vodnje, čimvečje produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Vedno je bilo prisotno, da je človek najpomembnejši tvorec odnosov in rezultatov. Na teh idejah so bili v skromnih delovnih pogojih rezultati iz leta v leto boljši. To obdobje je prelomnica naglega razvoja, saj smo pričeli z modernizacijo in koncentracijo proizvodnje na lokaciji v Podnartu. Razvoj je načrtovan na enotnih in usklajenih programih, ki izhajajo iz načela solidarnosti in usklajenih interesov v DO. Značilno za proizvodnjo v TO Podnart je, da je ta razmeroma enostavna in prilagojena tržišču, zato v preteklosti tudi pri tržnih nihanjih ni bilo težav. Zavedamo se, da je napredek pogojen z izdelki višje kvalitetne ravni. Pri teh prizadevanjih smo spoznali švedsko firmo IKEA, ki nam je dala ponudbo za izdelavo sestavljivih polic. Novi proizvod je konstrukcijsko izredno enostaven in funkcionalen. S tem artiklom bomo v TO Podnart povečali delež izvoza na račun prodaje žaganega lesa. Proizvodnja lesenih regalov je pogojena z višjo kvaliteto izdelave in konstantnimi količinami. Ko razmišljamo o napredku, ugotovimo, da tudi sami nismo pričakovali tako naglega razvoja, zato bi se morali danes bolj zavedati, da je točno in kvalitetno opravljeno delo osnova nadaljnega razvoja. Težka in naporna je prehojena pot, zato naj jo ceni le tisti, ki je s svojo pridnostjo doprinesel k razvoju lesne industrije v Podnartu. F. G. S čelnim viličarjem so odpravljena težja fizična dela na krlišču in skladišču žaganega lesa Novozgrajeni proizvodni prostori za izdelavo lesnih oblog in lesene embalaže Nova žagalnica, začetek koncentracije proizvodnje v Podnartu Prvi zametki lesne industrije v Upniški dolini segajo daleč v preteklost, ko so pričele obratovati prve žage. Razvoju lesne industrije je pogojevalo bogato gozdno zaledje v neposredni bližini in vodni viri. V začetnem obdobju je bila proizvodnja vezana le na primarno predelavo lesa. Nova spoznanja na področju predelave in ugodni tržni pogoji so pogojevali hiter razvoj lesne industrije. Ob tej priliki je prav, da se spomnimo naših prednikov, kateri so s pridnim delom in znojem oblikovali industrijsko tradicijo, ki je osnova današnjega razvoja lesne industrije v Podnartu. Lesna predelava se je iz leta v leto širila in dosegla največji razvoj v povojnih letih. Nadaljna predelava žaganega lesa se je usmerila v izdelavo lesenih oblog, ladijskega poda in lesene embalaže. Že v tem obdobju se je porajala želja, da bi les v nadaljni predelavi oplemenitili in izvozili čimmanj surovin žaganega lesa. V iskanju boljših oblik dela in gospodarjenja so se v lesni industriji v Podnartu zvrstile razne reorganizacije. Šele po združitvi vseh lesnoindustrijskih obratov v enotno podjetje DO LIP Bled so bili ustvarjeni pogoji za hitrejši razvoj. Nujnost integracije je izhajala iz ugotovitve, da je nadaljni razvoj pogojen od dotoka osnovne lesne surovine in enotno oblikovanih razvojnih in investicijskih programov. Neposredno po integraciji smo tudi v Podnartu pričeli z gradnjo nove žagalnice, solidne osnove za nadaljni razvoj. Žagalnica je opremljena s tračno žago hlodarko in je namenjena v pretežni večini razrezu debelejše hlodovine, lesa za ostrešje in listavcev. Vzporedno s primarno proizvodnjo v Podnartu je tekla proizvodnja na obratu predelava Lancovo. Za obdobje po vojni in v kasnejših letih je značilno, da so bili vsi zaposleni izredno varčni, skromni, z izrednim smislom racionalne predelave žaganega lesa. To je dokaz, da so delavci spoznali, da je njihov razvoj odvisen od strokovne usposobljenosti delavcev, organiziranosti procesa proiz- Stara žaga v Podnartu s polnojarmenikom, ki je obratovala do leta 1965 /V TO Podnart od ustanovitve do danes Zadovoljivo, vendar pa ne dovolj dobro v J Ob obravnavi zaključnega računa UVODNA OCENA POSLOVANJA Za leto 1982 je značilno, da je dosežena najnižja rast celotnega prihodka in dohodka v primerjavi z letom prej, to je samo 11 % celotnega prihodka in 6,7 % primerljivega dohodka, medtem ko smo prejšnja leta dosegali rast med 30 do 50 %. Pri nezmanjšani inflacijski stopnji v letu 1982 v razmerju do prejšnjih let in če vzamemo za oceno za leto 1982 najmanj 30 % inflacijsko stopnjo, to seveda pomeni, da smo v poslovanju krepko nazadovali. Vzrokov za takšno nazadovanje je seveda več, največji in najpomembnejši so zunanji objektivni vzroki, pri tem pa le ne smemo zanikati tudi notranjih subjektivnih vzrokov. Najpomembnejši objektivni vzroki so sledeči: 1. Splošna recesija na svetovnem trgu, ki je vplivala na manjše povpraševanje po stavbnem in sobnem pohištvu in opažnih ploščah ter tudi na znižanje cen za te izdelke 2. Na znižanje cen lesnih izdelkov v izvozu je dodatno vplivalo še močno znižanje cen hlovodine v svetu, saj je cena hlodovine npr. v Avstriji v letu 1982 znašala za približno 30 % manj kot prejšnja leta in za toliko so se v povprečju tudi znižale cene opažnih plošč 3. Zmanjšanje investicij, predvsem v gradbene objekte v Jugoslaviji je vplivalo na zmanjšanje porabe stavbnega pohištva in predvsem opažnih plošč 4. Nesorazmerno večje povečanje nabavnih cen izdelavnih materialov in surovin kot so se v okviru zamrznjenih cen povečale cene naših izdelkov. V povprečju so se osnovni materiali povečali za najmanj 15 % in to za celo leto 1982, prodajne cene doma pa so se povečale šele v juniju 1982 za povprečno 10 %, za izvozne cene pa smo že ugotovili, da so se celo znižale 5. Večje povečanje cen za razne režijske materiale in storitve kot so tekoča goriva, električna energija, papir itd. so seveda tudi imele velik vpliv na povečanje splošnih režijskih stroškov (FIS stroški) 6. Visoko povečanje bančnih obresti in zavarovalnih premij zaradi revalorizacije osnovnih sredstev je še dodatno nadpovprečno obremenilo doseženi dohodek. Med subjektivnimi vzroki za slabši rezultat pa ne smemo prezreti premajhno splošno prizadevnost, slabo izkoriščanje delovnega časa, nadpovprečno visok odstotek bolovanja itd., kar vse sicer ni imelo tolikšnega vpliva kot objektivni vzroki, kljub temu pa se jih moramo bolj zavedati in jih odpravljati. Nasprotno pa je v zadnjih mesecih leta 1982 na poslovanje ugodno vplivalo zvišanje vrednosti tujih valut, kar se je najbolj poznalo v TO Tomaž Godec, kjer se je zaradi pretežne usmerjenosti v izvoz, že kritični rezultat med letom ob koncu leta močno popravil. Pri oceni uspešnosti poslovanja v letu 1982 ne smemo mimo tega, da se je v letu pojavila težava, ki v prejšnjih letih ni tako izstopala, to je težave z oskrbo nekaterih materialov, predvsem pa ustreznost kvalitete. V TO Rečica so npr. dodatne težave s plasmajem v izvoz nastale zaradi slabe kvalitete lakov, embalaže, iverk itd. Kljub vsem težavam, ki so vplivale na poslovanje v letu 1982 pa smo z doseženim rezultatom lahko zadovoljni, saj smo planirani dohodek presegli za 9%, povečali izvoz v razmerju do celotnega prihodka od 17,3 % v letu 1981 na 20,1 % v letu 1982, kar pomeni, da smo se ob sprejemanju plana za leto 1982 že zavedali težav, ki so spremljale poslovanje v letu 1982. Težave in problemi, ki so uvodoma navedeni, so bili ob obravnavi tromesečnih in mesečnih obračunov že prikazani in so bili zato med letom povzeti razni ukrepi za odpravo težav. Nekateri ukrepi so bili uspešno ralizirani, kot npr. razmerje proizvodnje izvoznih in domačih opažnih plošč, povečanje izvoza itd., nekateri pa so ostali še nerealizirani ali delno realizirani kot npr. boljše izkoriščanje delovnega časa, znižanje bolovanj itd. Ukrepi, ki so jih temeljne organizacije realizirale so zagotovo vplivali na postopno izboljšanje poslovnega rezultata proti koncu leta, saj je rezultat ob koncu leta bistveno ugodnejši kot ob obračunu 30. 9. 1982. Realizacija, predvsem v izvoz, se je v zadnjem tromesečju precej izboljšala, saj je samo zadnje tromesečje po vrednosti izvoz 16 % nad planom, celotni plan pa je izpolnjen 92 %. Realizacija v celoti oziroma celotni prihodek je v zadnjem tromesečju najbolj povečan v TO Tomaž Godec, saj je iznad plana za 10 % in je ta TO tudi najbližja izpolnitvi celoletnega plana in sicer 99%. Ostale TO, razen Podnarta, so v zadnjem tromesečju sicer povečale realizacijo, toda tudi v tem tromesečju plana niso izpolnile in seveda tudi ne letnega plana. TO Podnart je tudi edina TO, ki je poslovni rezultat v zadnjem tromesečju poslabšala. Pri oceni poslovanja za leto 1982 pa ne smemo prezreti položaja TO Mojstrana, ki brez pomoči ostalih TO ne bi zaključil s pozitivnim rezultatom. Zastoj v prodaji vhodnih in garažnih vrat, ki je nastal v prvem polletju, se je v drugem polletju sicer popravil, vendar ne toliko, da bi bil dosežen pozitivni rezultat. Nov proizvod, to so stolice, ki je pretežno namenjen za izvoz, v letu 1982 še ni vplival na rezultat, saj se je proizvodnja šele osvajala in odpreme niso bile velike, v letu 1983 pa bo ta proizvod že imel večjo vlogo pri dopolnitvi proizvodnega programa. CELOTNI PRIHODEK Celotni prihodek je sestavljen iz dosežene prodaje lastnih izdelkov, storitev, preprodaje materiala in trgovskega blaga, za kar vse so prispela plačila do 15. januarja 1983 za prodajo v preteklem letu. Poleg prodaje se v celotni prihodek vštevajo še drugi prihodki, kot so prihodki od obresti, inventurni viški, pozitivne tečajne razlike itd. Neplačana realizacija na celotni prihodek ni imela večjega vpliva, saj ni bistveno odstopala od stanja v začetku leta in tako lahko ugotavljamo, da je plačana realizacija skoraj enaka fakturirani. Neplačana realizacija je znašala (v tisoč din): TO 1.1.1982 31.12.1982 Tomaž Godec 37.508 38.242 Rečica 12.733 9.217 Mojstrana 1.345 1.599 Podnart 1.738 3.736 T rgovina 772 397 DSSS - — Skupaj 54.096 53.191 Porast celotnega prihodka v razmerju do leta 1981 je skromen, saj znaša za DO v celoti 11 %, pri temeljnih organizacijah pa se giblje od 5 % (Podnart) do 14 % (Tomaž Godec). Plan za leto 1982 ni dosežen, in sicer za 6 % za DO, po temeljnih organizacijah pa je najbližje TO Tomaž Godec z 1 % izpod plana, največ pa TO Mojstrana in Trgovina s 16 % izpod plana. Celotni prihodek v razmerju do leta 1981 in do plana izgleda tako (v tisoč din): TO 1981 1982 plan 1982 1982 1981 1982 plan Tomaž Godec 561.675 639.802 645.851 114 99 Rečica 614.931 664.472 704.747 108 94 Mojstrana 81.866 88.797 106.212 108 84 Podnart 110.265 115.724 130.074 105 89 Trgovina 288.735 313.731 371.964 109 84 DSSS 59.498 79.621 66.464 134 120 LIP skupaj 1.716.970 1.902.147 2.025.312 111 94 Del celotnega prihodka, ki odpade na izvoz, je v primerjavi z letom 1981 večji za 29 %, plan pa je izpolnjen 98 %. Delež izvoza v celotnem prihodku v letu 1982 znaša 20,1 %, v razmerju do leta 1981, ko je znašal 17,3 %. Ob težavah, ki so spremljale izvoz zaradi manjšega povpraševanja in znižanja cen, pomeni takšno povečanje izvoza velik uspeh, posebno še, ker se je največ povečal izvoz opažnih plošč, ki so doma zaradi stagnacije gradenj najbolj nazadovale. Finančni uspeh izvoza zaradi nižjih cen in nerealno nizkega tečaja tujih valut je bil sicer bolj skromen, vendar se je z devalvacijo ob koncu leta bistveno izboljšal. Delež izvoza v celotnem prihodku se je povečal v vseh TO razen v Podnartu, kjer pa so boljši izgledi v letu 1983. Manjši izvoz žaganega lesa, ki ga je do sedaj izvažala le občasno, je izvršila vnaprej. Podatki o iz-vozu so sledeči: tečajne razlike udeležba v TO obresti dohodku banke ostali dohodki din 1982 din 1982 din 1982 din 1982 1981 T981 1981 1981 Tomaž Godec 11.288 114 17.813 247 813 71 2.128 633 Rečica 15.282 214 1.349 3137 500 85 382 578 Mojstrana 751 142 — 102 92 149 160 Podnart 2.425 150 — 194 87 124 194 Trgovina 1.574 149 — 75 83 171 633 DSSS 16 41 — — — 6 — LIP SKUPAJ 31.336 154 19.162 264 1.684 77 2.960 337 PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva so: izdelavni material za prodane izdelke in storitve (DIS stroški), nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala, razni stroški za material in storitve režijskega značaja (FIS stroški) ter drugi izredni stroški. Za stroške izdelavnih materialov že tretje leto zapored ugotavljamo hitrejši porast od celotnega prihodka zaradi večjega porasta nabavnih cen materialov od povečanja prodajnih cen naših izdelkov. Najugodnejše je stanje v TO Tomaž Godec, kjer je porast nabavnih