo oblaki. Ognjpni križajo se traki, Nevihte divje moč razsaja, Val dviga ladjico v višine, V prepada meče globočine. Vihar končal čolnič bo kmalo; Iz črnega oblaka strela Drevesce bode mu zadela; — Zdaj, zdaj bo treščil čoln ob skalo. Po njem že temno brezdno zeva, Kako se rešil bode reva! ,Nevihta stoj, mirujte vali!* Ukazal je Gospod v višavi. In vojska se valovja vstavi, In čoln se bliža že obali. Kjer je nevihta prej šumela, Glasi se pesem zdaj vesela. (Dalje prihodnjič.) Delalnost, varčnost in pobožnost: trije stebri družinske sreče Slovencev. Po sreči in zadovoljnosti vsak človek hre-pen;, kajti za časno srečo in večno izveličanje je Bog človeka vstvaril. Ne ve pa vsak, kako doseči to srečo. Evo pomočke, katere nam nudi sv. sv. vera in zdrava pamet; in ti pomočki so delalnost, varčnost in pobožnost, ki se tudi zamorejo imenovati trije stebri družinske sreče. I. Prvi steber je delalnost. Kakor je ptica vstvarjena za letanje, tako je človek za delo, govori sv. Duh. Ko je bil Bog prvega človeka vgtvaril in ga postavil v vrt Eden (raj), ni bil stvarnikov namen, človeka v lenobi pustiti, ampak hotel je Bog, da bi človek vrt obdeloval in varoval: se ve. da je bila zemlja takrat rodovitna, da je sama dajala obilni sad. A to delo je bilo pač lahko in tako rekoč za kratek čas. Drugače je bilo po storjenem grehu. Ko je bil namreč pravični Bog prva dva človeka spodil zavoljo greha iz raja, zaklel je v kazen njihove pregrehe to zemljo in nju k težkemu delu obsodil rekoč Adamu: „Ker si poslušal glas svoje žene in si jedel od drevesa, od katerega sem ti jesti prepovedal: bodi prokleta zemlja v tvojem delu, v trudu se boš od nje živil vse dni svojega življenja. Trnje in osat Jti^ bo rodila in zelišče polja boš jedel. V potu s<£*>- jega obraza boš kruh jedel, dokler se ne po- mati hudobije. Lenuh je sejalec pohujšanja po vmes v zemljo, iz katere si vzet, zakaj prah si vasi, njemu ni nič svetega, pravica mu je prazna in v prah se bos povrnil." beseda, on vsako priliko porablja, da bi bliž- Za delo je bil človek v nedolžnosti namenjen, njemu kaj vzel in postregel svojemu grlu. Tat in pa delo bi se bilo naši nepokvarjeni naravi bolje lenuh sta si brata. Pa če tudi vsak lenuh ne za- prileglo in zemlja bi bila le rodovitneja. Zdaj brede na pot krivice, kruha bo pa gotovo stradal, pa. ko smo v grehu rojeni, je zemlja manj ro- Modri Salomon nas tega zagotavlja, živo namreč po- dovitna, težje moramo delati in z večjim trudom pisuje, kako se lenemu godi s temi besedami: „Šel vsakdanji kruh zaslužiti ter se tako za grehe sem po njivi lenega človeka in sem pregledoval pokoriti. To nase težje delo nam je zdaj v vinograd neumnega moža in glej, vse je bilo pokoro za grehe. Pa pridno delo nam tudi polno kopriv, in trnje je zemljo pokrivalo inka- povrne, kar je Adamov greh nam pozemeljskega menena ograja se je podrla. Srce me je bolelo, vzel. Delo nam vtrjuje zdravje, pripravi vsak- ko sem to videl in sem rekel: Ti bos nekoliko danji kruh. podaljša življenje, ter dušo spal, dremal in nekoliko roke križem držal, pa varuje raznega zlega, kajti lenoba je začetek pri tej priči bode pomanjkanje nagloma nad te vsake hudobije. — Delo je pač razi čno. Drugi prišlo in zajelo te bo uboštvo." delajo z umom, drugi zopet s telesom, oziruma z Ali bo kmet, ki svojega polja ob svojem rokami. Med prve štejemo duhovnike, uradnike času ne obdeluie in puško na rami nosi, obilo učitelje in dr., kateri vsi si glavo belijo vsak po žita hranil v predalih? Je-li bode gospodinja, ki svojem stanu. Velika večina ljudi si pa kruh pozno vstaja, lepo svojo družino oskrbovala in služi z delom svojih rok. Med te spadajo kmeto- imela vsakdanjega kruha otrokom podeliti? Jeli valci, posli, rokodelci, obrtniki in razni delalci. bo rokodelec, obrtnik ali delalec, ki ob nedeljah Nekoliko o poljskem delu. Modri Sa- popiva, ob delalnikih pa praznuje ter poseda po lomon govori: „Ne opusti poljskega dela, katero 8encah, kaj zaslužil, ali si kaj prihranil za čas je Bog vstvaril: kdor polje obdeluje, ima dosti potrebe? Zal, da se stara razvada »pijanega pojesti, kdor pa postopa, pa dosti strada. Ne so- nedeljka" tako pogosto nahaja med Slovenci, vražite trudapolnih del in poljskega dela, ki je Slabo se bo godilo onim, ki nočejo delati, oni po Najvišjem zapovedano." Nobeno delo ni sra- b°do gotovo stradali. Zatorej govori sv. Duh: motno za delal nega človeka, sramota za človeka ,,IJojdite k mravlji, vi lenuhi, ter pregledujte njena pa je lenoba. Zal, da marsikateri posel P°ta ter se učite modrosti. Akoravno ona nima zapusti poljska dela in službo, hiti v mesto ne vojvode ne učenika, pripravlja si vendar po dela iskat, pa se dostikrat močno vara. ter se letn jed in marljivo skupaj spravlja, kar bo po britki izkušnji, na telesu in duši bolan vrača vživala. — Ako boste pa pridni delalci, bode na očetov dom. vaša žetev bogata in revščina bo bežala od vas." Najhujše delo je pri ognju. Tako n. pr. Sv. Alfonzij Ligvorijanski je sklenil, da