Ldotfâ vsak dan rasen sobot, nedelj in prasnikov. Issued daily except Saturdays, , Sundays and Holidays. 1' PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO-YEJUI Urednllkl in upravniškl prostori : S0Ô7 South Lewndale Am Office of PublioeUon: MOT South Lewndale Ave. Telephone. Rockwell 4004 Cena lista je $6.00 V1!!^ " * «"»t* jHun u. * CSI—* lUUote. ,«Wr th. Art ut Comg Subscription $6.00 Yeerly ŠTEV.—NUMBER 147 Acceptance for mailing at special rate of poetage provided for ln eection 1103, Act of Oct. S, 1017, euthori/ed on June 4. 101$ OSISCNE ARMADE TERENE V RUSIJI IN LIBIJI Sovjetske čete so v veliki protiofenzivi pognale Nemce nazaj 60 milj na centralni fronti in reokupirale čez dvesto mest in vasi. Hitler potegnil voj*|ke divizije s finskega ozemlja. Ameriške podmornice potopile japonski transport in poškodovale bojno ladjo. Japonske čete invadirale Hongkong Moskva. 19. dec.—Velika ruska protiofenziva se nadaljuje na centralni fronti, pravi danes zjutraj objavljeno uradno poročilo. Hitlerjeve kolone so bile pognane nazaj 60 milj daleč od Moskve in Rusi so reokupirali čez dvesto mest in vasi. Sovjetske armade so povečale pritisk na nemške in finske čete na leningradski fronti in izvršile, več uspešnih naskokov na pozi-1 cije sovražnika. Nemci še vedno beže pred ruskimi četami. Čez deset tisoč nemških vojakov je padlo v bitki z Rusi, ki se je vr-[ šila na zapadni strani Kalinina. V tej so Rusi uničili ali zaplenili 191 težkih topov, 31 tankov, tisoč motornih vozil in velike zaloge bojnega materiala. Kairo, Egipt, 19. dec —Nemške j in italijanske čete se umikajo i pred britsko oboroženo silo na vsej črti, pravi uradni komunike. * Osiščne bojne črte so bile i prebite v več krajih, f General Erwin Rommel, vr-l hovni poveljnik nemške oboro-[ žene sile, je vrgel vse razpoložljive tanke in bojna letala v boj j proti Angležem, da ustavi prodiranje, a se je moral vseeno poveljnik kitajske oborožene sile, je vrgel več tlštoč vojakov v boj proti Japoncem, da zmanjša japonski pritisk na angleške čete, ki branijo Hongkong. Londoh. 18. dec. — Lord Moy-ne, minister za kolonije, j^ravii da je poveljstvo britske Oborožene sile v Hongkongu ignoriralo japonski ultimat glede kapitulacije. Japonci so naslovili že drugi ultimat generalu M. Youn-gu, guvernerju in poveljniku britske vojaške posadke v Hongkongu, naj se poda. Admiraliteta je sinoči naznanila, da je nemška podmornica napadla in potopila angleško križarko Dunedin na Atlantiku. Naznanilo ne omenja, ali so se člani posadke rešili. Vojaški krogi so priznali, da so Angleži sami razdejali olj-njake v Sarawaku na otoku Borneo, preden so japonske čete invadirale to pokrajino. Ta polja so producirala milijon ton olja na leto. Vest iz province Kedah, Malajski polotok, pravi, da se*srbite bitke med britskimi in japonskimi četami tamkaj nadaljujejo. Obe strani sta v teh odrebdba stopi v veljavo 4. ja-l Y "".¡ri jrTT« bitkah utrpeli velike izgube. nuarja. Lumakniti. . fklU.-ft. d*e. - Poveljstvo Možnost je. da bo produkcija «ta bili deloma zdrobljeni in de- . . Kongres zavrnil Rooseveltov apel Mladi fantje ne bodo ' pozvani v armado , Washington. D. C.. 18. dec.— Apel predsednika Roosevelta in poveljstva armade, naj kongres sprejme načrt glede vpoklica v armado fantov v starosti 19 do 20 let, je naletel na gluha ušesa v nižji kongresni zbornici. Ta je sprejela drugi načrt, da so le moški, ki so dopolnili starost 21 let in oni, ki šg;nisp stari 45 let, podvrženi vojaškTfraJbL Opoziciji proti administraciji so vodili kongresniki, ki so se udeležili prve svetovne vojije. Ti so argumentirali, da Amerika lahko dobi armado šest milijonov vojakov, če sprejme le moške v starosti od 21. do 45. leta. V nižji zbornici sprejeti načrt bo morda revidiran v senatu, kjer se je danes pričela debata o njem. Leon Henderson, direktor za civilne zaloge v uradu za produkcijo bojne opreme, je sinoči n.tziianil, da bo prodajanje a^t-nineferočev omejeno. Te bodo dobili le oni, ki operirajo avtomobile za bistvene civilne potrebe. Henderson je dejal, da ^^ bij en i | loma razpršeni. Washington, D. C.. 19. dec.— i Mornarični department je na-I znanil, da so ameriške podmornice potopile japonski vojaški transpôrt in težko poškodovale 1 eno križarko. Kje sta se nahajali japonski ladji, ko so ju podmornice napadle, department ni [ povedal. Tokio. 19. dec.—Uradna časni-L kaiska agentura Domej poroeta danes zjutraj, da je polovica Hongkonga pod kontrolo japonskih čet. Japonski vojaki so se včeraj izkrcali v več krajih te britske kronske kolonije. Manila. Frlllplni. 18. dec. — I Ameriško poveljstvo je danes zjutraj naznanilo, da so Japonci utrpeli velike izgube, ko so skušali izkrcati čete na ozemlju pri Viganu, v spopadu z ameri-»kimi in filipinskimi vojaki. Vi-*kih političnih voditeljev. bojne mornarice trdi, da so japonske bojne ladje in letala potopila sedem ameriških bojnih ladij, tri druge pa poškodovale v operacijah pri Havajskih in Filipinskih otokih. V napadu na Pearl Harbor, glavno mornarično bazb na Ha-vaju, in na letališča so japonske bombe razbile čez tristo ameriških bojnih letal na tleh, pravi poveljstvo v svojem poročilu. Moskva. 18. dec. — Sovjetske čete so vrgle Hilerjevc armade nazaj sto milj od Moskve v veliki ofenzivi, ki se je pričela pred desetimi dnevi, pravi uradni komunike. Komunikacijske zveze med Moskvo in Leningradom so bile vzpostavljene kot rezultat sovjetske ofenzive, v kateri so Nemci utrpeli ogromne izgube v vojaštvu in bojnem materialu^ V distriktu pri Kalininu in Orlu, 200 milj južno in 95 milj se-verozapadno od Moskve so Rusi v zadnjih dneh reokupirali čez sto mest in vasi. Berlin, 18. dec.—Vrhovno poveljstvo priznava umik vojaških čet iz nekaterih sektorjev moskovske fronte, molči pa o izgubah. ki so po ruskih poročilih ogromne. Poveljstvo omenjs, da je bil umik nemških čet odrejen iz strategičnih razlogov New York, 18. dec.-Radi j»ko poročilo iz Londona naznanja umik nemških kolon iz Možaj ska, strategičnega ruskega me-sta na centralni fronti. Stockholm. Švedska. 18 dec.— Sem je dospelo poročilo iz zanes- novih avtomobilov popolnoma ustavljena 1. februarja prihodnjega leta. Zadevna odločitev (po padla na konferenci reprezentantov delavskih unij in avt-nih kompanij, ki se prične 15. januarje v Washingtonu. Nemci potopili francoski parnik London zvrača obdol-zitve Petainove vlade London, 18. dec.—Komunike britske admiralitete pravi, da je nemška podmornica potopila francoski parnik St. Denis pretekli teden, zaeno pa je zavrnila obdolžitev Petainove vlade, da je angleška podmornica potopila ta parnik. St. Denis je bU napaden in potopljen v bližini »aleriških otokov, kjer angleške podmorni ce ne operirajo. "Nobenega dvoma ni, da hoče Hitler provocirati bitko med francoskimi in angleškimi bojnimi ladjami in nahujskati Španijo za vojno proti Veliki Britaniji," pravi admiraliteta. "Nemški diktator bi rad odvrnil pozornost nemškega ljudstva od udarcev, ki Jih dobiva njegova oborožene sils v Rusiji in Libiji/* Angleška obdolžitev tn naznanilo Španije, da njeni parnik! ne bodo odpluti proti Ameriki, potrjujeta piročila. da ima osliče v načrtu velike operacije na Sre- ROOSEVELT APE . URA NA DELAVCE IN MAGNATE Preprečitev stavk v vojnih industrijah JOHN VOGRIC i Bivši gl. blagajnik in gl. predsednik SNPJ preminul po dolgi in težki bolezni ¡liivega vir«, dk je Hitler potegnil I dosrmskem morju in da hoče po-tri vojaške divizije (okrog 50.000j teghitl Francijo In Španijo n. Sing.po,. 