in prodajnih cen izenačen, najmanj ugoden pa je v TO Rečica in TO Podnart, kjer je porast nabavnih cen za 8 oz. 9% večji od prodajnih cen. Primerjava rasti celotnega prihodka do rasti izdelavnih (DIS) stroškov leta 1982 do leta 1981 je sledeča: LIP skupa; Tomaž Godec Rečica Mojstrana Podnart rast prodaje izdelkov 11 13 8 5 6 rast DIS stroškov 14 13 16 8 15 negativna razlika 3 0 8 3 9 Še močneje porast v primerjavi z letom 1981 pa je dosežen pri splošnih stroških (FIS) in to predvsem zaradi amortizacije, ki se je več kot podvojila zaradi predpisa o povečanju amortizacijskih stopenj in zaradi revalorizacije osnovnih sredstev. Na rast splošnih stroškov pa je precej vplivala tudi podražitev električne energije in tekočih goriv. Med porabljenimi sredstvi je precejšnja postavka nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga in materiala. Največ se to nanaša na TO trgovina, kjer je v letu 1982 doseženo ugodnejše razmerje med prodajno in nabavno ceno trgovskega blaga zaradi spremembe marž spomladi 1982. Povprečna marža je v letu 1982 znašala 9,4 %, v letu 1981 pa 7,6 %. Izredni izdatki se največ nanašajo na odpis oziroma popravo vrednosti nekaterih spornih terjatev do kupcev in terjatev za naložbe v infrastrukturo na osnovi samoupravnih sporazumov (za ŽTP, luke, ceste, nafto, plin in elektroenergetske objekte). DOHODEK Dohodek je razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi in pomeni novoustvarjeno vrednost, doseženo z delom v temeljnih organizacijah. Doseženi dohodek pomeni tudi osnovno merilo družbene storilnosti in uspešnosti poslovanja. Najobičajnejši način merjenja uspešnosti poslovanja je primerjanje doseženega dohodka na delavca in razmerje doseženega dohodka do povprečnih poslovnih sredstev (osnovna in obratna sredstva). Pravo oceno uspešnosti dobimo, če dosežene (Nadaljevanje na 4. strani) Gospodarstvo radovljiške občine zadovoljivo v leto 1983 V rednost industrijske proizvodnje v januarju 1983 je po podatkih statistične službe komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo OS Radovljica znašala 735,814.000 din, kar je za 14,5 % višja kot januarja leta 1982. Vsekakor spodbudno, če ne bi bilo vmes drugih težav, ki nas spremljajo že od začetka stabilizacijskih prizadevanj. Najbolje so se odrezale industrijske delovne organizacije predelave in proizvodnje kemičnih izdelkov ter strojne industrija, slabše pa tekstilna in živilska industrija, ki sta proizvedla manj kot lani. Vrednost izvoza je znašala v januarju 117,455.000 din, to je skoraj tretjina več kot lanskega januarja. Res pa je, da so izvozniki prikazali tudi izvoz, ki bi moral biti izvršen v lanskem decembru. Na konvertibilni trg smo v januarju izvozili 77,9 % blaga in izdelkov, količnik pokrivanja uvoza z izvozom je bil 1,21 na konvertibilnem področju pa celo 1,90, kar je še vedno precej nad slovenskim poprečjem. Med uspešnejše izvoznike v občini sodi tudi naša delovna organizacija LIP Bled, ki je izvozila v januarju za 27.809.000 din, uvozila pa iz tujine v vrednosti 7,016.000 din, s čimer pokriva uvoz z izvozom kar s količnikom 3,96. To pomeni, da izvažamo trikrat več kot uvažamo. Industrijske delovne organizacije radovljiške občine so v januarju 1983 uvozile za 97.471.000 din blaga, od tega 43,5 % s konvertibilnega področja. Repromateriala so uvozile za 56,517.000 din, opreme pa za 40,954.000 din. Uvoz je letos večji kar za 99 %, predvsem zaradi dobav, ki bi morale biti opravljene že v lanskem decembru. In še kakšni so bili povprečni osebni dohodki? Medtem ko je povprečni čisti osebni dohodek nà zaposlenega delavca v združenem delu v SR Sloveniji lani znašal 14.365 din ali 26 % več kot leto prej, je to povprečje osebnega dohodka znašalo v radovljiški občini v letu 1982 le 13.987 din ali 25 % več kot v letu 1981. r ■\ Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (4. 3.1983) 1. Ugotovil je, da iz javne obravnave ni bilo pripomb na zaključni račun, zato ga je sprejel v predloženi obliki. Še posebej je pozorno obravnaval in potrdil naslednje: a) Gibanje raznih stroškov, ki so omejeni po družbenem dogovoru SRS za stroške dnevnic, potnin, reprezentance itd. je v skladu z določili dogovora. Porast stroškov je sicer višji od rasti dohodka, vendar je razmerje do primerljivega dohodka ugodnejše, posebno pa je porast bil potreben zaradi porasta izvoza. b) Razporeditev čistega dohodka na osebne dohodke in skupno porabo je usklajena z določili družbenega dogovora in je rast OD za 2 % nižja od dovoljene, skupna poraba pa za 3 %. Izplačila iz skupne porabe v letu 1982 pa so usklajena z družbenim dogovorom. c) Dovoli se poprava vrednosti terj atev za naložbe v SIS materialne proizvodnje, kot ŽTP, elektrogospodarstvo itd. Ugotavlja se namreč, da navedene naložbe niso izterljive in da že sporazumi predvidevajo, da so naložbe nevračljive. Dovoli se poprava vrednosti tudi za terjatve do kupcev Neimer Beograd (884.286,00 din), Daroanije Priština (2,131.391 din) in Angroservis Beograd (135.499 din). d) Razlika osebnih dohodkov po končnem obračunu za leto 1982 se izplača posebej, ker obračun ni možen skupaj z osebnimi dohodki v tekočem letu 1983. DS ugotavlja, da se je druga leta poračun za zadnji obračun iz preteklega leta izplačal vedno skupaj s tekočim obračunom, v letu 1983 pa predpisi tega ne dopuščajo. 2. a) Ugotovil je, da so smernice za plan sprejeli vsi zbori dealvcev v vseh TO in DSSS. b) Plan za leto 1983 je bil obravnavan na zborih delavcev in sprejet na DS v vseh TO in DSSS, zato ga je DS v celoti sprejel. c) Sprejel je novo vrednost točke za OD; le-ta se poveča iz 0,48 na 0,55 din in velja od 1. 3.1983 dalje. d) Sprejel je dodatke in prejemke za leto 1983. 3. Sprejel je sklep, da predlog dodatka za gospodarno izkoriščanje delovnega časa umaknemo, da pa v tej smeri še naprej delamo; kot prvi ukrep je uvedba kontrolorja za bolniške izostanke. 4. Na predlog organizacije varstva pri delu in požarnega varstva v DO LIP Bled, organizacijsko shemo in opis novosistemizirane naloge vodenje VPD in PV, ki so bili v javni obravnavi ni bilo pripomb, zato DS gradivo posreduje v sprejem zborom delavcev. 5. Sprejel je ugotovitveni sklep o sprejemu ocen no-vosistemiziranih del in nalog ter sprememb ocen del in nalog na podlagi sprememb opisa v TO Tomaž Godec, TO Rečica, TO Podnart in DSSS — ocene so sprejeli zbori delavcev v posamezni TO V 15-dnevno javno obravnavo je dal ocene novosi-stemiziranih del in nalog in spremembe ocen zahtevnosti del in nalog zaradi spremembe opisa nalog v TO Rečica. 6. Za vodjo sektorja za organizacijo poslovanja, plan in analize je imenoval Stanka Slivnika, dipl. oec, z Bleda, Prešernova 34. 7. Sprejel je sklep o razpisu del in nalog direktorja delovne organizacije in v razpisno komisijo iz DO imenoval Zdravka Knafliča in Petra Debelaka. 8. Sprejel je sklep o razpisu del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: vodje projektivnega razvojnega biroja, vodje prodajnega sektorja, vodje nabavnega sektorja, vodje finančnega sektorja. 9. V skupščino Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko je imenoval Joža Kastelica, dipl. ing. 10. V komisijo za vrednotenje zahtevnosti dela iz TO Rečica je namesto Alojza Luskovca imenoval Lovra Legata. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (28. 2.1983) 1. Za individualnega poslovodnega organa — direktorja TO je DS za naslednje mandatno obdobje ponovno imenoval Jakoba Repeta, dipl. ing. Datum ponovnega nastopa opravljanja del in nalog direktorja TO je 1. 2.1983. 2. Zaključni račun za leto 1982 je potrdil z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi. 3. Sprejel je spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije. 4. Sprejel je predlog finančnega načrta sklada skupnih rezerv v občini Radovljica za leto 1983. 5. Potrdil je odpis zapadlih terjatev za naložbe v elektrogospodarstvu, SIS za ceste, SIS za nafto in plin, SIS za železniški in luški promet v višini 7,121.270,50 din. 6. Letni plan za leto 1983 je potrdil v predlagani obliki. 7. Potrdil je nabavo osnovnega sredstva (strojček za rezanje salame) za potrebe okrepčevalnice TO, v vrednosti 36.00,00 din, ki naj se vključi v plan investicij za leto 1983. 8. Za obračun OD v B grupi se za obdobje marec—december 1983 potrdi konstanta v višini 10 %. 9. Potrdil je poslovnik o odpadnih vodah v TO, lesna predelava Tomaž godec Boh. Bistrica. Poslovnik velja oziroma se uporablja od 1. 3. 1983 dalje. Za izvajanje poslovnika je odgovorna oseba vodja kontrole kakovosti Metod Malej. Za spremembe in dopolnitve poslovnika je odgovoren projektant tehnologije za kemijsko področje, Marija Urankar, dipl. ing. 10. Sprejel je samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah srednjeročnega plana Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske in Združene banke za obd. 1981 —1985. Za podpisnika je imenoval Ljubico Iskra. 11. Sprejel je samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske energetske skpnosti. Za podpisnika je imenoval Alojza Strgarja. 12. Sprejel je samoupravni sporazum o zaposlovanju v SOZD GLG Bled in za podpis pooblastil Zdravka Knafliča. 13. Plan delovne sile za leto 1983 je posredoval v 15-dnevno javno obravnavo, potrdili pa ga bodo zbori samoupravnih delovnih skupin. 14. Ivico Bučar je DS iz zdravstvenih razlogov in v smislu 105. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke, prerazporedil iz dosedanjega opravljanja del in nalog »upravljalec spajalnega stroja Heist« na dela in naloge »pomočnik upravljalca čelilnika« z delovno nalogo »odlaganje elementov pri narezovanju izmeta« v obratu opažnih plošč. Prarazporeditev velja od 1. 3. 1983 dalje. 15. Sprejel je predlog korekcije delovnih norm z veljavnostjo od 1. 3. 1983 dalje. 16. Potrdil je nove cene uslug okrepčevalnice TO, in sicer: — malica — zaposleni iz 2 din na 15 din — malica — tuji iz 60 na 80 din — kosila iz 70 din oz. 90 din na 100 din (enotna cena) Cene napitkov ostanejo nespremenjene. Cene malic za tuje in kosil veljajo od 1. 3. 1983 dalje, cene malic za zaposlene veljajo od 1. 4. 1983 dalje. 17. Potrdil je nov cenik za: — odrezke opažnih plošč 30 din/kom — tason odpadkov 600 din — žamanje 600 din/prm Cenik velja od 1. 3. 1983 dalje. DS TO se ne strinja s predlogom cene zaboja odpadkov (800 din) in predlaga komisiji za ocenitev nekurantnega blaga, da izdela nov predlog, in sicer ločeno za zaboj odpadkov iz krojilnice oz. iz opažnih plošč. 18. Ugodno je rešil prošnje — GD Savica Polje ter mu odobril brezplačno 0,23 kub. m desk (ostanki iz krojilnice) — KS Srednja vas za odobritev materialne pomoči ob organizaciji sankaške tekme ter ji odobril 1 kom nočno omarico Anna — Sankaške zveze Slovenije za odobritev izrednega plačanega dopusta Francu Pikonu zaradi udeležbe na treningu in tekmovanju v sankanju na olimpijski progi v Sarajevu, za čas od 8. do 21. 2.1983. 19. Bojanu Turunčiču je za udeležbo 3-mesečnega seminarja iz teorije in prakse marksizma v Kranju za čas od 28. 2. do predvidoma 15. 5. 1983 odobril izredno plačani dopust. ZA IZOBRAŽEVANJE V PRETEKLEM LETU MANJ DENARJA Zaostrena gospodarska situacija in vsestranske omejitve so se v letu 1982 odražale tudi v opaznih zaostankih priliva sredstev za uresničevanje skupnih potreb. V letu 1982 bi morali delovni ljudje radovljiške občine združiti iz bruto osebnih dohodkov za storitvena področja vzgoje in izobraževanja v višini 199.118.000 din, od tega od 1. junija naprej tudi 1 % ali 20.564.000 din za investicije v šolske objekte. Zaradi naprej navedenih omejitev pa se je nabralo na izobraževalni skupnosti Radovljica za 5,954,000 din manj kot je bilo načrtovano. CENA OSNOVNEGA PROGRAMA V OSNOVNIH ŠOLAH V LETU 1981/82 V vseh osnovnih šolah radovljiške občine, teh je razen šest osemletk tudi osnovna šola s prilagojenim programom Matevža Langusa v Radovljici, je bilo v šolskem letu 1981/82 skupno 3.756 učencev, kar je za 80 več kot leto poprej. Za osnovni program vzgoje in izobraževanja v osnovnem šolstvu je bilo porabljeno skupaj 144,346.460 din. To pomeni, da je bila cena izobraževanja in vzgoje po osnovnem programu v povprečju na vsakega učenca 38.431 din, kar je skoraj 8 tisočakov več kot leta 1980/81. Delavski svet TO Rečica (28. 