hoče kurjači pri strojih na ladijah prenašajo vročino dobro porabljati čas, in ta sklep je tudi dovršil, od 40—50 stopinj, in so le 4 ure pri delu. Ko Spisal je silno veliko svetih bukev ter storil veje nekoč častnik poskusil to delo, nesli so ga za liko za božjo čast. Njega posnemajmo in spol-pol ure brezzavestnega proč. Prav tako vročino nujmo besede nekega vrlega moža, ki svetuje, trpe delalci pri plavžih in topilnicah kovin. V da naj nam bode vedno kako resno in koristno neki taki delalnici so vsak dan po dva delalca opravilo. nezavestna proč nesli, ker sta po preobilnem po- Delajmo pa 1.) pridno, 2.) zvesto in 3.) z tenju vsled velike vročice prišla ob zavest. dobrim namenom. Kdor se dela ne poprime, ta ne bo imel 1.) Pridni bodimo pri delu. To je tudi zaslužka in lakota ga bo stiskala. Zato pravi že sedaj bolj potreba, kakor v poprejšnih časih, sv. Pavel: „Kdor ne dela, naj tudi ne je." Marsikateri gospodar bi rad vzel v službo hlapca < loveka, ki delati noče. ljudje zaničujejo in ali deklo, pa ju dobiti ne more, ker mladina le Bogu je zoperen. Tak človek namreč božji volji tišči v mesta, kjer upa dobiti boljše službe, pa nasproti ravna in z Gospodovimi talenti slabo se dostikrat ogoljufa. Torej morata gospodar in gospodari ter dragi čas v lenobi potrati. Gorje gospodinja toliko več delati, ker jima primanjkuje mu takrat, ko ga bode poklical na odgovor, delalcev. Usoda nezvestega hlapca ga bode zadela. Ljudje Neki imoviti posestnik iz Poljan na Kranj- takega človeka zaničujejo, ker je mrtev ud člo- skem je najel delalcev za košnjo celo iz prisil- veske družbe m vsem drugim nadležen in nevaren, niče v Ljubljani, ker ni mogel dobiti delalcev v Svojim sosedom je vedno na glavi. Lenoba je domačem kraju. Priden in marljiv delaiec dela vsikdar rad, ne le takrat, kadar ga gleda gospodar. Naši udje se morajo gibati pri delu, v gibanju je življenje. Denar, ki ne kroži; sapa, ki se ne giblje: voda, ki se ne pretaka: kri, ki ne kroži po životu, ni nič prida, tako je tud» človek, ki pase lenobo, takorekoč mrtev ud človeške družbe, je podoben tistemu, ki vživa le obresti obilnih kapitalov — fructus consumere natus. 2.) Pri delu treba je tudi zvestobe. Delo naj bode storjeno dobro, temeljito, ne pa površno, hitro in le na videz. Že sveto pismo grozi človeku, ki delo nezvesto opravlja. Dandanes se pač navadno gleda bolj na zunanji lišp, kakor na notranjo vrednost. Dogodi se tudi večkrat, da delaiec napravi delo na videz dobro, v resnici pa slabo, površno. Zvestoba bodi nam vodnica pri našem delu. ki nam bode gotovo teknilo v veliko telesno in dušno korist. 3.) Delo bodi storjeno iz dobrega namena, to je Bogu na čast. Človek, ki je vstvarjen za nebesa, zamore posebno ceno podeliti svojim delom, če je opravlja Bogu na čast, kateri bo vsakemu povrnil po njegovem delu. Slehernemu človeku je Bog posebne talente izročil in mu posebne darove podelil in slednjega na svetu poklical v svoj stan ter mu taka dela izročil, da je zvesto opravljajoč mora pridobiti si časno in večno srečo. Vsa naša dela pa moramo posvetiti z dobrim namenom, kakor pravi sv. apostol Pavel: „Karkoli delate, z besedo ali z dejanjem, storite v imenu Gospoda Jezusa Krista in zahvalite Boga in Očeta po njem." Kadar zjutraj vstaneš, dvigni prvič misli svojega duha k Bogu in iz globočine svojega srca ga prosi za njegov blagoslov. Preden kako delo začneš, milo izdihni: „V božjem imenu bom to delo začel", in pri delu pošiljaj svoje izdihi je je proti nebesom. Tako bo Bog naše delo blagoslovil in naš trud nam dobro poplačal, kakor sv. Izidoru. Z "pni k A. K. (Konec prihodnjič.) Antemurale christianitatis, Krščanstvu predstražnica. Tresi Evropa s«', tresi! planjave, glej. tvoje poplavil Silni sovražnik je tvoj iz azijatskih višin. Tisoče tvojih hčera je okrutni Tartar že podavil, In pod kopitom je že mnogi izdihnil tvoj sin. Šlezijske Legnice pričajo to nam planjave krvave, Priča to Šaja glasno, grob tam bil Ogrom je svoj. Priča so nema nam Kalnik in druge hrvatske višave, Koder razsajal strašno besni krvavi je boj. — Tresi Evropa se, strlo, glej, bo te barbarsko kopito! — Ali le spavaj sladko, našel svoj grob je Tartar. Grobniško skalnato polje z rudečo krvjo vse oblito* Daje ti zopet prostost, zmel ga Hrvat je— „barbar." Kaj se spet treseš Evropa, kaj gledaš na vshod spet obupno In na orožje ostro kličeš stotisoč sinov? Tam čez ožino se morsko se vsuli sovražniki hrupno, Plenijo zemlje, more, kakor krdelo volkov Padel že Carigrad slavni pod mečem je turških so vragov, V boju opešal za njim močni je nekdaj Bolgar Zmagan popihal jo Srbin od svojih domačih je pragov, Kje je bil bosenski zmaj, kje spet ošabni MadjarV — Padli vsi v žalostno sužnost po boju s sovragom so kletim. Eden le stal je krepko, zmagal ni ga pagan. Dom svoj, Evropo, kristjanstvo je branil z navdušenjem svetim. Zanje se je vojskoval južno avstrijski Slovan. Vero in dom sta branila preslavno Hrvat i n Slovenec, Vajinih zmagal ni čet nikdar sovražnikov