Naši udarniki — naša bodočnost. Miklavčič Anton je prihranil na žagi v Postojni 300.000 lir.
Leto III. — Štev. 19.
Ajdovščina, 10. maja 1947
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
Ob 9. ma}a
Ob devetem maju slavimo oblet-ttteo veličastne zmage nad fašističnimi okupatorji in domačimi izdajalskimi silami, ki so sodelovale z okupatorji. Dve leti sta ie pretekli od takrat, ko je bila dokončno osvobojena naša porušena in izmučena domovina. V težki štiriletni borbi so se narodi Jugoslavije skupaj z demokratičnimi silami vsega sveta s Sovjetsko zvezo na čelu borili proti temnim silam fašističnega nasilja, ne da bi pri tem varčevali svoje sile za popolno uničenje najbolj izkoriščevalskega fašističnega reda, — da bi smagala demokratična načela miru na svetu. To je bila borba, ki jo je vodila naša Osvobodilna fronta in njeno vodilno jedro, Komunistična partija Jugoslavije, borba, ki je niso mogli uničiti okupatorji in njihovi domači hlapci, ki so si hoteli zagotoviti, da bi Jugoslavija ostala podjarmljena tujcem. Pod vodstvom tovariša Tita je osvobodilna borba jugoslovanskih narodov dala vzgled tudi vsem drugim tlačenim narodom v njihovem boju za osvoboditev.
Velike, neprecenljive so pridobitve osvobodilnega boja. Narodi Jugoslavije, ki so jih prej 25 let umetno cepili protiljudski režimi srbskih velikih izkoriščevalcev, ki jih je okupator skušal popolnoma razdvojili, so se v boju bratsko združili in enotni smagali. Iz prvih partizanskih čet in odredov se je razvila nepremagljiva Jugoslovanska armada, vojska novega kova, ki je danes največje jamstvo svobode in nedotakljivosti naše domovine. V borbi so se postavili temelji nove, Federativne ljudske republike Jugoslavije; že med borbo so bili razkrinkani pred ljudstvom vsi nekdanji protiljudski oblastniki in delovne množice so si pričele vladali same. Ta zmaga ne bi bila mogoča, če ne bi imeli pomoči in vzgleda velike Sovjetske zveze, njene Rdeče armade in njenega voditelja tovariša Stalina.
Takoj po osvoboditvi je delovno ljudstvo začelo z nepopisnim poletom obnavljati svojo porušeno domovino in v dveh letih smo dosegli to, da je Promet zopet vzpostavljen, da je večina glavnih panog industrije že dosegla predvojni nivo, nekatere panoge pa so ga celo presegle, da naši kmetje lahko sedaj mnogo bolj uspešno obdelujejo zemljo in z letošnjim letom je stopila Jugoslavija v novo razdobje nadaljnje izgradnje, v petletni plan industrializacije in elektrifikacije. To, da smo izdelali tako velik in obsežen plan, nam je omogočil prehod oblasti v roke ljudstva v osvobodilnem boju ter hitre in velike uspehe pri graditvi nove ljudske države, nadalje ustvaritev vodilnega socialističnega sektorja narodnega gospodarstva, kar je omogočilo prehod k zavestnemu planskemu vodstvu ter odstranitev zajedalskih ekstistenc v vodilnih panogah našega gospodarstva.
Velike naloge, velika borba čaka delovno ljudstvo Jugoslavije, prav nič
»Dati hočemo vse sile, da bomo čim več prispevali k izvedbi in prekoračenju petletke«
TAKO SO SE BORILI NAŠI PARTIZANI ZA OSVOBODITEV Ob likvidaciji fašistične postojanke Trnovo januarja 1945
(Iz prvomajske resolucije sindikatov Postojne)
»ODDALI BOMO 20% VIŠKA PRIDELKOV VEČ KOT LANI«
TOVARIŠU
MARŠALU JOSIPU BROZU TITU
Prebivalci vasi Orehek, okraj Postojna, smo srečni in ponosni, da Vam moremo danes, na praznik slehernega naprednega in delavnega- človeka, poslati naše najprisrčnejše čestitke.
Pred nami je petletka — načrt, s katerim bomo popolnoma preobrazili našo državo in jo gospodarsko osamosvojili ter tako ustvarili v novi Jugoslaviji boljše življenje.
Zavedamo se, da bo treba za izvedbo velikega načrta še ogromnih naporov,
zato obljubljamo kmetje, da si bomo z vsemi močmi prizadevali zboljšati naša polja ter jih obdelati do skrajne možnosti. V tem letu smo obdelali za 15 odstotkov zemlje več kot v letu 1946, zato bomo lahko oddali 20 odstotkov viška pridelkov več kot lani, v primeru dobre letine pa tudi več.
Vzgajali se, bomo na kulturno prosvetnem področju, naše organzacije bomo utrdili in vse naše delo usmerili za čimprejšnjo izvedbo Titove petletke.
Naj živi 1. maj, praznik delovnega ljudstva!
Vaščani iz Orehke.
»Z ZAUPANJEM GLEDAMO V DELO KOMUNISTIČNE PARTIJE, SVOJE VODITELJICE«
CENTRALNEMU KOMITEJU KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Prebivalstvo okraja Postojna, zbrano v Postojni na proslavi 1. maja 194?, praznika vseh delovnih ljudi, pošilja

kam, zlasti proti ameriškim imperialističnim mogotcem, ki hočejo kršili vse tisto, za kar so se Združeni narodi borili, to je trajen in pravičen mir na demokratičnih osnovah. Imperialistične sile zopet skušajo spremeniti svet v svoje tržišče, ki bi ga lahko neomejeno gospodarsko izkoriščale in mu politično nadvladale. Prav v tej borbi demokratičnih množic vsega sveta proti malemu številu inmperialističnih krogov so še tem večje važnosti bratski odnosi in trdna povezanost med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, velikim branikom svobode in miru. Prav tako se krepi moč naprednih sil v iskrenem sodelovanju Jugoslavije z bratsko republiko Poljsko, Republiko Češkoslovaško, Ljudsko republiko Bolgarijo in Ljudsko republiko Albanijo, ki je bilo skovano v borbi in ki se sedaj še bolj krepi z gospodarskim sodelovanjem. Jugoslavija danes skupaj z vsemi demokratičnimi silami sveta predstavlja trden branik proti poskusom imperialističnih sil, ki bi hotele podjarmili svet. Nietno dosegli še vsega, za kar smo se borili, ni še priključena naša Koroška, niti vsa naša Primorska, čeprav je oškropljena s krvjo naših najboljših sinov. Toda vseh teh pravic se ne bomo odrekli, dokler prej ali slej naše upravičene zahteve ne bodo za nas pravično rešene.
Uresničenje prve, Titove petletke, je torej naša naloga velikega zgodovinskega pomena. Izvršitev in prekoračenje petletnega plana pomeni dokončno zmago v našem boju za popolno gospodarsko neodvisnost, za svobodo in doslej nezaslišani notranji razvoj in napredek. Izgradili bomo temelje nove družbe, temelje, na katerih se bo popolnoma odstranilo izkoriščanje človeka po človeku, temelje, na katerih se bo gradila nova
Centralnemu komiteju Komunistični partije Slovenije sledečo resolucijo:
Z zaupanjem gledamo v delo Komunistične partije, naše voditeljice. Mi že sodelujemo v naši gospodarski borbi pri izvedbi petletnega gospodarskega načrta.
V našem okraju smo v letošnjem letu napravili 100.000 prostovoljnih delovnih ur. Od lanskega 1. maja pa do danes smo v našem okraju oddali v odkup državi za 18,?00.000 lir kmečkih pridelkov. V jesenski in pomladanski setvi smo obdelali 15?0 ha zemlje, to je 22 odstotkov več kot lani.
Pripravljeni smo za nadaljnje delo, borbo in žrtve pod vodstvom Komunistične partije, ki nas vodi v gospodarski borbi za izboljšanje življenjskih pogojev ljudstva, kot nas je vodila v narodno osvobodilni vojni. Kot smo prepričani, da brez Komunstične partije ne bi bilo svobodnega 1. maja, prav tako smo prepričani, da bomo pod vodstvom Komunistične partije ustvarili gospodarsko močno in neodvisno Federativno ljudsko republiko Jugoslavija
Naj živi Centralni komitet Komunistične partije Slovenije!
Naj živi naš sekretar tovariš Miha Marinko!
Prebivalstvo okraja Postojna
tanjša, kot je bila borba za osvobo- ljudska kultura, novo srečnejše živ-
ditev. Petletni plan, njegova izvršitev je nova, veličastna stran v zgodovini jugoslovanskih narodov. Danes «e borijo demokratične sile, miro-tjubne množice vsega sveta proti novim napadalnim imperialističnim Mi-
ljenje, blagostanje in procvit. Z ures ničenjem petletke se bodo vse pokrajine Jugoslavije povezale v trdno gospodarsko enooto, bratstvo in enotnost naših narodov bo izgrajeno tudi V gospodarskem pogledu s tem, ko bodo do sedaj gospodarsko zaostale
dežele dohitele tiste, ki so že bolj1 razvite. S tem pa se bo tudi še bolj dvignil v svetu ugled nove Jugosla-
vije, domovine delavcev, kmetov, delovnih izobražencev in ostalih delovnih slojev, prežetih z ljubeznijo do svobode, do svoje domovine, do svojega voditelja maršala Tila. Jugoslavija bo z uresničenjem prve petletke mnogo prispevala k utrditvi demokratičnih načel miru in enakopravnosti narodov vsega sveta.
Naj žive napredne demokratične sile vsega sveta v borbi za pravični in trajni mir, v borbi za uničenje vseh nakan imperialističnih klik!
Naj živi slavna Sovjetska zveza s svojo nepremagljivo Rdečo armado in s svojim velikim voditeljem — generalisimom Stalinom!
Naj živi naša slavna Jugoslovanska armada, branitelj svobode in neodvisnosti naše domovine!
Naj živi naš ljudski voditelj — maršal Tito!
Vse sile za izvršitev in prekoračenje prvega petletnega plana!
TAKO GRADIJO NAŠI UDARNIKI ZA SREČNEJŠO BODOČNOST
Ferjančič Rudolf, strojni mizar v idrijskem rudniku, je presegel normo za 2b% in je ob 1. maju postal drugič udarnik

POVELJE
vrhovnega komandanta oboroženih sil
in ministra za narodno obrambo FLR iugoslavi je maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita
Tovariši vojaki, podoficirji, oficirji in generali!
Dan zmage praznujemo v 1947. letu v znamenju mirne graditve naše dežele, v znamenju velikih prizadevanj naših narodov za izvedbo petletnega plana, ki bo omogočil vsem našim narodom boljšo in srečnejšo bodočnost.
Velika in neprecenljiva je zasluga vseh tistih mrtvih in živih borcev, sinov naših narodov, ki so se z orožjem v roki borili za to, da lahko sedaj narodi naše dežele v miru gradijo novo, boljšo Jugoslavijo, svojo novo srečnejšo domovino. Velika in neprecenljiva je zasluga slavne Sovjetske armade in narodov, ki so z brezprimernimi žrtvami omogočili in dosegli zmago nad fašističnimi osvajalci ter s tem rešili male narode pred fašistično sužnostjo, človeštvo pa pred srednjeveško temo. Velika je zasluga svobodoljubnih narodov vseh združenih držav v veliki osvobodilni vojni za to, da mi danes slavimo dan zmage znamenju mirne graditve in obnove svoje porušene dežele.
Tovariši vojaki, podoficirji, oficirji in generali!
Udarna vojaška sila sovražnikov človeštva, sovražnikov svobode in neodvisnosti malih narodov, sovražnikov kulture in napredka, sovražnikov demokracije — je bila premagana in uničena na bojnem polju, vendar so še živi številni oni, ki so nekoč omogočili nastanek fašističnih sil, ki so ogrozile svet in povzročile strašna opustošenja.
Živi so in vztrajno delajo razni reakcionarji, da bi rešili ostanke razbitega fašizma in da bi s pomočjo povampirjenega fašizma raznih narodnosti znova ogrozili delovno ljudstvo z novo socialno in politično sužnostjo.
Ni še prerasla trava milijonov grobov, še vedno se črnijo pogorišča požganih vasi in mest, še vedno se niso posušile solze milijonov mater za izgubljenimi sinovi, in že reakcionarni krokarji hlepijo po novi vojni. Vojni dobičkarji Amerike, Anglije in drugih kapitalističnih dežel hujskajo na vojno, ker jim vojna prinaša ogromne dobičke. Svobodoljubni narodi želijo mir, ker jim mir omogoča celjenje med vojno zadanih ran in izgraditev. Razni reakcionarji vseh dežel, pa tudi pri nas. sanjajo o vojni, ker upajo, da bi se s pomočjo nove vojne znova polastili oblasti, odkoder jih je ljudstvo izgnalo. Narodi, ki so se osvobodili, želijo mir, ker hočejo utrditi to, za kar so se borili, ker si hočejo ustvariti srečnejše življenje.
Tovariši vojaki, podoficirji, oficirji in generali!
Narodi naše dežele so vam zaupali obrambo nove Jugoslavije, obrambo svojega mirnega razvoja. Upravičite to veliko zaupanje! Neutrudno se učite vojne spretnosti, obvladajte sodobno vojno tehniko! Gojite slavne tradicije iz velike osvobodilne vojne! Zagotovite izpolnitev petletnega plana s svojo budnostjo do vseh zunanjih in notranjih sovražnikov!
Naj živi in proevita nova Jugoslavija — FLRJ!
Vrhovni komandant oboroženih sil in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije
JOSIP BROZ-TITO
Beograd, 8. maja 1947.
t terorjem hočeio zatreti zahteve koroškega ljudstva
Tik pred proslavo obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte so goreli po vseh gričih Slovenske Koroške kresovi, napovedujoč koroškim Slovencem to pomembno obletnico- To vsakemu dobro mislečemu človeku razumljivo manifestacijo vloge OF v boju proti nacističnim četam in za osvoboditev koroških Slovencev so avstrijske oblasti izkoristile za to, da bi obtožile koroške Slovence, da so s temi kresovi pozivali v svojo deželo jugoslovansko vojsko in se s tem pregrešili zoper avstrijske zakone.
Ta kleveta spada očividno v okvir rovokatorske in hujskaške kampanje, i se je pričela v zadnjem času na Koroškem in ki jo je sprejela tudi agencija Reuter ter z njo »Daily Telegraph« in avstrijski reakcionarni listi. Po ^teh poročilih se baje jugoslovanske čete koncentrirajo ob avstrijski meji in kažejo napadalne namene.
Da te prozorne spletke ne bi bilo tako opaziti, so avstrijske oblasti skupno z okupacijskimi oblastmi pričele hkrati »pomirjevalno akcijo« glede prvotno alarmiranega koroškega prebivalstva.
Novi predsednik deželne vlade za Koroško Ferdinand Wedenig in pred-
stavniki narodne in socialistične stranke so dospeli na Koroško. Wedenig je obiskal poveljnika angleških okupacijskih čet v Celovcu polkovnika Stimp-sonn in z njim obširno razpravljal o »obdržanju reda in mira« na Koroškem. Razen tega je Wedenig imel za ponemčevalne elemente, naciste in naseljene Nemce v Pliberku, Dobrli vesi ter Velikovcu »pomirjevalen« govor, v katerem je med drugim falzificiral izjavo maršala Tita o Koroški.
Angleška okupacijska oblast, ki se je pridružila tej »pomirjevalni akciji«, je pričela s preiskavami po stanovanjih slovenskih antifašistov. Tako je n. pr. napravila preiskavo tildi pri dr. Uranku, veterinarju iz Labora, obtožujoč ga, da je klical na Koroško jugoslovansko vojsko. Ko so angleški policisti med preiskavo opazili v rokah soproge dr. Uranka slovensko kpjigo, so jo vprašali, zakaj • čita slovenske knjige. Na njen odgovor, da se uči slovenskega knjižnega jezika, »o ji pripomnili: »Zakhj je sploh treba, da se ljudje uče slovenščine?« Preiskave in teror proti slovenskim antifašistom močno osvetljujejo namen klevet o tem, da se baje koncentrirajo čete Jugoslovanske armade in da jih kličejo na Koroško.
Nonarhofašisti v Grčiji izvajajo nova nasilja
Po neuspelih operacijah proti partizanom so se grška oblastva znesla nad levičarskimi strankami, delavskimi organizacijami in demokratičnim, tiskom.
Uradno nasilje izpopolnjuje nov val zahrbtnih ubojev demokratov. Minister za javno varnost Zervas je na «estanku poslancev svoje stranke orisal naslednji program svojega dela v svojstvu ministra: Komunistično stranko postaviti izven zakona, aretirati vodilne kadre Komunistične partije, pre-povedati levičarski tisk, očistiti levičarje iz državnega aparata, izvesti smrtne obsodbe, ki so bile izrečene nad borci ELAS-n in člani EAM-a zaradi udeležbe v decembrskih dogodkih leta 1944.
Po govoricah, ki krožijo v političnih krogih, je zakon o prepovedi’ Komunistične partije Grčije pripravljen, vendar je bila njegova objava odložena, dokler ameriški Kongres ne bo
odobril osnutka zakona o pomoči Grčiji, ker obstoja bojazen pred neugodnim odmevom v svetovnem javnem mnenju. Dejansko pa so bile stranke EAM-a po vsej državi, razen v Atenah in Solunu, že zdavnaj pognane v podzemlje.
MONARHOFAŠISTIČNI NAČRTI ZA IZGON SLOVANSKIH MAKEDONCEV
Na zadnji seji grškega parlamenta je poslanec Eliadis zahteval, da se slovanski Makedonci izženejo iz Grčije. Drugi poslanec, Petraliris, je izjavil, da mora grška vlada nemudoma odvzeti državljanstvo vsem slovanskim Makedoncem.
Tsaldaris je v svojem odgovoru poslancem izjavil, da se vlada bavi z vprašanjem izgona slovanskih Makedoncev in da bo ta problem v kratkem rešen.
Časopis »Elefteria« sporoča, da so se na seji ministrskega sveta vsi člani vlade izrazili za to, da se izžene slovanske Makedonce v sosedne slovanske države.
Ob drugi obletnici ustanovitve vlade LRS
Pred dvema letoma, 5. maja 1945, je bila ustanovljena prva Ljudska vlada Slovenije s tov. Borisom Kidričem na čelu. Vlada je bila imenovana na svečani seji Predsedstva Slovenskega narodno osvobodilnega sveta v Ajdovščini, sredi pokrajine, ki je doprinesla ogromne irtve za osvoboditev Slovenije in ki se še sedaj bori za priključitev prav vseh predelov. To, da se je prva vlada ustanovila prav v Ajdovščini, je dokaz, da je primorsko ljudstvo ie v borbi dejansko izvedlo priključitev k Jugoslaviji.
Ustanovitev prve Ljudske vlade v zgodovini slovenskega naroda je plod žrteo in naporov v narodno osvobodilni borbi. Združen v Osvobodilni fronti, pod vodstvom njenega iniciatorja Komunistične Partije, je slovenski narod o svoji usodi odločal sam v okviru skupne domovine Jugoslavije in v bralskem sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi narodi pod vodstvom maršala Tita. Vse gnile stare stranke, ki jih je bila pred vojno v Jugoslaviji cela vrsta, so propadle in ljudstvo si je samo zgradilo svojo novo oblast. Slovenski narod je osvobodil svoje ozemlje in zmagovito zaključil borbo. Prva Ljudska vlada v zgodovini slovenskega naroda je ena najoečjih pridobitev osvobodilnega boja.
Tovariš Boris Kidrič, prvi predsednik Ljudske vlade Slovenije, je ob tej priliki dejal: »Ogromno je uničenega in poruše-
nega; našo zmago bomo utrdili s tem, da botno vse sile posvetili gospodarski obnovi dežele. To bo osrednja naloga prve Narodne vlade Slovenije.* Te besede so bile delovni program slovenskega ljudstva in niso ostale na papirju, kakor je bilo to z obljubami raznih voditeljev pred aprilom 1941, ampak so se spremenile v dejanja. V dveh letih se je slovenska ljudska oblast z volitvami v Ustavodajno skupščino in s sprejemom Ustave dokončno uzakonila in z volitvami v Krajevne ljudske odbore, ki se bodo v kratkem vršile, bo dokončno zavržena izgradnja ljudske demokracije. Dosegli smo velike gospodarske uspehe v obnovi, ki predstavljajo temelje bodoče izgradnje, prve petletke. Kaj pomeni prva petletka še prav posebej za slovenski narod, je jasno poudaril sedanji predsednik Ljudske vlade Slovenije tovariš Miha Marinko ob sprejetju zakona o petletnem planu industrializacije in elektrifikacije, ko je dejal: »Naš plan verno odraža glavne značilnosti Ustave o narodni enakopravnosti, o zavarovanju razvoja vsakega naših narodov ter hkrati zavarovanja celovitosti in enotnosti naše mnogonarodne države. Ta naš načrt najbolj posrečeno rešuje gospodarske probleme, gospodarsko podlago naše skupnosti narodov... Uresničenje tega bo zahtevalo mobilizacijo vseh proizvajalnih sil. Torej ni govora o kakršnem koli demantiranju ali zaviranju razvoja indu-
strije v Sloveniji. Prav razvoj industrije v ostalih republikah omogoča razvoj industrije v Sloveniji. Na drugi strani olajšuje industrijska proizvodnja Slovenije industrijsko opremo v drugih republikah... Glejte, to je samo nekaj najbolj značilnih številk, ki bodo tolkle kakor bat po glavi vse naše sovražnike in po tiste, ki so pod vplivom sovražnikov prepojeni z mislijo, da bi odstranitev neenakomernosti gospodarskega razvoja posameznih republik mogla biti v škodo Slovenije.*
Važno je, da smo si popolnoma na jasnem o činiteljih, ki so dovedli do dosedanjih uspehov. Trije so glavni taki činilelji: vlada, ki je resnično ljudska, pri kateri sodelujejo vse množice, združene v Osvobodilni fronti; povezanost, bratstvo in enotnost z vsemi ostalimi narodi okviru skupne države FLRJ; osebe, ki so vodile našo ljudsko vlado, tovariš Boris Kidrič in sedaj tovariš Miha Marinko, ki sta vse svoje napore in sposobnosti vložila v dobrobit ljudstva.
Ljudski vladi Slovenije izražamo svojo zahvalo in priznanje za njene neprecenljive zasluge v preteklosti in svoje popolno zaupanje v njeno bodoče delovanje.
Naj živi vlada Ljudske republike Slovenije!
Naj živi njen predsednik tovariš Miha Marinko!
V coni A se ljudstvo bori za svoje osnovne pravice
Medtem ko v Jugoslaviji delovne množice z velikim navdušenjem izvajajo prvo -petletko in se življenjski položaj delavcev, kmetov, izobražencev in ostalih delovnih slojev stalno izboljšuje, pa se v coni A, kjer ljudstvo še nima oblasti in gospodarstva v svojih rokah, položaj delovnih množic vedno bolj slabša, vsak dan večje je pomanjkanje in lakota. Res je, da je za drago ceno blaga dovolj na razpolago, toda to blago Lahko kupujejo samo bogataši in izkoriščevalci, medtem ko si delovni ljudje ne morejo privoščili niti najpotrebnejšega za življenje. Gospodarstvo na tržaškem svobodnem (ozemlju, v Gorici in v drugih krajih je še vedno navezano na italijanske lire, ki pa stalno zgubljajo na svoji vrednosti. Vzrok je v tem, ker je v Italiji proizvodnja v industriji in kmetijstvu še vedno majhna, ker se je prebivalstvo povečalo, medtem ko je proizvodnja blaga še vedno nižja kot pred vojno in ker je denarni obtok narastel. Zato cene skačejo hitreje, kot pa se dvigajo plače.
Oglejmo si le nekaj primerov iz Gorice. Čeprav je naša Lira proti italijanski liri kakor 1 proti 2, imajo delavci plače le od 12 do 15.000 Ut. Delavska obleka, ki jo pri nas dobiš za 5000 lir, stane v Gorici 16.000 do 16.000 Mr, navadne moške srajce, ki stanejo pri nas okrog 460 lir,
dobiš tam za 1200 lir, moške spodnje hlače, ki so pri nas po 300 lir, stanejo tam od 800 do 1000 lir, čevlji, ki so pri nas po 2500 do 8000 lir, stanejo v Gorici 4000 do 5000 lir, kosilo stane pri nas 50 do 80 lir, tam pa od 200 do 250 lir; uradna cena fižola pri nas je 30 do 60 lir, v Gorici stane 320 lir, olje je pri nas po 120 lir, tam po 800 lir, slanina, ki stane pri nas v rednih obrokih 146 lir, stane v Gorici 800 lir. V zadnjih dveh mesecih so se cene v Gorici povišale za 20 do 30 odstotkov, perilo pa je od lanskega leta za 50 odstotkov dražje. Pri nas je blago na karte, toda kupi ga lahko vsak delovni človek, ker so cene nizke, v coni A pa bogataši živijo v izobilju, delovni ljudje pa v pomanjkanju.