2.1982) 1. DS TO Rečica ugotavlja, da je bil zaključni račun za leto 1982 obravnavan in potrjen na zborih delavcev ter da je delitev čistega dohodka v skladu z določili samoupravnega sporazuma o razporeditvi čistega dohodka v DO in v skladu s sprejetim planom za leto 1982. 2. Obračunani osebni dohodki po zaključnem računu za leto 1982 so v skladu z družbenim dogovorom in usklajeni z možnostmi razpoložljivega čistega dohodka. 3. Izplačila iz sredstev skupne porabe in razporeditev čistega dohodka za sredstva skupne porabe po zaključnem računu za leto 1982 so v skladu z družbenim dogovorom. 4. Stroški reprezentance, dnevnic in potnih stroškov so po zaključnem računu za leto 1982 usklajeni ž določili družbenega dogovora, saj so v razmerju do primerljivega dohodka dosti nižji kot v podskupini dejavnosti lesne industrije Slovenije pa tudi sicer so bili povečani stroški potrebni za uspešno izvršitev izvoznega plana. Stroški za pogodbe o delu so bili nujno potrebni največ za sezonska dela in občasne nadomestitve, ki jih nismo uspeli nadomestiti z nezaposlenimi delavci. 5. Po zaključnem računu je izvršiti popravo vrednosti nekaterih terjatev, za katere ni izgledov, da bodo poravnane in sicer za terjatve za naložbe v elektrogospodarstvu, SIS za ceste, SIS za nafto in plin, SIS za luško gospodarstvo in SIS za železniški promet, ki znašajo za TO Rečica v višini 8,846.037,30 din. 6. Obravnaval je celotni plan za leto 1983, t. j. količinski plan, plan izvoza, plan prodaje kot tudi plan celotnega prihodka in njegovo delitev v letu 1983, plan investicij, FIS stroškov, trošenje sredstev skupne porabe ter ga sprejel v predlagani obliki. 7. Potrdil je spremembo ur na posameznih delih in nalogah za leto 1983 kot so bile predlagane. 8. V skladu s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD v TO Rečica, se za izenačevanje meril neposrednih in posrednih del določi konstanta z B-grupo za obdobje marec—december 1983 v višini 10 %. 9. Potrdil je korekcijo normativov, ki so se povečali v povprečju za 5 %. Spremenjeni normativi veljajo od 1. 3.1983 dalje. Do 30. 6. 1983 je tehnološka priprava dela dolžna izdelati še preostale normative, ki še niso izdelani. 10. Na podlagi ugotovljenih stroškov in dovoljene višine regresiranja, ki ga dovoljuje družbeni dogovor, je sprejel naslednje nove cene, ki veljajo od 7. 3. 1983 dalje, in sicer: (Nadaljevanje na 4. strani) USPOSABLJANJE ORGANIZATORJEV (ANIMATORJEV) KULTURE V OZD Na pobudo komisije za kulturo pri občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica so v petek 26. februarja popoldne (torej v prostem času) priredili v prostorih izobraževalnega centra Republiškega sveta Zveze sindikatov v Radovljici posvetovanje z animatorji oz. organizatorji kulture v osnovnih sindikalnih organizacijah iz OZD radovljiške občine. Od skoraj 80 vabljenih se je posvetovanja udeležilo le 20 animatorjev. Udeleženci so bili seznanjeni z dejavnostjo kulturnih društev in sekcij, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih organizacij Radovljica, z letošnjim programom prireditev kulturne akcije za delovne kolektive in z nalogami in vlogo kulturnih animatorjev v združenem delu. Pričakovati je bilo, da bodo spričo mnogih nerazčiščenih zadev okoli organiziranja kulturne dejavnosti v TOZD in OZD izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij zagotovili večjo udeležbo svojih poverjenikov za kulturo. ZADOVOLJIVO, VENDAR PA NE DOVOLJ DOBRO (Nadaljevanje z 2. strani) podatke o dohodku primerjamo z drugimi temeljnimi organizacijami, seveda za enako obdobje. Za ta zaključni račun take primerjave ob sestavi tega poročila seveda še ne moremo podati, ker še nimamo podatkov o drugih, zato je v tej analizi primerjava za obračun 30. 9. 1982. Za leto 1982 je pri analizi dohodka tudi ta posebnost, da zaradi vpliva spremenjene amortizacije v letu 1982 primerjamo dohodek skupaj z amortizacijo. Zaradi neugodnega vpliva porabljenih sredstev je porast doseženega dohodka v razmerju do leta 1981 zelo skromen, podatki pa so: Doseženi primerljivi dohodek (v tisoč din): 1982 1981 plan 1982 1982 1981 1982 plan Tomaž Godec 291.044 254.773 247.160 144 118 Rečica 228.226 239.214 226.403 95 101 Mojstrana 24.027 24.381 30.531 99 79 Podnart 41.374 44.474 52.645 93 79 Trgovina 24.875 17.640 20.233 141 123 DSSS 53.057 40.536 45.656 131 116 LIP skupaj 662.574 621.024 623.627 107 106 Manjši dohodek kot v letu 1981 so dosegle tri TO, in sicer Rečica za 5 % manj, Mojstrana 1%, Podnart pa 1%. Slabši dohodek pa je najbolj problematičen pri TO Mojstrana, ker je ta TO že v letu 1981 dosegla najnižji dohodek in je pozitivni rezultat v letu 1982 dosegla samo s pomočjo drugih TO. Primerjava uspešnosti med temeljnimi organizacijami je razvidna iz prikaza doseženega dohodka na zaposlenega. Iz podatkov je razviden padec dohodka na zaposlenega zaradi obračunane večje amortizacije, pa tudi zaradi neugodnega vpliva nabavnih cen materialov in slabših proizvodnih rezultatov. Doseženi dohodek na zaposlenega je sledeč: 1982 1981 1982 1981 Tomaž Godec 527.474 509.961 103 Rečica 638.728 737.699 87 Mojstrana 342.492 408.268 84 Podnart 491.973 570.643 86 Trgovina 996.083 713.333 140 DSSS 516.689 434.202 119 LIP skupaj 558.028 576.082 97 Kljub poslabšanju dohodka na zaposlenega do leta 1982 pa je dohodek v naši DO v razmerju do drugih še vedno ugoden, čeprav drugod ni dosežen takšen upad dohodka na delavca kot v naši DO. Podatki po periodičnem obračunu 30. 9. 1982 izkazujejo sledeče: 1982 1981 1982 1981 LIP Bled 377.564 400.322 94 SRS — stavbno pohištvo 332.528 326.400 102 Lesna industrija SRS 333.940 291.120 115 Gospodarstvo SRS 369.880 305.917 121 SOZD GLG 428.867 369.476 115 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA Pri analizi obveznosti iz dohodka razčlenjujemo v tri skupine: — stroški delovne skupnosti skupnih služb — amortizacija nad predpisano stopnjo — ostale obveznosti iz dohodka Stroški delovne skupnosti so v razmerju do leta 1981 porasli za 31 % in to največ zaradi že omenjene višje amortizacije. Amortizacija nad predpisano stopnjo pomeni del akumulacije in je obračunana v vseh TO razen v Mojstrani, kjer doseženi rezultat tega ni omogočal. Za analizo so bolj pomembne ostale obveznosti iz dohodka, ki so v primerjavi z letom 1981 doseženi za DO v celoti (v tisoč din): 1982 1981 1982 % od dohodka 1981 1982 1981 — SIS za zdravstvo 22.006 19.626 112 3,81 3.35 — SIS za zaposlovanje 512 495 103 0,09 0,08 — SIS za pokoj, invai, zavar. . 10.003 6.938 144 1,73 1,18 — ostale SIS 1.227 1.168 105 0,21 0,20 — davek iz dohodka SRS 3.389 4.914 69 0,59 0,84 — varstvo okolja 2.049 2.386 86 0,35 0,41 — članarine 878 686 128 0,15 0,12 — ljudska obramba 1.075 1.109 97 0,19 0,19 — zavarovalne premije — stroški plač. prometa 10.264 6.858 150 1,78 1,17 in banke — prispevek za gozdno 2.359 1.837 128 0,41 0,31 reprodukcijo — za ŽTP — kritje 21.381 16.863 127 3,71 2,88 stroškov 6.945 9.317 75 1,20 1,59 — obresti za kredite 16.323 10.699 152 2,83 1,83 — vodni prispevek 2.049 2.460 81 0,35 0,42 — druge obveznosti 5.330 2.861 188 0,93 0,49 — stanovanjski SIS 4.763 4.020 118 0,83 0,69 — izobraževalni SIS 7.448 7.659 97 1,29 1,31 — SIS za znanost in kulturo 2.329 2.154 108 0,40 0,37 skupaj ostale obveznosti 120.330 102.050 118 20,85 17,42 — stroški DSSS — amortizacija nad 77.113 58.970 131 13,36 10,07 predp. stopnjo 60.602 35.143 172 10,51 5,99 obveznosti skupaj 258.045 196.163 132 44,72 33,48 Najbolj so porastle obveznosti za zavarovalne premije zaradi razmeroma visoke revalorizacije osnovnih sredstev v začetku leta 1982, nato obresti od kreditov zaradi povečanih obrestnih stopenj v letu 1982 in prispevek za gozdno reprodukcijo zaradi višjih cen hlodovine in delno večje količine. Tudi prispevek za pokojninsko invalidsko zavarovanje je močno porastel zaradi revalorizacije osnovnih sredstev, saj je osnova za ta prispevek poslovni sklad. Nad rastjo dohodka pa so poskočile tudi vse tiste obveznosti, ki se obračunavajo od osnove osebnih dohodkov, ker so le-ti porasli za 17 %, to pa je hitreje od rasti dohodka (zdravstvena skupnost). Nasprotno pa so zaradi nižjega dohodka zmanjšane obveznosti, ki jim je osnova za obračun doseženi dohodek kot npr. SIS za izobraževanje, davek iz dohodka, za ljudsko obrambo, za 2TP in drugo. V postavki druge obveznosti, kjer je indeks porasta stroškov 188, se povečanje nanaša največ na prispevek za mestno zemljišče, sicer pa so v tej postavki zajeti še prispevki za komunalne objekte in požarno varnost. Pregled obveznosti po TO kaže, da so se največ povečale v TO trgovina, kjer pa se je tudi sicer največ povečal dohodek in so obveznosti zato seveda večje. Zmanjšanje obveznosti pri TO Mojstrana se nanaša na manjšo obremenitev stroškov DSSS, ki so jih več prevzele druge TO, pa tudi ostale obveznosti so manjše zaradi manjšega dohodka. Porast stroškov v letu 1982 do 1981 se okrog 8 % nanaša na večjo amortizacijo, razlika pa na ostale obveznosti. indeks % obveznosti iz dohodka 1982 1982 1981 1981 Tomaž Godec 46,0 36,8 135 Rečica 46,0 30,7 131 Mojstrana 31,3 35,6 77 Podnart 50,8 38,1 115 Trgovina 56,9 47,0 169 DSSS 27,1 22,7 144 LIP skupaj 44,7 33,9 132 CISTI DOHODEK Po pokritju obveznosti iz dohodka pomeni preostali del dohodka čisti dohodek. Cisti dohodek je namenjen za razporeditev na osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo. Razporeditev čistega dohodka po zaključnem računu je opravljena na osnovi določil samoupravnih aktov, to je pravilnika o razporeditvi čistega dohodka in sprejetega letnega plana za leto 1982. Pri razporeditvi čistega dohodka so upoštevana tudi določila družbenega dogovora Slovenije o razporejanju dohodka na osebne dohodke in skupno porabo. Lipnik Sklepi samoupravnih organov (Nadaljevanje s 3. strani) — za malice: za zaposlene za tuje koristnike — kosila: za zaposlene za svojce 15.— din 80.— din 100.— din 120.— din 11. Prispevki koristnikov toplega obroka se obračunavajo na podlagi evidence prisotnosti na delu in s tem odpadejo boni za malico. Obračun opravijo obračunovalke OD v TO Rečica, DSSS in TO Trgovina. 12. Bone za malico bodo imeli samo koristniki iz drugih DO Obračun kosil se opravi na podlagi evidence, ki se vodi v kuhinji. Nabavljeni boni za topli obrok se vrnejo v blagajno TO. V sak zaposleni ima pravico do enega obroka hrane med delom. Tisti, ki bi koristil več, je dolžan plačati polno ceno obroka. 13. Sprejetje SS o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika je pooblastil predsednika DS TO Franc Colja. 14. Sprejel je SS o spremembah in dopolnitvah srednjeročnega plana Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske in Združene banke za obdobje 1981—1985 v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika je pooblastil predsednika DS TO Franca Colja. 15. Sprejel je SS o ustanovitvi občinske energetske skupnosti za območje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika je pooblastil predsednika DS TO Franca Colja. 16. Ker v mesecu juniju 1983 poteče mandat poslovodnemu organu TO, je DS sprejel sklep o razpisu del in nalog direktorja TO in imenoval razpisno komisijo, ki jo sestavlja šest članov in sicer dva imenuje DS TO, dva sindikat ter dva člana komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pri Sob Radovljica. Na podlagi navedenega je DS imenoval v razpisno komisijo Janka Potočnika in Janeza Jana. 17. Potrdil je nabavo dveh plastičnih kontejnerjev za transport trdilca lepila. 18. Potrdil je zahtevek Alojza Luskovca za izplačilo razlike v osebnem dohodku zaradi prerazporeditve na nižje vrednotena dela in naloge. 19. Potrdil je naslednje nove cene, ki veljajo od 1. 3. 1983 dalje: — kosovni odpadki za kurjavo 1.000,—din/voz — odpadki v paleti (samba, odrezki iveric) 200.