roj: Čelo okrasil je vama krvavih zmag trnjevi venec. — Ali obupata zdaj ? — Hrabro branita dom svoj! — Slavna preteklost naj vama je v borbi knpost in bodrilo; Narod na slavi bogat nikdar na duhu ni v bo g. Vzdigne naj tudi peklo se, prisije mu zora spet milo. Komur pravica je meč, štitnik mu krepki je Bog. Kadar pa sile sovražne z orožjem nad vaju bi vstale, Vzdigni takrat se moj rod. skaži se. da si krepak: Bodi ti veri, cesarju in domu spet „ante- m u r ale.u Sledi zastavo srčno, kakor sledi jo junak. o. Ifragomil. Tri dni iz mojega življenja. Potopisni spominji iz nade gorenske in dolensk domovine. Motto: „ Beseda sladka d omoti na, Ne prideš vet mi iz spomin/al" Andr Praprotnik. Omenjam naj zdaj že zadeve, ki je tudi nekaka posebnost iz mojih mladih let Kolikor bolj se človek stara, tem redkejši so mu nekdanji součenci. Iz 1. 1830. ko sem bil prišel v Ljubljano v tedaj .II klas", (sedaj III razred), se spominjam le dveh so-učencev, ki še živita, in to sta: prečastni g. monsignor in kanonik M. J. v Novem mestu, in ribniški zdravnik g J B Ume se samo ob sebi. da sem želel o tej priliki videti tudi njega, torej sem se šel — da govorim „omikano\ poklonit tudi njemu. Vesela sva se bila drug druzega. tem bolj, ker se menda od časa. ko sva zapustila II razred, nisva več videla. Koliko prijetnega, morebiti pa še več neprijetnega obsega že ta dolgi čas za oba Mnogega sva si povedala, kako in zakaj je on postal zdravnik, moja malenkost pa učitelj i. dr. Kako je bilo 1 1836. (ostra- hovitem času kolere) v Ljubljani v IL razredu, tudi ni kar si bodi in brez posebnosti S kmetov smo prišli mladi pristni Slovenčki. v šoli pa so nas imeli Že za vkoreninjene Nemce. Naš g učitelj Statin, mož majhne postave, iz slovečega Marijinega Celja doma, je umel le kako redko besedo slovenski, mi pa smo morali znati in odgovarjati le nemški: to niso bile nikakor lahke in prijetne stvari. Toliko usmiljenja se je Se imelo z nami. da smo se v I. polletju vsaj veroznanstva še smeli učiti slovensko; v II. polletju pa je bil tudi ta nauk čisto nemški! *) Ni čudo torej, da so nam konec leta djali: Prihodnje leto pridite zopet nazaj v II. razred, ali z drugimi besedami: Mnogo nas je vjelo „ d vojko", čemur »e pa ni bilo čuditi. — Med prijetnimi pogovori sva se šla sprehajat z gosp. zdravnikom (ki je. kakor sem od ljudi praviti slišal, zelo izveden, priljubljen in cenjen, ter ima pri vsem prebivalstvu veliko zaupanja in ugleda), v grajski vrt. ki je nekako tako oddaljen od graščine, kakor je oni v Radovljici na Gorenjskem. Prišla sva med drugim tudi na pogovor o nekdanji ljubljanski zdravniški šoli, ▼ kateri se je tudi on šolal. Imela je jako sloveče docente, in bila za to na zelo dobrem glasu ne le v domači, ampak tudi v sosednih deželah. po Hrvaškem, in nekdanji vojaški granici. Od vseh teh pokrajin so dohajali mladi gospodje v ljub Ijansko kirurgično šolo. kjer so se izurili za prav dobre, vmes celo izvrstne zdravnike Imena: Pire. Ves. Konič, Hočevar. Grbec, Gulič, Kadivec in mnogo mnogo drugih so slovela daleč na okrog; o Pirc-u n. pr. so pravili, da je bil klican celo k bolnikom na Dunaj. In kar je bilo posebnega: o taistem času so imele naše dežele dovolj zdravn išk e ga naraščaja, ubogo naše ljudstvo ni trpelo tolikega pomanjkanja zdravniške pomoči, kakor je to, žal, naše dni. Vprašanje pa je zraven tudi še: Kedaj se bo obrnilo v tej zadevi na bolje? Posebnega upanja ni. da kmalu, razun če nam iz zgornjih slavskih dežel pride pomoč. Želje po zopetni vpeljavi kirurgičnih šol so se že mnogokrat čule: Tudi v državnem zboru se je ta zadeva že obravnavala, — toda: nova d6ba v Avstriji zahteva v vseh strokah „študiranih ljudi", bolje: „gospodov". četudi je revnemu prebivalstvu s tem krvavo malo poma-gano In od tod pride med drugim tudi to. da marsikateri bolnik, ki nima sredstev, plačati si drage zdravniške pomoči, mora iskati taiste ali pri mazačih, ali pa iti pred Časom v — grob. Lep napredek nove dobe to, ali ne? Moja navzočnost v grajskem vrtu me je spominjala v živo dne 28. oktobra 1866, ko sem bival tudi prav tam. Takrat smo z nadučiteljem Rakteljem in učiteljem Cebinom ogledovali ribniške znamenitosti. Ena izmed posebnosti je bila, da je bila v grajskem *) Navedem naj tu iz tedanjih časov neko dogodbico za kratek čas. Neki č g. katehet. ki je imel nalogo, zabičavati nemiki katekizem v trde slovenske glavice, se j s mučil z ukom o angeljih. Mislil je, da bo Slo to najlože, ako jim po papagajsko prav dolgo zabija posamezne s>avke. In tako jim je morebiti desetkrat ponavljal stavek: »Engel sind pore Geister« i. dr. Ko je mislil: No! zdaj bo morebiti že Slo, reče dečku: »Tonček! le srčno: VVas sind Engel?