18. dec. — Topniški moi) g finB|u. fronte Finska • ¡ed branilci Hongkongs. j vja'*ini strani Hongkonga J-'i".nci eo včeraj izvršili več na-iz zraka na Hongkong V " Angleži sestrelili sedem *ma,u ^P"nnkih bojnih letal ^«kln* Kltaieka/l« dec. - ¿. "¿"bodo nemške čete v Ifo-j *«. čete eo izvršile več u- ^ ^ božičem Srdit* bitke so v '■'h napdov na pozicije Ja- . -Prodira-1 britakimi m «ail^niml četami pri ti' vojaštva n. eevem. *-iro Bglpl. « ^ „.- Alem Hamri. 30 milj Jufnora- T Hongkonga, prav, danes nj^ briUkih čet v I ,b.^ ^ 1 o ^ iiuMU V tej en -'•J '»bjevljeno uredno poro-, dal ju Je Včeraj« prod»'^ • oklopne enoU. Oeneral Kaišek, vrhovni I na Jst milj dalet in obkrožile, lesene teku med M Ameriško oroije prihaja v Afriko Katro, Kgipt. 18. det -Dotok ameriškega onižja in druge bojne opreme v Afriko ne bo ustavljen. čeprsv Je Amerika stopila v vojno Tako je izjavil general Rueeell Ma*well, načelnik ameriške vojaške mletje v. Kairu Načrti glede pošiljanja ameriške ga orožja brltakl oboroženi sili. Chicugo,—Br. John Vogrič, gl. blagajnik SNPJ zadnjih ?1 let lit gi. predsednik od leta 191ft do 1918, Je v petek zjutraj, dne 19. decembra, umrl na svojem domu po dolgi in težki bolazni otrpnje-nju žil. Star Je bil 05 let in rojen v Masorl, občina Otalei pri Cerknem na Goriškem, Bil je ustanovitelj društva Triglav št. 2 v La Sallu, III., kjer je bival dolgo let, predno se je prenelil v Chicago, ko je prevzel blagajniški posel leta 1920. Ob času smrti je bil član društva Fmnciseo Ferrer št. 131 SNPJ. Vogrič ja bil domala vsa leta v tej deželi aktiven v naših društvenih krogih in prav tako v delavskih socialističnih ln unijskih krogih; ni pisal za časopise, toliko več Jt pa delal ln agitiral od hiše do hiše, od rojaka do rojaka. Za. njim Žaluje žen«, sin in tri hčere ter drugi sorodniki in prav tako ža-ujejo bratje in sestre nsie jednote za svojim marljivim delavcem. Svetal mu spomin!—Pogreb pokojnika se vrli v ponedeljek popoldne, ob dveh in sicer Iz dvorane SNPJ, v kateri bo truplo pokojnika ležalo od zjutraj. Minister Sno) sa povrnil Now York. (Brgojgvno.)—Mir Ulster Frane Snoj si» je danes (19. decembra) povrnil r letalom iz Londonu v Nrw York, Za odlošliev kongresa Chicago.—Cikaški eksekutlvnl odsek pripis vi jalnega odbora za sklicanje slovenskega narodnega kongresa v prid nail atari domovini je na svoji seji 17, t. rn soglasno predložil zunanjim čla nom odbora, naj se kongres od loži na necioidčen čas U rszlo ga, ker Je washingUmska vlada izjavila: du v tem kritičnem ču au ne vidi rude "razcepljene Io jalnoati" svo|ih državljanov, ki so udeleženi pri raznih političnih gibanjih v prid tujim dtža vam. Sklep bo objavljen v na ših listih čim zunanji člani pri pravljalnegs odbora HNK 'idgla MjJejo o njem. Clevelandske novice Cleveland —Dne Id t m. J* za srčno kapjo umrl iyton IV nikver, star hO let in rojen v,Vi likem Vasovnlku pri H»bu V Ameriki Je bil let in tukaj za pušča ženo, tri sinovi in tU hč* r«.—Jennie Urbani tč Je bila 10 t. m. povožene po avtu in odpf ljene v bolnlšnuro, kjer se neha ja v nevarnem stanju.—V m»t» od 14 na Ift dec eo ne/nani te tovi vlomili v goetilno Mika Vraneža i u jo izropall tu $220 vrednosti —Krerdt l^egan lastnik gaeolineke stani«' j« bi ' " okraden za $200 v gotovim. Nov grob v Jolieiu Jollet -Dne u t n< (u umrl Jim. Novak, star 79 let ln doma od Novega mest« Pred Ml je bival v nekem malem mesto v Mimieeoti, k'j#r je btl po Izjemno stanje v Argentini Ukrepi sa preprečitev nemirov uveljavljeni Buenos Aliree. Argentina. 18. dec.—Vlade je razglasila izjemnd stanju, da bo lahko nem6teno Izvajala zaključke, sprejete na konferencah, ameriških republik. Razglas najkaša, d« J« Izjemno lUugi jH>sledica seda sedanja kritično situacije. Kljub opoziciji s strani tiska, ki je zahteval milejše naredbe, dani kabineta na svoji seji ^oglasno sprejeli sklop glede suspendiranja gotovih garancij, da preprečijo nemire. Naredbe so v prvi vrsti naperjene proti širjenju škodljive propagande. Policija je iakoj prepovedala zborovanja ženskih podružnic organizacije Accion Argentina, na katerih bi st bile vršile demonstracije kot znak solidarnosti argentinskih žensk g ameriškimi državami, ki so v vojni z oNiščem. Predsednik Kanton CaNtillo |e piej iiu/nanii, da ho zatrl propu gando v prilog di Zevam, ki so za« vojevane v vojni z Ameriko, ker je taka propaganda v nasprotju s provizijami s nedavno izdanimi dekreti. Letalo Italijanske letalska družbe Lati Je vteraj odletelo it Buenos Aireea proti Evropi. To je bilo zadnje letalo, ki jt prišlo [g I ta h Je v Argentino. Argentl na In Brazilija sta nasnftnttt, 4r osiičns letala ne dobe gasolina In olja. Nemška letalska družba Lufthansa je že prej opustila Uf talski promet med Nemčijo in Argentino. Atnerika zasede francoske otoke? Vojaiki krogi opazujejo razplet situacije Washington. D. C« 18. dec.— ttaiiega francoskih parnikov v ameriških lukah, med katerimi je tudi veleparnlk Normandie, čigar tonaža znaša 83,432 ton In je stal $65,000,000, Je morda uvod v okupacijo francoskih otokov in poseščin oh zapadni hemlsferi. Ameriške bojne ladje so v bližini otokov Martinique, Guadalupe, Gvineja, St. Pierre in Mt-ijuelon, ki so pod kontrolo vl-chyjskc vlade. Ameriška izvid-niška letala uprizarjajo g brit-skih bas dnevne polete nad temi otoki, med katerimi Jt it gtrata-glčnih razlogov najbolj valtn Martinique. Storjeni so bili koraki za saščito vodovja ob tth otokih pred osiičnimi podmornicami in ladjami, če bi francoski otoki prišli pod kontrolo oai-šča, bi bil Panamaki prekop v nt-varnosti sovražnih napadov. V luki Fott-de-Frsnco, Martinique, so konctntrlrane enota francoskt bojne mornarica pod poveljstvom admirala H. Roberta, prijatelja ln saupnika Petainove vlade. Tt enote tvorijo štiri križarkt, dvt ladji za prevažanje letal in več rušilcev. Čex sto ameriških bojnih letal, katera je Francija kupila pred kapi-1 tulaeijo pitni Nemčijo, m* nahaja na otoku Martinique. Tam «e nahaja tudi zlato v vrednotil $250,000,000, katerega jt Francija poslala na otok pred polomom. Vojaški krogi v Washingtonu motra razvoj situacij*, da st zavarujejo proti prattnečenju, ki llhko pride t strani Francije, Oni vedo, da Jt Petainove vlada pod močnim nacljsklm pritiskom in da Hitler zahteva od njt novt koncesije. Ustanovitev delavskih zborov na Filipinskih otokih Manllu, 18. dec,—predsednik Manuel giiezon je naznanil for miranje delavskih zborov, ki bodo sodelovali z ameriškimi voje škimi avtoritetami On Je uve ijavil tudi odredbe glede prehrs njevanja prebivalcev in kontrole živil/ Quezon Je naznanil, da bodo storjeni tudi drugI koraki, da ee otoki zavarujejo proti blokadi. Juponski letalci nad Novo Gvinejo Važna posvetovanja med zavezniki ! Vojna strategija predmet diskusij London, 18 dee.—Važna posvetovanja to jr teku tu. v Moskvi in v Washtngtonu med britskimi, ruskimi In sngleškimi di- _ plomati ter vojaškimi veščakl. Ts se v glavnem nanašajo na raztegnitev vojne na Daljnji vzhod In mobilizacijo vseh ras-piilii/ljivih sredstev in virov sa / us|m4ho borbo proti Nemčiji, Italiji ln Je/ionski. Dttigl problemi ao tudl na re-ietii. Zavezniki vidijo mužnnat ki ee bprl proti Nemcem in Ita tijeriorn na afriških frontah, ao'ttgr In mirovni vidnik 15 let Je , ude-lbili sestavljeni pred več mawei'i \>* bil v Jolietu V Ameriki Je in ne bodo revidirani. bil 45 let. ! kapitulacije Petainove vlade Melbuurti«. Av.lr.IIJ«, m ""'^""^^''"''t.dh - J.piiri.ka 1.4.1. Irl.l. »<»"-P / li i .i Novo Ovln,J« in n.lul.r. dru«. VB* «loke v bllLl Av.»r.ll).. . ** ' p M .vrtr.Uk! U. I"""1"*" " kiut<"' r" „", !.U. dvignili v ir.k. Nov. Ov|.1 "•>*' • * «h*.v.l d« fr.n«, „.•,. ,, -M.lj.-,, okro« trUito d»«'" »«nikim hUm milj u Av.tiniijr v i »da......,>rii. **r rri^zi .....