— din/paleta — odpadni lesonit 400,— din/prm. Žagarstvo v bodoče Razmišljanja o mednarodnem kongresu žagarstva, ki je bil pred kratkim v Miinchenu Kongres žagarjev je tokrat obravnaval vprašanja prihodnosti z možnostmi gospodarjenja, ki se kažejo do leta 2000. Nakazane smeri razvoja so zelo zanimive tudi za nas, posebno še področje surovine in razvoja tehnike žaganja ter uvajanje računalništva. Lesna surovina in poraba žaganega lesa Nakazane so prognoze o surovinah ter s katerimi količinami hlodovine lahko računamo v prihodnjih petindvajsetih letih. Prognoze so precej pavšalne, saj na osnovne podatke o donosih lesa vplivajo številni čini-telji. V grobem lahko računamo, da bo na Bavarskem okrog 9 mio. kub. m, v celotni ZR Nemčiji pa okrog 21 mio kub. m hlodovine za žagarsko industrijo. V Evropi (brez Sovjetske zveze) lahko predvidevamo za žage od 200 do 230 mio kub. m hlodovine, dočim svetovna prognoza ob 1,7 % povečanju prirastka kaže, da se bo razvijala ponudba skupne hlodovine nekako pri 3,66 Mrd. kub. m. Kljub konjukturnim nihanjem je poraba lesa v Evropi stabilna, cene pa prav tako niso ne nihale preko 15 % v letni primerjavi z ostalim blagom. Danes ima v Evropi naj-večjo porabo lesa Danska s 335 kub. m na tisoč prebivalcev, v spodnjem delu tabele je Španija z 61 kub. metrov na tisoč prebivalcev. Zaradi gospodarske recesije so morali marsikje v žagarstvu drastično ukrepati. Tako v ZDA in Kanadi obratuje samo še 60 % žagarskih kapacitet, na Finskem žagajo le po dva ali tri dni na teden, prav tako na Švedskem in v Avstriji močno zmanjšujejo proizvodnjo skladno s povpraševanjem. Prognoze za bližnjo prihodnost so še dalje negativne z rahlimi znaki izboljšanja, če se bo povečala disciplina med partnerji. Lesni ostanki in bodoča poraba Razprava je tekla o vplivu svetovne cene kurilnega olja na uporabnost industrijskih lesnih ostankov, katera bi se utegnila povečati za kurjavo v naslednjih desetih letih. Danes se lesni odpadki uporabljajo v nadaljnji mehanski, kemični in lesni predelavi. Zanimiva je primerjava odnosov neto vrednosti po toni atro lesne porabe (če je v žagi 1, je v lesnih polizdelkih 2 in v papirnih izdelkih 2,3) in stopnje oplemenitenja v lesnem krogu, katere višino pa do-sedaj ni dosegel možen prihranek z nadomeščanjem kurilnega olja. Nadomeščanje namreč ni odvisno le od cen lesnih ostankov samih, Primerna surovina kot osnova za doseganje večjega izvoza Mehanizirano lesno skladišče v TO Tomaž Godec temveč povezano od cen substituiranih materialov. Ob sedanjih cenah olja in lesa ter predvidevanjih nadaljnjega razvoja je zaključek jasen: prava škoda je uporabljati industrijske lesne ostanke za kurjavo. Nekoliko drugačna slika ekonomičnosti in rentabilnega praga se pokaže, če lastno toplotno energijo pridobivamo predvsem s kurjenjem lubja. Industrijski lesni ostanki naj bi se v bodoče uporabili za pridobivanje sladkorjev s pomočjo hidrolize lesa. Znanih je že šest različnih tehnoloških postopkov, ki so se pojavili v zadnjem obdobju, vendar sta med temi le dva postopka toliko ekonomična (kratkotrajni vi-sokotemperaturni postopek ter HF postopek firme Hoechst), da lahko računamo na praktični uspeh po 2 — 3 letih pilotskega obratovanja. Predelavo lesa s hidrolizo je močno vzpodbudila velika naftna kriza, kajti s tem vprašanjem se sedaj po svetu ukvarja kar 64 raziskovalnih skupin. Če bo ekonomičnost proizvajanja uspela, se bodo žagarskim in lesno industrijskim lesnim ostankom odprla nova velika tržišča. Velik uspeh profilirne tehnike žaganja Činiteljem, ki lahko vplivajo na metode tehnike žaganja, izbiro pravnih osnovnih strojev in velikosti žag so na kongresu posvetili precej časa. Kako izbrati osnovne žagarske stroje s tehnično ekonomsko primerjavo med polnojarmenikom, tračno žago, krožno žago in iverilnikom? Izkazalo se je, da danes ne izbiramo več »čistih« tehnologij (samo polnojarmeniki, samo tračne žage ipd.) temveč, da je vse bolj prikladna razvrstitev v različne kombinacije osnovnih strojev. Poleg tega, da sicer moramo vedeti za celotni koncept žagarske tehnologije je danes zelo pomemben izbor stroja za vsako delovno operacijo posebej. Predhodno je opraviti analizo surovin in proizvodnega programa žaganja, ki sloni na lastnih in prodajnih porabah. Činitelji, ki jih moramo upoštevati pri izbiri strojev so: premer hloda in struktura, dolžina hloda, oblika hloda, vrsta in kvaliteta lesa, proizvodna velikost, dinamika proizvodnje ter končno predvideno spreminjanje teh činiteljev. Stroje je potrebno preučiti kako odgovarjajo petim osnovnim lastnostim: kapaciteti, fleksibilnosti, zahtevnosti strežbe, možnosti žaganja in izkoriščanju surovine. Danes je še posebej pomembno vedeti podatke o porabi energije, zadovoljiti varstvu človeka ter o zahtevnosti strokovnosti delavcev (elektronika itd.). (se nadaljnje) E.P. Glavna naloga tako jugoslovanskega kot slovenskega gospodarstva je čimvečji izvoz naših izdelkov na zahodno tržišče, prav tako pa ne smemo zanemariti izvoza v socialistične države zlasti pa v države v razvoju. V ta krog je vključena tudi naša delovna organizacija. Svoje izdelke že nekaj let prodajamo v Švico, Italijo, Avstrijo in Francijo (opažne plošče) ter stavbno in sobno pohištvo, ki ga prodajamo v ZDA, ZRN, Francijo, na Japonsko, v Avstralijo, na Švedsko, v Švico, na Norveško in v arabske države. Večina tega izvoza gre iz TO Tomaž Godec iz Boh. Bistrice, nekaj prispeva tudi TO Rečica, ostali dve: TO Mojstrana in TO Podnart pa si kljub težki situaciji na zunanjem tržišču le počasi utirata pot v mednarodno konkurenco. Obdržati se količinsko, kvalitetno in cenovno na zunanjem trgu in pri tem ne zanemariti domačega tržišča je iz leta v leto težja naloga. Razne resolucije sicer vedno bolj poudarjajo izvoz, vendar se nemalokrat pojavlja vprašanje ali res moramo izvažati za vsako ceno. Cene izdelkov le s težavo povečujemo, mnogokrat pa celo na škodo domačega tržišča, kjer čutimo pomanjkanje prenekate-rih izdelkov. Z novim letom si je tudi naša delovna organizacija zastavila svoje, sorazmerno velike in za nekatere TO težke izvozne cilje. Nekatere TO imajo težave z uveljavljanjem na zunanjem tržišču, druge imajo težave z re-promaterialom, zlasti s tistim, ki ga dobivamo iz uvoza, domači repromateriali pa mnogokrat ne ustrezajo izvoznim zahtevam. Prav zaradi tega pa tudi zaradi nepazljivosti pri proizvodnji pogosto prihaja do reklamacij naših izdelkov. Največ pazljivosti pri izvozu polagamo na izdelke TO Tomaž Godec iz Boh. Bistrice, saj le-ta pokriva več kot 80 % izvoznih zadolžitev celotne delovne organizacije, največ z opažnimi ploščami, na drugem mestu pa je sobno pohištvo. Kupci so vedno bolj zahtevni glede kvalitete izdelkov, pri dogovarjanju in sprejemanju cen za posamezne izdelke pa vse bolj škrti. Zato ni druge izbire kot proizvajati čimveč, čimkvalitet-nejše in s čimmanj širni stro- ški, predvsem pa zniževati porabo repromateriala in skrbeti za čimvečji izkoristek žaganega lesa. Glede na to, da ima naša delovna organizacija sedaj dograjeno še eno mehanizirano skladišče za obdelavo hlodovine (hlodišče-krlišče), prvo že nekaj let obratuje v Boh. Bistrici, drugo pa bo pričelo obratovati v TO Rečica, se vendar še pojavljajo problemi priprave primerne hlodovine, iz katere bi se na najlažji način pridobil žagan les, prepotreben za kvalitetne izdelke izvoza. Priznati je potrebno, da v DO LIP Bled predelamo velike količine žaganega lesa, kvalitetne pokljuške in jelovške smreke, pa vendar pristop k predelavi kvalitetne hlodovine ni tak, kot bi moral biti. Za uspešnost tega dela bi morali skrbeti delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v končni fazi pa tudi vsi zaposleni, ki imajo vpliv na kvalitetno predelavo lesne mase v obeh delovnih organizacijah tako GG Bled kot LIP Bled. Z izgradnjo mehaniziranega skladišča za hlodovino smo pridobili idealne možnosti sortacije hlodovine po debelini, dolžini in kvaliteti, pa vendar vsega tega dosledno ne izvajamo. Posledice tega se kažejo v nadaljnji predelavi lesa, zlasti v TO Tomaž Godec v Boh. Bistrici, ki je pri LIP Bled največji porabnik žaganega lesa s/j. V čem je »skrivnost« tega odnosa pri predelavi oz. pripravi hlodovine za nadaljnji predelovalni ciklus? Nesortacija hlodovine po kvaliteti, prekratka ali predolga hlodovina, zastarele žagalnice, nedokončana investicija oddelka za krojenje žaganega lesa v TO Tomaž Godec, neprimerne sušilnice za sušenje lesa, mačehovski odnos do predelave žaganega lesa (desk) v končne izdelke in nenazadnje slab izkoristek žaganega lesa. Oglejmo si le en primer slabega izkoriščanja lesa: v obratu pohištvo potrebujemo letno za doseganje planiranih količin izdelkov za izvoz (izvažamo več kot 70 % proizvodnje tega obrata) nič več in nič manj kot 5.000 m3 žaganega lesa kvalitete OTI. Tako kvaliteto lesa uporabljamo zaradi zahtev tržišča, saj bi sicer izdelke le težko ali pa jih sploh ne mogli prodajati niti v izvozu niti na domačem tržišču. Da pridobimo to količino lesa, je potrebno razžagati oz. predelati skoraj 10.000 m3 lesa, torej kar 100 % več. Razliko 5.000 m3 lesa sicer KASNEJE DELNO PORABIMO v proizvodnji opažnih plošč za zunanje in srednje sloje plošč, večji del teh količin pa gre med odpadke oz. sekance za celulozo in proizvodnjo iso-span zidakov. Z malo več truda pri pripravi hlodovine po kvaliteti bi morali boljšo in lepšo, predvsem pa zdravo hlodovino predelati v dimenzionalne deske za proizvodnjo pohištva, s tem bi dosegli mnogo večji izkoristek žaganega lesa, prihranjeno hlodovino pa bi narezali v deske za izdelavo opažnih plošč. Temu obratu letno namreč primanjkuje za doseganje planskih količin (izvoz in domač trg) 6.000 m3 lesa. Ta primanjkljaj delno pokrivajo ostale TO v delovni organizaciji, velik del pa moramo dokupiti od drugod. Ta les največkrat po kvaliteti ne odgovarja, zato se iz leta v leto manjšajo zaloge domačega lesa za to proizvodnjo. To je glavni problem obrata opažnih plošč, saj iz slabega lesa le težko ustrežemo vse bolj zahtevnim kupcem. Kupci, predvsem na tujem tržišču, zahtevajo vedno boljše plošče, sicer bi prihajalo do vedno večjih in težjih reklamacij ali pa celo do zniževanja cen. Vsem že naštetim problemom pa botruje še zastarela žagalnica in nedokončana krojilnica. Zaradi pomanjkanja primernega žaganega lesa se les premalo časa naravno suši, umetno sušenje v sušilnicah pa tudi naredi svoje — t. j. sušenje bolj ali manj svežega lesa le-tega veliko pokvari. Tehnologija bi morala biti urejena tako, da bi les najmanj tri mesece zračno sušili, nato pa naj bi po umetnem sušenju les še mesec dni »počival«, tako bi bilo veliko lažje les nadalje obdelovati, izkoristek pa bi bil precej večji, saj stroji lažje in lepše obdelajo unešen žagan les. Vse to so zaenkrat le osnovne misli, v katere se bo slej ko prej potrebno poglobiti, kajti za kvalitetne izdelke (če želimo doseči čimvečji izvoz) je potrebno imeti primeren in kvaliteten les, le-tega pa kvalitetno predelati. To pa sedaj ni možno. Žagan les gre prehitro iz roke v roke, razen tega primanjkuje dobrega lesa iz domačih gozdov, kupljen les ne ustreza kvaliteti za dobre izdelke, pa tudi drugi problemi otežko-čajo doseganje planskih količin, pri tem pa najbolj trpi kvaliteta. Vsi, ki vplivajo na pripravo lesne mase od GG Bled do končne obdelave pri LIP Bled se bodo v najkrajšem času mogli temeljito poglobiti v reševanje tega in drugih problemov, sicer bo tržišče predvsem v izvozu reklo svoje. ŽJ Takole Janez Milonik redno skrbi, da so rezila nabrušeha Janez Milonik — inovator v_________________________J Mednarodna razstava pohištva v Parizu Rad bi poudaril, da so v današnjem času potrebne nekatere tehnološke spremembe, ki vplivajo na finančni položaj TO kakor tudi DO. Do teh sprememb pa bo mogoče priti le tako, da bo angažiran sleherni član kolektiva pri reševanju nalog za dosego ciljev. S tem hočem poudariti, da bo morala biti inventivna dejavnost prisotna v večji meri kot pa je danes. Janez Milonik je eden od tistih, ki je s svojim delom, pokazal, kako bi se moral vsak član kolektiva vključiti v inovacijsko dejavnost. S tem bi lahko rešili vrsto težav in problemov, ki jih srečujemo pri opravljanju del in nalog. Janez Milonik se je zaposlil leta 1955 pri takratni Kmetijski zadrugi Do-vje-Mojstrana, kjer se je izučil za mizarja. Leta 1962 se je Kmetijska zadruga priključila k LIP in Janez je eden od tistih, ki je od samega začetka pri LIP Bled, TO Mojstrana. Opravljal je razna dela in naloge, dokler ni leta 1978 prevzel del in nalog brusilca rezil. Planske zadolžitve, ki so vsako leto večje, imajo tudi negativne posledice. Na določenih operacijah se pojavljajo napake, ki pa so večkrat vzrok neorganiziranega in nedosledno opravljenega dela. Vsak delavec naj bi poznal delo, ki ga opravlja. Tako je tudi Janez pri brušenju rezil