« Tonček prtfne jecljati: »E-e-en-enge! s-s-sind pu-pu «,— Gospod katehet ga pohvali: »No, Tonček, le pogumno naprej, vidiš saj gre: Engel sind pu pu-pu-«, in Tonček se plabo nadaljujoč odreže; »Pure, race in gosi,« — Pravljica 5e pristavlja, da so ob enem zafrfotale pod oknom doli v Ljubljanico pure in g Mi. In s tem je bil končan gledal iSk žalostno-veseli prizor. vrtu nekaj časa prej odevetela eksotična cvetka , Agava Američana" ali „Stoletna aloa", kar se zgodi le vsakih sto let. Rastlina ta je bolj pritlična, ima dolga, široka in debela, k tlom privihana peresa. Za čas cvetja pa je pognala iz srede mlad. košato obraščen smreki enak vrh Iz tega vrha si priklili cveti, ki so razširjali neizrečeno nrijetno vonjavo. Široko naokrog je duhtel cvetni miriš te redke cvetice Od blizu in daleč so hodili ljudje gledat in občudevat to izvan-redno rastlino. — Sploh ponuja grajski vrt. prijateljem cvefličja razun ob zimi v vsakem letnem času zelo prijetna sprehajališča Ko sem se bil poslovil a prijateljem g B, napotil sem se proti graščini, da bi si vsaj njeno zunanjost ogledal od blizu Prav impozantna je ta stavba, ki ogledovalcu kliče v živi spominj one stare gradove, ki nam jih razni popisi in povesti iz nekdanjih časov stavijo v duhu pred oči. Prva zgodovina gradu sega gotovo v globoko starodavnost; že Valvazor pravi, da je sicer velika, a po starih stavbenih pravilih sezidana zgradba. Kedaj in kedo je tedaj ta grad sezidal, ni znano Lastnikov pa je imel v teku časov mnogo, in vmes zelo imenitnih. Površno navajamo njihova imena Prvi so bili gospodje »Ribniški." Njihovo ime je prihajalo od žlah-nih .rib", katerih je bila baje nekdaj zelo obilovala memo gradu tekoča rečica Bistrica. Gospodom Ribniškim so sledili grofje Turjaški; gospodje Loški (Laas); vojvoda Tek; grofje Celjski; cesar Friderik III (IV) ki je graščino opravljal po posebnih oskrbnikih. L 1663 ga je posedel Jurij Andr. Trilek. Njemu so sledili grofje Kobencelni, ki so ga imeli v lasti do 1. 1810 Zarad žalnih tedanjih vojskinih razmer s Francozi ga je tistega leta prodal Lj ude vit Kobencel, — ki kot zvesti Avstrijec ni mogel prenašati francoskih oholosti j — g A nt. Rudežu. Po njegovi smrti 1. 1829 pa ga je podedoval sin Josip Rudež. Ime tega gospoda je zaradi njegovega preblagega srca. bistroumnosti, ljudomilosti in dobrote slovelo na daleč okrog. Umrl je 1. 1846, srčno obžalovan po vseh, ki so ga poznali Pravili so, da so bili o njegovem pogrebu prvi sprevodniki že na pokopališču v Hrovaču, preden so odnesli mrtveca od župne cerkve. Sedanji lastnik je blagorodni gospod dr. Teodor Rudež Koliko nezgod je že vihralo memo ribniškega gradu! Krvoločni Turki so ga okroževali v letih 1480., 1528 , 1546.. 1558. in 1559. ter 1564. Zmagati ga sicer niso zamogli nikoli, a zato so pa tem bolj stiskali trg in vasi vse okolice. Ropali, morili, poži-gali so, in ubogo ljudstvo odpeljavali v sužnost. sploh počenjali tolika trinoštva, da se Človeku še zdaj krči srce v prsih, ako bere ali sliši o teh grozovitostih. (Kakor pa nam pogostna naznanila iz turških dežela pripovedujejo, ti divjaki še dandanes niso za las boljši. Ko bi jih zapodili iz Evrope, prav nič bi jih ne bilo škoda!) Nekaj pa omadežuje vendar-le ribniški grad, ali bolje reči: spominja žalnih nekdanjih s o dnij-skih razmer. V tem gradu se je namreč izrekla v U. majnikov dan 1701. 1. nad Marino Šušarkovo obsodba, in se, žal! tudi izvršila: da naj se pelje zarad .coprnije" i. dr. na navadno sodišče (morebiti „mo-riščeu), ondi s cesarskim mečem dene ob glavo, njeno truplo pa naj se na grmado vrže, po- polnoma sežge, da. bo prah in pepel. Obsodba je dostavila: Bdrugim-v izgled!**) (Ako ja-fcomu lahko v roke dobiti veleč, g f Ant Lesarja popis: ..Ribniška dolina", dobi ondi na strani 24 odstavek XII .Poslednja čarovniška pravda v. Ribnici.") Iz tega — lahko bi rekli: strahovitega popisa se lahko razvidi, kako se je postopalo nekdaj z ubogimi ljudmi, ki so bili obdolženi kake krivice, če tudi mnogokrat popolnoma po nedolžnem Visokoslavni vladarici in rahločutni duši neumrljive cesarice Marije Terezije in njenim modrim in previdnim svetovalcem gre zasluga, da so se nastopila pri preiskovalnih sodiščih pota, kako naj se ravna z obtoženci Kot otrok sem videl našli kana orodja, kako so se na natezalnice razpenjali obtoženci, kako so se jim v stiskalnice vkladali prsti, da jim je kri cnrela iz za nohtov, da bi tako iz njih izsilili priznanje hudodelstev, katerih nikoli storili niso — Ker že pišem o Ribnici, naj omenjam še dveh njenih dogodivščin Požarov je pretrpela Ribnica že več. Zadnji večji je bil (če prav vem), v dan 8. ju lija 1887. Pogorela je bila petina trga, 30hiš 8 stranskimi poslopji vred. Reči smemo, da je bil tn najlepši njegov del Vzrok požaru pa je v pre govoru: „Dobrotaje sirota u Milosrčni g.trgovec P. je bil sprejel v odgojo iz samega usmiljenja dečka-siroto, ter ga porabljal v svoji prodajalnici. V plačilo za to mu je mladenič zažgal dom ter provzročil toliko nesrečo dobrotniku in mnogim drugim ne dolžnim žrtvam. Ko so ga porotniki v Novem Mestu sodili, obstal je mladi hudobnež trdo-srčen, brez solza; zato pa se je njegov dobrotnik, ki je moral navzoč biti pri sodbi, sočutno solzil Ker je ognju nasprotna voda: naj omenjam tndi še