¿„ Cui linu )•■ p..lkl. V»j.. oibr-lu.»u. .OMCMii trdojSirt «S „k.- . . u- v ,u.u,„M», obr.mlm« VM"'U v 8r«i»»m.ko n,o„.. I,rll.(. AniilMlkl. ru»kl in .mrrilkl di- . ■ - ploiri.tji. i.npr.vlj.Jo tudl o po- Nemiki general ubit i^ijapju .o.e.iikeg« Ll i s' i terlala Angliji m Rusiji. Dotok na ruski fronti ||t|(i nMl9r)a|a f9 «nifail. iai Btrrv Svila, 18 dec. Poročilo! kar se Je Amerika zapletla v voj-nemške uradne časnikarske no r Japonsko agenture DNH pravi, da je nem-, . * ški general Kmeat Bernecker yVi,ci/i razdejali ruska iMilel v bitki * Hual ne fronti |ari , . ..«ilii- K«,kovu th, je Ml poveljnik kulturna svetikia tretjega nemškega armad nego /bore Juponski konzul , v Chicagu aretiran Chicago, II der, -- Fe«ler elnl i Čehov tgropteec, ln muzei. zgra-• lH4*ktiv! eo včerej ne ukaz ll jen v spomin Petru Illču CaJkov-WaahingUme aretirali jeponske- skemu, slovitemu komponlatu ga generalnega konzula ICiagači-1 Nacijl ao onečastlli tudi Tolst«h rs ijhmorlja Sedem namHken- Jevo grobnico In poeekall dreve-cev se je polog konzule nahajalo *« ne |aa»««tvu, kamor eo romali v uiatiu, kf» eo udrll detektivi. I tisoči vsako leto. Mofkvn, 18 dee Nacijske h or dt- st» rs ¿dejale tri najbolj slovita »uak.i kulturna svetišča--hi4o V Jasni Poljani, V kateil je Živel Tolstoj, veliki pisatelj, «lom, v katerem je blvel Anton PROSVETA THE ENLIGHTENMENT LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Biovene National Bonofit Sodoty OLASILO IN Naročnina ss Zdrušene dršave (laven Chicago) la na loto. 13.00 sa pol lata, flM sa ¿etrt lota; aa Chicago la Cicero |7¿0 aa colo leto. $3 7» sa pol tola; sa inooemotvo 99.00. Subscription rstost lor the United Stoles (except Chicago) and Canada $«.00 per year, Chicago and Cicero I7J0 por year, foreign countries $0.00 per yeor. J* ^ m ' ^ Cone oglasov po dogovoru,—Rokopisi dopisov la nenarotenlh ¿tankov s« ne vračajo. Rokopisi literarno vsebine (trtico, povesti drama, pesmi Itd.) se vrnejo pošiljatelju lo v slučaju. 6o Je prtloiil poštnino. ' *.it7Btt4r' -i Advertising rates on sgreoment.—Manuscripts of and unsolicited articles will not bo returned. Other such os stories, plays, poems, etc.. will bo returned to sender only when accompanied by sell-addressed and stamped envelope. Rostov na vse. kar ima stik ■ listom i PROSVETA 2117-1$ So. Lawndalo Ave., Chicago, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin 13$ Datum v oklepaju na primer (December 31, 1941), poleg vašega Imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla vite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi naročnina. Pono- Produkcija za zmago Z nenadno provokacijo Združenih držav v vojno Je bilo normal-no ekonomsko življenje te dežele čer noč vrženo iz tira. Dočim j« prej bija produkcija bojnih potrebščin s strani privatnega kapitala bolj ali manj prostovoljna, je zdaj postala obvezna. To pomeni, da morajo ameriške industrije hitro opustiti proizvajanje blaga za civilne potrebe Jn se lotiti proizvodnje bojnih potrebščin s polno paro. Predsednik Roosevelt je takoj po napovedi vojne izjavil, da se mojra produkcija bombnikov in drugih bojnih letal, tankov, bojnih in drugih ladij ter streliva nemudoma podvojiti in potrojiti in v ta namen mora biti obr$t vseh prizadetih industrij raztegnjen na 24 ur dnevno in na sedem dni tedensko. To pomeni, da bodo uposleni novi delavci v treh ali štirih delovnikih na dan, kakor tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, kajti zakon 40-urnika ostane v veljavi. Problem uposlitve novih moči v povečanih obratih pa ni tako velik kot je problem pretvoritve obratov s civilnih na bojne potrebščine. Delavci v neštetih obratih so naučeni le na delo ene vrste ln se ne morejo kar čez noč privaditi drugačnemu delu; v zvezi s tem je treba računati, da je na tisoče starih delavcev, ki niso več zmožni za kakšno drugo delo. Iz tega je jasno, da je hiter skok iz ene produkcije V drugo nemogoč brez nekega praktičnega načrta, katerega mora postaviti in izvajati le federalna vlada. Milijoni delavcev, ki bodo morali prijeti za novo delo, morajo prej imeti neka navodila glede najpotrebnejšega znanja novih dolžnosti, drugače bodo prisiljeni zapravljati dragoceni čas med prenehanjem stare ln uvajanjem v novo produkcijo. , „ , Sedanja vojna je tbtalna;- to se pravi, da v vojni niso aktivni samo vojaki, jx>morŠčaki in letalci, marveč morajo biti na vsej črti aktivni tudi vsi civilisti, moški in ženske in—da!—tudi otroci. Armada milijonov delavcev in delavk v industrijah za produkcijo vojni sredstev je prav tako važna kot sta armada in mornarica na bojiščih. Iz tega razloga je nujna potreba, da s« Združene države hitro in smotreno organizirajo za produkcijo stvari, ki so nunjo potrebne za zmago—za zmago Amerike, Anglije, Rusije in Kitajske. To Je zdaj najbolj važno!— Smrtna Ročk Springs, Wyo—Moram poročati žalostno novico, ki nas je zadela. V nedeljo, 7< dec., ob 7. zvečer je umrl Valentin Šu-bic, star šele 47 let, rojen v Ho-tavljah nad Skofjo Loko. Tu zapušča sgrtro mr». Frances Fortu-no, v stari domovini pa tri brate in eno sestro. Član je bil društva 630 SNPJ na Wintonu, kjar je bil uposlen kot kovač pri C. P. Co., in član UMWA, tukaj v Ročk Springsu pa je bil član društva 202 ABZ. Pogreb se je vršil 11. dec. On je bil povsod priljubljen, ker bil je pripravljen prijeti za vsako delo, bodisi za društvo ali za Slovanski dom. Pred leti je bil pred$ednik društva 10 SNPJ, kakor tudi Slovenskega doma. Leta 1937 je bil tudi delegat na 11. konvenciji SNPJ v Cleve-landu, kjer je imel več znancev in prijateljev, kakor tudi po drugih držgvah Unije, posebno pa v Wyomlngu. Pokojni mi je še oktobra meseca rekel, da bo prihodnjo pomlad kupil avto, nakar bova šla pogledat v Californijo tisto veliko brv, ki spaja San Francisco in Oakland. Obiskala bova Big Tonyja, mu rekla hello in~good-by, ker $va oba kovača, potem pa bova šla v Los Angeles obiskat Ogšo znanko Cecilijo Ferlick, nazaj grede bova pa obiskala slovenske farmarje v Homedalu in Burleyju, Idaho, in ostala par dni v Salt Lake Cityju, kjer si bo popravil zobe. No, sedaj so pa oni prišli na njegov pogreb. Težko bomo pogreša)! drageg^prijatelja. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! Ravno isti večer je umrl John Kržišnik, star šele 50 let. Tu zapušča žalujočo ženo, dVe hčeri, tri sinove, pet sester in štiri brate, v Burleyju, Idaho, pa očeta Johna Keržišnika. Spadal je k društvu 18 ABZ in še k več drugim društvom. Pri njem si lahko dobil vječ vrst avtomobilov, novih in starih in če je bilo treba popravila, ti je tudi rad postregel. Blag mu £)tomin! J. Plntar, 10. Z oblaka prijateljev Eveleih, Mlnn. — Lepega julijskega jutra zadnje poletje sem se odpeljala prvič po naši kras ni novi domovini z mojo sestro, ki se je nahajala tu na obisku s svojo družino. Bil je prostor V Berlinu priznavajo, da so izgubili iniciativo na ruski fronti in ®vt" sem priggdlg. Vožnja iz morajo se "strategično umakniti v ozadje." To je prvo priznanje ?