Ljudstvo v coni A je že popolnoma spoznalo vso gnilobo take družbene ureditve. Enotno in združeno v Slovensko-italijanski antifašistični uniji se bori za svobodo, popolno neodvisnost, mir, demokracijo in kruh. Peščica reakcionarnih krogov, ki vidijo, da mu ne morejo več vladati po starem, po načelih »zahodne demokracije«, ker jih je ljudstvo že preveč spoznalo, skušajo seda j z nezaslišanim terorjem uvesti znova fašizem, v katerem bi peščica največjih bogatašev imela v rokah vsa sredstva za nasilno tlačenje delovnih množic. Tak primer se je dogodil
zlasti sedaj ob 1. maju, velikem prazniku delovnih množic. Krdelo fašističnih kriminalcev se je z bombami spravilo na ogromne množice, ki so enotno nastopile v veličastnih sprevodih. Toda ljudstvo Je danes že preveč zrelo, da bi nasedalo takim in podobnim bednim poskusom fašističnih tolp. Odgovor ljudstva je bil mogočni manifest, ki je dokazal nepremagljivo silo enotnih in združenih slovenskih in italijanskih delovnih množic. Onemogli srd malega števila reakcionarnih političnih obupancev, ki so se zatekli k zločinskemu terorju, prav tako kot so se zatekli k zločinom fašisti ob priliki velike prvomajske proslave na Siciliji, bo tudi v bodoče naletel na jeklen branik delovnega ljudstva, ki ne bo popustilo povratka fašizma. Politična zrelost delovnih množic, ki so manifestirale za zmago demokracije, za bratstvo in enotnost med narodi in za mir v svetu, je najboljša garancija za srečnejšo bodočnost ljudstva v onih predelih, ki zaenkrat še niso priključeni k Jugoslaviji.
Mi, ki smo srečni, da živimo v Titovi Jugoslaviji, kjer ima ljudstvo oblast in kjer vztrajno in požrtvovalno gradirne srečno bodočnost zase in za svoje otroke, vemo, da prav e utrjevanjem in nadaljnjo izgradnjo svojega gospodarstva pomagamo tudi bratom v coni A in vsemu naprednemu ljudstvu v borbi za lepšo bodočnost
Kaj smo prinesli z okrajnih plenumov OF
Po velikih zmagah Osvobodilne fronte ob voUtvah v krajevne odbore in okrajne plenume so se novoizvoljeni plenumi med 13. aprilom in 4. majem prvič sestali v Bistriškem, Sežanskem, Postojnskem, Tolminskem, Idrijskem in Goriškem okraju. Namen prvih zasedanj plenumov je bil prvič, da novoizvoljeni delegati osnovnih organizacij, ki sestavljajo plenum, podrobno predelajo naloge OF v izvajanju petletnega gospodarskega plana, zlasti na vaseh, ki sestavljajo večino v naših predelih; odbori OF bodo v petletki v sodelovanju z vsemi ostalimi množičnimi organizacijami in z ljudsko oblastjo razvili najširšo iniciativo ne samo v izvedbi, ampak tudi v prekoračenju petletke; drugič, da na teh zasedanjih izvolijo najboljše iz svoje sredine v okrajni izvršni odbor OF in v sekretariat okrajnega odbora OF ; tretjič pa so imeli plenumi za nas še prav poseben pomen, kajti ti sestanki so se vršili prvič in na njih smo se po volitvah v osnovne organizacije še bolj aktivno vključili v naloge, ki stoje danes pred celotno Jugoslavijo.
Referati dosedanjih sekretarjev okrajnih odborov OF in zastopnikov IOOF Slovenije so nakazali osnovne naloge, ki stoje pred našimi delegati OF; prav tu na zahodnih mejah Jugoslavije moramo doseči take uspehe, da bomo predstavljali trden branik proti vsem poskusom sovražnega delovanja mednarodnega imperializma. Na plenumih so se v diskusiji po-
nekod tudi precej konkretno pogovorili o raznih nalogah, ki čakajo naše delovno ljudstvo. Na plenumu v Tolminu je diskusija zlasti podrobno obdelala vprašanja preureditve nabavno-prodajnih zadrug, pravilno porazdelitev vprežne živine in vprašanja pomladanske setve. V Sežanskem okraju so precej razpravljali o pogozdovanju Krasa in sklenili, da bodo v več krajih zasejali borovo seme; v obnovi podeželja bodo zlasti zgradili požgane vasi v Istri, na Krasu in Brkinih ter obsega plan obnovitev 316 stanovanjskih hiš; gradili bodo novo cesto Kocjančičl-Rakitovec, obnovili železniški postaji v Divači in Kozini in več drugih važnih cest in Sol; zgradili bodo novo železniško progo Dutovlje-Sežana; okraj je bil doslej gospodarsko pasiven, zato bodo dvignili gospodarstvo na boljšo podlago, zlasti živinorejo in vinogradništvo. V Goriškem okraju, kjer je plenum uspel najbolje, so se domenili o osnovanju novih obrtnih zadrug, raznih podjetij okrajnega in krajevnih odborov, o napredovanju vinogradništva in sadjarstva ter o sajenju zelenjave in povrtnin; z nakazanimi investicijami, pravilnim izvajanjem gradenj in s prostovoljnim delom bodo vrednost obnove štirikrat povečali. V Ilirski Bistrici imajo v načrtu nad 600 zgradb, uvedli so že sedanje s traktorji, v čemer se je pokazala najbolje kmečko-obdelovalna zadruga Progarje: poudarili pa so, da mora biti v odborih OF večje število žena kot
Sovjetsko ljudstvo vpšsuie novo državno posojilo za obnovo in razvoj gospodarstva
Tass prinaša razgovor svojega dopisnika z ministrom za finance Z96R Zverevom, ki je izjavil, da je sovjetska vlada lani razpisala državno posojilo v znesku 20 milijard rubljev za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva ZSSR. Ta zelo važni gospodarsko politični ukrep Sovjetske države je naletel na vsestransko ljudsko podporo. Vpisovanje posojila je v nekaj dneh znatno prekoračilo vsoto, ki jo je vlada določila.
Sovjetska vlada poziva danes delavce in kmete, kolboznike in sovjetsko inteligenco, da vpišejo novo državno posojilo za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva. Novo posojilo je ne-razdružno povezano z vsem potekom povojne obnove in razvoja našega narodnega gospodarstva. Petletni načrt za leto 1946 do 1950 je obsežen program. Pred nami je naloga, da se obnovi in znatno preseže predvojna raven razvoja narodnega gospodarstva.
Drugo državno posojilo za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva ZSSR bo prispevalo k uspešni rešitvi veli-
častnih nalog, določenih v načrtu za 1947. Državna posojila imajo veliko vlogo za uresničenje finančne ixditike SZ s široko podporo delovnih ljudi.
Najvažnejši pomen ima dotok sredstev od posojila sedaj, ko se intenzivno borimo za obnovo in nadaljnji razvoj narodnega gospodarstva. Od konca vojne pa do prvega aprila 1947 so delavci posodili državi nad 32 milijard rubljev. Verino večje obresti in dobitki, ki jih izplačujejo leto za letom vlagateljem, večajo zanimanje prebivalstva za posojilo.
Novo državno posojilo za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva ZSSR je razpisano pod enakimi pogoji kakor prvo, ki je bilo realizirano lani. Posojilo znaša 20 milijard rubljev z rokom 20 let. Skupni znesek dobitkov zagotavlja vlagateljem dohodek, ki znaša povprečno 4% na leto.
Plasiranje posojila se vrši med prebivalstvom z vpisovanjem posojilu na popolnoma prostovoljni podlagi. — Udeležba vpisnikov je zelo velika.
doslej, da naj vasi medsebojno izmenjavajo delovne izkušnje in da je treba odpraviti lokalno gledanje pri razmeščanju delovne sile. Tudi v Idrijskem in Postojnskem okraju so v referatih nakazali mnoge važne naloge.
Pokazale pa so se na plenumih tuo» nekatere pomanjkljivosti. Največja je bila ta, da so imeli plenumi le še premalo delovni značaj; delegati iz krajevnih odborov namreč marsikateri niso prišli na zasedanje dovolj pripravljeni in zato pri diskusiji tudi niso mogli uspešno sodelovati. Tudi priprave na plenume niso bile povsod v redu; v Goriškem okraju sta se na primer v istem dnevu poleg zasedanja plenuma vršili tudi okrajna mladinska konferenca in skupščina okrajne nabavno-prodajne zadruge; razumljivo je torej, da udeležba ni mogla biti popolna. V Tolminu dvorana ni bila pravočasno pripravljena in zato se je plenum priče! z zamudo. Prav tako po nekaterih plenumih niso pred pričetkom pregledali, ali so vsi delegati prisotni, in tako so v Se žanskem okraju naknadno ugotovili, da nekateri delegati niso prejeli obvestil. Diskusija v Idriji ni bila dovolj živahna, kajti delegati prej niso bili obveščeni, o čem se bo na plenumu razpravljalo >n tudi razni gospodarstveniki so v diskusiji govorili vse premalo konkretno; poleg tega pa je prerez plenuma v Idriji pokazal, da je sorazmerno v premajhnem številu v plenumu zastopano delavstvo, ki je v Idriji zelo številno. V Postojni, kjer je sicer diskusija bila živahna, pa ob zaključku niso sprejeli konkretnih sklepov, ki bi delegate »e bolj zaktivizirali. V Ilirski Bistrici se je pokazal nekoliko nepravilen odnos med delegati v dvoran’ in med člani Okrajnega izvršnega odbora na odru; način volitev, po katerem je prejšnji odbor sam predlagal listo novega odbora, namesto da bi kandidate predlagali sami delegati, pa je bil popolnom* nedemokratičen in nepravilen.
Iz takih pomnajkljivosti se naj naši okrajni plenumi uče, da se bo način njihovega dela v bodoče izboljšal. Sklepe plenuma je potrebno izvajati na terenu, za kar je odgovoren celotni plenum. Delegati naj zaključke plenumov prenesejo v osnovne odbore OF. katerim ie treba nuditi stalno pomoč in vzgojno kontrolo. Na prihodnje plenume, ki naj bi se vršil* vsaj vsaka dva meseca, pa naj delegati pridejo pripravljeni s poročili, kako so izvajali dosedanje sklepe, in s predlogi za bodoče delo. Zasedanje plenuma je zelo pomembno in odgovorno delo, kajti plenum je najvišji in najbolj odgovorni organ OF v okraju. Delovni polet in navdušenje množic je treba usmerjati k izboljšanju dela. k še nadaljnji utrditvi OF in njenega programa v vseh smereh. Te stvari so nujne, da bomo uspešno izvršili prvi petletni plan.
TEDEN MATERE IN OTROKA OD 1. DO 8. JUNIJA 1947
Uresnifenie petletnega gospodarskega plana zahteva zdravo mater
in zdrav naraščaj
Ljudska oblast polaga veliko važnost na telesno, kulturno, prosvetno ,n politično vzgojo našega naraščaja, »o izgradnjo — novega človeka, brez katerega si ne moremo zamisliti izgradnje socialistične družbe. Ustava LRS kar na šestih mestih govori o zaščiti otrok in mladine (čl. 19., 23., 25., 34., 35. in 37.). Pri izgradnji človeka sodelujejo organi ljudske oblasti za socialno skrbstvo, prosveto in zdravstvo. Kakor na vseh drugih, tako bi tudi na tem področju delo ob-■ lastvenih organov ne moglo obrodili Pravega uspeha, ako bi jih ne podpiralo zavedno delovno ljudstvo.
Da bi zavesi socialne odgovornosti Ro otrok in zlasti do sirot padlih bor-eev čim globlje prodrla v najširje množice, bo letos od 1. do 8. junija Po vsej državi »teden matere in otroka«. V tem tednu se bo široko popularizirala in izpopolnila socialna ter zdravstvena zaščita mater in otrok ter vzgoja otrok in se v ta namen zbralo čim več denarnih sredstev. Kbmite za socialno srkbstvo pri vladi FLRJ, ki bo to akcijo organiziral za vso državo, je izdal okvirna navodila za organizacijo in izvedbo tega tedna v posameznih republikah. V smislu teh navodil je socialno zdravstveni svet pri ministrstvu socialnega skrbstva LRS izdelal načrt za organizacijo in izvedbo »tedna matere in otroka« v Ljubljani, kakor tudi načrt in Uavodila za prireditev tega tedna po okrajih in krajih v vsej Sloveniji.
Dne 14. aprila se je formiral za *Teden matere in otroka« glavni od-
bor, ki bo v »tednu« vodil še posebno organizacijsko delo. Glavni odbor je sestavljen iz ministrstev za socialno skrbstvo, zdravstvo, prosveto in delo, predstavnikov množičnih organizacij ter zastopnikov tiska, radia in filma. Poskrbel bo, da se bo vršila po vsej LB Sloveniji velika popularizacija za zaščito mater in otrok na podlagi predavanj, filmskih predstav, radia in tiska. Vršile se bodo razstave, ki bodo ljudstvu prikazovale v slikah in grafikonih splošen pregled razvoja in stanja zdravstvene in socialne zaščite ter šolske in predšolske vzgoje otrok. Prav tako se bodo v tem tednu vršili koncerti, razni nastopi in prireditve. Čisti dobiček pa bo šel delno v fond za zidavo zveznega sanatorija za tuberkulozno mladino, deloma pa se bo uporabil predvsem za otroške počitniške kolonije. Vsa predavanja in strokovni članki bodo v tem tednu obravnavali najvažnejše panoge s področja socialne in zdravstvene zaščite otrok in mater ter vzgoje otrok.
Da pa bo skrb za zdravje matere in otroka čim uspešnejša, je zelo odvisno od mater samih, da bodo pravilno. razumele nujnost vzgojiti zdravega človeka. Zato se morajo matere resno lotiti nege in vzgoje svojih otrok, kajti od njih samih je najbolj odvisno, da bo naraščaj zdrav in krepak. Zdrav človek pa bo dal lahko mnogo več skupnosti in skupni blaginji, kar je predpogoj naši gospodarski osamosvojitvi.
I
étesjàM É
Pionirčki z velikim zanimanjem poslušajo, ko jim vzgojiteljica Konte Valerija bere knjigo »Deček iz Leningrada«
Tako se vzgajajo najmlajši v domu ..Simona Kosa"
Prijetna razposajenost malčkov v Mladinskem domu Simona Kosa v Tolminu Sesto pritegne v njihov krog ®®lo odrasle ljudi. 53 rdečih, zdravih in vedno nasmejanih obrazkov različne starosti je vedno, od zore do mraka v neprestanem živahnem delu. Od malih srajenikov do odraslih pionirjev, vse se vrti, kroži, teka, sprehaja in modruje na vrtu, čim se prikažejo sončni žarki. Najljubši jim je vrt, zato dajo ves prosti čas lepi in zdravi zabavi med gredicami in cvetim na soncu. Sveži gorski zrak, cve-Hice, petje, vse to krepi naše malčke * močne, zdrave ljudi.
Vrt okrog njihovega doma je zelo Prostran, zato tam nikoli ne zmanjka veselja. Pionirski odred, ki ima odličen operativni štab, se gre vojake. Streljajo, se bijejo, zmagujejo in
pojejo partizanske pesmi. Malčki, ki jih samo od daleč opazujejo, tudi nočejo izostajati. Prekopioajo se, igrajo, nato pa zapojejo in zaplešejo najljubše jim »Titovo kolo«. Deklice, kot dobre bodoče gospodinje, že zdaj skrbe, da je vrt vedno v najlepšem redu. Skrbno gojijo cvetice, jih zalivajo, presajajo in uničujejo škodljivi plevel. Tudi tekmujejo med sabo. Vsaka bi rada, da bi bila njena gredica najlepša.
Prosti čas zelo naglo mine. Na vrtu se pojavi tovarišica Konte Valerija. Otroci tečejo urno k njej. »Zdaj,« pravijo, »bo spet nekaj novega!« In res tovarišica Valerija je prinesla s sabo knjigo »Deček iz Leningrada«; najboljši pionirček bo glasno čital, vsi drugi pa bodo mirno poslušali, j Kopica svetlolasih glavic se zdajci
Enakopravnost, ki je zapisana v ustavi, je treba uresničiti v življenju. Za pomoč ženi ustanavljajmo povsod jasli in domove igre in dela!
mm*'Tfra+fy j	»č
zgrne okrog močnega, čokatega dečka, ki ponosno sprejme knjigo in začne z debelim glasom čitati. Pogledi so močno uprti v knjigo, usta odprta, kakor bi sproti požirala besede. Vse je zamaknjeno, vsi tako radi poslušajo lepe zgodbice, ki jih pišejo nove knjige. »Kar ves dan bi poslušali in še več,« pravijo vsi vprek, ko se povest neha. Toda za enkrat je dovolj, pravi bralec in se modro drži, ko zapira knjigo.
Valerija jih mirno opazuje, nato pogleda na uro in jih spomni na šolo. Zdajci se spet vname prejšnji veseli živžav. Ves naval se usmeri po stopnicah v učilnico. Vik in krik! Pripraviti je treba knjige, zvezke in še marsikaj. Nekdo je brez svinčnika in toži, kje naj bi ga dobil. Mala, rdečelična deklica šestih let mu ga takoj ponudi. In medtem, ko se odrasli odpravljajo v šolo, se malčki čedalje bolj tesno zbirajo ob Valeriji. Valerija je njihova prava mati. Vedno nasmejanega, prisrčnega obraza je; vedno pripravljena učiti jih toliko lepih stvari. Koliko lepega jih je že naučila, še sami ne vedo več. Saj so že tolikokrat nastopali po raznih vaseh. Takrat, ko še niso bili vajeni, jim je bilo malo nerodno igrati kar tam pričo vsega ljudstva. Zdaj pa so se že tudi tega navadili in se še celo vesele, kadar je treba nastopiti v kakšni vasi. V kratkem bodo šli v Kobarid. »To bo veselja«, pripovedujejo že zdaj. »Naj le vedo pionirji v Kobaridu, kaj vse smo se v novem domu naučili!« Tako modrujejo naj-mlajšL Ostali se že spuščajo proti šoli. Vse bolj resni postajajo, treba , e obuditi vse v spomin, kar so se zadnje dni naučili v šoli. Učitelji in učiteljice vedno sprašujejo in kakšna sramota je za tistega, ki ne zna prav odgovoriti !
Valerija hoče v dom, malčki pa jo kar obkolijo s prošnjo, naj še ostane. »Bom pa ostala«, pravi Valerija, »vi pa mi morate kaj lepega zapeti«. Zbor malih pevcev se še bolj strne in zapoje vrsto partizanskih. Mimo prihajajo ljudje, se ustavljajo, jih marsikaj sprašujejo, nato pa jih obdarijo s sladkarijami, kruhom in sadjem. O da, vsak kdor misli, da so v mladinskem domu brez matere, se moti. Nihče na svetu nima toliko dobrih mamic, kakor oni. Vsako nedeljo in celo ob delavnikih imajo vse polno obiskov skrbnih in dobrih mater iz vseh okoliških in daljnih vasi. Prinašajo jim lepa darila, obleke in drugo. Obisk so dobili celo iz ministrstva za socialno skrbstvo. Pred odhodom pa so jim obljubili, da jim bodo poskrbeli lepo, novo harmoniko.
Vas Zatolmin pa jih je obdarila z novimi volnenimi nogavicami. Pionirčki so bili daru zelo veseli, zato so takoj pisali AFŽ organizaciji v Zatolminu in se ji prisrčno zahvalili za darila. Tudi s pionirji iz raznih vasi dopisujejo. Celo v mladinski dom v Kranju so že pisali. Povedali so, kakšno je njihovo življenje v novem domu in se prav tako zanimali tudi za življenje in delo tamkajšnjih pionirčkov. V četrtek imajp določen čas samo za pisanje. Oni, ki imajo starše, pišejo domov, drugi pa vsem znancem, kolikor jih poznajo po obiskih. Prav tako pridno pa dopisujejo v svoj stenčas, ki je vedno lepši. Krasijo ga lepe risbe nadarjenih risarjev. Posebna nadarjen je pionirček Jermol Stanko, že zdaj pravi, da bo študiral tehniko. Postati hoče inženir. On zna vsako staro šaro uporabiti v tehnične namene. Izdeluje kar sam avtomobilske modele, avijone, »škoda, da nimam več priprav in še bencina, potem bi šele videli, kaj vse znam napraviti,« pripoveduje. Vsi ostali ga zelo radi opazujejo pri delu. Naučiti se hočejo vsi tehnike. Vsak hoče postati najmanj mehanik.
Tako delajo in modrujejo dečki. Deklice pa se bavijo največ z ročnim delom. Pletenje in šivanje, to je tudi potrebno. Najmanjši pa se naslajajo s partizanskimi pripovedkami, ki so tako lepe in ki jih zna najbolje pripovedovati Valerija.
Kakor zunaj na vrtu, imajo tudi v domu samem najlepši red. Vsak čuti pravo ljubezen do skupnih prostorov, vsak se trudi, da bi ti bili čim-
bolj okusili in lepi. Tako je v učilnici in spalnici. Vsaka spalnica dnevno izmenja dežurnega, ki skrbi za red. Prav tako je tudi v umivalnici, kjer je vse na pravem mestu, glavniki, brisače in lončki z zobnimi ščetkami. Da se stvari ne zamenjajo, ima vsak svojo številko. Po vseh stenah pa vise slike tovariša Tita in Stalina, pa tudi njihove lastne risbe ne izostajajo.
Najlepša soba, ki je obenem tudi najbolj sončna, pa je namenjena za bolnike. Tu vlada še posebej zelo strog red. Vse je čisto in okusno, postelja, posteljnina in omarice. Naročili so tudi novo pohištvo za to sobo,
tako bodo res kar najbolje preskrbljeni njihovi bolniki.
Tako živijo danes v novem domu otroci, ki so bili svoj čas najbolj zatirani in zaničevani. V tem domu ni nobenega pomanjkanja, zato skrbijo naše oblasti, skrbijo vse dobre matere in skratka, vsi dobri ljudje v novi ljudski državi, kjer sta mati in otrok popolnoma zaščitena. V skupnem življenju rastejo novi, zdravi in vedri ljudje, ki ne bodo več poznali grenkega življenja delovnih ljudi, kakor so ga poznali njihovi starši- Njim vsem bo donela samo ena, lepa In častna misel: delati za lepšo bodočnost nas vseh.	Slavica
Titovo kolo je najbolj priljubljena igra otrok iz mladinskega doma
v Tolminu
V KOJSKEM SO ODPRL' MLADINSKI DOM
Ljudstvo v Brdih je že lani pričelo obnavljati stari zapuščeni grad v Kojskem in ga preurejevati, da bo služil svojemu namenu — zavetišču za otroke brez staršev. Izdelan je bil načrt in organizirana širokopotezna nabiralna akcija, kateri so se z razumevanjem odzvali zlasti delavci in kmetje ter organizacije protifašističnih žena in mladine, ki so bili med prvimi pri delu in obnavljanju. To zavednost nam v najlepši luči prikazujejo naslednja dejstva. V lanskem dvomesečnem tekmovanju so delavci tekstilne tovarne v Pod-gori prispevali 64 m platna in 100 m flanelle za perilo in posteljnino. Cementarna je prispevala potrebni cement, delavci podjetja Tachini pa deset stotov apna in 1000 kosov opeke za obnovo. Okoliške vasi so pomagale s prostovoljno delovno silo. Ob priliki praznovanja 8. marca so žene bivšega Goriškega okrožja zbrale 366.000 Mr prostovoljnih prispevkov, odsek za socialno skrbstvo je prispeval 650.000 lir v gotovini in okrog dva milijona v opremi in raznem blagu, odsek za obnovo v bivšem Briškem okraju 54.000 lir. Okrožni RK je prispeval najnujnejša zdravila, obleko in večjo količino prehrane. V teku je izdelava žimnic in ambulanta v vrednosti pol milijona lir. Tudi letošnje nabiralne akcije so bile zelo uspešne; s pomočjo podpornikov in množičnih organizacij je bilo zbranih 700.000 lir. Sam krajevni odbor AFŽ iz Solkana je prispeval 46.000 lir. Bivši Komenski okraj je pri-
speval 38.000 lir, bivši Kobariški, Bovški in Briški okraj pa 200 stotov drv v lanski jeseni-
Prvi pričetki življenja v starem gradu so bili lanskega poletja z ustanovitvijo počitniške kolonije. Briško ljudstvo je tem otrokom nudilo vso pomoč, ob zaključka je ostalo v gradu še nekaj sirot bre* doma.
Ob priliki obhajanja 6. obletnice ustanovitve OF je bil v Kojskem slovesno odprt mladinski dom, ki nosi ime »Severjev dom« po znanem prvoboritelju Severju iz Brd. Mladinski dom bo lahko sprejel v svoje okrilje šestdeset otrok vojnih sirot in onih, ki so potrebni socialne pomoči. V tem domu bodo našli vso potrebno vzgojo in oskrbo za vstop v samostojno življenje. Že pred otvoritvijo je bilo v tem zavetišču 17 otrok, med njimi štiri sirote iz Slovenske Benečije, katerih starši so postali žrtve preganjanja ezopovskih tolp.
Otvoritvene proslave se je udeležila velika množica iz Brd in okolice. Navzoče je nagovoril tov. Gravner, predsednik bivšega Briškega 0L0, in župnik Ferjančič iz Kojskega. V obsežni dvorani je za zaključek proslave nastopilo s kulturno prireditvijo prosvetno društvo iz Medane; igralci so darovali tudi 2385 lir za vzdrževanje dobrodelne ustanove. Tudi otroci zavetišča so nastopili z raznimi recitacijami.