ribniškega vodovoda, ki je za trg velika potreba in dobrota. Svet v ondotnih krajih je puhel, votlinast, in je težko najti podzemeljskih virov za vodnjake. Rečica Bistrica tudi ne daje dobre pitne vode, ker je mnogokrat kalna, neokusna. Napeljali so torej iz Velike Gore pri vasi Sajevec dober studenec, ki ponuja zdaj sredi trga stanovnikom obilico hladne, dobre in zdrave pitne vode. Naprava je stala krog 4 tisoč goldinarjev, ter je bila 7. junija 1894 slovesno blagoslovljena. NaduČitelj Josip Levifnik. (Dalje prihodnjič ) Naše življenje. Trdo je življenje! — Bodi! A zaupajmo v Boga! Vsaj iz trdega kremena vkreše iskra se svetla F. St. . aj. Hod „o6enaš&". Drumond Hay pripoveduje v svojem potopisu sledečo ganljivo dogodbo, ki se mu je primerila v af-riški deželi Maroko, kjer bivajo mohamedanci: »Uprav *) To je bila tudi poslednja na Kranjskem sožgana »čarovnica«. Bog se usmili onih časov! Uredn. pripravljali smo se. da bi vzdigoili šotore in dalje odpotovali, kar se zažene tropa mohamedancev proti nam in nas začne proklinjati z .neverskimi krščanskimi psi." Moj prijatelj je znal nekoliko arabski, zato - se je obrnil proti nekemu staremu možu med napa-dovalci. katerega je smatral za turškega duhovnika in mu dejal: „Od kod pa vi veste da smo mi ne-verci? Poslušaite našo vsakdanjo molitev, potem pa sami sodite." In nato je moj prijatelj v arabskem je ziku molil ,oče naš * Vsi Turki so obstali in ga osuplo gledali; stari mož pn je vzkliknil: .Alah naj me prekolne, če bom še kedaj kaj žalega storil njim, ki tako molijo. Prosim te, na-zarejec, ponovi Še enkrat to molitev, da si jo vtisnem v spomin, in da jo dam z zlatimi črkami vklesati v naša stanovanja." — čs je „očenaš" takega vtisa že na srce krutega mohamedana. ne bo I i zaupljivo m oljen še bolj ganil našega nebeškega Očeta k usmiljenju ? j% Ne v Ameriko! Kolikokrat pač čujemo dandanes po kmetih: Dela je veliko, delalcav ni. In zakaj jih ni? Žito, ker naši mladeniči tišče tako v Ameriko „V Ameriko v Ameriko!* to je nekak bajen klic, ki se mu odzove ne malo število naših mladih, trdnih ljudi. Mlado gre, staro pa ostane, ali vsaj srednje staro. To tudi ostari nazadnje. — Za delo pa je treba mladih rok in čvrstih moči. Kje se bodo dobile? Res je da pošiljajo d^rau denar, ali tudi 7a denar se ne dobi delalca po leti ob hud^m delu To je zlo, na katerem trpi naš vek — Kako bi se temu opomoglo? O tem razmišljuje ta in oni. Svari se pred izseljevanjem od strani oblasti se stori, kolikor je mogoče Toda kaj pomaga, ko znajo ljudje tu li na skrivnem v Ameriko in se ne dajo oplašiti tudi ne po raznih žalostnih dogodbah in po neprijetnih slučajih ki j h dožive njihovi somišljeniki glede izseljevanja Ali bi ne kazalo. da bi se tu rnesto fizične moči uporabljala bolj moralna moč? Ljudem naj bi se povedalo, da jeslovenska zemlja njih rodna zemlja, ki je pre živila nji bo ve prednike in ki še vedno ni toliko oslabela, da ne bi mogla pre-živiti tudi našega sedanjega ro lu Pridnim je tudi pri nas kruha dosti. Čemu izseljevati se, često čisto po nepotrebnem ko so vsi p- goji tu, da se doma preživi vsakdo vsaj srednje. Povedalo naj bi se, da je delo tu ori nas lažje in bolj zdravo, da je zdravje več vredno, ko denar, da se po svetu človek lahko pogubi duševno in telesno, da ob bolezni nima skoro domače duše pri sebi, da glede Boga mora omrzeti nazadnje, ko često po več mesecev pri sv. maši biti ne more in da ni čuda če prinese potem iz Amerike sicer denarja, a poleg tega verskih dvomov, če ne celo nevere. — Dal Bog, da bi bilo glede Amerike pri nas kmalu bolje! /?. Razgled po domovini Staritrg pri Rakeku. Velika nesreča. Ogenj je v jutro 2 dec. pokončal vasico Zdoljne Poljane, od 9 hšt je 7 popolnoma uničenih, enemu sta pa ostala hlev in kozolec. — Škode je blizo 29.000 goldinarjev, ker je zgorelo razun živine vse. Reveži so bili zavarovani za male svote. Krščanska srca usmilite se jih! Mile darove*) spreime ali župnijski ali pa župa-nijski urad. Ant. Ponikoar, župnik. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec december 1899. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen Krščanska ponižnost. Mnogokrat se poprašujejo ljudje po vzrokih današnjega žalostnega družabnega stanja Pač mnogo je teh vzrokov, toda vsi izvirajo iz jednega, kateri je bil povod prvi nesreči človeškega rodu, in to je: napuh. Pogubljeni angelj, ki je postal tudi sam žrtva napuha, je pristopil k človeškemu srcu z besedami: .Bogu bodeš jednak". in vrgel vanj prvo iskro napuha. Toda. gorje! Od tega usodnega trenutka dalje žaljuje človeštvo po izgubljenem raju Z bese dami: .Jaz nočem služiti!" (Jer. 2, 20.) je vrgel človek raz sebe sladki jarem pokorščine do svojega Gospoda in Boga. in sedaj občuti trde suženjske verige strasti, ki težč z vso silo na njegovem tilniku, in katerim se komaj ubrani z največjim naporom. Celo med najboljša dela se priplazi napuh, podoben črvu, ki često pokonča najlepše sadove. V spisih sv. očetov, kjer govorč o krščanskih