ugotavljal, da ni vedno najboljšega rezultata na določenih delovnih operacijah. Pri različnem nameščanju rezil na robni formatki Pozzo je našel idealno rešitev in tako dosegel kvalitetnejši rez. Odpravljena je bila napaka, ki se je pojavljala že dalj časa. Na ta način smo dosegli, da so se zmanjšali stroški pri popravilu napak, še preden gredo izdelki v površinsko obdelavo. Kaj pomeni vsaka delovna ura, ni potrebno posebej poudarjati. Cilj je bil dosežen. Robna obdelava vratnih kril je kvalitetnejša, pa tudi poraba časa na enoto proizvoda je manjša. Zavedati se moramo, da delo ni nikoli tako dobro opravljeno, da ne more biti še boljše. To pa bomo dosegli z večjo prisotnostjo na delovnem mestu in angažiranostjo pri opravljanju del in nalog. Dokler ne bo inovacijska dejavnost na takem nivoju kot je v razvitih deželah, kjer število inovacij presega število zaposlenih, ne moremo biti zadovoljni z našim delom. To pa bomo dosegli s spodbujanjem ter s pravilnim pristopom k reševanju problemov. Noč Mednarodna razstava pohištva predstavlja celovito ponudbo na področju industrije pohištva. Okrog 700 francoskih in 400 tujih razstavljavcev iz preko 30 držav razstavlja moderno in klasično pohištvo za dnevne sobe, spalnice, jedilnice (imitacija pohištva in stolov posameznih obdobij od Luis XIII. do XV., skozi vsa obdobja francoske zgodovine do Napoleona III.), oblazinjeno pohištvo, opremo kuhinj, kopalnic in vrtne garniture. Pariz 1983 je pomembno srečanje vseh razstavljal-cev pohištvene industrije, ki so vključeni v kolektivno prikazovanje pohištva mednarodni publiki. Velik obseg razstavnega prostora po površini okrog 8000 kv. metrov, je takoj za Francozi zavzela Italija. Poleg drugih držav so razstavljali tudi Jugoslovanski proizvajalci pohištva : — Slovenijales, Ljubljana (program spalnic, dnevne sobe, jedilnice) — Lesnina, Ljubljana (sodobno in rustikalno pohištvo, sedežne garniture, kuhinje, vrtne garniture) — Meblo, Uniles, Ljubljana (stilsko in moderno pohištvo za dnevne sobe, spalnice, kuhinje, pisarniško pohištvo, stoli, plastično pohištvo, kopalnice) — Lipa, Ajdovščina (kuhinje) — Marles, Maribor (kuhinje, oprema predsob in otroških sob) — Exportdrvo, Zagreb (kompletna oprema spalnic, kompleti stolov, miz, foteljev) — Jugodrvo, Beograd (sodobno in rustikalno pohištvo, oblazinjeno pohištvo) — Simpo, Beograd (dnevne sobe, spalnice, jedilnice) — Šipad, Sarajevo (mize s stoli, stekleni elementi, bari, vitrine) Vsako leto na tej razstavi pohištva podeljujejo nagrado, z namenom izbrati — spoznati priznanega oblikovalca katerega izdelki — kracije so že znani kot dobro oblikovana dela. Ta priznanja niso omejena le na Francoze, ampak lahko konkurirajo tudi drugi oblikovalci sveta. Komisija, ki ta dela ocenjuje, je sestavljena iz stalnih članov področja: novinarstva, oblikovanja in članov državnih ustanov. Ta komisija letno označi zmagovalca, ki mu potem omogoči, da razstavi svoja glavna dela na sejmu pohištva prihodnje leto. Tak prijemnik, ki letos razstavlja svoja dela, je francoski oblikovalec Michel CADESTIN. Njegove kreacije pohištva so namenjene opremi za pisarne, jedilnice, vrtce, gostinske prostore, oblazinjeno pohištvo pa vse do spalnic in kopalnic. Materiali, ki jih je uporabil, je v večini primerov kovina v kombinaciji s steklom in plastiko. Novost je stol z novim načinom sedenja, (sl. 1, 2) Vsaka dobra kreacija francoskega pohištva, ki izpolnjuje vse predpisane zahteve (standardi za pohištvo), dobi znak kvalitete. Od leta 1982 je bil sprejet nov znak. (sl. 3) CTB AMEUBLEMENT CTB (center technique du bois — lesni tehnični center) Splošni vtisi z razstave pohištva Ponudba pohištva je bila dovolj pestra. Barvni trend je naravni les: bor, brest, hrast, smreka, jelka ali luženo pohištvo v svetlem barvnem tonu. Značilnost francoskega pohištva sp bogato-umetni-ško izdelane masivne konstrukcije. Pri tem je večkrat vključena tudi ročna izdelava detajlev. Tak ambient je primer, (sl. 4) ( \ r , , r ‘ Slikal Stol je napolnjen z mehko snovjo, ki se oblikuje po načinu sedenja. Slika 4 Masivni hrast z ročno izrezljanimi ornamenti. Površinska obdelava je ročno patentiranje. Primer čiste konstrukcije sodobnega pohištva, ki dovoljuje zelo velik izbor uporabnih oblik in sestavov interjerjev. Barvni ton je prilagojen trenutnemu trendu, nanesen neenakomerno na elemente pohi- štva. Prav tako je struktura posameznih zlepljenih lamel v elementu lahko popolnoma različna. Združuje lepoto in obliko s posnetimi mehkimi robovi. Izvedba je masivni les — brest. Ta kreacija pohištva je ena od zelo zahtevnih tehnoloških izvedb, prinaša svežino v sodobnem pohištvu. Lepe forme s poudarjenimi spoji konstrukcije (lesnimi zvezami). Proizvodnja pohištva je največ- krat v zelo majhnih serijah — butique izvedbe. Nov način izdelovanja sodobnega pohištva je oblikovalec zasnoval v naravnem lesu — brest. (sl. 7,8,9,10) Slika 9 Slika 6 Gre za enega izmed prijavljenih elementov pohištva na mednarodnem patentnem uradu. Osnovni element je zgrajen iz lepljenega okvirja in letvic, na katerem so izvrtine z zagozdami, ki omogočajo sestaviti 20 komadov različnih pohištvenih elementov, namenjenih za različne funkcije. Pohištvo je namenjeno tako mladim kot starejšim, vsem, ki imajo smisel za novosti — inovacije po nizki ceni. Samo štiri dimenzije okvirjev omogočajo realizacijo vseh Slika 10 modelov kolekcije. Montaža se izvede brez vijakov, brez lepljenja, brez kladiva. Demontaža pa se opravi z enako lahkoto. Fotelj se lahko priredi v mizo, zibka v posteljo, s tem da dodamo ali odvzamemo določene elemente. (Zanimiv je način embalaže, ki potrebuje minimalno prostornino.) Ena od manj zahtevnih tehnoloških izdelav je primer pohištva od nizkih do visokih sestav, celotni pohištveni program, razen kuhinj, za dnevne sobe, spalnice, kabinete, jedilnice. Okvirna konstrukcija v naravnem smrekovem lesu z mehaničnimi polnili (rafija, masivne letvice).(Sl. 11) (Nadaljevanje na 8. strani) Slika 7 Slika 11 Primer polnila iz smrekovih letvic, vezanih z belo nitjo. Slika 12 Enostavne gladke linije dajo čisto obliko spalnice. Slika 14 MEDNARODNA RAZSTVA POHIŠTVA V PARIZU (Nadaljevanje s 7. strani) Spalnica italijanskega razstavljavca v naravnem lesu — smreka. (Sl. 12, 13, 14) Zelo veliko je bilo razstavljenih oblazinjenih sedežnih garnitur s pestrim izborom lepega dekorativnega blaga. Prevladuje usnje različnih kvalitet in vseh možnih barvnih tonov. Velik poudarek imajo francoski prozvajalci pohištva na kuhinjah, ki ob sodobni tehniki ohranjajo staro domačnost in individualnost. Kuhinje odlikuje masivni les — hrastovina s stilno oblikovanimi frontami ali masivni okvirji v zanimivi kombinaciji s steklom ali laminatnimi polnili. Kuhinje niso bile predstavljeni kot enostranski ali dvostranski prostor — niša, temveč kotno zapolnjene, razgibanih oblik večjih prostorov in odprte proti drugim prostorom na primer: jedilnicam, dnev- nim sobam, predeljene z nizkimi ali visečimi predelnimi elementi. Kopalnice in sanitarije so zelo razkošno opremljene. V večini primerov prikazano na veliki tlorisni površini z dvema ali več lijaki in ogledali. Vse pohištvo, prikazano na tej razstavi, je bilo prikazano v sodobnih, izbranih ambientih z vso spremljajočo opremo (občutek bivanja v ambientih). Samo opremo razstavnih paviljonov bi lahko obravnavali kot poglavje zase. Ana Šifrer r "\ • j V letu 1982 kljub omejitvam skupne porabe « zadovoljivi rezultati na področju kulture v radovljiški občini v____________±______________J Zaradi stabilizacijskih ukrepov in omejitev, ki so na področju skupne porabe prizadeli kulturo, je Kulturna skupnost selekcionirala naloge vseh izvajalcev na tiste, ki so po zakonu obvezujoče in tiste, ki so v srednjeročnem programu dogovorjene kot prednostne. Za vse programske naloge v letu 1982 za kulturo v občini Radovljica je bilo dogovorjeno na osnovi svobodne menjave dela združevanja sredstev po prispevni stopnji 0,38 od bruto OD zaposlenih, kar je v nominalnem znesku 13,086.000. — din, vendar pa se je zbralo iz vseh prispevkov iz bruto OD le 12,732.042,- din ali 97,3 % dogovorjenih sredstev. Na področju knjižničarstva je v letu 1982 preseženo število izposojenih knjig od načrtovanih 85.000 na 88.465, obiskovalcev od predvidenih 33.000 na 33.699. Velik prihranek so knjižničarji ustvarili z lastno vezavo 445 knjižnih enot. Programske naloge redne dejavnosti knjižnične mreže in razstav so v celoti uresničili. Zaradi omejenih finančnih možnosti so že sicer zmanjšani plan nakupa knjig 2.000 izvodov dosegli le 1.576 izvodov. Delavska univerza Radovljica je nabavila 50 knjižnih enot družboslovne literature v vrednosti 18.932 din in ni presegla dogovorjeno količino in znesek. Muzeji radovljiške občine so programske naloge redne dejavnosti vseh svojih oddelkov v celoti uresničili. Za dogovorjeni program v letu 1982 je Kulturna skupnost Radovljica na osnovi svobodne menjave dela zagotovila Muzejem 67 %, Kulturna skupnost Slovenije pa 33 % sredstev. Vodniška služba po muzejih in spominskih sobah ter galeriji, varstvo in vzdrževanje je bilo v celoti realizirano. V Sivčevi hiši je bilo 8 likovnih in 2 fotoraz-stavi, ob otvoritvah pa je bil organiziran kulturni program. Izdelani so novi prospekti, katalogi in značke. V Muzeju talcev so zaposlili novo delavko. Vse druge naloge zaradi narave poslovanja opravljajo še vedno pogodbeni delavci. Zaradi zakonskih omejitev niso zaposlili kustosa raziskovalca NOB, pač pa je to nalogo prevzel sedanji kustos v Kovaškem muzeju Kropa. Celotno raziskovalno dejavnost zgodovine NOB, lani je tekla akcija raziskav političnih organizacij med NOB in zbiranje gradiva o aktivistih OF, SPŽZ, SKOJ, ZSM in pionirske organizacije, vodijo raziskovalci Gorenjskega muzeja v okviru programa Pokrajinskega in Okrožnega odbora OF. Naloge so v celoti opravili. Dogovorjene akcije Gorenjskega muzeja v Kranju raziskav arheološke topografije Bohinja, Delavska kulturna društva med obema vojnama in bibliografijo raziskav NOB na Gorenjskem so bile izvedene. Kulturna skupnost je zagotovila del sredstev 500.000 po zakonu obvezujoče naloge za varstvo naravne in kulturne dediščine po programu Zavoda Triglavski narodni park na Bledu. N a področju spomeniškega varstva so poleg temeljne dejavnosti kljub omejenim sredstvom in naraščanju stroškov opravljene sledeče načrtovane akcije: obnovitvena dela Stu-dor 16, konservatorska dela in arheološka raziskava na razvalinah gradu Kamen, dokončno je obnovljen spomenik NOB v Radovni in opravljena restavratorska dela na fasadah v Radovljici. Vse akcije so bile izvršene po programu. Zgodovinski arhiv Ljubljana — enota za Gorenjsko Kranj je program arhivskega varstva, ki je bil delno zmanjšan, realiziral razen strokovne obdelave gradiv okrajnega ljudskega odbora Jesenice — Radovljica. Program množične in ljubiteljske kulture, ki ga izvaja Zveza kulturnih organizacij Radovljica je bil v večjem delu uresničen in tudi presežen. Skupaj je bilo v letu 1982 organiziranih preko kulturnih društev in sekcij ter izvršnega odbora ZKO 1.076 raznih akcij in prireditev. Zaradi finančnih omejitev ni izvedena izmenjava kulturnih skupin s pobratenima občinama Brus in Svilajnac, odpadlo pa je tudi gostovanje v Bujah, s kulturnim društvom zamejskih Slovencev in s SKŠD Bled iz Essna. Likovna dejavnost se je uveljavila tako v okviru sekcije LIKOR kot v KUD Bled ter v Sivčevi hiši. V celoti je uresničen tudi program prireditev kulturne akcije za delovne kolektive ter program Fotokino kluba Radovljica in Bohinj. Dejavnost sicer ni večja kot leto prej, vendar pa dosti bolj selekcionirana in kakovostna. Na področju informiranja o dejavnosti Kulturne skupnosti Radovljica in kulture v občini je imela prednostno vlogo LRP Triglav, ki je izpolnila vse dogovorjene naloge. Razen rednih petkovih oddaj Kulturna snovanja, obvestil o kulturnih dogodkih v vsakodnevnih poročilih, so bile namenjene informiranju o kulturi tudi Naši razgledi, Naše zrcalo, Nedeljska kronika ter oddaja Mi pa se nismo uklonili. Kulturna skupnost Radovljica je na osnovi dogovora o svobodni menjavi dela lani namenila LRP Triglav 199.212.