Vsak četrtek menjajo v domu »Simona Kosa« članke v stenskem časopisu» Vsi so prisotni pri urejanju.
NAPREJ	23 URESMČHMf PME6A PETLETNE8A PLANA, 23 IZGRADNJO NE0«S?S
m SREČNE JUGOSLAVIJE, BRATSKE SKUPNOSTI ENAKOPRAVNIH NARODOV!
Re&ulacHa Lijaka naša največja letošnja delovna akcija
Iz proglasa CK KPJ ob Prvem ma|u
Obnova porušenih hiš na Cesti pri Ajdovščini
V trikotu med Ajševico, Šempasom in Biljami sef vije potok Lijak, ki se pri Biljah izliva v Vipavo. V zgornjem toku ima ta potok značaj hudournika in zaradi doslej nereguliranega korita, nepravilnega padca ter vijugaste in zaraščene struge so bile vsako pomlad in jesen velike povodnji. Okrog 250 ha zemlje je stalno ogrožene od poplav, poleg tega pa je še 700 ha zemlje v okolici, stalno zamočvirjene. Zato sedaj na tej zemlji uspeva samo kisla trava in mah. Na ta način je mnogo zemlje neizrabljene.
Ljudstva oblast pa je pričela že v lanskem letu izdelovati načrte za regulacijo potoka. Meritve in ostala predhodna dela za gradnje so sedaj dovršena in v kratkem se bo regulacija pričela. Uprava za regulacije rek in melioracije v Vipavi, ki spada v sklop ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije, bo v letošnjem letu izvršila regulacijska dela.
Po načrtu bodo v razdalji 320 metrov od kraškega izvira zgradili štiri dolinske pregrade, ki bodo služile za to, da se bo v njih lovil pesek in drug material. V nadaljnjih 300 metrih toka, ki gre po terenu z večjim padcem, bo celotno korito in bregovi tlakovano s kamenjem. Po nadaljnjem nižinskem predelu pa bo struga regulirana na ta način, da bo imela dvojni profil. Kadar bp tok vode normalen, bo tekla voda samo po spodnjem jarku, kadar pa bo več vode, pa bo tekla tudi po zgornjem delu. Vznožje in del brega bo tlakovan, zgornji del brega pa bo pokrit z rušo. Celotna dolžina regulacije bo znašala okrog 8 km, od katerih so 3 km v sedanji coni B. Izkopi v coni B bodo znašali 35.000 m’, v celotni dolžini pa od 80 do 100.000 m’. Za regulaci jo cele struge bodo potrebovali 9000 m’ kamenja, ki ga bodo dobili iz grušča. Kamnitega tlaka pa bodo položili 25.000 ms. V prihodnosti, ko bo regulacija dokončana, bo potrebno zemljo namakati, zato bodo obenem z regulacijo potoka izkopali tudi jarke po travnikih, ki bodo s pravilno odmerjeno količino vode namakali zemljišče. Zemljišče se bo osušilo takoj, ko bo regulacija Izvršena, to je v letošnjem letu.
Z regulacijo Lijaka bo naše delovno ljudstvo pridobilo mnogo koristi. Direktno bo obvarovano pred poplavami 200 ha
zemlje, ostalih 700 ha pa bo izboljšanih, ker svet ne bo več zamočvirjen. V celoti bomo torej pridobili 900 ha zemlje za obdelavo. Ta delovna akcija bo največja te vrste v Sloveniji v letošnjem letu. Cisti donos na površini po izvršeni melioraciji se bo povečal na 5- do 10 kratno dosedanjo vrednost. Na zemljiščih se bo lahko gojilo vse kulture, ki uspevajo v teh krajih, med drugim bo zaradi dostopa južnih toplih vetrov omogočeno tudi gojenje žlahtnega sadja, kot na primer breskev, smokev itd.
Orodje, lopate, oprema in drugo potrebno je v glavnem že pripravljeno. Namenili so se, da bodo na gradilišču uredil: vzorno taborišče za delovno silo z vodovodi, električno napeljavo itd., da bo delo čim lažje. Prav sedaj pripravljajo vse potrebno, da bodo na gradilišču postavili prenosne barake za delavce. Največje delo bo opravila naša mladina, ki bo zopet požrtvovalno za korist ljudstva nudila svojo delovno silo. V teh dneh bo 50 mladincev in mladink iz Ajdovščine in okolice izvršilo vse dokončne predpriprave, s prvim junitjem pa se bo gradnja pričela V štirih mesecih gradnje bo v skupnem številu delalo okrog 1600 mladincev in mladink, vsak mesec pa bosta gradili dve brigadi po 200 članov. Iz Goriškega okraja bo šlo regulirat potok 800 mladincev in mladink, ostali pa bodo prišli iz drugih okrajev. Uprava gradnje bo poleg inženirja sestavljena iz štaba mladinskih brigad, člani štaba in vodje delovnih enot pa se bodo prehodno na posebnem tečaju dobro seznanili s strokovnim delom. Poleg mladine bo pri gradnjah zaposlenih tudi nekaj stalnih izučenih delavcev, zidarjev, tesarjev itd.
Delo se bo vršilo po sistemu norm. Z vsakodnevno kontrolo bo uprava gradi-lišča imela stalen pregled nad napredovanjem gradnje ,obenem pa se bodo na ta način pokazali najbolj požrtvovalni mladi graditelji, ki bodo za zasluge v delu prejeli za nagrade knjige in razne druge predmete.
Regulacija potoka bo torej prinesla skupnosti velike koristi, mladina pa se bo pri tem delu tudi mnogo naučila, tako strokovno, kakor se bo tudi vzgajala politično, prosvetno in se razgibala v fiz-kulturi.
OBNOVITVENA DELA
V GORIŠKEM OKRAJU
V	Goriškem okraju se je pričela obnova. V glavnem so že pripravili material in je za delo predvidenih 63,939.700 lir, kar pa hočejo s prostovoljnim delom dvigniti štirikratno. V načrtu imajo, da bodo v letošnjem letu dokončali gradnjo 212 poslopij, ki je bila pričeta lani, 314 poslopij bodo zasilno pokrili, popolnoma pa bodo dokončali v letošnjem letu 198 poslopij, ki jih bodo letos pričeli obnavljati.
V	Lokvah so že pripravili apnenico za 300 q apna, posekali 100 m’ tramov in izpeljali na žago 40 m3 hlodov ter izkopali temelj »a eno hišo. V Lokovcu so postavili apnenico za 20 q apna in pripravljajo že drugo, večjo; delo na stavbah se zaradi poljskega dela še ni pričelo. V Če-povanu so navozili 50 voz drv za apnenico ter pripravili 80 m3 tramovja; pri dveh stavbah se je pričelo z delom; izkopali so tudi 50 m3 peska in 40 m3 kamenja; organizirala se je delavska kuhinja, kateri je dal Krajevni NOG večjo količino koruze in na razpolago neko njivo za pridelavo najnujnejše povrtnine. V Grgarju so izkopali 100 m3 peska in gramoza ter posekali 200 m3 drv za apnenico; v mizarski delavnici pa so napravili
19	vrat in 32 oken; letos bodo dokončali osem in na novo zgradili tri hiše. V Trnovem so doslej pripravili pesek in kamenje; začelo se je z gradnjo nove hiše. Na Baniščicah so tudi že pripravili apnenico ki bo v nekaj dneh zagorela. V Šempasu so pokrili 1000 m3 streh, izkopali temelje za eno gospodarsko poslopje, pripravili 30 m3 kamenja, 25 m3 peska in
20	m3 gramoza. V Dobravljah so začeli na novo graditi dve gospodarski poslopji in en mlin. Pri Stomažih so dokončali eno hišo. V Ajdovščini skončujejo šest stavb in so pričeli šest novih. Pripravili so 50 m3 peska in 15m3 gramoza: zaradi poljskega dela primanjkuje voznikov in delavcev. V Cesti so dokončali eno gospodarsko poslopje, eno pa se skončuje: pripravljenega imajo Ì5m3 peska in 20 m3 kamenja iz ruševin starih hiš. Na Predmeji so v ponedeljek zakurili prvo apnenico, takoj pa bodo pričeli graditi še drugo; za tri hiše je že pripravljen pesek, kamen in tlak. Na Otlici so izkopali temelj za 1 hišo; pripravljenega imajo 60 m3 tramovja, 21 vrat, 12 oken in 9 podov, nimajo pa še zidarjev. V St. Vidu še niso pričeli z delom; v načrtu imajo svojo lastno mizarsko delavnico; pripravljajo 2 apnenici, od katerih bo ena te dni zakurjena. Obnovitveno delo, ki se bo pričelo najprej na Nanosu, zelo ovira pomanjkanje peska. V Štjaku je pred 14 dnevi na novo popravljeni ■drobilec začel delati in imajo sedaj že
80 m3 gramoza ter 90 m3 presejanega peska pripravljenega; prejšnji teden so pričeli popravljati 1 gospodarsko poslopje, ki je sedaj že pokrito; letos imajo v načrtu obnovo 5 hiš in 13 gospodarskih poslopij. V Planini dokončujejo 1 gospodarsko poslopje, drugo je še v delu; čuti se pomanjkanje materiala, predvsem peska. Na Colu so začeli na novo graditi 1 hišo, za dve pa so izkopali temelje in pripravili kamenje; gradi se 1 apnenica na Colu in 1 na Nanosu. Vsa ta dela izvršujejo obnovitvene zadruge.
Poleg navedenega se obnavljajo tudi šole na Colu, v Lokvah, Grgarju, Kalu nad Kanalom, Čepovanu, v načrtu pa so še druge. Šole obnavlja okrajno gradbeno podjetje »Zidgrad Gorica«.
/
NA TOLMINSKEM JE OBDELANO ŽE NAD 93%
ORNE ZEMLJE
V tolminskem okraju se setvena kampanja zaključuje. Obdelane je že nad 93% zemlje, določene za pomladansko setev.	,
Ugodno vreme v mesecu aprilu in močna ljudska volja sta premagala težke ovire v pomanjkanju vprežne živine. Mnogo je tudi pripomogla naša ljudska vojska za uresničitev setvene kampanje, saj je nepretrgoma delalo 20 parov konj skozi 15 dni, ter bodo še nekaj dni, do-
kler ne bo zorana vsa zemlja. V naše» okraju je mnogo strmih leg, vendar so skrbno obdelani tudi viseči lazi. To so primeri prav najbolj hribovitih kraje? Soče in Trente, kjer je obdelana že vsa zemlja, jo pa zelo malo kompleksov zemlje, ki se jo lahko obdela z vprežno živino. Tudi v Nemškem Rutu in Grantu je že 100% zaključena pomladanska setev.
V letošnjem letu je prišla do izraza načrtna obdelava in setev, kar je razvidno, da od 1515 ha že posejane zemlje odpade največ na krompir, ki Pr’ nas najbolje uspeva. Večja posaditev krompirja gre na račun koruze. Predvi' deva se popolna zaključitev setve preo 10. majem. Da se je setev nekoliko za-poznila, je krivo slabo vreme v mesecu marcu.
Teže je s setveno kampanjo v krajih, ki se nahajajo v coni »A« ter spadajo pod naš okraj, ker tam ovira delo ZVU ter tam ne more pomagati vojska; v tem predelu je še vedno 210 ha neobdelane zemlje. Vendar je pomagala naša ljudska oblast tudi tem krajem in je tja poslala civilno vprežno živino.
Tudi s semeni je zelo otežkočeno za ta predel okraja, predvsem za semenski krompir, ki ga niso mogli premeojab. kar zelo slabo vpliva na pridelek, med' te mko je v krajih, kjer je ljudska oblast, semenski problem rešen, kakor tudi vprašanje umetnih gnojil.
Gradnja delavskega naselja v Idriji
2 AllOPN A FASADA
PREDSOB Ni
TLORIS
Načrt stanovanjskih h
Idrijski rudarji so si zadali načrt, da bodo v petletki prispevali svoj delež k izgradnji rudarske kolonije v Idriji pri LikaricL Na pobudo uprave rudnika je Splošno gradbeno podjetje Primorje že pričelo z deli in v letu 1947 bo dograjenih pet stanovanjskih poslopij za dvajset družin. Doslej so izkopali že 1019 m* temeljev in kleti, betonirali 100 m3 temelja in splanirali že okrog 300 m1 terena. Sedaj postavljajo montažne plošče
š za idrijske rudarje
in nosilce. Uvedeno je že delo na akord in gradnje dobro napredujejo.
Regulacijski osnutek pa predvideva, da bodo v petletki zgradili moderno urejeno rudarsko naselje, v katerem bo 16 enostanovanjskih hiš za šest oseb, 14 enonadstropnih dvojčkov in šest četverčkov. Poleg tega bodo zgradili tudi rudarski klub, Sportila Igrišča, paviljon in kabino za kinoprojekcije na prostem in vrsto klopic pod senčnimi drevesi. Rudarji bodo v novem naselju našli svoj dom.
Mladina naprej - za nas ni ovir pri delovnem ooletu!
VOJKOVA BRIGADA Sl JE TUDI LETOS PRIBORILA ČASTNO IME UDARNE
Kako» vse ostale delovne brigade na gradnji mladinske proge Šamac-Saraje-vo, se tudi Vojkova dnevno hort, da bi z vztrajnim in požrtvovalnim delom doprinesla čim več skupnosti.
Že v aprilu, ko je bilo pri delu na progi še vse polno težkoč, je Vojkova brigada dosegla zelo velike uspehe. V štirih dneh so očistili 45.718 m: terena, izkopali 1170 dreves, izkopali, prepeljali in nabili na nasip 9618 m2 zemlje, zgradili 4 propuste, napravili 165 m3 betona, naložili 3273 gramoza in uredili taborišče, ki je postalo eno izmed najlepših v sekciji.
Tudi na kulturno prosvetnem polju niso zaostajali. Imeli so že več vsebinsko zelo globoko zajetih prireditev. Njihov pevski zbor, ki šteje 80 članov, se je naučil že več novih pesmi. Za proslavo 27. aprila in za 1. maj so napravili več slavolokov in parol. Največ pa so dosegli pri učenju slovnice in cirilice, za kar so brigadirji pokazali mnogo^ zanimanja. Nadalje je bilo že število* predavanj, napravili so več tabornih ognjev in uredili oder za gledališke nastope. Zelo pridno pa dopisujejo v stenčas. ki je pravo zrcalo brigadirjev.
Največji delovni polet pa so pokazali v tednu za 1. maj. Poleg fizičnega dela. kjer so brigadirji dnevno presegali normo, so ves čas vlagali vse svoje sile v priprave za proslavo velikega praznika delovnega ljudstva. .
Na predvečer so vsepovsod goreli številni kresovi. Od šamca pa tja do Sarajeva, vse je v živahnem razpoloženju napeto pričakovalo velikega dneva. Skupno s Požare vaško brigado so priredili lepo kulturno prireditev, pri kateri je prispevala z bogatimi nastopi tudi ekipa zasužnjene Koroške, ki je več dni gostovala pri njih.
Praznik 1. maja na progi šamac-Sa-rajevo bo ostal vsem trajno v spominu, še posebno pa brigadirjem Vojkove brigade, ki je bila na ta dan svečano proglašena za udarno.
Zasluga za to veliko odlikovanje gre vsem požrtvovalnim brigadirjem, ki so se ves čas pokazali neustrašni pri vsakršnem delu in dnevno zvišujejo normo na vseh področjih dela. Velika čast je zajela vse mladince in mladinke v novo delovno razpoloženje. Tako je Vojkova brigada častno izpolhila obljubo, ki si jo je zadala ob odhodu: Postati udarna in s tem še za naprej ohraniti v svetli luči to brigado, ki nosi ime padlega narodnega heroja, brigado, ki
mla-
je žela prav takšne uspehe lani na dinski progi Brčko-Banoviči.«
* S tem pa njeni brigadirji še niso zadovoljni. Bojevati se hočejo kot do zdaj še naprej. Obvezali so se, da se bodo v teku prvih desetih dneh maja prav tako požrtvovalno borili za dosego sekcijske zastave. Vsi brigadirji so enoglasno sklenili, da mora tudi zastava najboljše brigade na sekciji postati njihova last.
Prav tako je dosegla pri delu zelo dobre uspehe Bazoviška brigada. Dne 24. aprila je skopala, zvozila in spiani-rada 263 m3 zemlje. To pa jih ni zadovoljilo, zato so vse brigadirji sklenili, da hočejo zvišati normo. Da bi to čim laže dosegli, so se vse čete razdelile v petorke. Tak način dela pa je kmalu
pokazal zelo lepe uspehe. V enem dn3" vu se je skopalo 368 m3. Na svojem zadnjem sestanku pa si je brigada zadala sledeče obveze: očistiti 15.000 m3 terena* izkopati 100 panjev s polmerom 5 do 30 m, izkopati in zvoziti na nasip 2500 W iz peščenih jam pri rudniku v daljavi povprečno 100 m, graditi nasip od 79.600 do 79.700 in isto delo izvršiti v 10 dneh* Brigadirji so se obvezali, da izvršijo predpisano delo in prekoračijo nor»0 za 10%. V teh dneh se bodo poleg dela odpravili še vsi ostanki nediscipline in neorganiziranosti pri delu. Prav tako se bodo 100% udeleževali predavanj in po' segali še živahneje v debato. Organizi' rali bodo moški in mešani zbor. Vij oni, ki nimajo posluha, pa bodo m®!3 tem časom združeni v bralne krožke č1' tali in študirali važnejšo literaturo. Pra'* tako se bodo vsi 100% udeleževali kulture in se učili vaje za fizkultunii znak. Izgradili bodo igrišče za košarko* jamo za skok in pot za tek čez zapreke*
NOVA MLADINSKA BRIGADA JE ODŠLA NA PROGO SAMAC—SARAJEVO
V noči med 4. in 5. aprilom je odšla na gradnjo proge Šamac-Sarajevo mladinska delovna brigada »Jožeta Planinca«. Že več dni pred odhodom so prihajale čete iz Idrije, Ajdovščine in drugod v Idrijo pri Bači, kjer se je zbirala cela brigada. S prihodom brigadirjev v Idrijo pri Bači je oživela hkrati vsa dolina Idrijce. Ljudje so z velikim občudovanjem postajali pred zbirališčem, pripravljali zanje hrano in se pogovarjali z njimi o delu, ki jih čaka na novi progi. Brigadirji so srčno odgovarjali na vsa njihova vprašanja in svečano obljubljali, da bodo dali vse sile za to, da se bodo tam čimveč naučili, da bodo znali dobro gospodariti,, ko se vrnejo domov. Tudi udarniki hočejo postati 1 Med pripravami in zbiranjem raznega materiala za odhod se je naglo bližal čas odhoda. Mladinci in mladinke so postajali čedalje bolj nestrpni. Njihove krepke mišice so že komai čakale, da bi zgrabile za častno delo. Veselo razpoloženje se je čedalje bolj večalo. Na trgu je mladina zaplesala kolo. K njim so pristopili vaščani, vse se je veselilo, brigadirji in domačini. Kmalu pa je veselje presekalo povelje brigadnega komandanta, ki je opozoril brigadirje na čas zbora. Komandirji so hitrih korakov javili svojim četam: »Zbori«. Čete so se postrojile in komandant Kovačič Aldo |e pregledal in zapisal spisek po-strojene brigade. Nato je prečilal razpored njihovega zadnjega večera pred odhodom in javil odhod brigade na kolodvor. Ob 21. uri se je vršila večerja, nato poslovilni večer.
Tik pred odhodom se je tovariš komandant v svoiem poslovilnem govoru med drugim zahvalil v imenu cele brigade vsem vaščanom in organizacijam za njihovo prisrčno gostoljubnost v dneh-ko se je brigada zbirala. Nadalje jo “8 poudaril, da se bodo vztrajno borili za to, da bo postala niihova brigada udarna. Sledilo je burno vzklikanje: >^s* hočemo postati udarniki!«. »Proga mac-Sarajevo je kovačnica novih Iju^L novih strokovnjakov, ki jih bomo potrebovali za izvedbo in prekoračenje P®*' letnega plana,« je dejal tajnik krajevnega odbora OF. Vaška mladinska organizacija pa je obljubila, da prav tak® ne bo Siedila s svojimi silami, temv®c bo vložila vse svoje napore za to, o®
bo doma vse obnovljeno.
pravočasno obdelano
Brigadirji so se pripravljali za odhod. Komandirji so dali povelje. Tovariš, ki je nosil zastavo, ie stopil na čelo brigade. Zastava je v vetru mogoča® plapolala. Za njo so se vrstile še četo® in brigada je krenila proli kolodvoru* Ljudstvo je začelo burno vzklikati j10' vim, mladim in neustrašnim gradit®' Ijem. Brigadirji so Hm prav tako ves®1.0 odgovarjali, končno je iz vseh grl zaorala svečana »Hej brigade!«.
Po cesti se je še dolgo vil vese! sprevod, zastave so plapolale, dokler m vsa brigada vstopila v vlak, ki jih 1® že dolgo pričakoval na kolodvoru. Iz va^T nov so so še čuli vriski in vlak je ®d' peljal — na delo!	Štefka.
OB 71. OBLETNICI ROJSTVA NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA PISATELJA
glasnik naših dni
Resnična umetnost ne more ustvariti nekaj življenjsko neresničnega, kako tesno je povezaha ideja narodno osvobodilne borbe z mislimi našega velikega pisatelja, jasnovidca bodočnosti slovenskega naroda Ivana Cankarja, nam dokazuje to, da je prav Cankarjeva beseda posejala seme na njivah zatiranega delavnega ljudstva ter ga bodrila skozi desetletja, da je «Iržal in končno s poslednjim udarcem skoval sebi človeka vredno življenje.
Cankar ni hodil po površini, temveč je šel do korenik, ki takrat niso bile vsakemu vidne, so pa odkrivale bistvo stvari in svetle pojave zgodovine slovenskega naroda. Njegova beseda je bila čitana in to čitana s ponosom, da je bil takrat nekdo, ki je upal pogledati resnici v oči in to napisati ne lede na trpljenje, ki ga je zato ča-alo.
Ni slučajno, če se je naša partizanska brigada imenovala po Cankarju in da je prav ta bila tista, ki je skovala dosti najboljših sinov, jih prekalila in dala skupnosti. Vse je vodila- le ena misel, stresti raz sebe jarme, spone in dati delovnemu ljudstvu možnost življenja in ustvarjanja. Zato je Cankar živ med narodom, je njegov vodnik in bodritelj v nadalje.
Primorsko ljudstvo, ki je pet in
dvajset let živelo pod italijanskim fašizmom, z zadovoljstvom sega po njegovih spisih, videč v njih svoje trpljenje, ki ga je preživelo. Svobodna Primorska ustvarja in gradi, pripravlja se in daje vse napore za izvedbo petletnega načrta; ne pozabi pa mož, ki so kovali v najtežjih časih zgodovine slovenskega naroda značaj delavca in kmeta. Saj je sam Cankar sin družine, ki se je z žulji prebijala skozi življenje. Njegova borba za kruh je borba vsega delovnega ljudstva, izžemanega od takratne gospode izkoriščevalnega sistema.
Cankarjeva beseda je naša. Njen dih veje med nami od Tolmina do Trsta, Slovenske Benečije in Krasa; povsod je doma, pozna jo zgornja Trebuša, Vipava, vasica pod Sv. Goro, Trnovski gozd in dalje •.. V§i so ponosni, da je Cankar sin malega slovenskega naroda.
Kralj na Betajnovi, Hlapci in Jernejeva pravica so živa slika nekdaj zatiranega slovenskega ljudstva. Cankarjeve misli v teh delih so odraz vsega našega boja v času, ko je prodiral kapitalizem v našo vas, boja, ki se je dokončno v toku desetletij razplamtel v pravo revolucionarno gibanje delovnega ljudstva ter mu zagotovil kultur no, gospodarsko in politično neodvisnost.
„LEPA NAŠA DOMOVINA"
Zadnjič sem videl na cesti oddelek infanteristov; marširali so proti kolodvoru Dež je lil curkoma; škornji so se jim udirali globoko v razmočeno blato, ki je škropilo do kolen. Ni bilo več zgodaj, morda že deveta ura dopoldne; ali dan je bil pustemu mraku podoben, ves siv in mrzel.
Vojaki niso marširali sami; ob obeh straneh kolone so korakali — trop, trop, trop — moški, ženske, otroci. Lilo je od njih. kakor da bi cunje izže-mal, blato je škropilo otrokom do pasu in do obraza. Oglasil se je krik ž.enske, zaihtel je otrok — ali dež je lil dalje, blato je škropilo dalje, kolona je stopala dalje, trop, trop, trop .. •
Videl sem vojaka, visokega, močnega moža; njegov hrbet je bil narahlo sključen, tisti hrbet, ki je nosil že devetkrat težje tovore nego je vojaški tornistter. Njegove roke so bile črne in težke; bil je morda kovač. Poleg njega je stopala s hitrimi, drobnimi koraki ženska, ki je bila za glavo manjša od njega; segala mu je komaj do rame. In za roko je držala ženska malega fanta, ki je trudoma in jokaje tekel z njima ter neprestano zaostajal.