*eletha v C/1"*«0 J* d*1® leP® Ob o. zjutraj smo odšli in bili Poraz Hitlerjeve mašine v Rusiji arogantnih nacijskih razbojnikov po 27 mesecih vojne, da so izgubili Veliko ofenzivo. Vest se glasi, da bi Hitler rad stabiliziral svojo bojno črto v Rusiji vzdolž Smolenska. kjer bi počakal pomladi in potem obnovil ofenzivo. Ampak, kar-bi Hitler rad ln kar bi sovjetl radi—sta dve stvari. Rusi, ki ^o vajeni zimskega vojskovanja, ne bodo čakali pomladi ln morda se zgodi, da bodo nacijske horde pognane nazaj na Poljsko in v Rumunijo, predno pride pomlad. Dejstvo Je, da je "grandiozna in nepremagljiva" Hitlerjeva mehanizirana bojna mašinu doživela prvi poraz in katastrofo v Rusiji. Zgodovinska primeru poraza Nupolconove armade v Rusiji v decembru 1B12 ni brez značilnosti kljub temu, tla so danes druge razmere in drugačna sredstva vojskovanja kot so bila v Napoleonovem času. Napoleon je imel več Ircče kot Hitler, ker je zavzel Moskvo, toda Kusi ho zažgali mesto na vseh straneh in Napoleon je moral bežati iz Moskve in iz Rusije. Ruska zima je uničila Napoleonovo armado—ln prav tako danes uničuje Hitlerjevo armado. Ruska zima je še danes efektivna in najboljši zaveznik Rusije kljub vsemu modernemu orožju in transportaciji. Alt pomeni poraz Hitlerja v Rusiji začgtak njegovega splošnega poraza po vsem evropskem kontinentu? Prezgodaj Je še, da bi mogli to trditi z gotovostjo. NaciJska Nemčija Je v zadnjem poldrugem letu nnropala p« Evropi loliko surovin in izgotovljenega materiala, da bo najbržc lahko rogovllila še eno leto. Prepričani |>u Kino, da se Je Hitlerjeva moč po težkem porazu v Rusiji obrnila navzdol. Kako dolgo bo šlo s Hitlerjem navzdol do popolnega poraza, je /daj odvisno od—ameriške produkcije xd zmago. Clih prej ameriška produkcija bombnikov, tankov, topov in (iiugih stvari nadkrlli nacijsko produkcijo—tem prej bodo Nemci »«vršili "strategični umik v ozadje" ix vseh okupiranih dežel in tem prej bo Nemčija napadena in zdrobljena doma. če so prej ne i )«Kln. Japonska sama nit- ne pomeni m Ao mani pomeni Italija. Cim .se začne krhati in krčiti hitlerjanska Nemčija, bodo italijanaki in japonski fašisti začeli gledati, kje je kakšna varna luknja, da se hkri)ejo In ubeže zasluženi kazni M Ako Američani priznavajo. odali na pot. Zopet smo bili na široki cesti in drčali proti Pittsburghu, a tam se nismo ustavaili. Naša pot jg držala na Turn Pike, na tisto novo cesto, ki je stala toliko milijonov. Kdor se hoče peljati po njej, mora plačati "šrango", kot so rekli v starem kraju. Prevozili smo jo od konca do kraja, ker smo se namenili, da spotoma obiščemo prijatelje v Cornwallu, Pa., in sicer družini Ciril Virant in Louis Glavan, ki so tudi živeli v Min-nesoti, Virant v Evelethu, Glavan na Elyju. Kraj, kjer živijo, je mnogo lepši kot okrog Pittsburgha. Tu so krasna, ro- dovitna Tu smo polja in ostali <-ez lepe domačije, ez noč, drugi dan pa iopet proti domu moje sestre. V štirih urah smo bili na-eilju. Bolj kot smo se bližali Wa-shingtonu, D. C., toliko bolj je bilo vroče. Ali kljub vročini se mi to mesto najbolj dopade in sem prepričana» da ni lepšega kraja. Moj svak mi je razkazal, kar je najbolj zanimivega, ali Če bi 'hotela vse videti, bi morala tam ostati en mesec, ne pa štiri dni. -Bila sem v Washington Monumentu, ki je visok 555 čevljev. Ko prideš na vrh, se ti od pre krasen razgled na vse strani in po mestu. Obiskala sem tudi grob Georga in Marthe Wa shington, videla njun dom, sušilnico mesa — tam še visi kos mesfi, črhega kot oglje — in druge zanimive stvari, kot stanovanja sužnjev in vrt, v katerem rastejo vsakovrstna zelišča. Za vstop moraš plačati 25c, kar imajo za oskrbo tega prostora, ki se imenuje Mount Vernon. Iz Washingtona do tam se vije lepa cesta. Prišel je čas, da se tudi od i Washingtona poslovim in odrinem nazaj proti domu. Do tu sem prišla z avtom, nazaj pa vlakom. Ta pot mi bo ostala^v spominu za vedno, toliko lepega in zanimivega sem doživela Slovo od sestre ni bilo lahko. Vedno mi je govorila: samo solz ni treba, ali kdo bi jih nazaj za držal, ko pa tako silijo na dan Vinko, njen mož, me je odpelja! mčM drugi dan pa se odpeljali proti Clevelandu. Najprvo smo se u-j zabave. Ljudje so zelo prijazni, stavili v T.«iminii ker imam tu-! ali kraj ni preveč prijazen, ker jih duši dim, ki leži kot mora stavili v Lorainu, ker imam tu di tam sorodnike, namreč Franka in Valentina Gradišek. i Obiskali smo še par drugih Seno-žečanov, a jih ni bilo doma. Od tam smo jo odrinili proti Clevelandu. j, V metropoli se najprvo napotimo k rojakinji Ani Žnidaršič, ali žal Jo nI bilo doma. Bila je nad naselbino. Zdi se mi, da so se naši ljudje naselili v krajih, kjer so najtežja dela. Družinama Krulc in Progar iskrena hvala za njih naklonjenost. Če vas kdaj pot pripelje v naše kraje, vas bom prisrčno sprejela. Prišel je čas slovesa in zde- Kri ni voda! Priiel bo čat,ko bo pomoč nujna in zelo potrebna. Bodimo pripravljeni! Prigpe-vajte v sklad alovengke sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora!-* člaal posadko anqloiko ladjo Ark Royal ki ao oe rotili la doopoll v neko angleško loko polom, ko lo Italijanska podmornica lorpodlrala ladjo la )• potopilo. kolodvor. Petnajst mimit kasneje me je že vlak odpelja nazaj proti Chicagu, sestri so pa solze z vso' silo bušknile na dan, kot mi je pisala. Drugi dan sem bila zopet v Chicagu. Na kolodvoru jrte čakajo ^svakinj a Mary, nečak Johnny Kovach in nečakinja Marie Peters ter me odpeljejo na bratov dom. Tam sem ostala še nadaljnja"* dva dni. Zopet smo se sešli skupaj pri J. Skavichu — jaz, moj brat in družina, dva nečaka in nečakinja z družino, V. Kurentovi in Erdeckovi. V spomin sem dobila dve krasni sliki. Hvala vam vsem skupaj. Kadar bom gledala sliki, se vas bomo spominjala, pa tudi tebe, Mary Avčin, za rože. Kako bodo uspavale, ti sporočim drugo leto. Lepa hvala! Končno zopet domov. Pot se mi je zdela silno dolga, nikakor nismo mogli ¿riti do cilja. Seveda, to se je le meni zdelo, ker bi bila rada že doma. Končno je bilo tudi poti konec in sedaj je tudi bolj lušno doma. Srčna hvala vsem imenovanim za po-.strežbo in prijazen sprejem. Pozdrav vsem! Agata Bas iL . So ono vi ^^ Do t rolt.—Kot navWfc vsako leto, tako priredi gospodinjski klub (SND?) tudi leto« Miklavževo zabavo v nedeljo popoldne 21. dec. Vabljeni ste vsi starši, da pripeljete svoje otroke v Dom, kjer bo zanje veliko zabave. Za točno postrežbo bo skrbel gospodinjski klub. Na starega leta zvečer bo velika zabava v SDD. Gospodinj- ski klub je preskrbel uvrftno godbo za stare in mlade, nam ™ Bergantove sestre i2 O ki bodo prvič igrale v SDD Vstopnice v predprodaji * 6* pri vratih pa bodo 75c Dob7. jih lahko v SDD. Za izvrl postrežbo bo skrbel 0 ^ ski klub Začetek Silv^^ bave ob 7. zvečer. M. Lusar. članica s potovanja "BIG tonyja" Ctl-Včer«j sem p* vedal, kako smo se gostih Z Hermanu Rugelnu v Detroitu in *f Patern podali v Omira Cafe Prejšnji dan sem tudi obljubil da pridemo isti večer tudi v Slo^ venski dbm na John R. Toda v Omira Cafe sva se predolgo z« mudila, kar pa ni čudno, ker sva tam naletela na več naših Starih znancev in prijateljev. Igrala je slovenska godba pod vodstvom mojega starega prha-telja Franka Werholtza On me je povabil na oder, da bom<\sku-paj zaigrali, Iter se je zgoiilo Nekaj časa igramo, potem pa Frank pravi, da pet mi- nut odmora in da bomo sedaj enega stisnili. Stopimo k bari Vsak me je hotel tretati, češ Big Tony, pij enega name itd. Tista lepa natakarica,! v katero bi se bil skoraj zaljubil moj pri. jatelj iz Clevelanda, me je vprašala, če bom še zaigral. -Povem ji, da jih bomo še nekaj zaigrali, potem pa gremo v Slovenski dom. Dobro, odgovori, za igrajte eno lepo za naše ¿oste iz Minnesote, za mrs. in mr. Ko-lenc in mrs. Merhar iz Elyja. Predno smo pričeli igrati, sem naznanil po zvočniku, da bomo fletno zaigrali za minnesotske goste, katere smo prav prijetno iznenadili. x Težko se je bilo posloviti od tako velike in prijetne družbe pa sem se vendar zmuzal ven in smo šli v narodni dom}na John R, kjer so nas že tezkö čakali Tukaj smo zopet naleteli na več naših starih znancev in prijateljev, kot so Naprudnik, Jurc8 Travnik, Potočnik, Andrew Pre-gel in njegova žena in Več dru gih, katerih imena si pa nisem zapisal, ker sem bil preveč zaposlen s koncertino. Pa tudi če bi jih bil zabeležil, bi jih bilo preveč, da bi jih tukaj omenil Frank Werholtz je igral v Omi ra Cafe samo do devete ure, na kar je prišel v Slovenski dom kot tudi Peter Benedict za nekaj časa. Frank iri jaz sva igrala kot za stavo. Čas je šel hitro naprej. To je bil najin zadnji večer v Detroitu, ker sva drugi dan odpotovala. Hvala vsem, s k a* .rimi sva prišla v dotiki) v Omira Cafe in v Slovenskem domu. Drugi dan sva se poslovila «d prijazne Rugljeve družine in od Dewvakovih in jo odkuriva proti Chicagu, kamor dospeva oh šestih zvečer. Imel sem nekoliko sitnosti predno sem prM na Lawndale, ker so bili čikaski policaji tako prijazni. Ko sem jih namreč vprašal, če vozim v pravo smer, so mi kar potrd:li. da sem v pravem, pa nisem bil. Kljub vsem težkocam sem pn-fural na Lawndale in parkal našo "lizo" pred poslopjem bNfJ- Vstopiva v gostilno Paula Ber gerja, s katerim se poznamo ze več let. Videla sva se na konvenciji in tudi pred P®^'* se je vozil po Califormji in nu obiskal, sedaj sem mu pa vrn. On je prijazna duša. Takoj m je potretal, mrs. Berger pa n m e prinesla okusne juhe uko *< vazi jo. PETEK. 