čednostih, se skoro nič bolj ne povdarja, kakor pre potrebna ponižnost, t. j ona naravna čednost, s katero — v svesti si lastne svoje nezmožnosti in nizkosti — preziranje z ljubeznijo sprejmemo. Ta čednost je po besedah sv. Ciprijana .podlaga svetosti." Kakor se namreč poslopje, ako nima dobrega temelja, kmalu zruši, prav tako mora razpasti tudi poslopje popolnosti, ako se ponižnost omaje in pade. Čim višje pa se hoče sezidati stavba kreposti, tem globji mora biti tudi temelj ponižnosti. Sv. Gregorij imenuje ponižnost .korenino in izvor vsake čednosti" Taki in jednak i izrazi svetih očetov in duhovnih učiteljev so le odmev sv. Duha samega, ki na tolikih mestih v sv. pismu zahteva ponižnost in pravi, da je od nje zavisna milost božja. .Ponižujte se v vsem. in našli bodete milost pred Bogom." (Sir. 3. 20) .Bog se upira ošabnim, ponižnim pa deli svojo milost. ' (1. Pet 5, 5) A dasiravno je ponižnost tako zelo potrebna, vendar ni nič bolj neznanega kakor ona V marsikaterih stvareh dobivamo luči in pojasnila pri staro-veških duševnih velikanih; ako jih pa vprašamo, kaj je ponižnost, i/vedamo pri njih o tem prav tako malo odgovora, kakor če bi prašali nedorastlo dete, kako se razreši kaka zamotana računska naloga. Pojem ponižnosti je presegal duševno obzorje paganstva; niti besedice ni imel za to čednost Če so kazali nekateri pagani včasih le videz nekake ponižnosti, tedaj smemo slutiti, da so nehote čutili njeno lepoto, njen skrivnostni čar. A njihova .ponižnost" ni bila prav nič druzega, kakor *) Srčno rado posreduje tudi naše Urtdn plašč, pod katerim se je skrivala njihova ošabnost in napuh, kakor je omenil nekoč modrijan Platon svojemu prijatelju Dijogenu. Povabil ga je namreč na obed, a Dijogen je prišel s prav zelo umazanimi nogami, katere si je potem brisal ob krasne preproge v obednici. Platon ga je zato pozval na odgovor: .Kaj delaš tukaj. Dijogen?4 — .Platonov napuh teptam z nogami," je odvrnil, na kar mu je Platon modro odgovoril: .Da, samo na drug način napuha", t j. le zato, da bi se bahal s tem, da tt bogastvo zaničuješ Prav tako malo, kakor staremu svetu je poznana ponižnost tudi modernemu paganstvu Beseda sv Ivana (4, 16): „Kar je na svetu, je poželenje očij in mesa in napuh življenja" — velja tudi dandanes. Ponižnost je današnjemu svetu nekaj nerazumljivega, ona mu velja za hinavstvo in klečeplaztvo, nesramnost, strahopetnost in neznačajnost. Ta krepostni cvet vspeva jedino le v resničnem krščanstvu, ki je vzšlo v ponižni dekli Gospodovi kot v prekrasni jutranji zariji in ki se leskeče v ponižnem srcu B:ga človeka v najpopolnejši ljubezni. .Celo Kristovo življenje", pravi sv Avguštin. „je nam sicer nauk; učil nas je vseh čednostij; to pa velja prav posebno o ponižnosti, katero nam zlasti priporoča v posnemo" To ie tako resnično, da tisti, ki ne spozna ponižnosti Gospodove, nima nobenega smisla za celo njegovo življenje. Z ošabnim krivovercem Marcijonom bode vzkliknil: .Vzemite plenice proč od Krista. ako hočete, da ga molim!" Betlehemski hlev, dete v jaslicah, njegove solze, njegovo prvo pretakanje krvi pri obrezi, njegov beg. njegovo samotno tridesetletno življenje, zavrnitev ponujane mu kraljevske krone, občevanje z grešniki in priprostim ljudstvom, umivanje nog pri zadnji večerji, krvavi znoj. izdaialčev poljub, verige, zaušnica, zlobno zasmehovanje krt .judovskega kralja", škrlatni plašč in oblačilo za norce, sramotno bičanje in venčanje s trnjem. hudode'ska smrt na sramotnem križu: vse to so nerazrešljive uganke za tiste, ki ne razumevajo ali nočejo umevati Gospodovih besed: .Učite se od mene, ker jaz sem... od srca ponižen!" (Mat. 11, 29) Ponižnost Kristova, jedinorojenega Sinu Božjega, nam bode ostala vsekako v mnogem oziru še vedno skrivnost, a jedno je gotovo: da je hotel dati s ponižanjem samega sebe vzgled ki naj bi zadoščal, da hodimo za njim. Kajti, ako je bil B?g človek ponižen, kakšen naj bode potem ubcgi zemeljski črv, človek? .Ali veš, hči moja!" je rekel nekoč Odrešenik svoji veliki služabnici, sv. Katarini Sijenski, „ali veš, kdo s^m jaz. in kdo si ti? Srečna bodeš. ako to veš Jaz sem tisti, kateri je; ti si pa tista, katere ni" Nič nismo pred Bogom, nič iz sebe samih; kar smo in kar imamo, je od njega, naj si bodo potem naravni darovi ali darovi milosti, brez katere ničesar ne premoremo. Ni čuda, da je svetnikom, ki so imeli pred očmi neprestano Kristovo življenje in ki so njegovega duba globoko razumevali, prešla ponižnost takorekoč v meso in kri „Kako malenkosten sem pred Bogom!" vzklika sv. Ignacij Lojolanski, .nič druzega nisem kakor prah in pepel, kakor črv in gnoj. — naj opazujem slabost svojega telesa ali naj se uglobim v zlobnost svoje duše, kajti iz nje so pritekli kakor iz gnojne rane vsi moji grehi in teko še vedno." Svet smatra take besede za laž in hinavstvo ali pa za malosrčnost in pomanjkanje samozavesti In bilo bi to skoro res. če bi ponižni obstal le pri tem, da spozna svojo slabost; toda čim bolj spo znava ponižni človek