Mož se je postrani ozrl in je takoj umaknil pogled.
»Vrni se!«
Zenska je vzkliknila, zgrabila ga je za rokav.
»Ne jaz ... ti se vrni!«
Pogledal je v tla in bled je bil.
»Saj boš dobila osem in šestdeset vinarjev na dan in Franček... Iran-cek... štiri in trideset ••.«
Zajokala je na glas, potegnila je fanta za seboj, da se je spotaknil ter padel na kolena v blato.
»Se to naj vzamejo... še tisti Judežev denar ...« —
Videl sem vojaka, moža, ki se mu je na prestarem obrazu poznalo, da je sedel dolga leta v delavnici; taki ljudje so stari, preden so bili mladi. Šel je s tistim mirnim, težkim korakom, kakor je hodil zjutraj ob sedmih v tvor-nico; morda je celo pozabil, da ima tornister na hrbtu. Z obema rokama pa se ga je oklepal pod pazduho star, suhoten človek, ki se je trudil, da bi stopal po vojaško. Govoril je hitro in veselo in neprestano mu je teklo iz oči po obeh licih.
»Saj tudi jaz, Jan, pred tridesetimi leti... o, krepki fantje smo bili... vriskali smo, pravim ... tudi jaz, glej Jan... o Jan moj, Jane, Janjek!«
Kakor da bi z nožem udaril, tako je planil krik iz njegovih ust.
»Oče... saj boste dobili na dan osem in štirideset vinarjev in povrhu še...«
Ali oče ga je pogledal z očmi, ki so bile vse zakrvavele.
»Jan ...«
Videl sem vojaka, zelo čokatega, plečatega moža; poznalo se mu je na opaljenem obrazu, da je vajen sonca in burje in vsega hudega. Morda je bil iz okolice, kmečki sin. Kraj njega je stopala posarna ženska z zgrbljenim, prstenim obrazom; tudi njena obleka, j do pasu blatna, in pisana ruta na gla-I vi je razodevala kmetico.
»Zdaj pa je čas, mati; vrnite se domov, pa zbogom!«
Molčala je in strmela vanj, kakor da ga vidi prvo in poslednjo uro. Z rute ji je lila dežnica na obraz in na lase, ki so se sprijemali na čelu.
»Vrnite se, mati, daleč vam je do doma ... saj boste dobili na dan po osem in šestdeset vinarjev ...«
Njena ozka brada je vztrepetala pod zgrbljenimi ustnicami in jaz nisem vedel, če je bila dežnica ali če so bile solze, kar je teklo brez nehanja preko velik lic ter kapalo na prša... Videl sem jo še enkrat, pred kolodvorom. Tam so bili zastražili ograjo, branili so spremljevalcem pot. In stali so vsi ob ograji, dolg špalir, moški, ženske, otroci. Preko prostranega dvorišča je marširala kolona... trop, trop, trop ... Pisana ruta kmetice se je ne- j nadoma vzdignila iznad špalirja — koščene, stare roke so se s čudno močjo oklenile ograje, vzdignile so telo.
»Joj meni!...«
Kolona je izginila za sivim poslopjem. —
Kam greste, fantje, kam je vaša pot? !
Starec me je pogledal z rdečimi j od pritajenih solz razpaljenimi očmi ! in se mi zasmejal v obraz.
»Domovino branit, gospod, domovino branit!«
•
Slišal sem ob tistem času govor debelega gospoda. Dolg govor je bil, meni pa se je zdelo, da slišim eno samo besedo: »Domovina, domovina, domovina ...«
»Lepa naša domovina.. . čast in blagor naše domovine ... vse za domovino ... kri do zadnje kaplje za domovino ... na boj za domovino ...«
Ko je nehal in je bil truden, sem vprašal soseda:
»Kdo je ta spoštljivi in debeli gospod?«
Sosed se je zasmejal in je odgovoril:
»Troje hiš ima v mestu in tudi zu-’ naj mesta lep kos domovine: sinovi pa so mn preskrbljeni tako varno, da ne bodo marširali!«
»Pa je rekel: vse za domovino!«
—	»Saj ni mislil svojega bogastva!«
»Pa je rekel: kri za domovino!«
—	»Saj ni mislil svoje krvi!...«
•
Pojdem in povprašam tiste, ki so marširali skozi blato; tiste, ki so nosili tornistre, ter njih spremljevalce:
»Kje je vaša domovina?«
Pa bodo odgovorili po vrsti:
»Lani je nemška zemlja pila mojo kri, tirjala moj davek; letos pije in tirja avstrijska zemlja; čez leto dni morda bom služil v Ameriki. Moja pot gre tja, kamor ukazujejo tisti, ki imajo domovino in oblast. Od fabrike do fabrike, iz rudnika v rudnik, s polja v mesto, od dežele do dežele; in nikoli ne vprašajo: kje je tvoja domovina? Vprašajo le: koliko je še vredno tvoje delo, koliko je še v tvojih žilah krvi? In kadar ni več kivi, ukažejo: pojdi! Pojdi in išči si domovine, poišči si jo kraj ceste, v jarku! Ali kadar se jim zahoče, mi obesijo tornister na hrbet in velevajo: Hiti, umri za našo domovino! Zakaj njih je domovina in njih je oblast! Jaz sejem in žanjem, branim hišo in polje: ali ne setev ni moja in ne žetev, ne hiša, ne polje. Ti si vprašal, ti nam povej: kje je naša domovina?«
Tako bodo odgovorili vsi tisti, ki so marširali po blatni cesti/
Stvar je v redu, pa zapojmo:
»Lepa naša domovina ...«
•
v Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in ope- ■ barili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in pridnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasmeh pravici...
Drugačno melodijo bo dobila pesem o »lepi naši domovini«! —
Napisano ob mobilizaciji 1908:
Za človeka z naturno pametjo, ki bi prav nič ne vedel, kaj je diplomacija, kaj politika in kaj državni pravdnik, bi ne bil jugoslovanski problem kar nič kompliciran in bi sploh noben problem ne bil. Tak človek bi rekel: »če mislijo ti štirje narodi, da so si sorodni in da bi najlažje in najboljše živeli združeni, naj se zgodi po njih želji, naj si v božjem imenu zgrade zvezno republiko jugoslovansko! Koristen za vesoljno človeštvo je samo narod, ki je zadovoljen in ki ima pogoje in prostora, da uveljavi vso svojo moč!«
Ta najnaravnejša rešitev jugoslovanskega vprašanja se nam zdi doslej še utopija in je morda res. Ovire so tako silne in mnogoštevilne, da se nam zde popolnoma nepremagljive. Utopije po imajo to čudno lastnost, da se po navadi uresničijo.
Iz predavanja »Slovenci in Jugoslovani«.
Na ljudskih odrih v Tolminu, Postojni, Ilirski Bistrici in drugje, so igrali najboljšo Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. — Delavec Mauser in učiteljici Carli in Fili so igrali glavne vloge v Tolminu.
XAK0 SO V POSTOJNI UPRIZORILI »KRALJA NA BETAJNOVI«
Ob obletnici smrti našega velikega pisatelja Ivana Cankarja je dramateka skupina mesta Postojne uprizorila njegovo najboljše delo »Kralj na Betajnovi«, ki je bil podan zelo dovršeno, zlasti če upoštevamo, da so sodelovali trije mladinci prvič na odru z važnimi vlogami. Razveseljivo je dejstvo, da kaže mladina precejšen smisel za dramatiko, ki se vzporedno s starejšimi usposablja za res dobre igralske umetnike.
Delo samo je bilo v našem okraju in
je z zanimanjem gledalo izvajanje realističnega Cankarjevega dela in videlo, kaj je bil razlog in kje izvor vsega gorja, proti kateremu smo se uprli in zmagah nad vsemi Kantorji.
■ To Cankarjevo delo je sicer težko podati, vendar je našim igralcem uspelo zadeti pravi smisel in prikazati gledalcem vse tako, kot je to Cankar napisal. Na ta način in ne samo e čitanjem spoznavamo dela naših velikih mož, ki so nam ustvarili takšne kulturne vrednote, s kakrš-
to v Postojni dvakrat na odru. Ljudstvo | nimi se more ponašati malokdo,
Igralci prikazujejo globok prizor iz »Kralja na Betajnovi«, ko se v sami Kantorjevi družini pojavi bojazen pred krvavimi očetovimi
kupčijami.
Jaz verujem v to družino svobodnih narodov. Jas verujem, da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo! Bil bi hinavec in lažnjivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale!Nič se ne bojimo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujemo, v to zaupamo — in lažje nam bo trpljenje! Kristus je zmagal, ko je bil na križ razpet; človeštvo je moralo brezpogojno trpeti, da si je zaslužilo prerojenje in vstajenje!
Iz predavanja v »Ljudskem domu« v Trstu dne 20. aprila 1918.
Stran 6.
1 FiZKULTURA 1
FIZKULTURNIKI V POSTOJNI SO PROSLAVILI i.MAJ
Za prvi maj so se pripravili fizkul-turniki vsega postojnskega okraja posebno vnemo z namenom, da na ta dan v Postojni pokažejo svoj razvoj kot obračun napravljenega dela na tem polju in da manifestirajo, da mora oiti fizkultura last vsega delovnega ljudstva. Svoj namen so v celoti dosegli in pokazali s svojo udeležbo tako na paradi, kakor s popoldanskim nastopom, da se je fizkultura v okraju množično razmahnila, da je postala last vsega delovnega ljudstva in da se vzgaja že kader zdravih, močnih borbenih in požrtvovalnih ljudi, ki bodo lahko izpolnjevali vse naloge, ki stoje pred nami tako na gospodarskem polju, kot pri obrambi naše domovine.
Da se poudari naloga fizkulture — (razvijati te lastnosti, so fizkulturniki nastopali na čelu v prvomajski paradi.
Za fizkulturniki naše vojske, ki so šli prvi in ki so pokazali vzorno iz-fežbanost in disciplino in s svojim nastopom vzbujali občudovanje med gledalci, so se vrstile grupe fizkultur-nikov iz vsega okraja. Najmočneje so bili zastopani fizkulturniki iz Postojne in iz Št. Petra na Krasu. Za transparentom, ki je prikazoval velik fizkul-turni znak in geslo, so se vrstili za zastavami najprej lahkoatleti z lahkoatletskim orodjem, za njimi moška in ženska ekipa košarkarjev, skupina od-bojkašev, ki je bila sestavljena iz dveh moštev članov ter dveh ženskih ekip in ki je nosila pred seboj igralno mrežo z označbo društva fizkulturnikov. V tej skupini so sledili igralci in igralke tenisa z raketi, za njimi pa mladinsko in člansko moštvo nogometašev v dresih, Nato je veslaška skupina nosila čoln, modelarska skupina pa pet krasnih letalskih modelov, ki so jih izdelali njeni člani. Sledila je močna skupina smučarjev in smučark, za katerimi so se vrstili planinci in strelske skupine. Za skupino 24 zastav so korakali v uniformah telovadci vsega okraja. Parado fizkulturnikov je učinkovito zaključila slikovita skupina 50 motociklistov, ki so na okrašenih motorjih v vožnji defilirali mimo častne tribune.
Popoldanski fizkulturni nastop je privabil ogromne množice ljudstva. Po pozdravnem govoru zbranim fizkultur-nikom, ki ga je imel predsednik gim-
nazijskega fizkulturnega aktiva, je sledil kot prva točka sporeda nastop mladink in pionirk s prostimi vajami, ki so jih izvajale skladno in ritmično ter so zato žele priznanje s strani gledalcev. Drugi del sporeda so bile tekme v odbojki in lahkoatletske tekme, v katerih so nastopili fizkulturniki vojaških edinic iz Postojne, gimnazijskega aktiva iz Postojne ter fizkultur-nih društev iz Št. Petra in Postojne. Skoro v vseh disciplinah so zmagali fizkulturniki vojske, vendar ostali tekmovalci niso dosti zaostajali za njimi. Ostra in napeta je bila borba štafet 10X100 m, v kateri je zasedla drugo mesto gimnazija pred FD Postojno in FD Št. Peter. Moštvo FD Postojne, ki je trdno računalo na svojo zmago, je zaradi slabih predaj zasedlo šele tretje mesto. Enako je bila borba pri skoku v višino. Pri teku članic na 60 m je presenetila mlada Lidija Debevc, ki je pritekla na cilj pred Dragico Mave
(Št. Peter) in favoritinjo Ivanko Vodopivec (Postojna). Pri metanju diska je med mladinkami zmagala Zora Bole, med člani pa Zagorec. Naj zanimivejša je bila tekma na 1500 m. Na startu je bilo 13 tekmovalcev, med njimi Kranjc Emil, zmagovalec na krosu zmagovalcev članov v Ljubljani in Tratnik, zmagovalec na krosu zmagovalcev med mladinci v Ljubljani. Vsi so pričakovali zmago prvega, kateremu je bil po računih nevaren edino le Tratnik. Račune pa je prekrižal na novo odkriti talent Klavdij Klede, član FD Postojne, ki je v krasnem finiŠu z lahkoto premagal oba prvaka iz krosov zmagovalcev in prišel na cilj ob splošnem odobravanju gledalcev pred Tratnikom (gimnazija) ter Kranjcem (FD Postojna) v času 4 min. 24 sekund. Ker je nastopilo v vseh disciplinah veliko število tekmovalcev, so morale nekatere točke programa odpasti.
Po končanem nastopu fizkulturnikov se je vršil šahovski dvoboj med najboljšimi šahisti FD Postojne in Subisti postojnskega garnizona, v katerem so zmagali vojaki v razmerju 9 in pol proti 16 in pol.	Pavlič.
DOPISI
ZA SODELOVANJE MED KMETI IN DELAVCI
Ko tako ob številnih prilikah manifestiramo z raznimi gesli in parolami, si pa čestokrat nismo izprašali vest, ali smo izvršili v duhu navodil in smernic naše Osvobodilne fronte kar koli v korist in dobrobit celokupnosti, ali smo oddali presežke pridelkov, ali smo že organizirali na podlagi številnih okrožnic skupno zbiranje mleka za potrebe otrok in starčkov rudarskega mesta Idrije?
Vprašamo se resno, v koliki meri so se v tem oziru zavzele vse množične organizacije, ter s tem v zvezi Krajevni ljudski odbor v Črnem vrhu pri Idriji, kateri še do sedaj ni organiziral redne nabave mleka za mesto Idrijo. Na podlagi zadnje statistike se je ugotovilo, da se nahaja na področju KLO v Črnem vrhu 305 krav. katerih število je danes gotovo še večje in ako pomislimo, da je mnogo posestnikov z dvema in tremi kravami, potem bi imelo biti brez pretiravanja dnevno pripravljenega najmanj po 300 litrov mleka, katerega bi se lahko v zgodnjih jutranjih urah odvažalo v Idrijo. Ugotovilo se je pa, da Krajevni LO v Črnem vrhu ni poskrbel redne oddaje mleka,
kakor tudi ni poskrbel za redno oddajo surovega masla, katerega je bilo iz področja KLO Črni vrh v štirih mesecih pičlih 100 kg. Ker mleko ni bilo oddano, se nam nudi resno vprašanje, po kakšni poti je potem šlo surovo maslo, katerega bi moral KLO oddajati najmanj 12 kg dnevno?
Iz gornjega se nam nudi dovolj jasna slika, da organizacije ne sodelujejo pri reševanju številnih nalog, ki jih prejema KLO v Črnem vrhu. Zato nujnost zahteva, da nemudoma priskočijo z aktivnim sodelovanjem vse organizacije na pomoč KLO pri izvajanju raznih uredb, ki prihajajo v rešitev od Okrajnega ILO.
Treba je imeti nekoliko več razumevanja pri izvedbi okrožnic ter s tem upoštevati potrebe otrok idrijskih rudarjev, kateri so s svojim prostovoljnim delom že ogromno žrtvovali za obnovo naših vasi. Zavedati se je treba dejstva, da si bomo samo z medsebojnim in nesebičnim sodelovanjem tako na deželi, kakor tudi v tovarnah in rudnikih ustvarili mogočno ljudsko državo.	Ferdo Vidmar.
URADNE OBJAVE
Vpisi v zadružni register
„	Zt 24/47-3
Dne 21. aprila 1947 je bila vpisana v za družni register zadruga:
Besedilo zadruge: Okrajna posojilnica, zadruga z neomejenim jamstvom v Idriji. Sedež zadruge: Idrija.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini leta 1895 za nedoločen čas in je bila doslej vpisana v zadružnem registru Tribunala v Gorici pod Oons. VI—20 Naloga zadruge je:
a)	da sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoče račune:
b)	da pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita:
cD da daje svojim članom posojila; č) da izvršuje inkaso in nakazila: d) da izvršuje vse bančne posle.
Zadružni delež znaša 20 lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak Z/adružnik jamči z vso svojo imovino. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine se objavi v zadružnem glasilu in se pošlje polog tega vsem NOO, v katerih območju posluje, najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik in 8 članov, ki jih voli skupščina z nadpolo-vično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in za njo podpisujeta po dva člana upravnega odbora. Enega od teh lahko nadomešča uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine pooblasti in registrskemu sodišču prijavi upravni odbor.
Giani upravnega odbora »o:
Kavčič jjovro. ravnatelj Okrajne gospo-oarsko zadruge. Idrija. Študentovska št. 16. predsednik;
Šraj Josip, trgovec. Idrija. Trg 1. maja. podpredsedn i k :
Grilc Marija, trgovka Idrija. Rožna ulica 14, odbornica:
Rojc Anton, posestnik. Idrija, Gregorčičeva ulica 26, odbornik;
Razpet Ivan, gostilničar. Travnik, odbornik;
Didič Ivo, hotelir, Idrija. Vojkova ul. 12. odbornik, in
Kobal Alojzij, gostilničar. Idrija. Ulica kap. Mihevca 1, odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni.
Zt 22-47-7
Dne 28. aprila 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga z naslednjim besedilom:	Čipkarska zadruga z omejenim
jamstvom v Cepovanu.
Sedež zadruge: Cepnvan. okraj goriški.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 7. oktobra 1946 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da v sporazumu s čipkarsko šojo v Cepovanu izvršuje po svojih članicah čipke po najnovejših izumih umetnosti čipkar-stvu, za kar je Copovan prednjačil v industriji domače obrti in da s tem možnost svojim članicam zs primeren zaslužek za njih delo:
b)	da izxrsuje vsa dela industrijskega, trgovskega im tehničnega značaja, ki se nanašajo na izboljšanje gospodarskega znašala svojih članic.
Zadružni delež znaša 25ft tir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči šc z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na sadružni razglasni deski.
Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem NOO v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo:	predsednik,
tajnik in sedem članov, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta: predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva za to pooblaščena člana upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so:
1.	Podgornik Zofija, Cepovan 44, predsednica. — 2. Šuligoj Vida, Podčopovan 156, podpredsednica. — 3. Bratuž Otilija. Cepovan 94. tajnica. — 4. Vončina Milka, Cepovan 96. blagajničarka. — 5. Podgornik Marija, Lažna 102, odbornica. — 6. Humar Zofija. Gor. Lokovec 173, odbornica. — 7. Breinec Marija, Sred. Lokovec 102. odbornica, — g. Vogrič, Hermina, Puštale 3, odbornic«, in 9. Šuligoj Karolina, Vrala, od-
Gkružno narodno sodišče r Postojni.
Zt 30-47-2
Dne S. maja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga z naslednjim besedilom: Nabavna In prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Pregarjih.
Sedež zadruge: Pregarle, okraj Ilirska Bistrica.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 24. februarja 1947 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	nabava gospodarskih in življenjskih potrebščin za članstvo brez posrednikov;
b)	vnovčevanje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov;
c)	ustanavljanje posebnih odsekov za pospeševanje posameznih gospodarskih panog, kakor: sadjarstva, vinarstva, poljedelstva, živinoreje, čebelarstva in gozdarstva, če in dokler ni v istem okolišu posebne zadruge te vrste;
č) najemanje in nakupovanje inventarja in nepremičnin, kolikor je v zadružno korist;
d)	sklicevanje članskih sestankov, prirejanje predavanj in tečajev za poglobitev zadružne vzgoje in aktivnejšega sodelovanja ter prebujanja zadružne zavesti.
Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva.
Zadružni delež znaša: petsto lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem NOO v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in štirje člani, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta: predsednik in tajnik upravnega odbora, če pa sta odsotna/dva za to pooblaščena člana upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so:
1. Konestabo Janez, Pregarje 55, predsednik. — 2. Bubnič Ivan. Pregarje 72, podpredsednik. — 3. Tomažič Franc, Huje 32, tajnik. — 4. Frank Anton, Pretarje 38, blagajnik. — Cek Jožef, Huje 12, odbornik, in 6. Tomažič Edvard, Pregarje 59, odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni.
Zt 29-47-2
Dne 3. maja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga z naslenjim besedilom:
Živinorejska zadruga z omejenim Jamstvom v Hriiševju.
Sedež zadruge:	Hraševje, okraj Po-
stojna.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 3. XI. 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je:
a)	da komisijsko izbira za pleme ori-merno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo:
b)	da vodi rodovnik in molzno kontrolo. Rodovnik mora voditi ločeno za pasemsko odgovarjajoče in ostalo govedo. Molzno nadkontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovno zveza;
c)	da nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje tako nabavo in vnovčuje živino v živem ali zaklanem stanju:
č) da prevzema od članov mleko, ga predeluje in plačuje na njih račun po kakovosti ali povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnovčuje;
d)	da v dosego te naloge postavlja v svojem gospodarskem okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka;
e)	da preskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov;
f)	da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovanja, strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinoreje;
g)	da izvaja med svojimi člani »samopomoč« za v sili zaklano živino. Podrobnejše določbe predpiše pravilnik, ki ga odobri skupščina.
Zadružni delež znaša 1000 (tisoč) lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila tìà skupščino pošlje poleg tega
vsem NOO v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 4 člani, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor in zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora. od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi za to pooblasti upravni odbor. Člani upravnega odbora so:
1. Cebokelj Ivan, Hrenovke 3, predsednik. — 2. Natlačen Franc, Vel. Ubeljsko, podpredsednik. — 3. Lunder Miroslav, Razdrto, tajnik. — 4. Kavčič Vladimir ml., Razdrto, blagajnik. — 5. Ogrizek Miroslav, Hruševje, odborniki. — 6. Lenasi Franc, Šmihel pod Nanosom, odbornik, in 7. Simšič Anton, Landol, odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni.
Sprememba v zadružnem registru
Zt 34/46-4
Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. Lokve Lažna v Lokvah.
Zaradi sklepa redne letne skupščine z dno 30. III. 1947 se izbrišejo naslednji člani upravnega odbora:
Makuo Boris. Lokve 58, tajnik, In
Hvala Peter, Lažna 2, odbornik — vpišejo pa se na novo izvoljeni člani upravnega odbora:
Wlnkler Henrik, podpredsednik. Lokve 17,
Krivec Alojz, Lokve 29, tajnik, in
Hvala Ciril, Lažna 2. odbornik.
Okrožno sodišče v Postojni.
Oklic
To 37/47
Tožeča stranka: Giusti Adalgisa, roj. De Pauli, bivajoča v Postojni, ulica' 1. Maja št. 16, ki jo zastopa dr. Rudolf Kaluža.
Tožena stranka: Giusti Mario, prej bivajoč v Poli, sedaj odsoten in neznanega bivališča,
radi: razveze zakona.
Tožeča stranka Giusti Adalgisa, roj. Pauli, je vložila proti toženi stranki Giusti Mario, sedaj neznanega bivališča, tožbo na razvezo zakona pri tukajšnjem sodišču.
Ustna razprava v predmetni pravdni zadevi je določena na dan 29. maja 1947 ob 9. uri pri tukajšnjem Okrožnem narodnem sodišču v Postojni.
Ker je bivališče toženca Giusti Marjana neznano, se mu postavlja skrbnik v osebi uradnika pri Okrožnem narodnem sodišču v Postojni Skuk Jožeta, kateri ga bo zastopal na njegovo nevarnost in njegove stroške, dokler se sam ne javi ali ne imenuje svojega pooblaščenca.
Okrožno narodno sodišče v Postojni.
Uvedbe nestopkov za proglasitev za mrtve
Sp 119/46
Kravanja Franc, sin Franca in pok. Kavs Amalije, roj. 23. avgusta 1914 v Soči, isto-tam stanujoč št. 46. samski, rudar, je odšel v NOV. 5. febr. 1943. Pozneje je bil politkomisar 3. čete, III. bat. Bazoviške brigade. Po januarju 1945 ni več o njem nobenega glasu.
Uvedbo postopanja za proglasitev mrtvim predlaga sestra Kravanja Amalija, posestnika hči iz Soče 46
Sp 131/46
Lapanja Adolf, sin Ignacija in Laharnar Katarine, roj. 21. avgust» 1906 v Podmol-cu. istotam stanujoč št. 60. urar, je odšel v NOV 10. septembra 1943 v Prešernovo brigado. Po nepotrjenih vesteh je padel marca 1944 v nemški zasedi pri cerkvi sv. Lucije pri Šempasu na Goriškem Po tem času ni več o njem nobdne vesti.
Predlagateljica: sestra Lapanja Zofija, posestnika hči iz Podmolca 60.