19 DECEMBRA iz ¡tare domovine Upravljanje Jugoslavije je tern delo z« Hitlerja. V divjih um m vo, uvodniki ameriškega tlaka knjižnjico, ki je med najboljšimi na svetu, z rusko in srbsko arhitekturo in botaničnim vrtom, kjer so vzorci rastlinstva z vsega Balkana. Zdi se, da taka bogastva posebno privlačijo na-cijske bombe. Prva svetovna vojna se je začela z obstreljevanjem Belgrada . . . Mnogi mislijo, da bo obstreljevanje Belgrada končalo drugo svetovno vojno. — (Patriot, Jackson, 28.-XI.) tAl Jon delo inskih predelih je srbska za-položaje. Na svetu ni bolj-vojaka od Srba. Žilav je in islekov poln, hraber in va-vojskovanja. Od glave do je vojak in navajen s krvjo ¡¡niti svojo trpečo domovino. (Star, Lincoln, 25.-XI. 1941.) Mihajlovič še vedno drži v jjih rokah ozemlje južnoza-odno od Belgrada. Polkovnik , vedno drži planine severno od irajeva. V vzhodni Srbiji se če-tretjega vodje Dragiše Vasi-ge vedno drže. Oni so prav ko komunisti kolikor Win-Churchill ali Anthony E-Ttolikor Frank Roosevelt ali krdeli Hull. Trdno so prever-, da svojo zemljo in svoj na-od lahko rešijo iz krempljev icijskih tiranov. Bore se za robodo in nadaljujejo borbo, če-je bila njihova zemlja baje itd mnogo meseci izbrisana ... burna! Gazette, Fort Wayne, ... Belgrad je bil prav tako lezobzirno bombardiran kakor krsava, Rotterdam in Covent-Šele potem so se Nemci ču-varne ih so prišli v prestol-Če pa bo ostal še vedno fišce četniškega odpora, so ji pripravljeni uporabiti edi-način, ki ga poznajo — popol-iztrebljenje. Uničenje Bel-rada za osišče ni žrtev. Groza i) bi prevzela Srbe, Grke in rage balkanske narode, ki se nl-hoteli ukloniti posledicam na-ske vlade .' j . — (News, Mon- 27.-XI. 1941.) . . General Dušan Simonie, edsednik jugoslovanske vlade sgnanstvu v Londonu, je izja-da je bilo 2300 oseb ubitih maščevanja Za uboj 26 nemš-vojakov. Razurtiljivo je, da Ije, ki žive v civiliziranem u, kjer vladajo zakoni, to Iko razumejo. Vedno je pa-Ittao, preiskati verjetnost iz-V temi primeru pa se zdi, cfa verjetnost večja kakor propada Naj bo ta trditev še ta-žalostna, jasno je, da izjava serala Simoviča ni prav nič rjetna ... — (Patriot, Jack- 28.-JCI.) Morda je v Berlinu edin-toda v Jugoslaviji je odpor oti osvojevalcem dosegel to-ien obseg, da so Nemci zagro- z uničenjem Belgrada ... U-¡nje Belgrada ne bo ustavilo Ipora Jugoslovanov; vse hrabre lože bo napravilo še bolj odloč-| v prizadevanju. Največja »bost Nemcev je v tem, da te-ne razumejo. — (Plain Deal-Cleveland, 29.-XI.) * Hitlerjeve žrtve navdušu-četnike pri njihovem delo- iju v vseh krajih. Pred še-meseci so Mihajlovičevi ije zajeli celo nemško vojaš- 0 skupaj s častniki; potem je »ki i poveljnik drzno telefo-»I nemškemu vojnemu jpovelj-» v Jugoslaviji, da jih bo za ubitega Srba deset Nem-' Plačalo z življenjem. Dogo- * J* tipičen zgled jugoslovan- 1 odločnosti. Star pregovor K "Srb se nikoli ne vda". Če * German spomnil nauka iz svetovne vojne, ne bi r h,tro 'n bahavo izjavili, da ■Jugoslovanski odpor popol-I * zl'»mljen".—(Chicago Sun. Pmo, 5-xn.) h • Zemljepisna lega in zgo-''»čila Srbov pojas-'jo in oboroženi od-r' ' - Jugoslavije tudi po rklh lzJ«vah, da je vsak od-' z'"")ljen. Obseg tega upora "ajboljše vidi iz dejstva, da T1'^ čete in njihovi poma-F P" 'lelu V dolinah v nepo-ni nemških vojašnic. Sk ' mogoče, da so borci ' ' "»ki jugoslovanske voj '' i se vedno dovolj orož > ribica tradicija je. da ""Kana vojaka razide. J-k s svojo puško, streli M'-Jo in plaščem ... -I Firnes, Chicago, 7.-XII.) I >trl bojne ladje, dve kri-žarki in dve pomožni ladji. To nam je pomagalo, da je padla italijanska pomorska moč v Sredozemskem morju .pod našo. Churchill je takrat rekel, da je bil to za italijansko mornarico udarec, "ki jo je ohromel." Letos so stvari drugačne v Sredozemlju. Italija in Nemčija imata baze po na novo zasedenih o-balah, otokih. In vkljub temu: Taranto je spet z debelimi črkami po časopisih. Kakor, da bi se zgodilo za praznovanje obletnice! Letos smo imeli pomorsko bitko blizu tega pristanišča, Na eni strani dve britsld križarki, približno 5 tisoč ton vsaka, dvs razdirača, približno 1900 ton vsak. Na drugi strani dve italijanski križarki po 10,000 Um in z več in večjimi topovi, kakor je bilo orožje britskih, z večjo hitrostjo tudi, s štirimi razdirači. Italijanske vojne ladje so spremljale konvoj, 10 tovornih ladij na potu proti afriški obali. Kij neenaki sili, da se pomerita, mi priznate? Angleži se niso umaknili, niso se obotavljali streljati, Potopili so vseh 10 tovornih ladij, po vrhu še en razdirač, drugega pa zelo resno poškodovali. Da, čeprav so leto* stvari v Sredozemlju drugačne, U) kaže, da so britske ladje še vedno gospo- Murray J. Kudish. predaednik unije Retall Wholeeale * Chain Store Food Employes (CIO). darji tega morja. Se nekaj ne smem pozabiti: zrakoplov, ki je izsledil italijanski konvoj, je bil vaš, ameriški Maryland bombnik. Od spomladi jih rabijo za operacije nad Libijo in Sredozemskim morjem. Se spomnite, da je k>ilo letalo — pomorsko letalo to pot — ki je izsledilo Bis-mareka, tudi ameriško delo, Catalina? Vidite, kako se vaše de- lo, dobro delo, uveljavlja. Na tako daljnih bojiščih. Druga med novicami ni dobra vest. Pove nam o naših zračnih izgubah. Pove nam tudi, s kakšno silo smo se zykadiji v boj na zapadni fronti. Pove nam, o naši rastoči zračni armadi. Od pet-k«Mi# soboto ponoči smo izgubili 37 bombnikov. Bila-je mirna, mrzla noč, ki jo je* kmalu prišel razsvetljevat mesec. Popolnoma jasnu. Naši bombniki so brneli skozi njo, šli so nad Nemčijo. Pravijo, da je šlo ,po 600, 800 bombnikov v eni noči. Se nikdar preje ne toliko. Se nikdar preje jih ni izostalo toliko, da se jih ne bi vrnilo; 37 v oni noči je veliko. Vreme je bilo krivo. Nekaj se je prelomilo z vremenom — pravijo, da se take stvari dogodijo le vsakih deset let enkrat, nesrečen slučaj Ali drugi dan in drugo noč so 4!i naši bombniki spet nad" Nemčijo. Izgubili smo spet 8 letal, fo ni neobičajno število, vajeni smo ga pri težkih napefüh, Zadnji teden smo izgubili v boju na zapadni fronti 55 bombnikov in 26 lovskih letal. Ali v nedeljo ponoči so bili naši letalci spet nad Hamburgom, v Italiji nad Brindisijem in Neapoljem. "Edina pot do zmaga je preko žrtev in potrpljenja," tako je govoril Lord Beaverbrook v soboto delavcem v manehesterskih tovarnah. "Ta vojna ni kakor je bila zadnja. Q, ne. Vsakdo med nami bo zadet, težko zadet. Noben mož, nobena žena ne bo Iz-begla. Kar bomo morali trpeti in potrpeti v dneh, ki pridejo, j* veliko, veliko