svojo lastno nezmožnost tem bolj je tudi prepričan o pomoči in vsemogočnosti Božji, na katero s*avi vse svoje zaupanje, in to zaupanje v Boga mu daje moči. katere ošabnež nikoli ne premore. Ponižnost ne slabi temveč krepi v boju in mu daje srčnost v največjih težavah , Gospod ie moja luč", pravi ponižni človek s psalmistom (Ps 26 j .Gospod je moja rešitev, koga naj bi se bal? Gospod je branitelj mojega življenja, prel kom naj bi se tresel? In naj se vzdigne cela vojska proti meni, moje srce ne bode obupalo Ta velikosrčnost je pa še le jeden premnogih blagrov. ki jih deli ponižnost. Kakor dota spremljajo to nebeško nevesto vse druge čednosti in bleste se tem lepše, čim popolnejša je ona. Kje bode veri pri jaznejši vsprejem kakor pri resnično ponižnem človeku, in kje je bolj varna kakor v njegovem srcu? Napuh pa je (če vseh krivih ver. — Ponižni ima najboljše zagotovilo za upanje, ko zaupljivo govori z apostolom: „Jaz premorem vse v njem, ki me krepi." (Fil 4, 13) —V zvesti ljubezni se oklepa le Boga, in ta čista ljubezen do Boga se razteza tudi na njegove bližnjike, katere vse višje ceni nego sebe samega. Izključena je vsaka trdosrčnost. razpor in sovraštvo; nikoli nam bi ne bdo treba rbžalovati na svetu tako ostrega nasprotovanja, če bi bilo nekoliko več ponižnosti. — Ponižni človek je potrpežljiv in čuti se tudi sredi trpljenja srečnega in zadovoljnega; kajti, naj se mu še tako slabo godi. vedno misli, da je zaslužil še vse kaj hujšega. — Ponižni je pokoren in dobiva v tem več tolažbe in veselja, kakor da bi mogel za povedo vati vsemu svetu — Ponižnost stori človeka ljubeznivega in skromnega, privabi v obi'ni meri Božjo milost nad njega, varuje ga pred padcem, in ako že oslabi, mu zopet poda svojo roko — Poniž nost varuje in pospešuje sveto čistost, v teh zidnah pač mnogo veselja, a okusilo tudi vse tiste bridke boli, ki pride v del izgojitelju mladine. Toda le prvo, je povdaril, in ne vtisa dušmh bolesti nesimo seboj kot spominj v novo svojo hišo. Na to se je izvršil prisrčen prizorček. Kdo na Slovenskem ne pozna imena: prof Friderik Žakelj? Temu zborovemu starosti je izročil ravnatelj kolajno v spričbo dovršenega 40letnega delovanja v učiteljski službi. Res, male vrednosti ta svetinja, če bi jo plačeval denarjem V resuici je pa nad prvim državnim redom, nad r^dom zlatega runa ki ga krt.g vratu denejo ?vestemu delalcu v državnem ali c-rkvenem poklici Ker to se vpraša: bo li zlate runjenec pač tudi v stanu prislužiti s' tega znaka, da |e v važnem poslu izpolnil dolgih 40 let Zato je vrli propovednik Homerov p.of Zakelj prejemši to odliko navajal njega modrost - govorečo: so darovi, kojih si Človek ne more vzeti sam; tak h darov človek le prejme Slovesno je j znpvedal svojo živenjsko nalogo rlRako je ski&M Tzrofiti * Vd ob r i h ljudi" — in, če jih je izredil kaj bodi »dobrotni Previdnosti" zahvala. Četrtek, 5. oktobra, je hitevalo učiteljstvo stare gimnazije in v njega sredi prof Žakelj — dijaško čil — z ukaždjno mladino v svoj novi stan. Saboto, !J t m., pa je v gimnazijski kapeli izvršena bila tista vredna, da se je mogla s posl»pijem vred blagosloviti Srčno rad je prevzel vzvišeni č»n premi', knezškof dr. Anton Bonavent ura Jeglič Ob titih je bila zbrana vsa mladina z vsim učiteljstvom v dvorani — v „avli*. Tej avli je prizidano svetišče z altarjem. Tu je jnl blagoslavljati knezškof in šel ob ravnate-Ijevem spremstvu in z vso azistenco po hiši. Med tem je gimn. kor popeval odstavek 126. psalma For-strove skladbe: „Če Gospod hiše zidal ne bo. delali so zastonj, ki jo zidajo." Na to je z njemu lastnim ognjem izpred altarja nagovoril knezškof mladino razlagajoč: kako so uprav modrost, pravičnost, treznost in jakost te poglavitne čednosti, ki bodo ukrepile mladino v značaje Modrost. Da mlad človek ne govori, česar ne ume. Tacega govorjenja se sramuje pozneje, ko je dorastel Tudi v svojem nastopanji naj je mlad človek moder. Spominjam se sovrstnikov izza mladih let: nemodri so tavali od nemila do ne-draga: Zato je krije sedaj že dolgo zeleni grob. Vi, če bote modri, ste na najglaji poti do značaja. Pravičnost. Vaša sodba naj ne bo prehitra. Mlad človek še ne more zrelo soditi. Oklenite se učečih Vas od gojiteljev Njim napram bodite ponižni V tej svoji ponižnosti jim bodite hvaležni. Tudi ob tem se spominjam iz šolskih let oholih prikazni. Po ponižnostni poti bi bili vsi ti daleč prišli v živenji. Sedaj so pravi skromniki v svojem družabnem stalu. A ozna čeno pot hodeč bodete značaji. Treznost Berite, kar vam predniki nudijo v roko. Slabin povesti — in to so veči del tako zvani romani — teh ne berite; to ni za Vas Pred vsim pa Vam bodi Vaša šolska dolžnost. V vsaki svojih sodba bodite previdni; Vam šenedostaje izkušinje živenja. Vse Vaše kretanje naj je nedolžnostno. Od izgube nedolžnosti do popolnega propada je le eden korak. Treznostnim učeniškim ži ven jem postanete značaji. J a k o s t. Če modro, pravično in Kerne* premagujete vsakoršne napotljeje v dušnenr