Sp 132/46
Lapanja Jožef, sin Ignacija in Laharnar Katarino, roj. 16. aprila 1911 v Podmeleu, istotam stanujoč št. 60, urar, jo odšel v NQV 16. septembra 1943. Bil je v Prešernovi brigadi iu po nepotrjenih vesteh je padel med 10. in 20. novembrom 1943, ko je naletel na nemško zasedo pri Bukovem. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagateljica: sestra Lapanja Zofija, po sestnika hči iz Podmelca 60.
Sp 171/46
Kanalec Alojz, sin Jakoba in Pavlin Marije, roj. 3. junija 1920 v Drežniei, istotam stanujoč št. 22, kmečki sin, je služil italijansko vojsko v Italiji do kapitulacije. — Leta 1944 je vstopil v JA v Italiji in se oktobra 1944 s peto prekomorsko brigado izkrcal v Dalmaciji 5. aprila 1945 sta z njim pri Gospiču govorila brata Mirko in Jožef, po tem času pa ni več o njem nobenega glasu.
Predlgateljica: mati Kanalec Marija, gospodinja iz Drežnice 22.
Sp 172/46
Kogoj Ivan, pok. Ivana in Podoreb Katarine, roj. 10. oktobra 1904 v Liscu pri Podmeleu, istotam stanujoč št. 70, kmet, je odšel v NOV 18. februarja 1943 v tolminski odred. 24. junija 1944 so ga zajeli Mongole! in ga predali Nemcem, ki so ga internirali v Hamburg, odkoder se ni več vrnil domov, niti dal o sebi nobenega glasu.
Predlagateljica: Kogoj Marija, gospodinja iz Lisca 70.
Sp 173/46
Drole Angel, pok. Josipa in Mavri Frančiške, roj. 18. septembra 1925 v Liscu pri Podmeleu, istotam stanujoč št. 71, kmečki sin, je odšel v NOV menda v Gradnikovo brigado začetkom 1943. Bil je pozneje kurir komande mesta Tolmin in maja 1945 se je s V. bataljonom XVIII bazoviške brigade udeležil bojev za Trst. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagateljica: mati Drole Frančiška, gospodinja iz Lisca pri Podmeleu 71.
Sp 188/46
Kofel Avrelija, pok. Franca in Rijavec Albine, roj. 23. septembra 1922 v kanalskem Lomu, stanujoča v Grudnioi 5, kmečka delavka, jo bila januarja 1945 internirana v Nemčijo. Iz taborišča Belsen-Bergen je bila 15. maja 1945 odpeljana v bolnišnico v Bergen. Od tega časa ni več o njej nobenega glasu.
Predlagateljica: mati Kofol Albina, gospodinja iz Gruduice 5.
Sp 189/46
Pcrvanja Sebastjan, pok. Antona in pok Oblak Jere, roj. 15. januarja 1896 v Dolenji Trebuši, istotam stanujoč st. 116/53, kmečki delavec, je bil 10. decembra 1944 mobiliziran v bataljon »Novgrad«. 25. aprila 1945 je njegova edinica imela borbo z Nemci na Porznu. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagateljica: žena Pervanja Barbara, gospodinja iz Dol. Trebuše 116/53.
Sp 191/46
Šuligoj Ivan, pok. Jožefa in Obrekar Katarine, roj. 19. novembra 1914 v Ročah, istotam stanujoč št. 7, sin posestnika, jo odšel v NOV 31. januarja 1943 v Gradnikovo brigado. Od začetka se je javljal domačim, pozneje pa je izginila za njim vsaka sled in je po nepotrjenih vesteh padel 6. maja v bližini Roč.
Sp 192/46
Predlagateljica:	mati Šuligoj Katama,
vdova po posestniku iz Roč 7.
Štrukelj Anton, pok. Maksimilijana in Testen Antonije, roj. 2. decembra 1923 v Kanalskem Lomu, istotam stanujoč št. 72. kmečki delavec, samski, je odšel v NOV v X. ljubljansko brigado ob polomu Italije. Domačim se je javljal do junija 1944. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagatelj: brat Štrukelj Bogomir, kmet iz Tolminskega Loma 72.
Sp 197/46
Brišar Mihael, sin Jožefa in Celjak Marije, roj. 26. 9. 1916 na Zakojci pri Bukovem, je spomladi 1943 delal kot težak na Koroškem, kjer je bil junija'ali julija 1943 mobiliziran v NOV. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagatelj: oče Brišar Jožef iz Huda-južine 2.
Sp 198/46
Hvala Jakob, pok. Jakoba in pok. Biček Uršule, roj. 29. aprila 1903 v Tilniku pri šenviški Gori, stanujoč na Pečinah 9/10, čevljar, je odšel v NÓV februarja 1943. Avgusta 1943 jo bil v Gradnikovi brigadi. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagateljica: žena Hvala Frančiška, gospodinja iz Pečin 9.
Sp 200/46
Pregelj Vladimr, sin Ivana in Žbogar Julijane, roj. 10. januarja 1912 v Kanalskem Lomu, istotam stanujoč št. 27, delavec, je odšel ob polomu Italije v Tomšičevo brigado NOV, kjer jo bil borec še februarja 1945. Po tem času ni več o njem nobenega glasu iu je po nepotrjenih vesteh tedaj padel pri Lučah.
Predlagateljica: mati Pregelj Julijana, gospodinja iz Kanalskega Loma 27.
Sp 201/46
Šavli Valentin, sin Matevža in pok. Štrukelj Justine, roj. 30 januarja 1907 v Kanalskem Lomu, stanujoč v Tolminskem Lomu 81, kmet, je odšel februarja 1943 v Tomšičev bataljon NOV. 18. februarja 1944 je imela navedna edinica borbo z Nemci na Kozjaku na Štajerskem in po izjavi Murovec Helice iz Tolminskega Loma 31 jo padel v tej borbi zadet od sovražnikove krogle.
Predlagatelj: brat Šavli Anton, kmet iz Tolminskega Loma 8.
Sp 244/46
Golja Franc. pok. Ignaca in Jereb Katarine, roj. 2. oktobra 1907 na Ponikvah, istotam stanujoč št. 86. kmečki delavec, samski, je odšel 18. septembra 1943 v neznano edi-nico NOV. Nekaj dni pe tem je bil v bojih čpri Kromperku blizu Gorice. Po tem času ni več o njem nobeneg» glasu.
Predlagateljica: sestra Golja Julka, kmečka delavka iz Ponikev 86.
Sp 246/46
Žbogar Bogomir (Mirko), pok. Ignacija in Murovec Katarine, kmečki sin. roj. 8. novembra 1912 v Kanalskem Lomu, istotam stanujoč št. 32, je odšel v NOV ob polomu Italije. Ko se je na Veliko noč 1944 mu; dii doma na kratkem obisku, so ga zajeli domobranci in ga odpeljali v goriške zapore. Po nepotrjenih vesteh je bil ustreljen kot talec v okolici Gorico tik pred razpadom Nemčije.
Predlagateljica:	mati Žbogar Katarina,
gospodinja iz Kanalskega Loma 32.
Sp 247/46
Kobal Lucijan, pok. Andreja in pok Lapanja Alozije, roj. 2. decembra 1901 na Ponikvah, istotam stanujoč št 14, posestnik, je bil 29. maja 1944 ujet po domobrancih in interniran v Nemčijo. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagateljica: žena Kobal Justina, gospodinja iz Ponikev 14.
Sp 260/46
Orlar Ignac, sin Mihaela in Brovč Frančiške, rojen 31. januarja 1925 v Nemškem Rutu, istotam stanujoč št. 18, kmečki sin, je 5. februarja 1943 odšel v NOV, menda v Gradnikovo brigado. Bil je v bojih, ki jih jo nnvodena edinica vodila a&ptembra 1943 z Nemci na Pivki na Krasu. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagatelj: oče Ortar Miha. posestnik iz Nemškega Ruta 18
Sp 261/46
Mežnar Andrej, pok. Simona in Klobučar Marije, roj. 14. novembra 1900 v Nemškem Rutu, istotam stanujoč št 47, kmet, je odšel 22. februarja 1944 v Vojkovo brigado NOV. 11. oktobra 1944 so ga Nemci ujeli v Renčah, kjer jc bil pri komandi mesta Gorica, in ga pozneje internirali v Nemčijo, odkoder je njegova žena Mežnar Frančiška dobila 1. aprila 1945 pismeno sporočilo. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagateljica:	žena Mežnar Frančiška,
gospodinja iz Nemškega Ruta 4/.
Sp 267/46_
Kavčič Ivan. pok. Štefana in pok. Neže Lužnik, roj. 20. marca 1879 v Poljubinju, istotam stanujoč št. 49, samski, mali posestnik. je bil poleti 1943 interniran v Italijo in ob polomu Italijo odveden v Mauthausen, kjer je v zimi 1943-1944 težko obolel in po izjavah Leban Mihe in Gabršček Jožefo, posestnikov iz Poljubinja. je umrl 9. ali 10. ,januarja 1944.
Predlagatelj: brat Kavčič Andrej, kmet iz Poljubinja 49.
Sp 295/46
Mrak Anton, pok. Luke in Klemenčič Ane, roj. 13. januarja 1928 na Ponikvah, Istotam stanujoč št. 17, kmečki sin, je bil jeseni 1944 mobiliziran v Gradnikovo brigado NOV. Po nemški ofenzivi aprila 1945 ni več o njem nobenega glasu.
Predlagateljica:	mati Mrak vdova Ana.
por. Kofol, kmetica iz Ponikev 17.
Sp 320/46
Leban Dominik, sin Valentina in pok. Kleč Terezije, roj. 1. juliju 1910 v Nemškem Rutu. tovarniški delavec, nazadnje stanu-
joč v Karlovcu, Matha Lagnje 33, je ,iun>3* ali julija 1944 odšel v XII. brigado NO»-Konec 1944 se jo zglasil gospodinji Matusw Pavli na navedeni naslov v Karlovcu. P° tem času ni več o njem nobenega glasu-
Predlagatelj:	brat Leban Valentin, P°'
sestnik iz Nemškega Ruta 28.
Ok 1/47
Panjtar Jožef, sin Jožefa in Kenda tarino, roj. 8. Januarja 1912 v Klavžah Pl1 Podmeleu, šofer iu mesar, stanujoč do_ leta 1935 v IClavžah potem u&lužben kot šofer pri avtoprevozniku Baldasinu Aleksandra » Celju, Kolenčeva 6. je odšel v neznano eni-nioo NOV IBiju Celja avgusta 1943. P2 tem času so ni več javil in po nepotrjenih W steh je padel konec oktobra 1943 v boro-z nemško policijo ob prehodu Save bli*“ Litije.
Predlagatelj: brat Borovničar RudoJf, P1* spodinja iz Klavž pri Podmeleu 1
OK 6/47
Šavli Anton, sin Jožefa in Rutar Marije, roj. 10. januarja 1926 v Zatolminu, Istotam stanujoč št. 50, mehaniški vajenec, je vstopil po polomu Italije v JA v Italiji iu ee s I. prekomorsko brigado izkrcal pozneje v Dalmaciji. -Marca 1944 je bil borec XII. proletarske brigade pri Drvaru v Bosni, kjer je bil ranjen v nogo in prepeljan v bolnišnico v Drvar. Po ponovnem zavzetju Drva-ra po Nemcih marca 1944 ni več o gjeni nobenega glasu.
Predlagateljica: sestra Šavli Dora, delavka iz Zatolmina 50.
Ok 10/47
Borovničar Janez, pok. Ivana in Bajt Lane, roj. 28. novembra 1905 v Rakovcu, istotam stanujoč št. 49, kmet, samski, je odšel v NOV 22. februarja 1943. Bil je v Gradnikovi brigadi in je po nepotrjenih veste# padel v borbi z Nemci blizu Št. Vida a® Vipavskem 8. ali 9. oktobra 1943.
Predlagatelj: brat Brovničar Rudolf. Posestnik iz Rakovca 49.
Sp 143/46
Mlekuž Ludvik, pok. Ivana in Krava«® Frančiške, roj. 25. avgusta 1920 na Kala pri Koritnici, istotam stanujoč št. 15. kmečki sin, samski, je vstopil 1944 v JA v Severni Afriki in se je nato z neznano prekomorsko brigado izkrcal v Dalmaciji, kjer sta ga poleti 19444 zadnjič videla Mraki« Ivan, kmet iz Bavšič pri Bovcu, in Mal1" ben Ivan. kmet iz Poklopca — Žaga. P° tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagateljica:	mati Mlekuž Frančiška,
gospodinja iz Kala pri Koritnici 15.
Sp 198/46
Bratuž Jožef, sin Feliksa in Hojak Jožefe, roj. 17. marca 1920 v Cepovanu, stanujoč v Kanalskem Iximu 12. je bil konce leta 19« z italijansko vojsko na ruski fronti oa Donu. Nazadnje se je javil domov decembra 1942. Po tem času ui več o njem nobenega glasu.
Predlagatelj: oče Bratuž Feliks, krojač iz Kanalskega Loma 12.
Sp 233/46
Ferjane Avguštin, pok. Luke In Kos Marajo, roj. 13. aprila 1912 v Grantu pri Nemškem Rutu, istotam stanujoč št. 6, je odšel ob polomu Italije v Gregorčičevo brigado NOV. Domov so jo javljal do 20. avgust* 1944. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagatelj: očim Ferjane Ivan, posestnik iz Granta pri Nemškem Rutu 6.
Sp 248/46
Kogoj Franc, sin Ivana in Lipovšček Marije, roj. 28. januarja 1896 v Gorenji Trebuši, stanujoč na Ponikvah št. 21, rudar, je 1942 odšel na delo v rudnik v Labio (Istra), kjer je bil 1944 po Nemcih aretiran in odveden v zapore v Pulj. Po nepotrjenih vesteh je bil 1944 ustreljen kot talec v puljskih zaporih.
Predlagateljica:	žena Kogoj Karolin«,
gospodinja iz Ponikev šf. 21.
Sp 249/46
Kenda Anton, pok. Antona in Hvala Karoline, roj. 10. aprila 1911 na Ponikvah, istotam stanujoč št. 21. delavec, samski, J® odšel v NOV ob polomu Italije, menda v Gregorčičevo brigado, bil je v borbah, ki jih je ista brigada vodila 16. septembra 1943 na Sv. Gabrijelu pri Gorici. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagateljica: mati Karolina vd. Kenda por. Kogoj, gospodinja iz Ponikev št. "1.
Sp 250/46
Hvala Jožef. pok. Mihe in pok. Černilogar Marije roj. 13. marca 1904 na Ponikvah, istotam stanujoč št. 55, mali posestnik, J® bil maja 1943 odpeljan v Nemčijo odkoder se ni več vrnil. Pet mesecev potem se J® javil ženi Hvala Mariji, nakar ni več » njem nobenega glasu. Po nepotrjenih vesteh je umrl v taborišču v Nemčiji.
Predlagateljica: žena Hvala Marija. K°~ spodinja iz Ponikev št. 55.
Ker jo verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, so na predlog navedenih sorodnikov uvede postopek za proglasitev mrtvim imenovanih pogrešancev in se ji#1 postavi za skrbnika Filli Vinko, upravitelj sodno pisarne v Tolminu.	,
Pozivajo so zgoraj imenovani pogrešanci in vsakdo, komur je o njih usodi kaj znanega, da to javi tuk. sodišču ali postavljenemu skrbniku do 31. maja 1947.
Po preteku tega roka bo sodišče na P°' novno prošnjo odložilo o proglasitvi imenovanih pogrešancev za mrtve.
Okrajno narodno sodišče v Tolminu.
Sp 194/46
Mihelač Jožcf-Franc, pok. Tomaža in Rodar Katarine, roj 26. septembra 1909 v Podbrdu, stan. istotam št. Gl delavec, jo po kapitulaciji Italije vstopil v JA v Italiji in se jo z neznano prekomorsko brigado izkrcal v Dalmaciji jeseni 1944. Nazadnje ga J® videl pri Vrtliku v Dalmaciji novembra 1®” Kušterle Jožef iz Bače nad Podbrdom. 10 tem času ni več o njem nobenega glasu.
Uvedbo postopanja za proglasitev mrtvin1 predlaga: mati Mihelač Katarina, vdova >* Podbrda 61.
Sp 161/46
Trojcr Ivan, pok Pavla in Gataj Marjane, roj. 11. novembra 1909 v Trtniku pri Podbrdu, posestnik od istotam št. 20, je po kapitulaciji Italijo vstopil v Kosovelovo brigado. Domačim so ni nikdar javil. Po izjavi Pajntar Antona, žel. uslužbenca Podbrda pa je pogrešani menda padel v neznanem kraju jeseni 1943.
Predlagateljica: sestra Trojer Frančišk», posestnica iz Trtnika pri Podbrdu 20.
Sp 230/46
Kiišman Alfonz, pok. Alojza in Marij® Lapajna, roj. 3 avgusta 1909 v Ponikvah, stanujoč istotam št. 66. samski, posestni»' jo 20. septembra 1943 odšel v NOV v P®" znano edlnico, ki jo odšla tedaj proti forici na položaje Po odhodu se ni več javil in ni o njem nikakega glasu in je verjetno pade! v bojih pri Grgarju joseni VMJ-
Predlagatelj: brat Kušman Alojz, kmet iz Ponikev 66.
Sp 234/4«
Krivec Anton, pok. Jožefa in Borovničan Jožefe, roj. 12. junija 1905 v Ponikvah, kmečki delavec, samski, je odšel v NOV 20-septembra 1943 v neznano odinioo, ki j® daj odšla proti Gorici na položaje. Po ®d" hodu se ni več javil in ni več o ujem «<*/ benega glasu. Verjetno je pndeJ v bojih Prl Grgarju jeseni 1943.	.
Predlagatelj: brat Krivec Ivan, posestni® iz Ponikev Gl.
Sp 190/46
Leban Andrej, pok. Andreja iu Dobrav®® Neže, roj. 3. oktobra 1918 v Čadrgu, sip J1®' sestnika. stanujoč istotam št. 25, sb j® k?! nec leta 1942 nahajal kot italijanski vojak na vzhodni fronti ob Donu. aZdnjič jo pj8*1 domov 12. oktobra 1942. Po umiku Italu811' ske vojske še ni več javil.	(
Predlagateljica: mati Leban Neža, posestnica iz Čadrga 25
Sp 313/46
Lukman Franc, sin Jakoba in pok. Carp Ane, roj. 16. septembra 1913 v Ročah, sjr posestnika, samski, stanujoč istotam št. jo bil po kapitulaciji Italije interniran Kraut Soobodon pri Spitalu, odkoder s®. zadnjič javil jeseni 1943. Po tem ni več 0 njem nobene vesti.
Predlagateljica: sestra Lukman Roza, P®' sest. hči iz Roč 21
l’c-
:o-
3p 193/4«
Šuštar Franc, sin Šuštar Frančiško iz A trovoga Brda 2. roj. 11. januarja 1914 v to, roški Beli, je bil leta 1943 uslužbon ko prevajalec pri italijanskem visokem komisariatu v Ljubljani, kjer je tedaj stanove* I v Hrenovi u. 17, pritličje. Dne 14. septembra 1943 se ni vrnil domov in od tedaj ni v«"
* njern nobencua Rlas«. Pa nepotrjenih ve-fien ,io bil istetru due ustreljen zaradi do-Wva«.ja za O F.
Ppedlagateljiea: matf Šuštar Frančiška, iro-•poairi.ia iz Petrovega Brda 2.
w	Sp 245/46
«vala Lucijan, sin Antona in pok. Bre-•neo Jožefe, roj. 21 oktobra 1899 v Kočah, nazadnje stanujoč na Slapu ob Idriji 17, je v v oae9 ma-ia 1944 odpeljan v internacijo Nemčijo, odkoder se je zglasil samo én-oktobra 1944. Po tem času ni več o nobenega glasu.
vlagateljica: žena Hvala Katarina, gospodinja iz Slapa ob Idriji 17.
T.r	Sp	144/46
iUavrl Leopold, pok Jožefa in Cerz Neže, 25. oktobra 1911 v Hudi južni, istotam stanujoč št 41. gozdni delavec, samski, je odšel v NOV ob kapitulaciji Italije. Bil je Mirir v Gregorčičevi brigadi Ob sovražni ofenzivi aprila 1944 je bil v Cerknem in je Po nepotrjenih vestcli tedaj padel.
Predlagateljica: sestra Mavri Neža. go-‘PodmJa iz Hudejužne 41.
^	Sp	174/4«
■nrak	Alojz,	pok. Petra	in	Progelj	Marja-
nK t10-*’ 25- julija IMS na Hojah pri Slapu Idriji, stanujoč v Tolminskem Lomu 38, ,™le<5kl delavec, je odčel v NOV 25. avgusta W44 y neznano cdinico. Doma se je zadnjič ‘klasil 20. februarja 1944 in še nekaj časa »o tem ga ja videl na Cerkljanskem štru-,, 11	Jožef,	čevljar iz	Tolminskega	Loma.
tem času ni več o njem nobenega glasu. Predlagateljica; žena Mrak Marija, kmetska delavka iz Tolminskega Loma 33.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita “"šineva smrti, sc na predlog navedenih Predlagateljev uvede postopek za proglnsi-mv mrtvim imenovanih pogrešancov in jim Postavi za skrbnika Filli Vinko, upravitelj 'Odno pisarne v Tolminu.
Pozivajo se zgoraj imenovani pogrešane! Ì? T88^0. komur je o njih kaj znanega, da lavi tukajšnjemu sodišču ali postavlje-oemu skrbniku do 31. maja 1947.
Po preteku tega roka bo sodišče na po-aovno prošnjo odločilo o proglasitvi imeno-'8nih podrešancev za mrtve.
Okrajno narodno sodišče v Tolminu.
„ t	Sp 195/4«
..nutar Anion, sin Jožefa In pok. Rutar "Cze, roj. 13. novembra 1913 v Zalaz-Cadr-*u. istotam nazadnje stanujoč št. 14. dela->'eo, je bil aprila 1941 v Celju kot tovarni-8ki delavec. Maja 1941 so ga Nemci preselili "S Hrvaško neznanokam. Od tedaj ni več 0 Pjem nobenega glasu.
uvedbo zn postopanje za proglasitev mrt-I*in predlaga oče Hutar Jožef, posestnik iz «alaz-Cadrga 14.
Sp 310/4«
pLukman Friderik (Mirko), sin Antona in Jratnik Jožefe, roj. 3. januarja 1928 na šentviški Gori. istotam stanujoč št. 15, de-«vee, je odšel v NOV decembra 1944. Bil 1« kurir bataljona »Novgrada*. Ob nemški ofenzivi aprila 1945 se je umaknil iz Cerk-o*f?a proti Porznu in od tega časa ni več 0 njem nobene vesti.
.Predlagatelj: T.ukman Anton, kmet tz fraprotnega-Polje 15.
Sp 296/4«
Murovec Jožef, pok. Andreja in pok. Ma-JOe Kovačič, roj. 25. februarja 1925. stanu-Joe pri Sv. Luciji-Postaji 8. kmečki sin, je ?usel v NOV v Šercer je vo brigado januar-la 1943. Nazadnje ga jo videl bratranec Pre-felj Viktor iz Kanalskega Loma 28. septembra 1943 na Dolenjskem. Od tedaj ni več ° njem nobene vesti.
, Predlagatelj: Murovec Robert, posestnik 12 Sv. Lucije-Postaje 8.
Sp 338-/46
».Oblak Ludvik, pok Antona in Rijavec ferozije, roj. 19. avgusta 1909 v Spodnji Tri-ovsl, stanujoč istotam št. 72. kmečki dela-7*e. je bil 22. ma,in 1944 mobiliziran v wOV, pozneje ujet od Nemcev in Interniran v Dachau, odtod pa v zimi 1944—1945 prepeljan v Hamburg. Od tedaj ni več o njem nobenega glasu.
Predlagateljica: sestra Oblak Marjeta, go-•Dodinja iz Spodnje Tribuše 72.
Sp 199/4«
Kobal Franc, pok. Franca in Černilogar Alojzije, roj-. 5. septembra 1909_na Jager;
^ah pri Cerknem, stanujoč v Modreju pri ?v. Luciji 41, tesar, je marca 1944 vstopil v "A v Severni Afriki to se konec 1944 iz-freal z NOV v Jugoslaviji, kjer je potem j11! borec 21. divizije. Pavšič Janoz. rudar *z Stopnika, ga ie v tem času vidci v Za-lečaru. Po tem času ni več o njem nobene 'esti.
Predlagateljica: mati Kobal Alojzija, go-•bodinja iz Modreja pri Sv. Luciji 41.
Sp 281/46
, Lipušček Marija, hči Ivana in Brošan An-'Puije. roj. 28. marca 1928 v Zalaz-Cadrgu, stanujoča istotam št. 19. kmečka delavka, 1« bila aretirana po Italijanih decembra ia<4 in januarja 1945 Internirana v Ravcns-“riick. Po nepotrjenih vesteh je tam umrla Ja tifusom.
Predlagateljica: mati Lipušček Antonija. «Ospodinja iz Zalaz-Cadrga 19.
Sp 202/4«.