več, kakor kai smo 16 pretrpeli. Iz tega ni izhoda " i Teko Lord Beaverbrook. Churchill pa: "Zdaj imamo «rečno vojsko, ki je najmanj enaka po obsegu n,) številu nemški zračni sili, da ju ne primerjam pf) kakovosti." Ta dva govora «i ne nasprotujeta. Več ko doseže-mo, bolj odločno se podajamo V boj. Za nas ne bo počitka, ne bo miru, dokler ne bo zmaga končala vojne. In kaj je še novega? ; Danes smo imeli Armistice Day, dan premirja. Kakor vsako leU>: rdeči maki vsepovsod. V gumb-nicah, na vozovih. Venci iz rdečih makov na vznoiju si* »menihov. Imenitnih spomenikov V prestolici in nepoznanih .spomenikov ob podeželskih cerkvicah. Zadnja vojna, njene žrtve so vstale pred nas. Ne za dolgo, ljudje se niso dosti zmenili, Ni časa za sentimentalnost, / realnostjo je dovolj dela. — N.t vseh mrtvih dan, na vseh Vej juh duš dan, sem mislila, kako je brio pri nas v Sloveniji. Pri nas ljudje toliko drijjo na počastitev umrlih, da ta dan potujejo ure in u-re, dostikrat v prvem ostrem zimskem snegu, da prižg<> lučke na grobovih domačih. Cvetje, zadnje cvetje, varujejo pred mrazom tedne prej, "da je kaj za grobove." Ce bi me slišali, da imenujem to sentimentalnost, bi m$ obsodili zukrknjanosii, surovosti. Ali, vse ob svojem času: ni boljše delati, da imajo živi doatojno življenje, kak«u prižigati luči mrtvim? Bojim se, da jim letos ni bilo dano, da bi v svojem obupu šli na grobove domačih, da bi se tam zjokali, povedali mrtvim, da jim je dobro, kdor je pod zemljo'. . . — Tukaj so ljudje bolj realisti. Vendar: pred Westminster Ab. bey — dobro nosi starka vojne brazgotine, komaj se ji pozna, da jo je zadela bomba — je Npet malo pokopališče lesenih križcev. Letos JlhJJudje «asajajo tudi v spomin onim vojnim žrtvam, ki so umrli po svojih domovih in pri svojem delu, na domačih tleh. "Civilne vojne žr-tve" jih imenujejo. _ V č e r a J smo imeli "Lord Mayor's Show." Prastari običaj, ko Londončani gledajo sprevod, v katerem se vozi po mestu novo izbrani cityski župan. Starodavna kočija, livreje, ves mogoči pomp in sijaj, čeprav malo zaprašen. Saj ni res: Angleži so imeli tako radi svoje stare stvari, da so jih vedno zelo skrbno očistili, predno so jih spet pokazali v dnevni svetlobi. Tako Je bilo. Včeraj Je London pokazal, kaj zna biti, če hoče. Proč s vso staro navlako. Namesto nje: moderns vojska je korakala po njegovih ulicah, mo IUIMM _ (Mlu. upr.vll.IJ «Util. .... l«hn M«l*k. ur«4*lli '«tans A»4r.) VUUtalk. prvi H«m<0<>lll eooencDssnmKii nftttt fane AH, S "tfrir*** isirCtitai st.. mow»»)m«. ww. tote MINT, J»., pre 4UlvUit»l rudpr.omolti......................Bmm m. liNtoM, P*. ??U",M!kh' M«»Mta»<1H IM? W. Mth St.. Clmmi Otete w -----IT*"*----1---------H-----Ita SI OfW*y. IU. MS W. »ta il. WalMdbuff, c QOSrODAASXI ODSKKt Mta Ktanwk. tr*J|l auirlktm piQw* B4w.nl TmmU. tolrll «Utrlklnl m*m« Math P*lr«v!«fc. ^4m«iUIí VliMMt c.lnli.r ___________ f. X. vwtot HI_______ J®*« Vofrlcti ............. Jalla Oll»__________ dmim t. l« Jitrt Sup«n ..... «M B. lila« SI* Ctovttaoé. Okta •MV a Utreáata An, cktaM htah BwMi rVMk Vr.l.rlck TtMll _ ... Mat s. UmMi Aff, cat—f. mr s. L.wnd.u An., cmm««._ Ml S. Men» An, OtantaM Nilta Ui ——i— IMT S. T*m*«U An. CMnm, IU. ---MM S^ LmumS An, S.r»ri ttl IV. Amml »um eoaoTM ooibxi I Ml I 4M •II •V, L iL____ •m MV, llntaM, H rr«»h S.lta. pf4»4mlk ' M.I..I MAOBOam OOSBBi •Ml S. LawnSata An, CUmm M WMM*« An« ewe, nMs IMM Amte A». c U v.l. «4. Okl« pogorišč in rasvalin. Nič zato. London will riae again. One day Londbn will rise again, tako smo prepevali lani m*d najhujšim blitzom. O vsem tem pišejo naši Časos pisi. Važne in nevažne vesti. Ali vest, ki ni nova, pa je bolj vainu kakor vse druge, o katori časopisi pišejo dan za dnem, vedno isto, neizpodbitno dejstvo: naše tovarne morajo producirati več, da lahko bolj pomagamo Rusiji. Nič več ni vest, nič več se n« sveti in vabi, kof vse nove stvari, kakor kladvo trdo in monotono pada težko dejstvo, klic vsem, ki so sposobni delati: v vsej deželi ne smemo imeli enega para lenih rok, naš narod, ves svet si tega ne more privoščiti, dokler obstoji v sredi Evrope nemška Industrija s svojim zasužnjenim delavstvom. * Dotenjji&JU Podmornica potopila portugalski parnik Lizbona, Portugalska, 18. dec. —PodmornlcS, katere identiteta še ni bila ugotovljena, je včeraj napadla in potopila portugalski tovorni parnik Cassequell, ki je odplul proti portugalski Zapadni Afriki. Le nSkaj članov posadke se je fešilO. Potres razdejal komunikacije na japonskem otoku Tokio, 18. dec,—Potres, ki je zamajal Japonski otok Formoso, je razdejal komunikacijske sveže. Čez dvesto ljudi je bilo v potresu ubitih in več sto ranjenih, Okrog tisoč poalopij je potres poruši) in več tisoč ljudi jo brez strehe. / Iskušenoal Avtomobilska, ki je podrla pešca: •»Gospod, to je bils samo vaša krivda. Jss šofirsm že celih 10 let ln sem torej Že lskušens. Pešec: Jaz, gospa, pa tudi nisem noben začetnik, saj hodim že nud 50 let. ' .e • Profesorska Profesorju Schnsbucku se Je pomnožila družina, Razburjeni profesor prihiti od telefona v konferenčno sobo in zskllče: — Imsm sins ln fsnt Jel • • •smogovor starega goapode —Da, da, moji znanci potrebujejo prijateljice, da se dolgočasijo, Jsz pa opravim to kar sam, 1 _ Washington«, na katori se aaklleHU. da bodo vodili odločno jLts — PROSVETA ODPLAVLJENCI IVAN JONTEZ (Se nadaljuje.) "Sodnik" «e je v tem domialil, da obtoženec nima zagovornika. "Mr. Muren, zakonik ken-gurujskega sodišča dovoljuje vsakemu obtožencu, da si izbere zagovornika; kdo naj vas zagovarja?" Jakob je zdaj spoznal, da fantje jemljejo stvar popolnoma resno. Videl je, da jim je v nekako tolažbo, ker jim je dovoljeno izvajanje te "avtoritete," ki jo jetniška oblast priznava. Pa se je domislil, da je nekoč čital članek o "kengu-rujskih sodiščih", v katerem je bilo povedano, kako zakrknjeni kriminalci v raznih ameriških ječah uzurpirajo to "oblast" ter jo z vednostjo svojih ječarjev. grdo zlorabljajo. Iz novincev na primer z grožnjami izvabijo njihov denar, če se branijo, jih pa neusmiljeno pretepejo. Tudi jih silijo, da namesto njih opravijo vsa dela kot so čiščenje in snaženje jetniških pro-«torov tn podobno. Večkrat se je že zgodilo, da je bil-novinec, ki je bil tako trdoglav, da se ni hotel podati, najden mrtev y svoji celici — "kengurujski sodniki" so ga prtfepli do smrti. Ustanova, čije namen je bil prvotno vzdrževanje reda in snage med jetniki, se je tako v mnogih ječah spremenila v orodje zakrknjenih zločincev za teroriziranje novincev. Ko je Jakob pomislil na vse to ter pri tem videl, kako so vsi obrazi okrog njega resni, ga je spreletel Tahel srd. V tem se mtj je ponudil za "zagovornika" stari Anglež in Jakob je njegovo ponudbo sprejel. Nato je bila po dolgem prerekanju med "državnim" in "zagovornikom" izrečena obsodba: "Jakob Muren, kriv zločina vloma v našo ječo, je obsojen na plačilo dveh in pol dolarja v komunalno blagajno. Priziva ni." Nato je prišel pred "sodnika" Madžar Januš, ki je bil obtožen, da je stopil z nogo na klop ter s Um zagrešil "kriminalno dejanje, ki se po zakoniku kengurujskega sodišča kaznuje s petimi dnevi ribanja hodnika". Ker ni bilo več obtožencev, se je "sodni dvor" zatem razšel ter vzel v roke Jakoba, da mu razloži pomen "komunalne blagajne". Vsak novinec je bil obsojen za "vlom v ječo" na plačilo globe, ki je šla v skupno blagajno, ki jo je upravljal "sodnik", ki je iz. tega skupnega fonda kupoval potrebščine kot tobak, papir, vžigalice in znamke, do česar so imeli vsi enako pravico. "Prideš v ječo in imaš nekaj dolarjev," je govoril "sodnik" Bob "Dobro. Morda te čez nekaj dni izpustijo — dobro