— din, kar je 4,17 % udeležbe v celoletnem financiranju njenega programa. Razen naštetih nalog je Kulturna skupnost v letu 1982 namenila dogovorjena sredstva za program podpisnikov družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov in spominskih obeležij ter grobišč in grobov NOV v občini Radovljica, za kulturne programe humanitarnih organizacij, za vzdrževalna dela na kulturnih domovih, za izobraževanje delegatov, za dotacije posaposameznim kulturnim društvom in za dejavnost strokovnih služb. Znanje — boljše gospodarjenje v.__________________________________________y Materi Samo štiri črke ima beseda MAMA, a v sebi nosijo toliko nežnosti, topline, ki je ne moreš pozabiti in nikdar ne mine spomin nanjo in tudi ne ljubezen otroka, ki ga je vzgojila, ga po poti življenja vodila: da bil bi pošten in vreden živeti, da znal bi premagati težave in včasih čakati in še potrpeti. Štiri so črke uvezene v besedo MAMA, v njenih očeh lesketa se nasmeh. Zmeraj nas čaka, pa če se vračamo k njej ali ne. Z enako dobroto, ki jo pozna njeno srce. Besedica MAMA pomeni sonce v naših mračnih dneh. Vedno se radi spominjamo časov, ko bili smo mladi. Kruha nam je delila, nas prvih korakov učila. Življenje vsak živi po svoje. Toda njenih prvih naukov pozabiti se ne dà, vsakemu je darovala košček svojega srca. Izgovoriti kar tako besedo MAMA je lahko! A z ljubeznijo vsakdo ne zna, le tisti, ki jo spoštuje in jo rad ima iz vsega srca . .. Vesna IZ POPOTNE TORBE Križem po Bolgariji in Turčiji USMERJENO IZOBRAŽEVANJE NAJ BO SESTAVNI DEL ENOTNEGA SISTEMA DRUŽBENEGA DELA V družbenem planu in resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica v letu 1983 smo zapisali med materialne okvire razvoja, da bo potrebno na konvertibilno področje povečati izvoz za 15 % tudi v gostinstvu in turizmu s povečanjem števila nočitev tujih gostov in s povečanjem izven-penzionske potrošnje. Uresničevanje teh okvirov je pogojeno med drugim tudi z izvajanjem kadrovske usmeritve. Poklici v gostinstvu na Gorenjskem so še vedno deficitarni, zato je na razpolago 84 sorazmerno visokih štipendij. V občini Radovljica izvajamo dva programa usmerjenega izobraževanja in to: — vzgojnoizobraževalni program strežbe in kuharstva, ki ga izvaja Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled. Učenci po končanem tretjem letniku pridobijo poklic kuhar in natakar in se lahko zaposlijo, ali pa nadaljujejo šolanje za tehnika. Odprta jim je tudi možnost šolanja na višjih in visokih šolah. V bodoče načrtujemo še vzgojnoizobraževalni program turistična dela za pridobitev poklica gostin-sko-turistični téhnik. V šolskem letu 1983/84 je prostih 60 vpisanih mest za vzgojnoizobraževalni program kuharstvo in 60 za vzgojnoizobraževalni program strežba. — vzgojnoizboraževalni program poslovno-finančne dejavnosti izvaja Ekonomska srednja šola Radovljica. Učenci si pridobijo poklic ekonomski tehnik po končanem četrtem letniku. V šolskem letu 1983/84 je prostih 60 vpisanih mest za ta program. Po štiriletnem šolanju se učenci lahko zaposlijo v različnih dejavnostih ali nadaljujejo študij na višjih ali visokih šolah v več usmeritvah. Potreba po dveh I. letnikih (60 učencev) je gospodarsko opravičljiva, saj je analiza pokazala, da bomo do leta 2000 v občinah Jesenice in Radovljica potrebovali 880 delav- ' Proslava ^ ob dnevu žena___________________J V soboto, 5. marca je bila v graščini na Rečici proslava za dan žena. Udeležilo se je je veliko krajank in krajanov, kajti prav njim je posvečen ta dan. Nastopili smo učenci iz osnovne šole Bled in moški pevski zbor iz Zasipa. Zapeli smo pesmice in povedali nekaj deklamacij in zgodb o življenju in delu naših mater in žena. Seveda nas je pri vsem tem spremljala grda trema, ki ji nismo mogli biti kos. Pri vsem tem sta nam pomagali tovarišici Štrukljeva in Ferjanova, tako, da smo proslavo kar dobro izpeljali. Po nastopu otrok so proslavo dokončali pevci iz Zasipa pod vodstvom prof. Janeza Boleta. Krajani so bili navdušeni nad njihovim izvajanjem. Prav veseli bi bili, če bi nas še kdaj obiskali. Darja Koren cev s to usmeritvijo, ali 58 delavcev na leto samo za nadomestne zaposlitve. — Oddaljeni učenci lahko v času šolanja bivajo v Domu učencev na Bledu. Prostih je 25 mest. Ekonomska srednja šola in Gostinska šola sta šoli s sorodnimi usmeritvami. Svet za vzgojo in izobraževanje pri Republiški konferenci SZDL Slovenije je podprl zahtevo po oblikovanju polivalentnih centrov (z več usmeritvami in sorodnimi programi) tam, kjer imajo zagotovljene kadrovske in druge možnosti. Strinjali so se s predlogom, da je treba Šole, ki izpolnjujejo vse za- Založba Borec in Partizanska knjiga iz Ljubljane sta na vsakoletni svečanosti ob obletnici smrti partizanskega pesnika Karla Destovnika-Ka-juha 21. februarja v Ljubljani podelili letošnje Kajuhove nagrade. Te se podeljujejo avtorjem izvirnih literarnih del, ki obravnavajo revolucionarno preteklost, dogodke NOB in tematiko iz tega obdobja in naprednega delavskega gibanja. V radovljiški občini smo še posebej lahko počaščeni, saj sta prejela Kajuhovo nagrado kar dva naša zaslužna občana, pisatelja oz. pesnika. Tone Svetina z Bleda je prejel nagrado za zbirko romanov — trilogijo »Ukana«, »Ognjeni plaz«, Volčiči« in zadnjim »Med nebom in zemljo.« Njegove knjige s tematiko iz NOB je založba Borec prodala v največ izvodih. Svetina je pred leti prejel tudi že nagrado Prešernovega sklada v Ljubljani in Prešernovo nagrado gorenjskih občin. Krajevna skupnost Zasip nad Bledom leži na nadmorski višini 553 m, ob vznožju 844 m visokega hriba Homa, s katerega je prečudovit razgled po vsej blejski kotlini in na pogorje Karavank. K tej KS spadajo še zaselki Sebenje, Mužje in prav ob Savi Dolinki še Piškovca. V KS Zasip živi 760 prebivalcev in je ena izmed najmanjših in najmlajših krajevnih skupnosti v radovljiški občini, saj se je od Bleda ločila šele leta 1973-74. S prvim samoprispevkom in s pomočjo vseh pridnih krajanov, so kmalu vse ceste in poti asfaltirali. V povojnem času so hitro rasle nove stanovanjske hiše od železniške proge Jesenice— Nova Gorica do Zasipa (v Se-benjah). Vse te hiše skozi Sebenje so prava krasota v poletju, ko vse balkone krasi nešteto raznobarvnih rož. Kot sem že omenil, so krajani v vsaki delovni akciji zelo delavni in učinkoviti. Za delo primejo prav vsi in ni razlike med predsednikom KS, DPD in ostalimi krajani. Imajo zelo delovno DPD z odličnim moškim pevskim zborom, ki ga uspešno vodi profesor Bole in delovno gasilsko društvo, ki je pred par leti zgradilo nov gasilski dom. V KS imajo tudi 142 telefonskih priključkov, na to omrežje pa so priključeni tudi nekateri sosednji Pod-homci. htevane pogoje, opredeliti kot matične šole. Sedanja mreža šol je zoževala možnosti izobraževanja predvsem v manjših krajih, ni pa bila upoštevana dnevna migracija učencev, saj se vsak dan vozi v Kranj približno 450 učencev. Tako je učenec na poti dnevno povprečno 4—5 ur. To je zanj in za starše velika obremenitev. Šola v bližini domačega kraja pomeni veliko prednost. Omogoča pristno povezavo starši—šola—učenec, je cenejša in preprečuje odliv mladega kadra v velike centre (Ljubljana, Kranj). ZA SŠGT BLED prof. Koman Marija Alojzij Žabkar, župnik iz Krope, udeleženec NOB, je prejel Kajuhovo nagrado za zbirko partizanskih pesmi »Brevir moj v travi«, v kateri je zajeto 40 pesmi izbranih iz zbirke od 1941 do 1945. Tudi Žabkar je bil že nagrajen za svoje rodoljubno delo in zasluge v utrjevanju politike SZDL pri urejanju odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Obema nagrajencema so ob visokih priznanjih čestitali predsednik občinske skupščine Radovljica ter predsedniki OK SZDL in občinske organizacije ŽZB NOV Radovljica. Prav tako pa se je pridružila čestitkam tudi Kulturna skupnost Radovljica. Dodajmo, da je pravzaprav tudi tretji nagrajenec Mile Pavlin naše gore list, saj je rojen Bohinjec, zato veljajo prav tako tudi njemu kot vsem drugim nagrajencem naše iskrene čestitke. Vsako leto KS in DPO organizirajo zimske športne igre pod skupnim naslovom »Mala zimska olimpijada«. Začetek te olimpijade je bil v soboto 19. 2. 1983 ob 13. uri, ko so se najboljši alpski smučarji-do-mačini z zastavami pripeljali v smučarsko areno. Prižgali so olimpijski ogenj in po otvoritvi so sledila prva tekmovanja. V soboto, 19. 2. je bil na sporedu ob 14. uri veleslalom, ob 16.30 uri pa na Homu še sankanje v enosedu in dvosedu. V dvosedu je moral biti obvezno mešani par. To panogo tekmovanja so uvedli letos prvič in je bila bolj rekreativ-no-šaljivega značaja, da je pri gledalcih veliko sproščenega smeha. V nedeljo, 20. 2. so se tekmovanja nadaljevala: ob 9. uri so bili na sporedu teki na lepem terenu pod Sebenjami, ob 11. uri pa skoki na dvajsetmetrski skakalnici v dolini pod Homom. V seh udeležencev tekmovanj, od cicibanov do veteranov, je bilo preko 200. Najmlajši tekmovalec je bil star tri leta, najstarejši pa petinpetdeset let. Vsa tekmovanja so bila izvedena ob čudovitem, lepem vremenu in v redu izpeljana ob velikem številu domačih gledalcev. V vsaki kategoriji in skupini so prvi trije najboljši prejeli zlate, srebrne in bronaste kolajne. Jože Ambrožič Vrška čuka, 11 km oddaljeni mejni prehod pri Zaje-čaru, na jugoslovansko bolgarski meji, je sicer označen na sleherni avtomobilski ali turistični karti, vendar bi ga nobenemu vozniku ne priporočal. Najbolj vnetim svetujem, da si za ta prehod najamejo džip. Cesto že dalj časa delajo, toda kdaj bo gotova je vprašanje. Dotlej pa se bodo avtomobilisti vozili po razritem in kotanjastem kolovozu, ki še najbolj spominja na globoko zorano ilovnato njivo. J ugoslovanska mejna karavla sameva na planjavi prostranih pašnikov med redkim nizkim hrastičevjem. Zdolgočasenim mejnim uslužbencem, ki opravijo dnevno kvečjemu deset pregledov, seveda, če je vreme kolikor toliko suho, se tod nikdar ne mudi. Počasi prelistajo potni list, udarijo žig in nekako ironično zaželijo srečno, kot bi hoteli reči, le kaj vas vrag nosi po tem brezpotju v Bolgarijo. Onkraj zapornic na bolgarski strani opazimo najprej visok strašni stolp in izza žične ograje karavlo, pravzaprav vojašnico. Deset ali več vojakov se podi za žogo, drugi oblečeni v temno rjave uniforme, pa jih opazujejo. Do zob oborožen stražar dvigne masivno zapornico in po dobrih sto metrih se po asfaltirani cesti zapeljemo pred mejno poslopje. To je moderna in lepo opremljena stavba s carinarnico, menjalnico in ostalimi mejnimi uradi. Človek se ne more znebiti vtisa, da je v tej urejenosti nekaj propagandne načrtnosti, da bi tujec že na meji lahko opazil razliko med dvema državama. Navzlic opazni razliki na objektih in boljši cesti na bolgarski strani, vsaj nam Jugoslovanom, verjetno pa tudi drugim slučajnim popotnikom čez ta prehod, ni ničkaj prijetno ob prvem stiku z bolgarskimi mejnimi uslužbenci. Vsi so kar preveč službeni in resni. Temnopolti policist v civilu celo večnost pregleduje potni list, nezaupljivo pogleduje zdaj v fotografijo zdaj v tebe, kot bi imel pred sabo najbolj sumljivega tihotapca. Ko se nas je naveličal ogledovati, je odšel s potnimi listi v pisarno, k avtu pa je pristopil uniformirani carinik, sicer za spoznanje bolj ljubezniv, vendar še bolj natančen. Njegove radovednosti ni bilo ne konca ne kraja. Odprl je vse kovčke in torbe, otipaval, vsak kos obleke in pribora. Ker očitno ni našel nič prepovedanega, je vprašal ženo zakaj ima s sabo dva para nogavic. Ko smo mu pojasnili, da je to del osebne garderobe, je milostno zmignil z rameni in velikodušno dovolil, da smo zaprli kovčke in torbe. Ker policista s potnimi listi že pol ure ni bilo na spregled, smo že malo zaskrbljeni vprašali carinika kaj še čakamo. Dejal je, da moramo na blagajno menjalnice, ker je obvezno menjati 100 din v bolgarske leve. Precej močna temnolasa blagajničarka, prej podobna kakšni birtinji, kot pa državni uslužbenki, je počasi vzela zajetne bloke in karseda uradno začela zapisovati podatke: mesto rojstva, bivanja, mesto kamor smo namenjeni. Nato nam je naštela vsakemu po 10 levov in 86 stotink za naših 100 din, novih seveda in to samo v bankovcih po 10 din. Ker nismo imeli dovolj jurjev, nam je svetovala naj najdemo kakšnega Srba ali pa naj gremo na srbsko stran po drobiž. Za Bolgare so vsi Jugoslovani Srbi. Šele po dobri uri smo končno opravili vse mejne formalnosti in se odpeljali po ozki asfaltirani cesti med pašniki in sadovnjaki proti mestu Kuti. Ta skrajno severozahodni del Bolgarije smo prevozili že v prvem mraku. Le tu in tam nam je pripeljal nasproti kakšen tovornjak ali traktor. V vaseh, precej podobnim srbskim, smo takoj opazili veliko transparentov. Ljudje so se pripravljali na bližnji praznik — obletnico oktobrske revolucije. Ženskam je najprej padlo v oči, da v hišah nimajo zaves in lestencev, kar je dajalo precej boren videz. V mestece Kula, 13 km oddaljenem od meje, smo prispeli že v popolni temi. Po slabi cestni razsvetljavi, se je po drevoredih in ozkih pločnikih kar trlo mladih na večernem korzu. Tu je bilo že nekaj več osebnih avtomobilov, med njimi največ taksijev. Tudi v Bolgariji prevladujejo vozila sovjetskih in drugih vzhodno evropskih znamk. Brez zadrževanja smo hiteli naprej proti Vidinu, večjemu pristaniškemu mestu na Donavi, z nad 50.000 prebivalci, kjer smo želeli prenočiti. (se nadaljuje) Kajuhove nagrade za literarna dela o NOB Mala zimska olimpiada v Zasipu Drugo tekmovanje smučarjev tekačev za Alpski pokal mladinci 10 km (42 tekmovalcev) 1. Kindschi 2. Thomas 3. Grajf 4. Venturini 5. Puhe 7. Kustec 9. Verovšek 15. Klemenčič Švica Francija Jugoslavija Italija Italija Jugoslavija Jugosdlavija Jugoslavija 28.37,7 28.38,1 28.45.0 28.46.0 29.10.1 29.19.1 29.36.1 Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih Občinskega sindikalnega prvenstva v smučarskih tekih se je udeležilo 11 tekmovalcev in tri tekmovalke naše DO. Tekmovanje je bilo v lepem sončnem vremenu na Lipcah pri Bledu, 26. 