Fipušček Ignac, sin Franca in Kogoj Aloj-JOe. roj. 2. februarja 1913 v Spodnji Tn-Puši, stanujoč istotam št. 15, kmečki dela-Vcc, jo bil julija ali avgusta 1944 ujet kot 1'orec NOV od Nemcev na Ravnah pri Liv-tn interniran v Nemčijo. Po tem času Pl več o njem nobene vesti »Predlagatelj: oče Lipušček Franc, kmet iz “Podnje Tribuše 15.
Sp 339/46
Kragelj Bogomil, sin Rudolfa in Kovačič
■ontonije, roj. 9. januarja 1923 v Tolmin-Jkcin Lomu, istotam stanujoč št. 78, kmečki sin, jo bil ob osvoboditvi kot Italijanski Jojak v vojaški bolnišnici v Gorici, odkoder so ga partizani prepeljali v bolnišnico J Trst. Potem ko se je JA umaknila iz fPstn, je bil odnoljon neznanoknm in od 'ednj ni več o njem nobene vesti.
Predlagatelj: oče Kragelj Rudolf, posost-Pik iz Tolminskega l oma 78
Sp 280/46
Klemenčič Edvard, pok. Miho in pok. Makijo Mrak. roj. 7. oktobra 1904 na Pečinah, Jtanujoč istotam št. 21, kmet, jo odšel , v “OV februarja 1943 v neznano edinlco. Na-*a<ln.ic se je javil 15. marca 1943. Nato je 0(lšel na Koroško. Od tedaj ni več o njem Pobene vesti.
Predlagateljica: žena Klemenčič Pavlina, gospodinja iz Pečin 21.
Sp 229/46
»I-nhnrnar Venceslav, sin Ivana in pok. «evk Lucije, roj. 19. septembra 1925 v Ponikvah, stanujoč istotam št. 57. kmečki dela-vec, je 2. januarja 1943 odšel v NOV v no-7-nano edinico na Vipavsko. Po nepotrjenih Vesteh je julija 1943 Sei v neko patrolo na vipavskem in od tedaj ni več o njem novene. vesti.	^	...
, Predlagatelj:	brat Laharnar Domicijan.
kmet iz Ponikev 57.
Sp 2:8/46
Laharnar Bogomir (Mirko), sin Julija in Pok. Jaklin Frančiške, roj. 12. januarja 1911 Y Ponikvah, stanujoč istotam št. 8, kmet, lo bil 29. maja 1944 interniran v Nemčijo in ?« je spomladi 1945 javil stricu Jakim Jo-gefu na Dunaju. Po tem času ni več o njem Pobene vesti.	_
l'-edlc-ate'i: brat Habanar Frane, kmet •z Ponikev 3.
Sp 228/46
.I.aliarnar Ignac, sin Ignaca in Prezelj Kristino, roj. 5. julija 1925 na Prapetnem !>ri šentviški Gori istotam stanujoč st. 15, kmečki delavec, je odšel v NOV 1943. Ob Polomu Italijo je bil ujet od belogardistov ol.izu Ljubljane in interniran v Nemčijo, i?'! koder je pisal domov o Veliki noč: 1944. Po tem času ni več o njem nobene vesti.
Predlagateljica: mati Laharnar Kristina, gospodinja iz Prapetnega pri Šentviški Go-
t- 15-	Sp »09/46
. Poljak Viktor, ato Tomaža in Štrukelj Ritiri ie, roj. 18. februarja 1913 na Prapetnem ori sten viški Gori, istotam stanujoč št. 7, !o avgusta 1943 odšel v NOV v Sevemo-Pri-Piorskl odred. Udeležil so jo bojev, ki jih ■io navedena edinlca vodila v Kromberku bri Gorici ob polomu Italije. Po tem 6asu bi veft Ov njem nobeno vesti.	,
. Predlauratelj: brat Poljak Stefan, kmečki delavec iz Prapetnega pri SentviSkl Gon «•
Sp 293/46
. Pajntar Ludvik. «In Hudolfa in JV®D^6 ?iSok, roj. 21. avgusta 1926 v Znojllah. isto-tam stanujoč 8t. 9, kmečki sin, ;ie odšel v JfOV v Gradnikovo brigado 5. febrii'* in ^»8. Oktobra 1943 je bil na Vipavsk in. io
tem Času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagatelj: očo Pajntar Rudolf, posestnik iz Znojil 9.
Sp 294/46
Kovačič Albin, sin Viktorja iin Borovničan Marije, roj. 1. marca 1926 na Logar-6čeh, istotam stanujoč št. 19, kmečki delavec. je 5. februarja 1943 odšel v NOV v Gradnikovo brigado Po nepotrjenih cesteb je 15. januarja 1944 padel v bližini Novega mesta v bojih proti domobraneem.
Predlagatelj: oče Kovačič Viktor, posestnik iz Logaršč 19.
Sp 159/46
Kavčič Jožef, sin Jožefa in Klinkon Terezije, roj. 8. marca 1910 v Tolminu, samski, kovač, je bil zadnjih 10 let uslužben v ladjedelnici v Tržiču ob Soči in je ob kapitulaciji Italije odšel v NOV v neznano edinico na Vogersko pri Gorici. Po nepotrjenih vesteh je bil septembra 1943 v bojih v okolici Gorice in padel v Trnovskem gozdu.
Predlagateljica: mati Kavčič Terezija, gospodinja iz Tolmina-Loče 4.
Sp 145/46
Sturm Franc, pok Ivana in Podoreh Marije, roj. 24. septembra 1925 na Kneži pri Podmelou. istotam stanujoč Št. 40/78, kmečki delavec, je 5. februarja 1943 odšel v NOV. Ob polomu Italije je bil v Gradnikovi brigadi. Po tem času ni več o njem nobenega glasu
Predlagateljica: sestra Sturm Ivanka, kmetica iz Kneže pri Podmelou 40/78.
Ok 2/47
Dakskobler Jožef, pok. T.uke in Golja Marije, roj. 2. marca 1911 na Humu pri Pod-melcu, atami toč v Tolminu, na Bregu 1, učitelj, je bil 15. avgusta 1944 interniran v Nemčijo. Junija 1945 je »Primorski dnevnik« pisal, da se nahaja med povratniki, ki se iz Mauthausna vračajo v domovino. Do sedaj se pa ni vrnil in po nepotrjenih vesteh je umrl po osvoboditvi v zavezniškem logorju v Nemčiji.
Predlagatelj: brat Dakskobler Oskar, čevljar iz Tolmina, na Bregu 1.
Ok 4/47
Battisti Edvard, pok Mihaela in pok. Kumar Ludovikc. roj. 18. aprila 1898 v Gorici, stanujoč v Tolminu. Prešernova ul. 7, uradnik, je bil no kapitulaciji Italije v neznani edinici NOV na Tolminskem. Po nepotrjenih vesteh je bil konec septembra 1943 zaradi dezerterstva obsojen na smrt in ustreljen.
Predlagateljica: žena Batistič Alojzija, šivilja iz Tolmina. Prešernova ulica 7.
Ok 5/47
Kenda Anten, pok. Ivana in Golja Rozalije. roj. 13. 1. 1907 na Ponikvah, je bil julija 1944 po begu iz Miinchena proti Gorenjski aretiran na vlaku v Gradcu in po nepotrjenih vesteh inaerniran v Nemčiji, od koder se ni več vrnil ,niti dal vesti o sebi.
Predlagateljica: mati Kenda Rozalija, gospodinja iz Ponikev 64.
Ker je potem takem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog navedenih predlagateljev uvede postopek za proglasitev mrtvim imenovanih po-greSancev in se jim postavi za skrbnika Filli Vinko, upravitelj sodne pisarne v Tolminu.
Pozivajo se zgoraj imenovani nogrešanci in vsakdo, komur je o njih kaj znanega, da to javi tukajšnjemu sodišču ali postavljenemu skrbniku do 31. maja 1947.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi imenovanih pogrešancev za mrtve.
Okrajno narodno sodišče v Tolminu.
Ok 27-47
Beguš Franc pok. Jakoba in Bizjak Katarine, rojen 8. X. 1915 v Stražiščih, istotam stanujoč št. 16, kmečki delavec, samski, je 5. II. 1943 vstopil v Severno Primorski odred NOV. Bil je kurir pri štabu istega odreda. Po marcu 1943 ni več o njem nobenega glasu in po nepotrjenih vesteh je padel koncem istega meseca na Lom planini.
Uvedbo postopanja za proglasitev mrtvim predlaga brat Beguš Avguštin, delavec iz Steržišč št. 33.
Ok 8-47
Božič Andrej pok. Jerneja in pok. La-hanar Frančiške, rojen 19. novembra 1907 na Ponikvah, istotam stanujoč št. 72, samski, kmet, je odšel v NOV septembra 1943. Z neznano edinico je bil v bojih na Sv. Gabrijelu pri Gorici koncem septembra 1943. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagatelj: brat Božič Franc, kmet iz Ponikev št. 72.
Ok 12/47
Predlagateljica: zaročenka Seljak Stanislava, delavka iz Logaršč št. 11.
Ok 11-47
Kavčič Jožef pok. Jožefa in Murovec Marije roj. 26. oktobra 1923 na Ljubinju, istotam stanujoč št. 20, kmečki sin, samski, je novembra 1942 odšel v neznano edinico NOV. Pozneje je bil v Gradnikovi brigadi in domov se je javil zadnjikrat marca 1943. Po nepotrjenih vesteh je v NOV umrl v neznanem kraju in času.
Predlagateljica:	sestra Kavčič Albina,
šivilja iz Ljubinja št. 20.
Ok 11-47
Kavčič Jožef pok. Jožefa in Murovec Marija, roj. 26. oktobra 1923 na Ljubinju, istotam stanujoč št. 20, kmečki sin, samski, je novembra 1942 odšel v neznano edinico NOV. Pozneje je bil v Gradnikovi brigadi in domov so je javil zadnjikrat marca 1943. Po nepotrjenih vesteh je v NOV umrl v neznanem kraju in času.
Predlagateljica:	sestra Kavčič Albina,
šivilja iz Ljubljane št. 20.
Ok 17-47
Zorč Jožef, živega Jožefa in Komac Marije, roj. 11. avgusta 1905 v Soči. istotam stanujoč Št. 97, poročen, posestnik, je bil 14. I. 1945 ujet od Nemcev kot borec Kozjanskega bataljona NOV v Osenču in nato interniran v Mautbnusenu. Po tem času se ni več javil.
Predlagateljica:	žena Zorč Jožefa, go-
spodinja iz Soče št. 97.
Ok 22-47
Velikonja Ludvik pok. Jakoba in Hvala Alojzije roj. 25. avgusta 1909 na St. Viski Gori; istotam stanujoč št. 2, kmet je odšel v Gubčevo brigado NOV 17. II. 1943. Po marcu 1944 ni več o njem nobenega glasu in je po nepotrjenih vesteh padel okoli 20. istega meseca v borbi z Nemci na Trški gori.
Predlagateljica: žena Velikonja Uršula, gospodinja iz Št. Viške Gore št. 2.
Ok 23-47
Blčlč Ciril pok. Ivana in pok. Vogrič Frančiške, roj. 2. julija 1905 na Št. Viški Gori. stanujoč na Vrhu pri Št. Viški Gori št. 19, kmet, je 17. II. 1943 odšel v NOV, menda v Gregorčičev bataljon. Po aprilu 1943 ni več o njem nobenega glasu in je po nepotrjenih vesteh umrl zaradi onemoglosti začetka istega meseca ob priliki pokreta navedenega bataljona iz Postojnske proti Dolenjski.
Predlagatelj: brat Bičič Janez, posestnik iz Št. Viške Gore št. 43.
Ok 29/47
Kleč Anton, živ. Tomaža, in Kikelj Frančiške, roj. 13. I. 1919 na Stržišču, istotam stanujoč, je služil italijansko vojsko v Italiji do poloma Italije, nato pa se prebil na Primorsko in vstopil v neznano edinico NOV v Grgarju ter se septembra 1943 udeležil borb za Gorico. Po nepotrjenih vesteh je padel v omenjenih borbah.
Predlagatelj: oče Kleč Tomaž iz Stržisč štev. 36.
Ok 30-47
Debeljak Ladislav, pok. Jožefa in Pagon Rozalije, rojen 26. avgusta 1920 v Oblokah, kmečki sin, se je spomladi 1943 prebil iz italijanske vojske v Italiji na Primorsko in vstopil v neznano edinico NOV. Po nepotrjenih vesteh je padel v jeseni 1943 v borbi z Nemci na Matajurju kot borec Soške brigade.	^ , ,. .	..
Predlagateljica: sestra Debeljak Manja, posestnikova hfii iz Obtokov št. 4.
Sp 277-46
Manfreda Cvetko, sin Cirila in Lukman Ivanke, roj. 8. marca 1925 v Idriji pri Ba6i, kmečki sin, samski, je 2. II. 1943 odšel v Šerčerjevo brigado NOV. v kateri edinici je bil do 1. oktobra 1943. Po tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagatelj: oče Manfreda Ciril, posest-nik iz Idrije pri Bači št. 15.
Sp 232-46
Grohar Marija, hči Ivana, in pok. Zgaga Marije, rojena 7. januarja 1894, samska, kmetica, je bila oktobra 1944 odpeljana v zapor v Gorico, nato pa internirana v Nemčijo. Po tem času ni več 9 njej nobenega glasu.
Predlagatelj: brat Grohar Viktor, kmet iz Porzna pri Podbrdu št. 11.
Sp 231-46
Grohar Leopold, živ. lyana, in pok. Zgaga Marije, rojen 12. XI. 1907 v Porznu pri Podbrdu, istotam stanujoč št. 11. kmet.
____1. „4.	-1,41 ..J n V /"VE8 n-iat r\ti
(Jlc JU/47	Jrli J KUUlllU, i D v v/ L cr 1 u	-----
Lesjak Frane, pok. Alojza in Golob Te- samski, je bil bot «^ivist OF ujet od Ije roj. 29, _ avgusta 1903 na Grahovem Nemcev »btob« 1944 in odpeljan v zapor
tem času ni več o njem nobenega glasu.
Predlagatelj: brat Grobar Viktor, kmet iz Porzna pri Podbrdu št. 11.
Ker je potemtakem verjetno, da bo na->pila zakonita domneva smrti, se na
fsto^m^tanujoč Vir M, Tamsto.
17 .IX. 1943 odšel v neznano edinico NOV.	x””’’	n n1‘‘m nobennira glasu.
Pozneje je bil v Gregorčičevi brigadi in je januarja 1944 odšel iz Lokavca pri Čepo-vanu proti predmojl, kjer je bil v bojih proti Nemcem. Po tem času ni več o njem ^
nabPredIagate!j'- brat Lesjak Ivan kmet iz Predlog navedenih predlagateljev uvede pp-Grahovegašt 61	stopek za proglasitev mrtvim imenovanih
uranovega st. oi.	pogrešancev in se istim postavi za skrb-
Kovačlč Jožef, »in Ivana, in Kogoj An- nik» Filli Vinko, upravitelj sodne pisarne
MR'«0!, SočT i1.9totfamrU.tojnuioč5StP1s Itmečki^ ^Pozivajo se zgoraj' imenovani pogrešane! s n samski1’ to^odšel 2* II 1943 v’NOV in in vsal'<lo, komur je o njih kaj znanega, da to bil v bojih z Juino“.primorskim odredom	Tnnito 1947 p08tavl]6ne-
TTr0tlJ3U1PonrmD?fsurnfnv-oč o “ntom" n^' Po t?ètoku tega roka bo sodišče na po-
padel v tistih bojih.
Predlagatelj: oče Kovačič Ivan, posestnik pri Sv. Luciji ob Soči št. 5.
Ok 13-47
Leban Jožef, pok. Ivana In Jarc Jožefe. roj. 20. marca 1914 v Čadrgu, istotam stanujoč št. 4, posestnik, je po kapitulaciji Italije vstopil v JA v Italiji in se do-
novanih pogrešancev za mrtve.
Okrajno narodno sodišče v Tolminu.
Ok. 88, 89, 91, 92. 93, 94. 95, 99 in 100-47 Rojc Stanislav, sin Ivana in Marije ro-
cembra 1943 s I. prekomorsko brigado Iz- jene Hrvatin, rojen 4. maja 1925 v Gornjem krcal v Jugoslaviji. Spomladi 1944 je bil Zemonu št. 30, tam nazadnje stanujoč, sam-z isto brigado v okolici Tesliča v Bosni, ski, kmet, Slovenec, je šel_ v NOV 2. II. Po tem času ni več o njem nobenega glasu 1944 iu je služil v 3. «eti IX. Brigade, in je po nepotrjenih vesteh padel 1. marca XVIII. Divizije v Sloveniji. Dne 7. IV. 1944 1944 v okolici Tesliča.	je bil zajet od Nemcev in odpeljan v Ljub-
-,	« . ■	v	^ i   s . i j _	_ j.. * /i 1 r «w-i - s v, ,i,i* a orwiioAn rv f 1
Predlagateljica:	žena
kmetica iz Čadrga št. 4.
Podoreh Anton. pok. Ivana in Kenda Marjane, roj. 17. maja 1898
Leban Amalija, Ijano v jetnišnico Okrožnega sodišča, od koder je bil dno 11. V. 1944 odpeljan nozna-Ok 16-47 no kam in od tedaj ni o njem ničesar več
pok. znanega.	,	.
.»»..k.«	......... ...... - Pod' Mahne Frane, sin Antona in Marije roj.
leskovcu, istotam stanuioč št. 10-88, poročen, Mahne, rojen 25. XI. 1910 v Tatrah št. 10, posestnik, je bil 22. II. 1943 aretiran na tara nazadnje stanujoč ''dov®o- „ domu po Italijanih to Interniran v Italijo. I venec, jo stopil v NOV dne 20. II. 1948 In odkoder ie bil oktobra 1943 odveden v ta- je sluzil v II. bataljonu, VI. brigade, Xill.
ir™' .TtarTArTibr«1.' « r;:? rf.".«! r™ sks
bolnice, kakor tudi iz internacije sploh, se v vasi Skabe v Liki in od takrat o njem ni več vrnil tor ni o njem nobenega glasu, ni nikakega glasu več. .	„	.
Predlagateljica: žena Podoreh Kristina, Renko Franc, sin Ivana in Manje roj. gospodinja iz Podleskovca št. 10 88.	( Iskra, rojen 26 XI. 1909 v Ilirski Bistrici,
Ok 19-47 I nazadnje stanujoč v Brcah st. 7, samski, Kos Franc, sin Alojzija, to Kos Fran- kmet, Slovenec, je bil po Italijanih mobi-čiško rol. 2. IX. 1915 v Trtniku pri Pod- Hziran 12. I. 1941 in je sluzil v ^ C<?“1P“: brdu. istotam stanujoč St. 41-84, krojač, niji, VI. regimenta v Palerrau. Po izjavi samski, je no kapitulaciji Italije vstopil v svojcev se je zadnjič javil oktobra meseca JA v Italiji in so s ITI. prekomorsko bri- 1942, od takrat dalje pa je izginila za njim gado izkrcal v Dalmaciji novembra 1944. Po vsaka sled.
nepotrienih vesteh je padel 3. main 1945 Fatur Anton, sin Franca in Frančiške v bojih pri Snpiani blizu Ilirske Bistrice, rojene Dolenc, rojen dne 24.	. IM* v K-i
Predlagatelj brat Kos Karol, železničar lovčah št. 16, lam nazadnje stanujoč, sam-
iz Trtnika pri Podbrdu št. 31-34.	0J. ^
Pufer Frane pok. Antona In Drole Ma-
»=»š tt te»	£
II. 1943 odšel v Gradnikovo hrieado NOV. __ v kateri edinici je služil do 81. V. 1943. Po sar več ne ve.	, „ •	„„i
tem času ni več o njem nobenega glasu in Matko Alojz, sin Ivana in JIaJjaJe l, ' po nepotrjenih vesteh padel istega dne Primc, rojen dne 17. VIL	rJareSJu
ski, kmet, Slovenec, je po razpadu Italije vstopil v našo vojsko v Brkine k OZNI. Dne 28. XIX. 1943 je bil na službenem po tovanju od Ribnico do Ambrožiča uje Nemcev, pri kateri priliki se je zglasil tudi doma. od tega časa se o njem niče-
pri Sv. Lenartu v Benečiji.
Predlagateljica:	ženo Oufcr Katarina
gospodinja iz Kuka pri Podbrdu ŠL^2^ ^
št. 38,’ tam nazadnje stanujoč, poročen, trgovec, Slovenec, je bil dne 4. II. 1944 od Nemcev aretiran in odpeljan v Nemčijo. Po izjavi sorodnikov se je zadnjič javil iz ---------------- ol TT Klil . od tam j®
Grabelj Peter, sin Jurija in pok. Troha tržaških zaporov 24. II. 1944. a Katarine, roj. 18. februarja 1913 na Pečinah, no nepotrjenih vesteh prife v Dachau istotam stanujoč št. 73. kmečki delavec. Nemčijo, kjer se je nahajal do febiuarja samski ie vstopil v neznano edinico NOV meseca 1945. — Od takrat dalje na o njem takoi po kapitulaciji Italijo. Decembra 1944 sploh ni več nikakega glasu, so ffn zaieli Nemci blizu Pečin in ga inter- Baša Anton, sin Ivana in Frančiške roj. nirali v Nemčijo. Po tem času ni več o Brožič, rojen dne 13. I. 1914 v Jasenu št. 1, njem nobenega glasu in je po nepotrjenih tani aa7f''nm 8 niiiiinč sam8kl-	"j
vesteh umrl v Dachau 1. marca 1945.	,
Predlagatelj: oče Grabelj Jurij, kmečki delavec iz Pečin 73.	, „
Ok 9-47
venec, je vstopil v POJ po razpadu Italije in se zadnjič javil domov v oktobru mesecu 1943. a od takrat naprej o njem ni
roj. 23. junija stnmijoč št. 23, kmet, vdovec, je
več niknkegn glasu.
Fon Ivan pok. Tomaža in Kragelj Ane. | Ludvik Anton sin Matije m Frančiške
-timi in 1903 v Koznrščfth «stntnm ro. ene Frank, rojen dne M. \ inhu v K.ia\ 23. ninna uiu v Aoznracen.^»^^ Cah ftt s tnm nazadnje stnmijoč, poroten
-	-■	“	.............. *	------ je bil
o dne
domobrancev na” Gorenjskem in interniran 2. III. 10«	S"T"°1 toT v^ahorišto
v Nemčijo. Po tem čnsu ni več n njem no- razpadu Italijo je bil prepeljan v taborišče bcncffi glasu in ic po nepotrjenih vesteh Mauthausen in se jo na potu v taborišče mnvie'v tobo -šču ’ F '••bau neugotovljenega I zadnjič javil domačim meseca oktobra 1943:
dno spjmtodi 1915.	i »ot®m *® 0 luei11 ll“	^ vei ne ve'
toto 1943 odšel’ v n«nano edinico NOV. V oče devetih otrok, kmet Slovenec J® zimi 1943-1944 je bit zajet od Nemcev in po Italijanih ndveden v internacijo
Samsa Alojz, sin Antona in Jožefe rojene Konestabo, rojen dne 3. VI. 1912 v Preložah 12, tara nazadnje starajoč, samski, delavec, Slovenec, je dne 1. XI. 1944 vstopil v NOV in tam jo služil v XVIII. diviz. — bližnja edinica ni znana. Zadnje poročilo je poslal ustno decembra meseca 1944 po izjavi njegove sestre Šajn Jožefe, a od tedaj dalje ni nikakega glasu o njem.
Cuš Stanislav, sin Josipa in Jožefe rojene Barba, rojen 15. XI. 1921 v Podbežah št. 7. tam nazadnje stanujoč, samski, kmet, Slovenec, je dne 4. I. 1944 v Italiji vstopil v našo vojsko in sicer v II. bataljon, III. Prekomorske brigado — bližnja edinica ni znana. Dne 7. V. 1944 je imenovani bil na Korčuli ranjen in ujet od Nemcev ter od tega dne dalje ni o njem več nikakega glasu.
Ker je verjetno, da so vsi zgoraj našteti mrtvi, se na predlog njihovih najbližjih sorodnikov za njih pri tukajšnjem sodišču uvaja postopanje za proglasitev mrtvim in se obenem izdaja poziv, da se o pogrešancih poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Žiberna Josipu, tusod-nemu slugi.
Vsi zgoraj imenovani se od 1. do 9. pozivajo, da se zglasijo pri tukaojšnjem sodišču ali drugače dajo kako vest o sebi.
Po 15. septembru 1947 se bo na vnovičen predlog odločilč o njihovi proglasitvi mrtvim.
Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici.
Sp 54/47
Miklavčič Martin, roj 11. 11. 1904 v Novi Oslici, okraj Škofja Loka, delavec, nazadnje stanujoč v Otaležu 238, je vstopil v partizane 27. 2. 1943 v Severni Soški odred. Po razpadu Italije se je vrnil domov, vendar Pa je bil po nekaj dnevih ponovno mobiliziran v I. bat. 1. četo Vojkove brigade. Po neki hajki se je vrnil domov, NZ pa ga je ponovno odpeljala dne 2. 3. 1945. Od tega časa dalej je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da Miklavčič Martin ni več med živimi, so uvede na predlog njegove žene Miklavčič Marije, delavke iz Ota-leža 238, postopanje za proglasitev imenovanega za mrtvega.