zate. Toda recimo» da te pridrže za nekaj mesecev, ti nimaš nikogar, ki bi ti pomagal, tistih nekaj dolarjev porabiš tti potem nimaš niti za tobak ... in ker si svoj denar sam zase porabil, tudi nihče izmed tvojih tovarišev ni dolžan pomagati tebi! Tako pa plačaš nekaj v skupno blagajno in ko ti zmanjka denarja, ti pomagamo mi vsi, kajti ; vedno kdo odide, na njegovo mesto pridejo novinci in blagajna je le malokdaj čisto prazna.,. Razumeš? Jakob je prikimal. Ideja se mu je videla pametna. Obljubil je plačati "globo" čim dobi denar od ječarja, čeprav ni verjel, da bi mu kdaj bilo treba posluževati se te skupne blagajne. u Proti večeru je prišel Jecar po Jakoba. Od-vedel ga je po hodniku do sivih jeklenih vrat, jih odprl ter mu velel vstopiti. Jakob se je znašel v mračni sobici, čije edino okno je bilo obrnjeno na hodnik; in še predno so se njegove oči privadile poltemi, ki je vladala v govornici, se ga je oklenilo okrog vratu dvoje toplih ženskih rok in na uatnicah je začutil nežen poljub. "Revež, kakor razbojnika te imajo zaprtega!" Jakob se je vzradostil ter prižel drobno žensko postavo tesno k sebi. "Zofija! Ne veš, kako sem te že pogrešal!" Čez čas sta se spustila iz objema ter se vsed-la na železno klop. , "Veš, Jakob, najprej so hoteli, da J>i jaz ostala kar na hodniku ter govorila s teboj skozi tistele zareze," mu je pokazala ozko jekleno ploščo pod oknom, v kateri je bilo troje palec širokih zarez. "Zareze na zunanji plošči so za ped vstran od onih znotraj, tako, da niti vžigalice ne spraviš skozi! Dobro si spravljen, ljubček ... In če bi hotela govoriti s teboj, bi morala govoriti v zarezo, ti pa bi moral držati ušesa ob zarezi, če bi me Kotel slišati ... Pa sem prosila, naj m« puste noter in so me usli-Šali . . ." Jakob se je neveselo zasmejal. "Dobro nas imajo spravljene, vsa čast jim, vražje so iznajdljivi! Kdo bi si mialil!" Zofijo je pa zaskrbelo: "Kako pa se počutiš, Jakob? Si morda ne ženeš vsega tega preveč *"sXm? Jaz sem bita že tako v skrbeh!" Jakob je zamahnil z roko po zraku. "Ah, kaj bi si to K «rcu, nič posebnega ni in drv ne sekajo na meni! Ampak kako, da Puca ni nič sem in Weissa, ki me je obljubil poseliti danes popoldne?" "Puc pride noeoj, za Weissa pa ne vem, mož brzi iz enega konca mesta v drugega, da te čim prej reši iz te neprijetne zagate," mu je pojasnjevala Zofija ter se upapolno nasmehnila. "Veš, ljubi, nafti se zdi, da ne boš prespal več kot eno noč v ječi, vse se obrača v tvoj prid ..." "Vse . . . kaj?" "Predvsem robček, ki ga imajo za corpus delicti," se je nasmehnila Zofija. "Pa je bilo le dobro, da sem bila tisti večer malce ljubosumna ter te opazovala, ko se je Julka smukala okrog tebe T . "In kaj ima ¿ulka pri vsem tem opraviti?" se je čudil Jakob. "Več kot si misliš! Ti si j>ozabil, da si ji posodil svoj žepni robec in da ti ga öna ni vrnila, kajneda? Seveda, moški radi pozabite take stvari, ne zde se vam važne. No, jaz sem si pa vse dobro zapomnila in ko mi je Weiss povedal, da je bil najden tvoj robček v 'Rodolju-bovih' prostorih, sem se takoj domislila Julke ter mu povedala istorijo o nevrnjenem robčku. Weiss pa takoj na noge, nato sem ga morala peljati k Julki, ki je priznala, da si je res izposodila tvoj, žepni robec, da ga pa je potem spustila na tla ter ga tam tudi pustila. Weiss je nekaj časa molčal, nato pa hotel vedeti, ali ni morda spustila robčka na tla pred kako znano oSebo. 'S prijateljico Maričko sva se nekaj pomenkovali in zdi se mi, da sem ga spustila na tla prav pred njo,' je povedala Julka. In Weiss ti jo ubere naravnost k Marički ter jo brez vsakega ovinka naravnost vpraša, kje ima tvoj robec. Marlčka nekaj časa debelo gleda, videti je bilo, da nima pojma o vlogi, ki jo igra tvoj robec, nato se pa domisli, da ga je zadnjič videla v Kosmačevih rokah, ko je delal iz njega 'miško'. No, Weissu je to zadostovalo. Rekel mi je, da te bodo motali jutri brez pardona izpustiti in da bo Basaj lahko vesel, če ga bodo njegove politične zveze rešile zapora. Vidiš, dragi, stvar je čisto jasna: ti si dal robec Julki, ona pa ga je v jezi vrgla na tla, Marička ga je pobrala ter ga pozneje doma pokazala svojim gostom, med kterimi sta bila tudi Basaj in Kosmač, ki se je- z njim igral ter ga3neopaženo spravil v žep. Oatalo si lahko mislimo." (Dalje prihodnjič.) . Obsojenci Vladimir Levstik (Nadaljevanje.) Kje je puščava? Kam se je i/gubll boj? — Stene, črna tla. klopi, deska, vsa aivkasta od izbrisane krede; profesor Maraton: kako zlobno se mu leskeče-jo naočniki! Zaljubljeni Va-troslav Mckirida stoji pred ka-tedrom ter kaže za hrbtom dve figi navzkriž in ne more dalje! Kaj pomeni vse to? "Ali niste pazili? Aaa?!" Maraton dobt v podobnih tre-notkih nlas, ki je zmožen Izraziti vrhunec pozemeljske radosti. Skiičil je h atola, skrivil je hrbet kakor panter pred Nkokom. iztegnil je roko, da je zarožljala nianšeta * nepopisnim gumbom, in je zmagoslavno ualočil kazalec v "O čem *mo govorili?'* "Pri Maratonu sploh ni nava ile govoriti," al je mtalil Vid Breznik, ne da bi prestal drge tati "Kdo govori? Kdor Je vpra šan. stoji pred klopmi in drdra nairust dokler mu raglja ne od reče" V kotu. pri /idnjih nekje, »e je zasmejalo In zopet' Zdaj tudi na desni' Profesor Maraton )e zdivjal, t nogo ob oder, t ro ko je udaril po katedru, da je brizgnilo u črnilnika. "Mir!" Pene so zletele po prvih klopeh. Odllčnjak Ruda je z očitanjem segel po rutico in si je o-brisal lice. Mekinda, čuteč se neopazovanega, je skrivaj pogledal na uro, nato je stisnil spodnjo ustnico med zobe in je srdito zavil oči. "Mmm, torej niate pazili, prijatelj? Torej, dragi, ljubljeni moj Breznik, povejte nam torej, kdaj je bila bitka pri Kanah?" Profesor Maraton se je bil pomiril, njegovo lice je pokrila mrzla neizprosnost vtelešene pravice. "Kdaj je bila bitka pri Kanah' — Kdaj . . . Bitka pri Kanah? — Kane . . . cania,.cani, ca* nem — ah neumnost! Cannae, Cannarum!" je šumela po Vidovi glavi. "Ampak — Cannae, Cannarum,»kaj me pravzaprav pil Kanah'1 Kje kako prihajamo zdaj do bitke pri Kanah? In zakaj . . . zakaj bi jaz . . . Kaj sem ie mislil poprej? Kaj je bila tiata lepa reč, ko »o me zmotili?" Nehote je z nevoljo pogledal Maratona . "Torej, torej prijatelj!?" Študent je skomizgnil z ramo. / Ah. torej ste. nepripravljeni? No, in med kom je bila bitka pri Kanah?" Vid Breznik še vedno ni vedel, pri čem da Jr Njegove miali so si- zvijale vase kakor jež pred palico. "Med kom? Kako med kom? Kdo . . .? Kako: med kom?! Za božjo voljo, kaj pomeni vse to? Nekaj strašnega se zgodi, še ta trenotek, ako mi čudež ne vdahne odgovora . . ." Nervozno je sklonil glavo in jo je zo|>et dvignil in zopet povesil. Prišlo mu je, kakor da knjiga pred njim ne leži prav na klopi in da bo vsem pomagano, če jo obrne: tako bodi! "In kje je bila torej bitka pri Kanah?" je zasičal Maraton z demokratskim glasom. Vid Breznik je stal, kakor se je dvignil iz svojih bujnih slik, blag in" sklonjen, z drhtečimi koleni, ustnice razklenjene od prijetne groze. Čutil je, kako se mu nabira mrzel znoj na sencih in pod ramo, in je strmel nad tem nenavidnim občutkom, ne vedoč, da je zdaj že kar je profesor Maraton nerfel pripovedovati o starih junakih in o njih bojevanju; že pol ure, odkar izprasuje. Zeehe, poglavje tolikointoliko, o dogodivščinah punskih vojska. Tovariši pa, ki $o v globini svojih-čustev tam daleč onstran govorečega spoznanja zaslutili, da je mislil ves ta čas nekaj lepega, jasnega in visokega, in so ta hip s presenečenjem zaznali, kako je Vid Breznik pravzaprav bled in suh, vpadlihHc in oči, pa tudi drugače ne baš prikup-ljive postave, so kakor vsi obenem razumeli veliko smešnost