2. 1983. Tekmovanje je tehnično izpeljal SK GORJE, udeležba na tekmovanju pa je bila presenetlji- vo velika, saj je od 344 prijavljenih tekmovalcev nastopilo kar 295 tekmovalcev. Lip Bled je bil zastopan v vseh kategorijah razen v kategoriji ženske do 27 let. Upamo, da bo prihodnje leto več nastopajočih iz naše delovne organizacije. Štafete 3 X 10 km mladinci 1. Italija 1.27.39,0 2. Francija 1.27.57,7 3. Jugoslavija 1.28.55,3 Štafeta 3 X 10 km člani 1. Švica 1.24.26,4 2. Jugoslavija 1.25.02,2 3. Italija 1.25.31,3 Štafeta 3X5 km ženske 1. Italija 49.50,9 2. ČSSR 50.35,9 3. ZRN 51.58,6 V razvrstitvi za Alpski pokal je po tekmovanju v Bohinju prišlo do velikih sprememb v posameznih in ekipnih razvrstitvah: ČLANI: 1. Čarman Jugoslavija 44 točk 2. De Zolt Italija 29 točk 3. Schneider ZRN 25 točk 4. Ploner Italija 25 točk 5. Ambühl Švica 20 točk 6. Hallenbarter Švica 20 točk 7. Grünenfelder Švica 20 točk 8. Alborello Italija 20 točk 9. Kršinar J ugosla vija 15 točk 10. Zipfel ZRN 15 točk 23. Klemenčič Jugoslavija 6 točk EKIPNO: 1. Italija 2. Švica 3. ZRN 4. Francija 5. Jugoslavija 6. Avstrija 7. Liechtenstein 8. Španija 346 točk 203 točke 134 točk 127 točk 99 točk 76 točk 0 točk 0 točk Žj Francija Švica Avstrija ZRN Švica Italija Italija Avstrija Švica Jugoslavija Jugoslavija Jugoslavija 70 točk 48 točk 33 točk 32 točk 24 točk 21 točk 21 točk 20 točk 15 točk 15 točk 6 točk 3 točke članice (39 tekmovalk) 10 km 1. Jebava ČSSR 31.16,9 2. Dal Sasso Italija 31.25,4 3. Canins Italija 31.38,2 4. Havrančikova ČSSR 32.56,2 5. Rombah ZRN 33.41,5 7. Smrekar Jugoslavija 33.54,0 12. Vrhovec Jugoslavija 34.41,4 ŽENSKE: 1. Dal Sasso Italija 95 točk 2. Canins Italija 45 točk 3. Pozzoni Italija 40 točk 4. Angerer Italija 31 točk 5. Sperotto Italija 30 točk 6. Lengaher Švica 21 točk 7. Rombach ZRN 21 točk 8. Pellegrini Italija 17 točk 9. Kademann ZRN 15 točk 10. Bidinot Italija 9 točk 13. Smrekar Jugoslavija 8 točk 22. Vrhovec Jugoslavija 2 točki V Bohinjski Bistrici je bilo v sredini meseca februarja letos 28. mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih BOHINJ 83, ki je tudi letos štelo za Alpski pokal. Tovrstno tekmovanje je bilo organizirano sicer šele drugič zapored, pa vendar so se ga udeležili vsi tekmovalci iz Alpskih držav. Nastopilo je 124 tekmovalk in tekmovalcev iz 11 držav: Avstrije, Italije, Švice, Francije, Zahodne Nemčije, Liechtensteina, Španije in Jugoslavije, Anglije, Madžarske. Ker sta to dve tekmovanji hkrati t. j. alpske države v okviru OPA tekmujejo za Alpski pokal, vsi udeleženci pa za 28. pokal Bohinja. Največ znanja in pripravljenosti so tokrat pokazali jugoslovanski smučarji, ki so od lani napravili velik napredek, kar je razvidno tudi iz ostalih letošnjih tekmovanj, pri dekletih pa so bile najboljše italijanske smučarke. Prireditev je dobro uspela, saj je pravočasno v tej suhi zimi zapadel sneg, za prijetno počutje pa je naredilo tudi vreme, saj je bilo tekmovanje v prekrasnem sončnem toda izredno hladnem vremenu, saj je bila temperatura vsak dan —15 stopin REZULTATI: člani 15 km (43 tekmovalcev) 1. Čarman 2. Ambühl 3. Kršinar 4. Marchon 5. Wälder I Celzija. J ugosla vija 43.13,1 Švica 43.18,1 Jugoslavija 43.50,8 Švica 43.56,8 Italija 44.06,9 MLADINCI: 1. Tomas 2. Kindschi 3. Ritzinger 4. Birmeier 5. Dräyer 6. Romani 7. Pulie 8. Kattnig 9. Wigger 10. Grajf 16. Kustec 22. Verovšek REZULTATI: Ženske nad 35 let 1. Ristič Albina, LIP Bled 2. Praprotnik Anica, LIP Bled 3. Vavpotič Olga — Elan Ženske 28—35 let 1. Cerkovnik Ivanka, FILBO 2. Čop Slava, Sob Radovljica 3. Zupan Sonja, Sukno Zapuže 10. Šifrer Ana, LIP Bled Zenske do 27 let 1. Tonejc Zdenka, Žito Lesce 2. Kovačič Irena, Vezenine Bled 3. Žvan Andreja, GP Bohinj Moški nad 45 let 1. Rozman Valentin, GP Bohinj 2. Reš Jaka, OŠ Lipnica 3. Repinc Viktor, LIP Bled 5. Pintar Jože, LIP Bled 18. Lap Franc, LIP Bled Moški 36 do 45 let 1. Kobilica Pavel, GG Bled 2. Pogačnik Slavko, Iskra Otoče 3. Čop Franc, Veriga Lece 11. Vojvoda Lovro, LIP Bled 33. Blažič Henrik, LIP Bled Moški 28 do 35 let 1. Malej Janez, FILBO 2. Tajnikar Franc, Veriga 3. Janša Miloš, Veriga 14. Kravanja Alojz, LIP Bled 29. Čebulj Primož, LIP Bled . Jarkovič Tomaž, LIP Bled Moški do 27 let 1. Rodman Roman, Elan 2. Ferjan Franci, Vezenine 3. Fister Anton, Plamen 17. Stare Zdravko, LIP Bled 20. Stare Jože, LIP Bled Kategorizirani tekmovalci 1. Podlogar Cveto, Elmont 2. Podlogar Dušan, Veriga 3. Lapajne Mirko, LIP Bled EKIPNA UVRSTITEV Ženske 1. Vezenine 2. LIP Bled 3. Elan 4. V eriga Lesce 5. Žito Lesce OŠ Radovljica Moški 1. Veriga Lesce 121 točk 2. Elan Begunje 54 točk 3. Iskra Otoče 38 točk 4. Obrtniki 34 točk 5. LIP Bled 31 točk EKIPNO SKUPAJ 1. Veriga Lesce 135 točk 2. Elan Begunje 69 točk 3. Vezenine Bled 60 točk 4. LIP Bled 54 točk 5. Obrtniki 35 točk Žitnik Franci C Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu \za leto 1983/ Zveza telesno kulturnih organizacij Radovljica in Občinski sindikalni svet Radovljica sta skupaj s Smučarskim klubom Bohinj 5. 3. 1983 odlično organizirala občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Na terenu Koble so tri tekmovalne proge odlično pripravili delavci Smučarskega kluba Bohinj. Da je bila udeležba dobra, je pripomoglo tudi lepo sončno vreme. Za LIP Bled je od 39 prijavljenih nastopilo kar 33 tekmovalcev in tekmovalk. Kljub izenačenosti tekmovalcev in tekmovalk so naši predstavniki dosegli nekaj vidnejših mest, nekateri pa so morali zaradi trdih prog odstopiti ali pa so zgrešili vratca, vse pa je treba pohvaliti za borbenost. REZULTATI: Ženske nad 45 let 1. Legat Francka, SDK Radovljica 3. Urh Marija, Obrtniki 3. Lorenčič Polona, OŠ Radovljica Ženske od 35—45 let 1. Veber Anica, LIP Bled 2. Lakota Romana, Obrtniki 38 točk 23 točk 15 točk 14 točk 13 točk 13 točk 3. Humerca Marta, Trigl. nar. park 6. Urankar Marija, LIP Bled 21. Ristič Albina Ženske od 28 do 35 let 1. Prešeren Barbara, Iskra Otoče 2. Šifrer Ana, LIP Bled 3. Demšar Meta, Iskra Otoče Ženske do 27 let 1. Odir Katjuša, Iskra Lipnica 2. Ješe Tatjana, DSSS SIS Radovljica 3. Torkar Boža, Špecerija Bled Moški nad 56 let 1. Cvenkelj Jože, Elan Moški od 46 do 55 let 1. Bohinc Janez, Elan Begunje 2. Hafner Damjan, Iskra Lipnica 3. Resman Andrej, Plamen Kropa 27. Malej Metod, LIP Bled Moški od 36 do 45 let 1. Krauphaker Alojz, Ingeenir-ing Bled 2. Legat Marjan, Elan Begunje 3. Stare Zdravko, Planum Radovljica 5. Trojar Srečo, LIP Bled 7. Ažman Stanko, LIP Bled 15. Žmitek Viktor, LIP Bled 32. Mencinger Viki, LIP Bled Moški od 28 do 35 let 1. Šmit Vito, Elan Begunje 2. Šmit Aleš, Almira Radovljica 3. Pogačnik Tomaž, Uko Kropa 16. Cesar Branko, LIP Bled 33. L egat Lovro, LIP Bled Moški do 27 let 1. Hafner Matjaž, Iskra Lipnica 2. Ravnik Zdravko, LIP Bled 3. Mikič Lado, Elan Begunje 19. Zalokar Zdravko, LIP Bled Franci Žitnik Sindikalno prvenstvo LIP Bled v veleslalomu in smučarskih tekih Tekmovanji smo morali zaradi pomanjkanja snega dvakrat prestaviti. U spelo pa nam je 20. 2. 1983, ko so bile ugodne snežne razmere. Veleslalom je bil izpeljan na smučišču Kozji hrbet, smučarski teki pa na standardni progi v Bohinjski Bistrici. Čeprav je zjutraj kazalo na poslabšanje vremena, so udeleženci na koncu veleslaloma le dočakali sonce. Tekaška preizkušnja pa je potekala v lepem sončnem vremenu. REZULTATI - VELESLALOM o -M Cfi Št. št. Priimek in ime TO v J* Ki S Čas O H Ženske nad 35 let 1. 13 V eher Anica Bohinj 31,84 6 2. 12 Kaiser Jasna Rečica 31,97 5 3. 11 Urankar Marija DSSS 32,52 4 4. 8 Ristič Albina Bohinj 33,17 3 5. 9 Mencinger Cilka Bohinj 41,65 2 Ženske do 35 let 1. 4 Šifrer Ana DSSS 29,97 6 2. 2 Cundrič Marija Rečica 32,78 5 3. 5 Šorli Andrejka DSSS 34,02 4 4. 1 Odar Mira Bohinj 34,32 3 5. 3 Sinkovič Janja Rečica 37,78 2 6. 7 Poljanec Kati Rečica 40,29 1 Moški nad 45 let 1. 18 Repinc Viktor Bohinj 29,96 6 2. 15 Malej Metod Bohinj 31,55 5 3, 22 Zupan Pavel Rečica 33,51 4 4. 17 Hodnik Jože Bohinj 37,74 3 Moški od 36 do 45 let 1. 24 Trojar Srečo Bohinj 27,43 6 2. 36 Pikon Janez Bohinj 28,36 5 3. 34 Repe Jaka Bohinj 29,26 4 4. 48 Bolčina Franci Bohinj 29,57 3 5. 30. Žmitek Viktor Bohinj 29,58 2 6. 26 Ažman Stanko Rečica 29,61 1 7. 38 Mencinger Viki Bohinj 30,10 1 8. 25 Milonik Janez Mojstrana 30,57 1 9. 35 Gumzej Ljubo Rečica 30,58 1 10. 29 Godec Tomaž Bohinj 31,77 1 Moški od 28 do 35 let 1. 52 Šmid Stane Mojstrana 26,70 6 2. 59 Šimnic Franc Rečica 27,45 5 3. 42 Cesar Branko DSSS 27,48 4 4. 40 Legat Lovro Rečica 27,48 4 5. 46 Rozman Milan Bohinj 28,38 2 6. 50 Malej Pavel Bohinj 28,47 1 7. 49 Oblak Alojz Bohinj 28,73 1 8. 39 Grilc Alojz Mojstrana 29,34 1 9. 58 Svetina Franc Rečica 30,95 1 10. 41 Erčulj Janez Bohinj 31,14 1 11. 45 Ulčar Stojan Rečica 31,17 1 12. 53 Arh Anton Bohinj 31,33 1 13. 44 Kušar Štefan Rečica 32,11 1 14. 47 Robič Peter Mojstrana 35,27 1 15. 55 Šlibar Srečo Rečica 41,23 1 Moški do 27 let 1. 70 Lapajne Mirko Bohinj 25,61 6 2. 60 Teraž Mirko Mojstrana 25,66 5 3. 62 Ravnik Zdravko DSSS 25,77 4 4. 63 Zalokar Zdravko Bohinj 26,41 3 5. 89 Milonik Toni Mojstrana 26.88 2 6. 98 Kočevar Franc Bohinj 27.62 1 7. 94 Kosič Nikolaj Mojstrana 27,78 1 8. 151 Debeljak Franci Bohinj 27,79 1 9. 90 Fujs Stefan Bohinj 27,94 1 10. 69 Stare Zdravko Bohinj 28,05 1 11. 74 Preželj Gorazd Rečica 28,12 1 12. 75 Repinc Grega Bohinj 28,51 1 13. 99 Klinar Jože Mojstrana 28,56 1 14. 79 Urbas Zvone Mojstrana 28,85 1 15. 68 Selan Blaž Bohinj 28,86 1 16. 67 Stare Jože Bohinj 29,42 1 17. 95 Ličer Iztok Bohinj 29,62 1 18. 66 Stare Vinko Bohinj 29,71 1 19. 84 Brane Franci Mojstrana 29,82 1 20. 80 Halilovič F adii Mojstrana 30,59 1 21. 85 Iskra Davorin Bohinj 30,91 1 22. 81 Strgar Matija Bohinj 31,30 1 23. 93 Kovačec Poldi Mojstrana 32,00 1 24. 92 Odar Niko Bohinj 32,23 1 25. 152 Turunčič Bojan Bohinj 32,36 1 26. 86 Svetlin Jure Mojstrana 32,74 1 27. 82 Repinc Matevž Bohinj 33,94 1 28. 97 Pintar Janko Mojstrana 35,33 1 EKIPNO VELESLALOM: 1. TO »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica 79 točk 2. TO RECICA 33 točk 3. TO Mojstrana 24 točk 4. DSSS 22 točk TEKI Ženske nad 35 let — 3 km 1. 7 Ristič Albina Bohinj 13.56,70 6 2. 11 M encinger Cilka Bohinj 14.54,75 5 3. 8 Kaiser Jasna Rečica 15.17,68 4 4. 10 Veber Anica Bohinj 15.30,80 3 Ženske do 35 let — 3 km 1. 4 Jan Urška Rečica 13.56,52 6 2. 3 Sedej Marjeta DSSS 16.57,59 5 Moški nad 45 let — 5 km 1. 17 Repinc Viktor Bohinj 20.46,99 6 2. 14 PintarJože Bohinj 23.30,14 5 3. 12 Malej Metod Bohinj 26.25,70 4 Moški od 36 do 45 let — 5 km 1. 28 Lapajne Franc Bohinj 21.15.06 6 2. 20 Milonik Janez Mojstrana 23.13,64 5 3. 26 Korošec Janko Bohinj 23.31,90 4 4. 21 Kitič Zdravko Bohinj 24.22,46 3 5. 27 Blažič Henrik DSSS 27.31,27 2 6. 30 Rozman Zdravko Bohinj 31.20,28 1 7. 