Poziva se Miklavčič Martin in vsakdo, komur je kaj znanega o usodi pogrešanea, da to javi sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Hladnik Jožefi, uradnici okrajnega narodnega sodišča v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odtočilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkno.
Sp 52/47
Mlakar Franc, rojen 29. 1. 1905 v Žirovnici 5. KNOO Ledine, sin pok. Antona in pok. Apolonije roj. Kavčič, kmet, stanujoč v Žirovnici 5, je odšel dne 18. 2. 1943 v partizane ter je bil dodeljen v Gubčevo brigado. Po odhodu se je še nekolikokrat_ javil. Po pripovedovanju nekaterih tovarišev je baje padel v juliju 1943 pri napadu partizanskih edinic na Žužemberk.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove žene Mlakar Marije, posestnico iz Žirovnice 5. postopanje za proglasitev za mrtvega.
Poziva se Mlakar Frane in vsakdo, komur je kaj znanega o usodi pogrešanega, da to javi sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Hladnik Jožefi, uradnici okrajnega narodnega sodišča v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo eodišče na vnovičen predlog odtočilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkno.
Sp 139/47.
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idri-i je uvedeno postopanje za proglasitev za nrtvega glede Mediževec Toneta, kmečkega ina, rojenega 13. 1. 1927. stanujočega v Gor-ijih Novakih 49.
V partizane je odšel 7. maja 1944 v 8. ba* aljon Kosovelove brigade. Baje je padel v iprilu ali maju v borbi na. Poreznu. Po :ončani vojni se ni več oglasil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita lomneva smrti se na predlog Mediževec .tartina, bajtarja v Gornjih Novakih 49, ivede postopanje za proglasitev za mrtvega.
Mediževec Tone vsi, ki jim je kaj Zna-icga o usodi pogrešanega, se pozivajo, da
0	javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem tortavi j enemu skrbniku Pivku Josipu, vod-
1	zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen pred-og odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Sp 153/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedno postopanje za proglasitev za mrtvega glede Vellkajne Franca, posestnika v Srednji Kanomlji 10, rojenega 5. 3. 1893 v Srednji Kanomlji.
Velikajne Frane je bil dne 16. 12. 1943 odpeljan v internacijo v Nemčijo. Marca 1945 je v taborišču zbolel na tifusu to so_ ga baje kot bolnega odstranili. Po tem času se ni več vrnil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog hčere Velikajne Milke postopanje za proglasitev za mrtvega.	. ,
Velikajne Frane to vsi, ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanega, se pozivajo, da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkno.
Sp 158/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtvega glede Vončina Petra, kmečkega delavca v Vojskem 94. rojenega 22. 3. 1912 na Vojskem 6.
Vončina Peter je šel v partizane 4. 2. 1943. Nahajal se je na Notranjskem In na Dolenjskem v okolici Novega mesta. Pripadal je Gubčevi brigadi, S. bataljon. O njem ni bito nobenega obvestila.
Ker je verjetno. Ja bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Vončina Viktorije, kmečke delavke v Vojskem 94, uvede postopanje za proglasitev zn mrtvega.
Vončina Peter in vsi, ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanega, se pozivajo, da to javijo podpisanemu sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige r Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkno.
So 163/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji jo uvedeno postopanje za proglasitev za mrtvega Zajca Viljema, žagarja v Straži 255, rojenega 13. 2. 1915 v Plužnjah 13.
Zajc Viljem je bil 18. 3. od Italijanov aretiran in odpeljan v Videm, od tu pa v Celovec, in sicer februarja 1944. Njegov zadnji naslov je bil: Ot Lager Wodamschule Ruhr Erbl Wodamstrasse No 9. Westfaien (21). Nazadnje se je javil s pismom 15. 1. 1945. potem ni bilo o njem nobene vesti več.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog Pavlino Zajc, delavke v Laze« 66 postopanje za proglasitev za mrtvega.
Zaje Viljem in vsi. ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanega, se pozivajo, da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjigo v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkno.
Sp 69. 99 193, 196, 197/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji jo uvedeno postopanje za proglasitev za mrtve za naslednje tovariše:
1.	Miklavčič Gabriel, gozdni delavec, rojen 24. 3. 1907 v Otaležu. stanujoč v Cerknem 102. je vstopil v partizane 18. 9. 1943 v Cerknem. Od tu je bil poslan v smeri proti Gorici, kjer je so bile hude bitke z Nemci. Od svojega odhodu ni poslal nikakega sporočila- Verjetno ie padel pri Gorici.
2.	Hašelj Ivan. lesar. roj. 10 12 1906 v Planini. stanujoč v Planini 10. je vstopil v partizane 16. 2. 1943 v Goriško brigado v Planini in je bil od tam poslan proti Gorici. Bil je v prvi liniji pri Krombergu nad Gorico. Od tedaj ni nikakega glasu več o
njem.
3.	Toškan Ivan. sin posestnika, rojen Ili 12.1912 v Cerknem stanujoč v Cerknem 68, je vstopil v partizane 16 2. 1943, in sicer v Sernakovo četo. ki je spadala v sestav Gregorčičeve brigade. Marca 1948 je bil 'poslan v Sernakovo brigado 1. bataljon, 1. četa, v bližini Óernomlja. V juniju istega leta ja bil poslan na Koroško. Od tedaj ni bilo v*8 vesti o njeni.
4.	Rojc Ivan. rojen 22. 6. 1926 v Cerimeli št. 46, je šel v partizane 16 9. 1943 iz Sok. kana in se je zadrževal na Vipavskem. Ba.ič je bil v Skriljah v bolnišnici težko ranjen in je potom prišel v roke Nemcem. Javil se ni več.
5.	Roje Metod, pek. rojen 4. 3. 1919 v Cerfo nem 46, je šel v partizane 15 9. 1943. Nalia-jal se je v okolici Gorice v krajih Trnovo in Cepovan. Baje je padel v dolini pri Krom; bergu v prvi liniii. Po tej borbi so ni več javil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti se uvede na prošnjo ad 1. žene Miklavčič Štefanije, nd 2. ženo Bašelj Lide, ad 3. očeta Toškan Avguština, ad 4. in 5. matere Justine Roje postopanje za proglasitev za mrtve.
Pozivajo so vsi gori navedeni tovariši in vsi. komur je kuj znanega o usodi pogrešanih, da to javijo tukajšnjemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi zn mrtve.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkn*.
Sp 107/IT
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtvega glede Jeram Florjana, mehanikar-skega pomočnika, rojenega 4. 5. 1926 v Pod-plečah, stanujočega v Podplečah 5, KNOO Podpleče.
Jeram Florjan je vstopil po razpadn Italije v Vojkovo brigado 2. bataljon. Po štirih mesecih je bil premeščen v orožarnico IX. korpusa v Cerkno. Tu jo bil do zadnjo nemške ofenzive v aprilu 1945. Nazadnje je bil v Mrzli Rupi pri Vojskem.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog Jeram Terezije postopanje za proglasitev za mrtvega.
Jeram Florjan In vsi, ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanega, se pozivajo, da javijo to podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odtočilo o proglasitvi zn mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkno.
Sp 105/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtvega glede Jazbar Antona-Gaspari, rojenega 30. 1. 1894 v Idriji, rudniškega paznika, stanujočega v Idriji Tomšičeva 18.
Anton Jazbar-Gaspari jo bil dhe 18. 9. 1943 od partizanov aretiran in dne 20. 9.
1943	odpeljan na Vojsko. Po tem času ui bilo ničesar več slišati o njem.
Ker je verjetno, da je nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Jazbar Frančiške uvede postopanje za proglasitev za mrtvega.
Anton Jazbar-Gaspari in vsi, ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanega, se pozi; vajo, da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu. vodji zemljiške knjige r Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkno.
Sp 103/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtvega glede Podgornika Jožefa, mehanika, rojenega 16	4. 1923. stanujočega v
Pečniku pri Ledinah 2.
Podgornik Jože je bil v zaporih v Poli zajet od Nemcev ter nato odpeljan v taborišče v Nemčijo, in sicer v Weimer Buchen-wald blok št. 17 in je nosil št. 47195. Nekaj dni pred koncem vojne se je javil s pismom Ceciliji Cimperman, Ljubljana, Močnikova ulica 3, pozneje ni bilo več glasu o njem.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Podgornik Marije uvede postopanje za proglasitev za mrtvega.
Podgornik Jože to vsi. ki jim je kaj znanega o njegovi usodi, se pozivajo, da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiško knjige v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkno.
Sp 67/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idri- , ji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtvega glede Ferjančič Josipa, rojenega v Trstu 23. 9. 1900, rudarja, stanujočega v Idriji, Partizanska ulica 8.
Ferjančiča Josipa so Nemci aretirali 12. 12. 1944 to ga odpeljali v zapore v Ljubljano, od tu pa po 1. 8. 1945 v taborišče Dachau. Dne 12. 5. 1945 je bil na tifusu bolan sprejet v ameribansko bolnišnico. Od takrat naprej ni bito nobene vesti več o njem.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog žene Ferjančič Marije postopanje za proglasitev za mrtvega.
Ferjančič Josip in vsi, ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanega, se pozivajo, da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjigo v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkno.
Sp 39/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za dokaz smrti Špik Antona, posestnika v Bakovskem vrhu, KNOO Bukovo, rojenega 13. 6. 1915.
Špik Anton je vstopil po razpadu Italije v NOV v 3. bataljon III. prekomorsko udarno brigade. Imel je čin namestnika komandirja čete. V času nekako od 26. novembra do 3. 12. 1944 je padel bajo na Kninu v Dalmaciji.
Ker je verjetno, da je Anton Špik padel v boju, se na predlog nzogove sestre Hvala Alojzije, gospodinje v Bukovem 71, uved« postopanje za dokaz smrti to se pozivajo vsi, ki jim je kaj znanega o njem, da to javijo podpisanemu sodišču ali Pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji, do 1. 8. 1947.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o stvari.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkno.
Sp 20/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji ie uvedeno postopanje za proglasitev za mrtvega glede tov. Murovca Matevža, čevljarja v Idršku 16. rojenega 14. maja 1905 v Sehreljah.
Murovec Matevž je bil 16. 11. 1943 odpeljan v Nemčijo v internacijo. Zadnjič se je javil s pismom dre 9. 6 1944 iz Leitmeritza. Baje je v času od septembra do oktobra
1944	umrl v taborišču Flossenburg.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog tene Murovec Ane uvede postopanje za proglasitev zn mrtvega.
Murovec Matevt- In vsi. ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanega, se pozivajo, da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrlja-Cerkno.
Sp 126. 168. 184(47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za mrtve naslednjih tovarišev:
1.	Klavžar Janko, kmečki delavec, rojen 2. 10. 1927 na Jesenici, stanujoč na Jesenici št. 82, je vstopil v partizane v Vojkovo brigado februaria 1944 na Jesenici. Eno leto .ie bil intendant v bolnišnici Lahinje in pozneje desetar v Bohinjskem odredu, marca 1945 v podoficirski šoli v Cerknem. Od velike nemške bajke aprila 1945 se ni ved Javil.
2.	Kofol Jože, rojen 20 2. 1912 vRavnah, stanujoč v Ravnah 78. le vstopil v partizane kot borec 30 1. 1943 v Severni-Primorskl odred, in sicer v Cankarjevo brigado. Pozneje je bil premeščen v Tomšičevo brigado
4. bataljon Januarja 1944 se je nahajal pri ,ve,?1 mestu. Od takrat se ni ved javil, a S:0Holob, Jerne.J- femedki delavec, rojen 24. ». 1920 v Jesenic 24. je dne H. 12. 1943 vstopu kot norec v 1. prekomorsko brigado v Banju. Januarja 1944 je odšel z brigado na Vis in od tedaj naprej se ni več javil.
Ker ne verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti se uvede na prošnjo ad 1. očeta Klavžar Ivana, ad 2. žene Kofol France in ad 3. matere Golob Alojzije postopanje »a proglasitev za mrtve.
Pozivajo se vsi gori navedeni tovariši • T®i' j 'llnl •, ba.i znanega o usodi pogrešanih, da to javijo tukajšnjemu sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josi-pu. vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 3. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtve.
Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno.
213/47
Sp 88/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtve glede Obed Andreja, gozdnega delavca, roj. 15. 11. 1884 v Jesenici, stanujočega tam ua št. 81.
Obed Andrej je odšel kot izseljenec leta 1908 v Severno Ameriko. Od tam je pisal nekaj pisem in sicer zadnje v maju 1910. Njegov naslov je bil: Ahstola Ba 25 Somer-set 60 Pa Nord Amerika. ,
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove sestre Hribar Alojzije, male posestnice, Jesenice št. 31, KNOO Zakriž uvede postopanje za proglasitev za mrtvega.
Obed Andrej in vsi ki jim je kaj znanega o pogrešanem, se pozivajo, da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljeni skrbnici Hribar Alojziji, mali posestnici, Jesenice št. 31.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno.
„	,	Sp 189/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idri-viutniiz	• um n o	, ji se je uvedlo postopanje za proglasitev
^ bl 2'i' .94 ®dP®4?an od za mrtvega Mavri Jožefa, posestnika, roj. na/1I’r6'1 X. Cr°i vrh, od tu v 23. 3. 1889 v Gorjah, stanujočega v Gorjah Ljubljano in potem v Nemčijo	v neko tabo-	št. 40,	KNOO	Trebenče.
”»®„e v bllztm Hamburga. Od	tu se ni več	j Mavri Jožef	je	v	oktobru 1943	vstopil	v
Ker ie	,	,	...	N°v v delavski bataljon pri Komandi me-
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita sta Cerkno. Ob napadu na Otalež so ga SS™"av.a	«e uvede na predlog ženo Nemci ujeli in odpeljali v ljubljanske za-
Vihtetič Manje postopanje za proglasitev i pore. Januarja 1944 so ga odpeljali v Da-,8v,Mjfo7ix®ar«„- •	.	,, ..	...	chau, od tam v Mauthausen. Februarja
Vihteuč Josip in vsi, ki jim	je kaj zna-	1945 je	bil poslau	v	bolnišnico	zaradi	osla-
nega o usodi pogrešanega, se	pozivajo, da	belosti.	Potem	se	ni	več javil,
javijo to podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen pred-
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtve tov. Vlhtellča Josipa, roj. 22. 2. 1896 št j™46111 npffu 11 stanujočega v Zadlogu
riško brigado. Ob prodoru Nemcev pri Go- žino neke vasi pri Kočevju in tam baje 1 Kocjančič Štefan sin Štefana in Marij« rici, se je umaknil z ostalimi^ partizani v ( zaklali.	I roj. Kozlovič, star 25 let, stan. v Truškan
Trnovski gozd, kjer ga je videl v Kozjih stenah pod Goiaki še neki tovariš »Bartel« ] nita domneva smrti, se na predlog Leban iz Vrhpolja. Pozneje pa se ni več javil in Gabrijele, žene posestnika iz Vrtovina štev.
je vsaka sled za njim izginila.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se ua predlog Škrlj Jožefe, kmetice iz Dupelj pri Vipavi 36 uvede postopek za proglasitev za mrtvega Škrlj
Ernesta in se mu postavi za skrbnico Škerlj mu je kaj znanega o pogrešaneu, da javi Jožefa, kmetica iz Dupelj pri Vipavi št. 36. tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje Poziva se Škrlj Ernest in vsakdo, ki , do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in mu je kaj znanega o pogrešaneu, da javi na ponoven predlog bo sodišče odločalo ~ tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. proglasitvi za mrtvega.
-S-f,. Uš- 1 (tA'7	4-________1. _	: -,
julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišč« v Ajdovščini.
Sp 215/47
Šavle Franc, živ. Ludvika in pok. Marije Grosar rojen 26. oktobra 1926 v Cepo- ;
Ker je verjetno, da bo nastopila zako-lšt. 29;
. j	ìj — --	" T - Korda Erman, sin Lovrenca in Antonij«
roj. Korda, roj. 30. 8. 1907 v Skofijill, stas, v Škofiji II 302;
Kovačič Dušan, sin Nazarija in Antonij« roj. Jakomin, roj. 7. 1. 1923 v Gračisčn, stan. v Gračlšču 17;
Krmac Aleksander, sin pok. Jožeta 18 Antonije roj. Jerman, roj. 5. A 1925 v CeS* turju, stan v Centurju 280;
Krmac Bruno, sin Antona In Antonije roj, Vatovec, roj. 14. 10. 1924 v Vel. Centurju, stan. v Vel. Centurju 283;
Krmac Ivan, sin Ivana in Marije roj-
132 uvede postopek za proglasitev Leban Kristjana za mrtvega in se. mu postavi za skrbnico Leban Gabrijela, ženo posestnika iz Vrtovina štev. 132.
Poziva se Leban Kristjan in vsakdo, ki
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Sp 205-47-2
Štor Alojz, pok. Alojza in Marije roj. Brataševec, rojen dne 11. junija 1921 v Velikih Žabljah, samski, kmečki sin iz Velikih Žabeij štev. 49, je bil mobiliziran italijansko vojsko dne 6. februarja 1940
vanu, dijak iz Čepovana štev. 122 je odšel 1 alpiuom kot bolničar. Najprej je bil v me-v partizane po polomu Italije in se je ude- . stu Cuneo, nato v Mondovi in od tam je ležil borb za Gorico. Dodeljen je bil brigadi j odšel dne 8. Vlil. 1042 na rusko fronto, Srečka Kosovela II. bataljona I. četa. Žad- ! kjer je imel vojno pošto No. 203 I Beggi-njič se je javil domov koncem marca 1944 mento Alpini, I sezione sanità, od koder se iz okolice Idrije, nato pa se ga je videlo ; je poslednjič javil dne 4. januarja 1943 in v začetku aprila 1944 v okolici Hotederšči- jc od tedaj izginila za njim vsaka sled.
Im ««	„ j :_:_____.1___
log odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno.
203/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji Je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtvega tov Kavčiča Franceta, kmečkega delavca, roj. 30. 11. 1921 v Zadlogu 11. stanujočega istotam.
Kavčič Frane je šel v partitane leta 1944 In je bil dodeljen v brigado Simona Gregorčiča, in sicer v 2. bataljon, 2. četa. Pogrešan je od velike ofenzive na Vojskem v aprilu 1945, kjer je verjetno padel.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo Kavčiča Alojza postopanje za proglasitev za mrtvega.
Pozivajo se tovariš Kavčič Frane in vsi, ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanega, da to sporočijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivk« Josipu. vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 8.. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno.
Sp 64, 195/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtve, in sicer naslednjih tovarišev:
1.	Menard Ludvik, mali posestnik, rojen 11. 8. 1915 v Jeličnem vrhu, stanujoč v Idr-šku 5, je odšel 1 3. 1943 v partizane in je bil dodeljen v Tomšičevo brigado. Od svojega odhoda dalje se ni več javil.
2.	Mlakar Franc, kmečki sin, rojen 28. S. 1918 v Vrsniku pri Ledinah, stanujoč v Vrs-niku 7, je ob kapitulaciji Italijo prišel iz Afrike in vstopil v partizane. V Bariju je bil dodeljen k mitraljezcem. Od takrat se ni več javil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo ad 1. žene Menard Marije, ad 2. matere Mlakar Katarine postopanje za proglasitev za mrtve.
Pozivata se gori navedena tovariša in vsi, ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanih da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 8 .1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtve.
Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno.
Sp 148, 221/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtve naslednjih tovarišev.
1.	Kosmač Albin, kmečki delavec, rojen 1. 2. 1926 na Straži, stanujoč na Straži 11, je vstopil v partizane 20. 11. 1943 v Bariju (Italija), in sicer kot borec v 1. prekomorsko brigado. Od Božiča 1943 dalje je bil v
1.	proletarski diviziji, 3 bataljon. 3. brigada. Nekako marca 1944 so Nemci napadi njegov položaj nad Stekorovcem in od takrat se ni več javil.
2.	Prebil Ciril, kmečki delavec, rojen 1, 8. 1914, stanujoč na Straži 21. je odšel v partizane 16. 2. 1943. Nekaj dni pred razsulom Italije ga je še neki tovariš videl na Hrvatskem. Od svojega odhoda v NOV se ni več javil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo ad 1. matere Kosmač Antonije, ad 2. matere Mafije Prebil postopanje za proglasitev za mrtve.
Pozivata se gori navedena tovariša in vsi, katerim je kaj znano o usodi pogrešanih da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 8 .1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtve.
Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno.
Sp 164, 176 in 222/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtve naslednjih tovarišev:
1.	Anton Vellkajne. kmečki delavec, rojen 27. 1. 1909 v Sp. Idriji, stanujoč v Sp. Kanomlji št. 38. je odšel v partizansko vojsko 15. 9. 1943 v Gradnikovo, brigado, nato pa je bil premeščen v delavski bataljon. V aprUu 1945 je bil ta bataljon napaden in od takrat dalje se Velikajne Anton ni več javil.
2.	Leopold Gnezda, kmečki sin, rojen 15. 11. 1923 stanujoč v Gorenji Kanomlji št. 25, jo odšel 1. 1. 1943 v partizane in je bil dodeljen Cankarjevi brigadi. Od svojega odhoda dalje so ni več javil.
3.	Velikajne Henrik, delavce v Sp. Idriji, rojen 4 . 7. 1920 v Sp. Idriji, nazadnje stanujoč v Sp. Idriji se je nahajal v XIV. Diviziji NOV in je padel baje na Štajerskem meseca februarja ali marca 1944. Od takrat dalje ni bilo več glasu o njem.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo a 1) matere Marije Velikajne. ad 2) očeta Gnezda Ivana, ad 3) matere Velikajne Marijo postopanje za proglasitev za mrtve.
Pozivajo se gdri navedeni tovariši in vsi, ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanih, da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtve.
Okrajno- narodno sodišče Idrija-Cerkno.
Sp 65 in 95/47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtve naslednjih tovarišev:
1.	Rejc Pavel, sin rudarja, rojen 30. 6. 1911 v Idriji stanujoč v Idriji (Marof) je šel k partizanom ob razpadu Italije 1943. Dodeljen je bil not bolničar 3. bataljonu XIX. brigade Srečka Kosovela in se je nahajal na Vojskem in v Trebuši. Pogrešan je od ofenzive v aprilu 1945 na Vojskem.
2.	Repar Ferdinand, rudar rojen 12. 7. 1903 v Idriji, stanujoč v Idriji. Partizanska ul. št. 9. Odšel jo k partizanom 14. 9. 1944 v
2.	bataljon Gradnikove brigade Nazadnje se je javil 7. 10. 1944 z Gor nad Idrijo. Potom je bil premeščen v Kladje pri Cerknem in od takrat dalje se ni več oglasil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo ad 1. matere Rejo Ivane in ad 2. tene Bepar Dine postopanje za proglasitev za mrtve.
Zgoraj navedena tovariša in vsi, ki jim je kaj znanega o pogrešanih, se pozivajo, da to javijo podpisanemu sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1- 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi zn mrtve.
Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Mavri Frančiške iz Gorij št. 40, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega.
Mavri Jožef in vsi, ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanega, se pozivajo, da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1 .8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno
Sp 187/47
Pred okrajnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtvega glede Gruden Janeza, kmečkega delavca v Stopniku št. 14, roj. 10. maja 1910 v Stop-niku.
Gruden Janez je vstopil v NOV leta 1944 dne 3. 1. v delavski bataljon pri komandi mesta v Cerknem. Nato je bil premeščen b komandi mesta Čepovan. Avgusta istega leta je bil poslan na Dolenjsko, od tam takrat naprej se ni več javil.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog žene Gruden Jožefe iz Stopnika št. 14, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega.
Gruden Janez in vsak, ki mu je kaj znanega o njegovi usodi, se poziva, da to javi podpisanemu sodišču ali pa s tem postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. 8. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno
Sp 165-47
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Idriji je uvedeno postopanje za proglasitev za mrtvega Jesenko Ivana, kmeta, roj. 9. Vi. 1905 v Cerknem, stanujočega v Cerknem štev. 83.
Jesenko Ivan je stopil v partizane 20. IX. 1943 na komando mesta v Cerkno. Po naročilu komande je prevažal razno muni-cijo. Dne 13. XI. 1943 so Nemci napadli proti Želinom. Zelo verjetno je, da so ga Nemci takrat ustrelili, ker ga po tem napadli ni bilo več.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog žene Jesenko Marije postopanje za proglasitev za mrtvega.
Jesenko Ivan in vsi, ki jim je kaj znanega o usodi pogrešanega, se pozivajo, da to javijo podpisanemu sodišču ali pa s tenj postavljenemu skrbniku Pivku Josipu, vodji zemljiške knjige v Idriji.
Po 1. Vlil. 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno.
Sp 206-47
Kravos Alojz pok. Karla in Eme roj. Šinigoj roj. dne 7. septembra 1922 v Dobravljah. samski, kmečki sin iz Dobravelj štev. 15, je bil kot italijanski vojak mobiliziran 18. I. 1942 in je bil dodeljen II Reg. art. corpo d’armata rep Istruzioni P. Alessandria, Agni, kjer se je nahajal do 4. junija 1942, nato pa je bil poslan v svojo edinico v Rusijo, kjer jo imel naslov 9. ra-gruppamento art. d’armata 50. grup. II. batt. posta mil. Nr. 6, odkoder je zadnjič pisal dne 4. januarja 1943 in je pozneje za njim izginila vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kravos Eme, žene posestnika iz Dobravelj uvede postopek za proglasitev Kravosa Alojzija za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Kravos Ema, žena posestnika iz Dobravelj štev. 15.	.