iivenji, potem bodete v čednostih jaki in postanete kedaj za svojo domovino uspešno delujoči značaji — A podlaga Vašemu živenju naj je sv vera, ki si jo ohranite do konca dni. — Uzornik vsemu Vašemu dejanju pa bivaj v tem kapelinem altarčku upodobljeni svetnik, sv. Alojzij; nedolžnosti izgled — nedolžnosti, Vafie največe sreče. — Presvitli je bral potem prvo sv. mašo na blagoslovljenem altarji; iz mladih grl pa je krasna zazvenela Nedvedova maša .K Tebi srca povzdignimo" in pa vedno ganljiva Mašekova ,0 glej, Alojzij mili* tako, da se je vsesploh hvalil sedanji gimnazijski pevski kor. Po sv maši je ravnatelj Andrej Senekovič prav srečno povzemal toček iz škofovega govora vnemajoč mladeniče. naj bi bili vsi vselej vestni izpoznovalci svojih dclžnosti; ubogljivi naj bedo; in v redoljubji natančni. Tako postanejo kedaj pod devizo: .Vse za Boga. cesarja in domovino14 stebri cerkvi in državi ter koristni sodelalci ob blagru obširne Avstrije ter ože svoje domovine. Zahvalil se je vsem oblastim ki so pripomogle k novemu šolskemu poslopju, koje je potrebno postalo potem, ko je staru v razvalino skorej spremenil 1895 letni potres. Dvorni svetnik Schemerl je imenom vlade kazal na tisto šolsko ži-venje ki naj se v tem poslopiji razcvete v nekako rodbinsko zvezo med učečimi in učenci. Ko je pa končal kažoč na tako sivo kot modro glavo našega očetovskega vladarja — zglasila se je iz avlinega kora doli ona vedno nova: .Bog ohrani, Bog obvari" - koji je prisnstovala stoje mladina z učitelji in povabljenim gostovijem — Došli so namreč k tej veličastni slovesnosti: Kot namestnik Nj pre-vzvišenosti. dež. predsfdnika bar. Viktorja Hein — dvorni svetnik Aleksander Schemerl; dež. šolski nadzornik Josip Šuman; vladna svetnika: šolski referent Josip Merk z dež sanitetnim poročiteljem dr. Franom Zupanec: dež odbornika ces svetnik Ivan Murnik in dr Adolf Scbatter; vsi ostali 4 ravnatelji ljubljanskim srednjim šolam; zidarski komite ter domači stavbenik Filip Znpančič Žalostio smo pogrešali ljubeznjivega komandujočega generala, pod-maršala žl. Huchsmann. ki bi bil dešel tako rad, a se je. nekaj čet rti nek pred na&im slovesnovanjem občutno uškodil na nogi. Vsi trije slovesnostni govorniki so začenjali nemški, a končevali slovenski. Ob novem poslopiji za staro veliko gimnazijo nam je ta iskrena želja, da bi tudi v teh zidovih ukremenilo se toliko vrednih mož — kolikor jih je izšlo iz starega poslopija. ki je — bivši frančiškanski samostan — nad 100 let zbiral cvet kranjskega mla-dinstva. Vsi abiturijentje od tu zvesti Bogu, zvesti vladarju in nobeden izdajica svojega rodu. V to pomozi Bog! Zvečer tega dne se je vsled ravnateljevega pred loga zbralo vse učiteljstvo večerjat k „Slonu. * Kdor bi bil videl ta častiti na čelu inteligence v Kranjski stoječi zbor — in njega v resnici likurgično skromnost v jedi in pitji, ne mogel bi mu le samo to upoštevajoč odreči spoštovanja Pri bokalu in skledi se, ljubi Slovenci, človek izpozna Četrtek, 14. t. m., se je po predlogu prof Flo-rijana Hintner dal skupno fotografovat ves sedanji učiteljski zbor, ki mu iz spominja ne izgine ta posebnost. da je v šolskem letu 1899/1900 svojo imenitno službo izvrševal v dveh: v starem in v novem gimnazijskem poslopiji. Sliko je z vso umetnostjo izvršil domači fotograf Davorin Rovšek. Raznoterosti. Mati Božja in ipokorjrai mladenič. Mladenič, ki se je peljal iz Genove v Livorno, je bral med potjo z veliko všečnostjo pohujšljivo knjigo. Poleg njega je sedel častitljiv menih, ki je to opazil Zato prične govoriti ž njim in napelje svoj govor na mater Božjo. »Tudi jaz sem jo nekdaj ljubil", vzdihne mladenič, wno8il sem nien škapulir, a zdaj sem na vse pozabil. Pregloboko sem padel, da bi se mogel zopet do nje vrniti/ .Kje imate knj!go, ki ste jo preje brali. Ker je nebeški kraljici neljubo, da berete take knjige, darujte jo za Marijo! Vrzite jo v morje in mati božja se Vas morda usmili." tolaži ga pobožni menih. Mladenič se ree uda, vrže knjigo v morje in prične premišljevati verske resnice. In res mati božja zopet vžge v njem ogenj prave božje ljubezni. Vstopil je v samostan, kjer je postal mašnik in dolgo sveto živel. — Tako obdaruje prečista devica one. ki z grde steze krenejo na pot življenja F. S. Marijina pomoč. Dva moža sta se jela nekokrat prepirati v gostilni. Vedno bolj sta se razgrevala, dokler eden njiju ne pograbi noža. ležečega na mizi, in se vrže na svojega tovariša, ki se hitro umakne in hoče ubežati Toda nasprotnik ga kmalu dohiti in bilo bi po njem, da se ni ta skril za kip prečiste Device in zavpil razjarjenemu preganjalcu: .Ali si upaš narediti mi kaj žalega vpričo Matere Božje?" Komaj je izgovoril te besede, že pade jeznemu tovarišu nož iz rok in oba se sprijaznita. — Ako si v izkušnjavah ali v nevarnosti, da bi grešil, zamisli se pod križ Kristov k Mariji in se vprašaj: .Ali se drzneš vpričo Jezusa in Marije grešiti, ki sta toliko trpela za te?" F. G. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.