položaja ter so se spustili v tiho in čimdalje glasnejše hihitanje, dokler se niso stene in šipe na oknih zazibale od bučečega, glu-šečega krohota. Takrat pa, ko si je dal njih -smeh trenotek oddiha, je zapel zvonec na hodniku. II. Daleč mu je bilo domov.. In rožnikovo solnce je žgalo iz opoldanske višine; srdit žar se je odbijal na prašnem, nepometenem tlaku iz surovih zelenkastih plošč ter na starih stenah hiš, ki so zehale s trudnimi okni. Tu-intam je gledal iz štacune komij z gizdalinskimi brki in s topim, zadovoljnim usmevom na obrazu. Na trgu, pred kipom Marije je stal policaj, roke na hrbtu, in je stresal kolena. Prodajalke so dremale za svojim sadjem; vse polno os je bilo okrog njih. Po drugi strani je drdral voz s kamenjem, na težkih širokih kolesih, ječečih skoraj da s člove-kimi glasovi. Truma psov se je valjala in norela; ponekod so preletavali golobje. Kolikor se je usulo študentov iz gimnazije, vsi so bili trudni, umorjeni in lačni; spešili so korake in so hiteli z glasnim razgovorom in smehom, dasi so čutili vsi, kako malo je v srcu prostosti in radosti, Z zvonika , so padali udarci zvonov kot kladiva, in ko jih je Vid Breznik poslušal, ga je dušila tesnoba: nekaj je drvenelo na obrazu, kdo-vekaj, tik pred očmi pa je bila gosta, nevidna stena, ki se je le z jezo in z upornostjo umikala korakom. Takrat se je nekje v daljavi o-glasil šup, podoben umerjeni hoji velike množice ljudi. Zapel je boben; in ko je prišel študent do konca trga, se je dvignila izza vogala koračnica kakor šumeča pušica, kakor perot jeklenega ptiča, ki bir se zveneč zakalil v nebo. • Cel polk pehote je prihajal vaj; godba na čelu, med četami pa oficirji z golimi sabljami, na konjih, ki so prožili noge in stri-gli z ušesi. ~ | Vid Breznik se je ustavil, dokler ne odidejo mimo; zdelo se mu je, da bi moral nehote kora kati po taktu in da bi bilo smefi no in nerodno, če bi ga videli ljudje. Šele ko se je skril poslednji mož za ovinkom ulice, je stopil polagoma za njimi, boreč PETEK, 19. ütr,K,„„ se ................what to do in an air r s čudno silo, ki je ravnala nje- Official—by the U. S. Office of r.Vf r* ve korake po godbi in njego- Uir,ce ot <-Wiltan D no fitrmrwrlavem ritmu U' OFFICE OF CIVILIAN DEFENSE, Fiorallo H. LaG Washington. D. C. gove ve misli po strmoglavem ritmu pisanih, kipečih, v mahu iz tal pričaranih slik. (Dalje prihodnjič) S POTOVANJA "BIG TONY JA" - (Nadaljevanje s 2. strani.) moral prinesti kon|f>rtino, da sem jim zaigral "Beer, Borrel Polko". Potem pa je Luka fero-ser nama preskrbel jerperge: On je ostal v Centru, naju pa je poslal na svoj dom — tako je on pripravljen pomagati gostom. Drugi dan se je vreme prav kislo držalo. Naša mama se je že vsega naveličala, samo vožnje še ne, pa pravi, naj še danes odpotujeva iz Chicaga. Obiska la sva še glavni urad SNPJ, u redništvo Prosvete in Delavski center. Charles Pogorelec je bil zaposlen pri upravniški mizi kakor tudi njegova Ančka. Pred no sva odšla od doma, nama je hči naročila, da morava nazna niti^ vsak dan pismeno, kje se nahajava. In tukaj mi je prišlo na misel, da se mora to zgoditi Naprosil sem Ančko, naj bo moja "tajnica". Ona piše, jaz pa narekujem. Kmalu smo bili gotovi, s pismom. Nato je prišel Franfe*Zaitz iz tiskarne. Malo pokramljamo o tem in onem in se podamo v spodnje prostore kjer nadaljujemo in zaključimo kramljanje pri bari. Nato sta prišla tudi Jack Zaitz in Jernej Benedict, ki sta se vračala s konvencije proti zapadu. Tudi ona dva sta zaključila svoje obiske za tisti dan. Imeli smo se ime nitno. «Poslovila sva se od .naših prijateljev v upanju, da se še kdaj vidimo. Rokovali smo vsekri-žem, srečno pot, Tony in good-by! V naslednjem trenutku je naša "liza" že zbezljala proti cesti 66, na kateri se kmalu znajdemo, potem pa po njej v Springfield, 111., kamor dospeva ob petih popoldne. V tem mestu sva obiskala družino Goršek. Pred 25 leti so bili naši sosedje v Kansasu. mlajšim in starejšim Gorškom smo se.,videli na konvenciji v Pittsburghu, kar je drugih Gor škovih, se pa nismo videli, odkar so se izselili iz Kansasa. Oče je dobro poznaj, ker je že precej let predsednik gl. porotnega odseka SNPJ, -njegovi jfk» novi so pa tudi poznani kot izvrstni muzikantl. Tisti večer ostaneva pri Gor-šku ml. Njegova žena Mary na ma je pripravila okusno večerjo. Tudi z Mary sc poznamo še iz Kansasa, ker je bila naša sose da. Prav žal mi je, ker ni bilo doma njenega očeta Franka Ke-rat ja, ker bi ga bila z mamo rada videla. Drugi dan se posloviva od prijazne družine, se zahvaliva za postrežbo in se odpeljeva proti Gillespieju, kamor äospeva ob 10. dopoldne. (Se nadaljuje.) Anton Tomaic. k*»*»*****»»*»»»»»***»***»**1** TRINERJEV PATRI-JOT1CEN STENSKI KOLEDAR ZA 1942 Trinerjevi stenski koledarji so zelo popularni v vseh dobah. Am p»k letošnji Trinerjev 1942 stenski koledar je krasnejii kot Še keda, preje. Njegova krasota )e Ferrisova reprodukcija patrijotična slika "Slog Izjave Neodvisnosti". Original viai v Smithsonian Institutu v Washingtonu, D. C. Benjamin Franklin, John Addams. in Thomas Jefferson so neumrljivi na ti sliki VI lahko dobite ta koledar pri va iem lekarnarju, kjer kupujete Tri nerjevo grenko vino s vitaminom B-l, ekselentna želodčna zmes za zdrav apetit in dobro prebavo. Lahko tudi pišete po enega na Joseph Triner Corporation, 1333 S. Ashland Ave., Chieago, 111. in priložite lOc za poltnino. (Adv.) 5s//orme M/rietr I 0*0 rov 6tr 7*4T Ji*t¥> Edwin S. Smith, načelnik organlaatorlčnega puje obrambnovarčevalnl bond od Ite Bergla. 3. PUT OUT LIGHT Whether or not black-out is ordered, don't show, more than is necessary. If planes come over, put out or cov lights at once—don't wait for the black-out order. The that can't be seen will never guide a Jap. Remember a 1 light may be seen for miles from the air. If you have portieres, overdrapes, or curtains, arra double thickness over your windows. Blankets will do. have heavy black paper, paste it on your windows, crowd or stampede stores to get it, however. You pro have everything you need at home. Be ingenious—impi Should you get an.air-raid warning, remember to sh gas stoves, gas furnaces, and gas pilot lights on both, explosions may blow them out from blast effect Gas collects may be explosive later. Prepare one rbom, the one with the least window glass, strongest part of your house, for a refuge room. Put foo drinking water in it. Put a sturdy table in it. Put matt and chairs in it. Take a magazine or two and a deck of into it. Take things like eyeglasses and dentures witl when you go into it. Take toilet facilities, paper, a s If you have a portable radio, take that too. Above all, calm. Stay at home. Put out lights, ' TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila u veselice la ahode. vUlinice, časnika, ka koledarje« letake lid. ▼ alovenskem. hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku ta drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S NPJ.. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna.—Cene smerne, unijsko dalo prva Pišite po Informacija na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILL1N V TEL. ROCKWELL 4f04 etc naroČite si dnevnik prosvet Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči ns list Jt™"*£ prištele eden. dva. trt štiri all pet članov is ana druiioa k aninarc^ ninl. Liat Prosveta stana sa vse ensko. sa člana ali naclana w eno letno naročnino. Ker pa člani ia plačajo pri asetn*niv tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sadaj ^ ^a rK da je list predrag sa člane SNPJ. List Prosveta Jahala la.in.n. gotovo Je v vsaki družini nekdo, kl bi rad čital list vsak