Poziva se Kravos Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešaneu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947 Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločalo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče ▼ Ajdovščini.
Sp 200-46
Turk Jože, sin Jožeta in Ane roj. Škapin, rojen dne 10. marca 1910 v Trstu delavec iz Velikega polja št. 33 pri Vrabčah, je bil radi sodelovanja za osvobodilno fronto In podpiranja partizanov dne 19. II. 1943 aretiran in odpeljan v zapore v Vipavo. Ajdovščino, Trst in končno v Raveno, od koder se je vrnil šele po razpadu Italije novembra 1943. leta ter je ponovno sodeloval v NOV, s tem, da je podpiral partizane, radi česar so ga Nemci v začetku leta 1944 aretirali, odvedli v tržaške zapore, od tam v taborišče Dachau in nato v Natz* weilor pri Straseburgu in končno zopet v Dachau ter je na poti tja dne 10. aprila 1945 umrl na posledicah izčrpanosti in šibkega zdravja.	.	„	,	_ s
Ker je verjetno, da je Turk Jeze resnično umrl dno 10. IV.-1945, se na predlog Turk Ane, kmetice iz Nadaujega sela št. 2, uvode postopek za dokaz smrti Turka Jožeta in se mu postavi za skrbnico Brajnik Nada, uradnica okrajnega narodnega sodišča v Ajdovščini.	.
Poziva se vsakdo, ki mu j.e kaj znanega o pogrešaneu, da javi t.uk. «odišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka In po izvedbi dokazov bo sodišče odločilo -o dokazu smrti.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Sp 211-47-2
Peršič Vladimir, sin Alojza in Rafaele, roj. Makovec, rojen 13. decembra 1922 v Šempasu, samski, dijak iz Šempasa št. 179, je odšel v partizane dne 8. IX. 1943 in je bil dodeljen kot administrator štabu Bazoviške brigade. Dne 8. XII. 1944 je bil prijet od Nemcev pri Lokovcu pri Grgarju ter je bil odpeljan v goriške zapore in je od tedaj izginila za njim vsaka sled,
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Humar Pepce, kmečke hčere iz Šempasa 179 uvede postopek za proglasitev Peršič Vladimirja za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Humar Pepca, kmečka hči iz Šempasa 179.
Poziva s? Peršič Vladimir iu vsakdo, ki mu jo kaj znanega o pogrešaneu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje dò 31. julija 1947. Po preteku toga roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
ce, ko so bile partizanske edinice napadene in obkoljene od Nemcev. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zako-
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog štor
mrtvega in se mu postavi za skrbnika Šavle Ludvika, kmeta iz Čepovana št. 122.
Poziva se Šavle Franc in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešaneu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbniku najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločalo o progsasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Sp. 217-46-2
Curk Ivan, pok. Štefana in žive Antonije roj. Tomšič, rojen dne 3. julija 1921 v Knežaku pri Št. Peru na Krasu, samski, mehanik iz Dupelj pri Vipavi št. 8, je odšel
Poziva se štor Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešaneu, da javi tuk sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Spodaj navedeni tovariši so pogrešani izza narodno osvobodilne borbe in je njih usoda neznana. Ker je verjetno, da bo glede njih nastopila zakonita domneva smrti.
dodeljen I. .bataljonu, II četi Goriške bri- |
uoueijen i. oaiaijonu, ±x ceu uorusKe un- ni:h	ka-j 7nonA0.n KA rwv/iv« Ha
sisysws eten i«.,s
s, WkZti k.vxj ga	“.t,';?,11 “
Anton iz Dupelj pri Vipavi št. 39. Potem	au da Salo vest o
pa je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila za ko- navedenih pogrešancev za mrtve.
Babič Rudolf, sin Josipa in Marije roj. Bordon, roj. 8. 11. 1937 v Burjah, stan. Burjah št. 25 pri Marezigah;
nita domneva smrti, se na predlog Curk Antonije- zasebnice iz Dupelj pri Vipavi št. 8 uvede postopek za proglasitev Curk Ivana za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Curk Antonija, zasebnica iz Dupelj pri Vipavi št. 8.
Poziva se Curk Ivan in vsakdo, ki mn je kaj znanega o pogrešaneu. da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Sp 218-47
Modena Antonija, vdova Lestan, pok. Antona in Jožefe roj. Batič, rojena dne 2. novembra 1916 na Spodnjem Avstrijskem, poročena, Slovenka, zasebnica iz Vitovelj štev. 46, je bila od leta 1942 v Italiji v Veroni, od koder se je vrnila koncem oktobra 1943. Dne 3. novembra 1943 so nenadoma prišli na njen dom neki oboroženi moški In jo odvedli s seboj. Tedaj so rekli-da se bo vrnila naslednji dan ob 6. uri. Od tedaj je izginila za njo 'vsaka sled.
Ker je verjetno, da se ne nahaja več med živimi, se na predlog Hrovatin Bernarde, šivilje iz Vitovelj štev. 32, uvede postopek za proglasitev Modena Antonije vd. Lestan za mrtvo in se ji postavi za skrbnico Hrovatin Bernarda, šivilja i* Vitovelj St. 32.
Poziva se Modena Antonija vd. Lestan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogre-Sankl, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in ua ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvo.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, t
Babuder Oskar, sin Rudolfa in Antonije roj. Savarin, roj. 10. 7. 1921 v Šmarjah, stan. v Šmarjah št. 74-
Bertok Josip, sin pok. Antona in pok. Antonije roj. Vatóvac, roj 28. 10. 1910 v Cezarjih, stan v Cezarjih št. 55;
Bolčič Vladimir, sin Ivana in Antonije roj Muženič, roj. 17. 10. 1914 v Škofijah, stan. v Škofijah št. 252;
Bonača Anton, sin Antona in Marije roj. Kocjančič, roj. 9. 4. 1922 v Laborju, stan. v Laborju št. 114;
Božič Jožef, sin Gregorja In Marije roj. Božič, roj. 3. 8. 1926 v Lanišču, stan. v Izoli. Via Casa nuova št. 408;
Bucaj Angel, sin pok. Andreja in Ivane roj. Kocjančič, roj 9. 4, 1917 v Zanigradu, stan. v Zanigradu št. 4;
Bužan Anton, sin pok. Ivana in Antonije roj. Bugan, roj. 22. 2. 1901 v Črnici, stan. v Črnici št. 38;
Babič Ivan, sin Ivana in Ivane roj. Ber-netič, roj. 12. 71 1924 v Marezigah, stan. v Marezigah št. 42;
Cepak Viljem, sin Ivana In Magije roj. Cunja, roj. 4. 10. 1925 v Bezovici, stan. v Bezovici št. 3;
Cerkvenič Ivan, sin pok. Ivana in pok. Marije roj. Umer, roj. 26. 4. 1908 v Lazaretu, stan. v Pobegih št. 23;
Crevatin France, sin Antona in Marije roj. Sema, roj. 9. 10. 1908 v Strunjanu, stan. v Strunjanu 6t. 241;
Ounal Marijo, sin pok. Ivana in Ane rej. Olenik, roj. 30. 9. 1924 v Bezovici, stan. v Bezovici št. 20;
Cupln Rok, sin Jožefa in Ivane roj. Fatur, roj. 20. 2. 1920 v Kolombarju, stan. v
Kolombarju št. 101;
Sp 219-47-2 Čendak Rafael, sin pok. Andreja in pok. Kočevar Franc pok. Franca in pok. Ma- Antonije roj. Mahnič, roj. 13. 3. 1913 v De rije roj. Mihelj, rojen dne 13. avgusta 1905 kanih, stan. v Dekanih št. 37; v Malovšah pri Črničah, istotam stanujoč I Črnec Ivan, sin pok. Ivana in pok. Ane na štev. 60, samski, delavec, je odšel v i roj. Cmee, roj. 10- 3. 1915 v Popetrah, stan.
Sp 214-47-2
Škrlj Ernest, sin živ. Alojzija in Žive Jožefe rój. Lavrenčič, rojon dne 18. februarja 1924, samski, mehanik iz Dupelj pri Vipavi štev. 36 je ob razpadu Italije prišel domov iz Italijo, kjer se je nahajal kot italijanski vojak, ostal dva dni doma ter
partizane dne 28. oktobra 1948 in je služil v II. bataljonu 19. brigade Srečka Kosovela ter se je večinoma zadrževal na Otlici in na Lokvah. Spomladi 1945 je po pripovedovanju njegovih tovarišev odšel na zdravniški pregled na Lokvah, in je od tedaj izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kočevar Marije, delavke iz Malovš pri Črničah št. 60, uvede postopek za proglasitev za mrtvega Kočevar Franca in se mu postavi za skrbnico Kočevar Marija, delavka iz Malovš št. 60 pri Črničah.
Karlovič, roj. 8. 1.
Smokvici št. 24;
Franca Željko, sin Andreja in Ane roj. Rihtar, roj. 30. 4. 1921 v Belem kamnu, stan. v Belem kamnu št. 32;
Furlan Viktor, sin Viktorja in Emilije roj. Ferluga, roj. 1. 7. 1921 v šergašib, stan. v Škofiji II št. 317;
1... _______ »Gerbac Jože,	sin	Matije in Marije roj.
Poziva se Kočevar Franc	in	vsakdo, ki	Rosinovič,	roj.	21.	7. 1921	v Kortah, stan.
mu je kaj ananegra o pogreSancu, d« javi v Kortah 176;
tukajšnjemu sodišču ali slcrtmìci na.jkasno- ' _Jìpa^ec Karel, sm Andreja in Manjo roj. je	do »1. julija	1947. Po	preteku	tega roka	Flčur, roj.	16.	6.	1923; v	Kortah, stan.
in	na ponoven	predlog	bos	dišče odločilo	Kortah št.	12J;
Grahonja Peter, sm pok. Antona in Ivane roj. Znecel, roj. 8. 2. 1912 v Sergaših, stan v Sergaših št. S;
Popetrah št. 145;
Filipič Adanlllj, sin Lazarja in Ane roj. Stepan, roj. 2. 12. 1925 v Trstu, stan. v Ri-žani št. 55;
Franca Srečko, sin Mateja in Marije roj.
1927 v Smokvici, stan. v
v proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Sp 216-47
Vidmar Viktor pok. Antona in Rozalije Cesnik, rojen 20. aprila 1920 na Kovku, poročen, poljski delavec iz Kovka štev. 75, je bil mobiliziran v italijansko vojsko D. marca 1940 in je bil zadnjikrat na dopustu avgusta 1942. Na dan razpada Italije, se je podal proti domu v družbi Vončina Pavle iz Cola in nekega tovariša iz Štrandoža. V Meštrah pri Benetkah so skupaj stopili v vlak, nato pa g« niso več videli. Ko jo omenjeni vlak dospel v Gorico, so ga obkolili Nemci, in od tedaj je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se ua predlog Vidmar Jožefe, zasebnice iz Kovka št. 294 uvode postopek za proglasitev zn mrtvega Vidmarja Viktorja in se mu postavi za skrbnico Vidmar Jožefa, zasebnica iz Kovka št. 294.
Pozivajo se vsi in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanih, da javijo tukajšnjemu sodišču ali skrbnici, najkasneje do 81. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišče odločalo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče ▼ Ajdovščini.
Sp. 202-47-2
Lozar Jožef, pok. Antona in Žive Terezije roj. Nevreden, rojen 6. oktobra 1913 v Vrtoviku, kmečki sin iz Vrtovina štev. 15, je šel leta 1934 na odslužonje rednega roka v Italijansko vojsko in je bil dodeljen grenadirjem v Rimu. Pred vojno se je vračal na krajše dopuste, vendar ni bil oproščen vojaške službe. Po pričetku poslednjo vojne je bil iz redne vojske premeščen v »battaglione speciale«, kjer se jo nahajal še dne 20. junija 1943 v četi 208, Massa Martana v provinci Peruglia, ko se je poslednjič Javil. Pozneje ni bilo od njega niknkega glasu več in so vse poizvedbe ostale brezuspešne.
Ker je verjetno, da je nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Lozar Terezije, posestnice iz Vrtovina uvede postopek za proglasitev Lozar Jožefa za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Lozar Terezija, kmetica iz Vrtovina št. 15.
Poziva se Lozar Jožef In vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešaneu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947. Po pretoku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini.
Gregorič Gverln, sin Jožefa in Marije roj. Gregorič, roj. 14. 3. 1925 v Karlih, stan. v Karlih št. 3;
Gregorič Josip, sin Antona in Marije roj. Tuljak, roj. 14. 1. 1924 v Lonteealvo pri Izoli. stan. v Montecalvo št. 423,
Grižanlč Pasquale, sin pok. Antona in Antonije Šarvon, roj. 16	4. 1922 v Kalinah,
stan. v Kaltnah št. 76 pri Gradimi;
Grižon Viktor, sim Ivana in Antonije roj. Gažič, roj. 13. 6. 1924 v Novi vasi, stan. v Novi vasi št 51;
Jakomin Jože, sin Ivana iu Marije roj. Franca, roj. 6. 11 1905 v Kubedu, stan. v Kubedu št. 26;
Jakomin Romeo, sin Vida in Jožefe roj. Dnriš, roj. 25. 8. 1920 v Kubedu, stan. v Kubedu št. 55;
Jakomin Venceslav, sin pok. Ivana in Ivane roj. Gregorič, roj. 5. 3. 1911 v Cežar-jih, stan. v Škofiji II št. 264;
Jenko Dušan, sin Ivana in Ane roj. Len-kočič, roj. 25. 2. 1923 v Krnici, stan. v Krnici 90;
Jerebica Jožef, sin Kozma in Marije roj. Spek, roj. 15. 7 1926 v Krkavčah, stan. v Krkavčah 90;
Jerman Franc, sin pok. Jožefa in Antonije roj. Zupančič, roj. 2. 5. 1004 v Pomnjanu, stan. v Pomjanu 67;
Jerman Jordan, sin Ivana in Marije roj. Marsič, roj. 24. 3. 1924 v Glemu. stan. v Glemu 148;
Jerman Rafael, sin Andreja in Marije roj. 5. 5. 1925 v Glemu stan. v Glemu 159;
Jugovac Anton, sin Matije In Katarino roj. Savrčn, roj. 18. 7. 1921 v Gradinu, stan. v Gradinu 29;
Jurlnčlč Josip, sin Josipa in Frančiške roj. Bombič, roj. 16. 4. 1925 v Borštu, stan. V Borštu 67;
Kapel Ivan. sin pok. Antona in pok. Marije roj. Grbac, roj. 2. 4. 1889 v Krkavčah, stan. v Krkavčah 4;
Kavallč Nadalij, sin Ivana in pok. Marije roj. Maršič, rol. 25. 12 1912 v Kavaličib, stan. v Kavaličib 171 pri Sv. Antonu;
Kavrečlč Stefan, sin pok Ivana in Uršulo roj. Bembič, roj. 20 12. 1912 v Loparju, stan. v Loparju 243 ;
Kleva Miroslava, hči Venceslava In Marije roj. Kaligarič, roj. 9. 10 1925 v Ceta-rah, stan. v Cetarah 812;
Klun Giorgio, sin pok. Ivana In Katarine roj. Ovčarič, roj. 23. 10 1921 v Piranu, stan. v Izoli, Via Pietro Coppo 7;
Knez Milan, sin Jožefa In Uršule roj. Babič, roj. 17. 12	1926 v Movražu, stan. v
Smokvici 36;
Kocjančič Elijo, sin pok. Jožefa in Ane 1911 v Bertokih,
Sp 203-47	________________
Leban Kristjan, pok. Jožefa in Terezije i roj. Muženič, roj 17. 2 roj. Čermelj, rojen 10. aprila 1904 v Vrte- stan. v Pradah 87-
vinu, posestniški sin, delavec, samski iz	Kocjančič Jolando, sin pok. Josipa in Ma-
Vrtovina štev. 152, je odšel v partizane dne rij0 roj. Memon, roj. 16 2. 1924 v Laborju, 12 februarja 1943 in je služil v Šercerjev! stan. v Laborju 92;
.V»..,,....— .„ju„,  .......... «...------- — .brigadi v IV. bataljonu, ki se je zadrže-	Kocjančič Julij, sin pok. Josipa in Mari-
nato dne 17. septembra 1943 odšel v parti- | val na Dolenjskem. Ob neki patroli je bil je roj. Memon, roj. 29. 4. 1926 v Laborju, zane in bil poslan na goriško fronto z Go- I zajet od Italijanov, ki so ga odvedli v bli- stan. v Laborju 92.
Aliav a vaii, oj 11 j. v a Ud iu iu.tvi.ijc s V«
Jerman, roj. 20. 7 1927 v Centurju, stan. « Centurju 274;
Lisjak Ivan. sin pok. Ivana in Marije roj. Dekleva, roj. 1913 v Krkavcih, stan. v Kr-kavčih 84;
Lovrečič Marijo, sin Andreja in Viktorije roj. Lovrečič, roj 15. 5. 1927 v Laborju, stan. v Laborju 106:
Markežlč Domeniko, sin pok. Matije in Marijo roj. Markežič. roj 3. 1. 1897 v Pregari, stan. v Pregari 17;
Maršič Anton sin pok. Antona in Jd?t‘ pine roj. Zovič, roj. 2. 11. 1922 v Vel. Sočergi, stan. v Uliki 4;
Mcdoš Just. sin pok Andreja in Marij« roj. Segulin, roj. 2 11. 1912 v Medošib, stan. v Medošib 58;
Medoš Marjan, sin pok. Jožefa in Ivane roj. Korenič, roj. 29	9. 1926 v Medošib,
stan v Medošib 53;
Medoš Peter, sin pok. Andreja in Marij« roj. Segulin, roj. 7. 8. 1909 v Medošib, stali. v Medošib 58;
Medoš Roman, sin Antona in Ane roj. Slama. roj. 21. 1. 1915 v Medošib, stan. « Medošib 65;
Muženič Rudolf, sin pok. Antona in pok. Uršule roj. Babič, roj. 14. 7. 1905 v Potekli, stan. v Vanganelu 232;
Oblak Jožef, sin pok Mihaela in Antonij* roj. Bolčič, roj. X. 11. 1900 v Urbancih, stan. v Urbancih 59;
Pavlič Ivan, sin Antona in Antonije roj. Savon, roj. 3. 1. 1926 v Pavličih, stan. « Pavličih 97 pri Gradinu;
Pečarič Peter, sin pok. Ivana in Ane roj. Brajnik, roj. 17. 6 1902 v Pobegih, stan v Kopru, Via Urazio fini 43;
Plahuta Rudolf, sin pok. Antona in Marije roj. Dilice roj 28. 8. 1903 v Krmcih, stan. v Krmeih 98;
Peroša Radko, sin Ivana in Ane roj. To-brinja, roj. 21. 9. 1920 v Marancinih, stan. v Marancinih 155 pri Marezigah;
Pobega Marijo, sin Avgusta in pok. Antonije roj. Bordon, roj 12. 6. 1912 v Pobegih, stan. v Pobegih 129;
Posega Marcel, sin Jurija in Marije roj. Rakar, roj. 25. 10. 1925 v Izoli, stan. v Izoli, Via Castelago 466;
Ražman Ivan. sin Mateja in Marije roj. Ražman, roj. 20 7. 1905 v Marezigah, stan. v Izoli. Via Besenghi 107;
Kodela Danijel, sin Jožefa in Marije roj, Franca, roj. 24. 12. 1922 v Krnici, stan. v Krnici 87;
Sabadin Gvido, sin Franca in Marije roj. Umer, roj. 17. 6	1927 v Krmcih, stan. v
Krmcih 94 pri Marezigah;
Santin Lazar, sin pok. Ivana in Ane roj-Cergolj, roj. 28. 3. 1912 v Rižani, stan. v Rižani 67;
Santin Ollvijo. sin Andreja in Marije roj. Jerman, roj. 10 4. 1924 v Tribanu, stan. v Tribanu 24;
Sever Mirando, sin Andreja in Jožefe roj-Cunja, roj. 9. 4. 1925 v Loki, stan. v Loki Sl Sosič Franc, sin pok. Franca in Marij« roj. Šturman, roj. 27. 9. 1923 v Pomjanu, stan. v Šmarjah 85;
Srebrnič Jožef, sin Jožefa in Lucije roj. Jeričič, roj. 19. 3. 1922 v Završju pri Bojah, stan. v Lonzano 438 pri Sv. Luciji;
Starc Anton, sin Josipa in pok. Antonij« roj. Franca, roj. 9. 1 1908 v Smokvici, stan. v Smokvici 31; .
Starc Jožef, sin pok. Ivana in Marije roj-Starc, roj. 1. 3. 1894 v Smokvici, stan v Smokvici 12;
Starc Milan, sin Ivana in Antonije roj. Udovič, roj. 27. 8. 1926 na Loki. stan. v Kubedu 7;
Stok Ludvik, sin Andreja in Marije roj. Kodela, roj. 13. 3 1927 v Burjah, stan. v Burjah 41;
Stepančič Josip, sin pok. Andreja in Ivane roj. Gerdina, roj. 1. 1. 1884 v Valmaroži pri Buzetu, stan. v Vanganelu 237;
Tedeško Ludvik, sin pok. Antona in AnP roj. Uršič, roj. 17. 4 1902 v Pobegih, stan. v Pobegih 119;
Toškan Jože, sin pok. Josipa in Ane roj-Cupln, roj. 4. 9. 1904 v Dekanih, stan. v Dekanih 69;
Trlpar Longino, sin pok. Zemona in Katarine roj. Radin, roj. 5. 3. 1924 v Topolovcu. stan. v Topolovcu 62;
Udovič Franc, sin pok. Antona in Ane roj-Juriševič, roj. 29. 1. 1915 v Gračišču. stan. v Gračišču 19;
Vatovec Lazar, sin pok. Lazarja in Marije roj. Piciga roj. 1. 9 1907 v Dekanih, stan. v Dekanih 10;
Vižintin Josip, sin Josipa in Ane roj. Kocjančič, roj. 26 12 1896 v Vršiču, stan. v Vršiču 26;
Zerjul Silvester, sin Mihaela in Uršul« roj. Kofol, roj. 23 10. 1927 v Rižani. stan. v Rižani 56;
Zobec Karel, sin pok. Ivana in pok. Marije roj. Zahar, roj. 4. 10. 1899 v Borštu, stan. v Pobegih 43:
Žudlč Albin, sin Matije in Ane roj. Kleva, roj. 3. 3. 1914 v št. Jerneju pri Piranu, stan. v št. Jerneju 552.
Okrajno narodno sodišče v Kopru.
OBJAVE Izgubljeno
Tov. Ema Kovšca, roj. 5. X. 1921, bivajoča v Šturjah, Idrijska št. 16, je izgubila osebno izkaznico št. 5009 ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Širca Antonija, roj. 12. I. 1929, stanujoča v Predjami št. 32, je izgubila osebno Izkaznico št. 104, izdano od KNOO Predjama, okraj Postojna, ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Brecelj Filip, roj. 1. V. 1909 v Ajdovščini, stanujoč v Idriji, Kosovelova ulica št. 13, je izgubil osebno izkaznico št. 1042, izdano od Mestnega LO v Idriji In jo s tem proglaša za neveljavno.
Izgubila se je Ustnica z malo vsoto denarja ter raznimi dokumenti, med temi tudi osebna izkaznica št. 60 na ime Habe Viktorija, doma iz Čekovnika št. 40, katero so tem proglaša za neveljavno.
Obvestila
OBVESTILO
Obveščamo vso prebivalstvo, da 10. maj* 1947 preneha poslovati prometni referat Uprave NZ pri Poverjeništvu FNOO zn Slovensko Primorje in da vse dolžnosti in iravice tega referata preidejo na Okra ine Uprave Narodne Zaščite — referate zb promet.
Okrajni Izvršni odbor zn Sežano z začas« nira sedežem v Herpeljab-Kozini obvešča, da je sklicano
REDNO ZASEDANJE Okrajnega Ljudskega odbora za sežanski okraj za dno 11. maja 1947 ob deveti uri zjutraj v prostorih dijaškega doma v Hcr-leljnh. Na zasedanje so vabljeni polog odbornikov Okrajnega Ljudskega odboru tudi vsi predsedniki in tajniki KLO. (niniki OF in ostali volivci.
Dnevni red zasedanja je sledeč: otvori-in ugotovitev dnevnega reda, izvolitev delovnega predsedstva, izvolitev overovnte-Ijev zapisnika gospodarsko-politični pregled in razprava, poročilo okrajnega 10. okrajni gospodarski načrt za leto 1947 in osnovanje okrajnih gospodarskih pod jeti i. predlog proračuna za loto 1947, poročilo okrajnega ljudskega sodišča, razrešitev in dopolnitev članov okrajnega 10. razrešitev sodnikov okrajnega ljudskega sodišča in izvolitev novih, določitev nngrnd članom okrajnega 10. sklepi, slučninosti. znkliučnn beseda.
Iz pisarno Okr. izvršnega odbora št. 365-L
»Primorska borba« izhaja tedensko t Ajdovà&’ni. — Urejuje uredniški odbor.