29 Mašič Ivo DSSS 32.11,88 1 Moški od 28 do 35 let — 5 km 1. 34 Grilc Alojz Mojstrana 22.17,93 6 2. 38 Šimnic Franc Rečica 22.27,93 5 3. 43 Zalokar Milan Bohinj 22.36,84 4 4. 47 Kravanja Alojz Bohinj 23.09,93 3 5. 48 Svetina Franc Rečica 24.26,82 2 6. 45 Čebulj Primož DSSS 25.11,68 1 7. 39 Šlibar Srečo Rečica 26.18,65 1 8. 32 Primožič Drago DSSS 26.50,32 1 9. 44 Sedlar Pavel Bohinj 26.52,75 1 10. 35 Robič Peter Mojstrana 27.58,26 1 11. 37 Mozetič Miran DSSS 28.01,06 1 Moški do 27 let — 5 km 1. 65 Lapajne Mirko Bohinj 16.36,80 6 2. 59 Teraž Mirko Mojstrana 21.44,57 5 3. 52 Stare Zdravko Bohinj 23.00,86 4 4. 64 Stare Jože Bohinj 24.06,60 3 5. 53 Lapajne Janez Bohinj 24.45,67 2 6. 55 Urbas Zvone Mojstrana 26.24,05 1 7. 63 Kosič Nikolaj Mojstrana 41.27,48 1 EKIPNO TEKI 1. TO Tomaž Godec 66 točk 2. TO Mojstrana 19 točk 3. TO Rečica 18 točk 4. DSSS 11 točk Vitezi ledene plošče V ledeni dvorani na Bledu je bila v nedeljo, 27. 2. 1983 zanimiva hokejska tekma med TO Rečica in kombinirano ekipo TO Mojstrana ter TO Tomaž Godec. Za ekipo TO Rečica je nastopila ekipa v naslednji postavi: vratar Gaberšček Marjan, kapetan Luskovec Alojz; branilci: Šimnic Franc, Legat Lovro, Knaflič Marjan, Bajc Dušan; krila: Hikel Bruno, Zupan Slavko, Dolenc Vojko, Zalokar Drago; napadalci: Mrak Dare, Zajc Jože, Kotnik Franc, Cupar Zvone, Koren Jože; selektor: Ulčar Stojan. Kombinirana ekipa Lipa: kapetan: Pintar Jože; igralci: Podbevšek Jaka, Trpine Bojan, Klinar Jože, Šmid Stane, Svetlin Jure, Urbas Zvone, Jensterle Franc, Debelak Franc, Gašperin Matjaž in Mlakar Mitija. Začetek tekme je bil izredno oster, tako je Slavko Zupan že v drugi minuti tekme dosegel prvi gol za Rečico. Modri so poskušali s hitrimi protinapadi izenačiti, vendar je njihove upe v peti minuti pokopal Knaflič Marjan. Modri so še ostreje pritisnili in nevarne akcije so se vrstile druga za drugo, toda ploščica je vedno končala v rokah odličnega vratarja Marjana Gaberščka. Hitri prodor po desni strani je izvedel Zajc Joža in z natančnim strelom povišal vodstvo rdečih na tri proti nič. Proti koncu tretjine je sledila kombinacija Zupan-Mrak in vratar modrih je bil že četrtič premagan. Dve minuti pred odmorom je nepazljivost obrambe kaznoval Kristan Edi, štiri proti ena. S tem rezultatom so odšli hokejisti na odmor, gledalci pa v bife. Druga tretjina je bila podobna prvi. Zaradi nepravilne menjave je prišlo do izključitve najprej Mraka, nato pa sta na klop odšla še Zajc in Koren. Oba zaradi spodtikanja s palico. Kljub temu, da so modri imeli premoč treh igralcev, niso dosegli gola. Pohvaliti gre predvsem požrtvovalnost branilca Šimnic Franca, ki je s svojimi spektakularnimi padci presekal pot ploščici že na začetku akcije. Druga tretjina se je končala z rezultatom štiri proti ena. Strelci: Zajc dva, Cupar in Zupan po enega, za modre pa gašperin. Svojo premoč so rdeči v tretji trejini še povečali za nove štiri zadetke. Dosegli pa so jih: Hikel Bruno, Kotnik Franc, Zajc in Zupan. Igra je bila, lahko bi rekli po tehnični plati sovjetska šola, po ostrini pa Kanada. Kljub nekaterim izključitvam — rdeči so presedeli 14 minut, modri pa 8 — je igra potekala v poštenem in športnem vzdušju. Sodnik Tolar Igor zasluži vso pohvalo. 150 gledalcev je lahko zadovoljno zapustilo blejsko dvorano. Končni rezultat 12:2. Izjave: Trener in selektor Ulčar Stojan: »Ves čas smo bili boljši. Pozna se, da imamo bolj uigrano moštvo, ki ve kaj je trda in hitra igra. Zasluženo smo zmagali.« Kapetan Luskovec Alojz: »Pošteno smo se borili in zmagali. Pohvaliti moram dobro igro nasprotnika in se zahvaljujem za njihovo fair borbo.« Kapetan modrih Pintar Joža: »Zmagal je boljši po izredno lepi in hitri igri. Čestitam nasprotniku. Obljubljamo, da se bomo za drugo srečanje bolje pripravili in če nas športna sreča ne bo zapustila, tudi zmagali.« Edi Prvenstvo LIP Bled v odbojki za ženske Tekmovanje je organiziral svet za šport in rekreacijo 5. 3. 1983 skupaj z OK Bohinj. Turnir se je pričel ob 14. uri, tekme je odlično vodil sodnik Hadžič Esad. Vse tekmovalke so pokazale veliko volje in požrtvovalnosti, pohvala pa gre tudi športnim referentom, ki so zagotovili udeležbo in zato tudi uspešno izpeljan turnir. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa OOS TO Tomaž Godec, drugo mesto ekipa OOS DSSS in tretje mesto OOS TO Rečica. Po končanem turnirju smo se dogovorili, da bosta na občinskem sindikalnem prvenstvu nastopili dve ženski odbojkarski ekipi in pa da se prihodnje leto dobimo v še večjem številu. Posamezno ekipo so tvorile: OOS TO Tomaž Godec — Marija Pikon — kapetan — Dragica Jenstrle — Marija Sodja — Zora Štros — Mira Odar — Andreja Čoralič — Ljubica Odar OOS TO Rečica — Bogdana Poklukar — kapetan — Marija Cundrič — Damjana Fajfar — Janja Sinkovič — Lučka Koželj OOS DSSS — Marija Urankar — kapetan — Polona Cerkovnik — Martina Šef man — Ana Šifrer — Irena Benčina — Malči Stražišar REZULTATI: OOS DSSS : OOS TO Tomaž Godec 0:3 (5:15, 4:15, 12:15) OOS DSSS : OOS TO Rečica 3:0 (15:8, 15:4,15:8) OOS TO Rečica : OOS TO Tomaž Godec 0:3 (2:15, 7:15, 2:15) 1. OOS TO T. Godec 2 2 0 6:0 4 2. OOS DSSS 2 1 1 3:3 2 3. OOS TO Rečica 2 0 2 0:6 0 Franci Žitnik r ^ n m on« STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC FEBRUAR 1983 delavcev pripravnikov učencev v poki. š. TOZD T. Godec Boh. B. 479 4 5 TOZD Rečica 317 — 1 TOZD Mojstrana 64 — — TOZD Podnart 79 — — TOZD Trgovina 25 — — DSSS 81 9 — Skupaj 1045 13 6 ZAPOSLILI SO SE: __ y TO Poklukar Bogdana, 1963 -SS, Zupančič Zdravko, 1962 — NK, Dežman Mojca, 1966 — NK, Fumič Vlado, 1961 — PK — v TO Mojstrana Ažman Mitja, 1959 — NK, Halilovič F adii, 1965 — NK, Brane Iva, 1938 — NK, Skumavc Pavel, 1956 — NK, Vujič Slavko, 1962 - NK — v TO Podnart Murič Cene, 1967 - NK, Debelak Anton, 1968 - NK, Vil-man Aleksander, 1966 — NK ODŠLI IZ DO: — iz TO Tomaž Godec Teraž Ivanka, upokojitev Urbanc Marija, upokojitev — iz TO Rečica Sori Edvard, SS — sporazumno; Bratuša Alojzija, K — upokojitev; Por Katarina, PK — upokojitev; Zebec Cecilija, PK — upokojitev — iz TO Mojstrana Mežik Jože, K — invalidska upokojitev — iz TO Podnart Kapus Irena, SS — sporazumno; Perko Bojan, NK — disciplinski ukrep RODILI SO SE: Mikelj Antonu in Mihaeli (TO Tomaž Godec) — sin Bajc Dušanu (TO Rečica) — sin Kam hitiš, prijatelj? Kam hitiš in kod bežiš, prijatelji Premalo naokoli zreš, potrt preveč in zbegan včasih si... morda hočeš v zvezdah najti mir. Zakaj bi bežal dneve in noči? Samega sebe ne boš prehitel. Ni vse samo pepel in vse samo minljivo. Za obzorji tvojega jaza se novo jutro rodi in na vse štiri strani vodijo poti. Ne obleži ničev ... dvigni se kot ptica visoko pod nebo in pozdravi jutro, da ne bo prehitro mimo šlo .. . Pa oči odpri, okoli se zazri in joči z drugimi, smej se s prijatelji... samo ne hiti in ne beži kar naprej... Upokojil se je Jože Mežik V februarju mesecu smo se poslovili od Joža Mežika, ko je odhajal v zasluženi pokoj. V LIP Bled, TO Mojstrana se je zaposlil leta 1969 kot mizar. Med tem časom je opravljal razna dela in naloge. Zadnje leto pa je bil »čepilec« po-končnikov podboja. Vsa dela je opravljal vestno in natančno. Nikdar ni odklanjal del, ki so mu bila zaupana. S svojo prizadevnostjo je bil zgleden delavec in zelo priljubljen med sodelavci. Ko se je poslavljal od kolektiva, mu je predsednik DS TO Mojstrana, Jože Košir izročil darilo kot spomin na sodelavce. Zahvalil se mu je v imenu kolektiva za ves trud in prizadevnost, v času ko je bil član TO Mojstrana. Dejal je, da bi se morali mladi zgledovati po takem delavcu kot je Jože Mežik. Delo med vojno in po vojni je bilo vse prej kot lahko. Posebno težko je bilo v času osvoboditve. Nič koliko prostovoljnega dela je bilo potrebno opraviti. Tudi delavnik ni trajal samo 8 ur, ampak cel dan. Zaželeli smo mu veliko zdravja in da bi dolgo užival zasluženi pokoj. Teta in VstabilizacijaJ Ko je k nam stabilizacija prišla, naša teta je po prašek šla. Dolgo v vrsti je čakala, »kaj ni praška?« je kričala. »Kaj vam meša se gospa? Tu ni prašek več doma!« O, saj res, na kavo sem pa pozabila oh, kako rada bi jo pila. A trgovka teti de, ponjo v Avstrijo naj gre. Ker kave ni bilo, se teti zarosilo je oko. Tako je teta brez kave in praška ostala, trmo je kuhala, na roke je prala. Darja Koren Statistični pregled, podoba življenja v naši občini OBVESTILO Po podatkih matične službe sekretariata za notranje zadeve pri občinski skupščini Radovljica je bilo s stanjem dne 31. decembra 1982 v naši občini stalno prijavljenih 32.453 oseb. Moških so našteli 15.475, ženskih pa 16.978. Število prebivalcev radovljiške občine se je lani povečalo za 297. Doselilo se je iz drugih občin in republik 520, izselilo pa 281 ljudi. Rodilo se je 418 otrok, umrlo pa 305 ljudi. Začasno je bilo prijavljeno v občini 2.487 ljudi. Prijavilo se je 1.444, odjavilo pa 931 oseb. Kot kažejo zgornji podatki, je radovljiška občina ena od tistih, ki je vabljiva in nenehno narašča po številu prebivalstva. Maloobmejne prepustnice, ki veljajo za maloobmejni promet med SFRJ in republiko Avstrijo, so v Radovljici pristojni organi pričeli izdajati 1. februarja 1963. Do 18. oktobra 1982, ko je začela veljati nova uredba ZIS o omejitvah prehodov in o depozitu za prehod čez mejo, so izdali skupaj 9.320 prepustnic. Od takrat naprej do konca leta 1982 pa je bilo na sekretariatu za notranje zadeve pri občinski skupščini Radovljica vloženih kar 2.134 vlog za izdajo teh prepustnic. Pred oktobrom lani so mesečno izdali 41, po oktobru pa je bilo mesečno vloženih 1.472 vlog.!? Vse zaposlene obveščamo, da bo kamp v Čateških toplicah, kjer imamo 1 prikolico, odprt 15. aprila 1983. Na osnovi pogodbe, sklenjene med LIP Bled in TOZD Terme Čatež velja cena — za osebo dnevno 135,00 din — električni priključek za prikolico dnevno 60,00 din V ceni je vključeno kopanje v zunanjih bazenih. Prosimo vse, ki bi želeli preživeti dopust v Čateških toplicah, da izpolnite prijavnico in jo pošljete do 5. aprila 1983 na naslov: LIP, lesna industrija Bled, Ljubljanska 32, 64260 Bled. C-----~------------------------------------------------------------------N TOZD .............................................................. PRIJAVNICA za letovanje v počitniški prikolici v Čateških toplicah Priimek in ime .......................... roj. leto .................... Delovno mesto ............. Naslov bivališča ........................... Prikolico želim koristiti od . do ................................ ali od .......................... do ......................................... (Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) V prikolici bo poleg mene letovalo še .....................................oseb. Podpis <----------------------------------------------------------------------------------- 12 Lani je bilo v register društev vpisanih v radovljiški občini 207 družbenih in društvenih organizacij, od teh 11 občinskih zvez. Od 207 društev je 38 športnih, 24 kulturnih, 38 gasilskih, 18 rezervnih vojaških starešin, 16 društev rdečega križa, 10 društev upokojencev in prav toliko društev ljudske tehnike, 8 strelskih, 7 lovskih, 2 ribiški in še nekaj manjših društev. Lani so ustanovili občani 5 novih društvenih organizacij. V letu 1982 so pristojni prometni organi občinske skupščine Radovljica na novo regigtrirali 1815 osebnih avtomobilov, 75 tovornih avtomobilov, 65 motornih koles in mopedov ter 27 počitniških prikolic zasebnikov. Po stanju prebivalstva 31. decembra 1982 je bil vsak četrti občan v radovljiški občini lastnik motornega vozila. Ta podatek uvršča našo občino po številu motornih vozil na prebivalca na evropsko poprečje. Samo lani so izdali novopečenim voznikom 573 vozniških dovoljenj. Pogovor dveh sodelavcev Darinka: »Poslušaj, zvedela sem, da Delavska univerza pripravlja tečaj za detektivske pse.« Drago: »Takoj se prijaviva, bova vsaj o nekaterih CO-MMERCialnih stvareh malo prej seznanjena!« ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta JANEZA ŠESTA se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu LIP Bled, TOZD Tomaž Godec Boh. Bistrica za darovano cvetje in izrečeno sožalje, hči Jožica in ostali domači Boh. Bistrica, 14. 2.1983 Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Trojar, Branko Urh. Anton Noč, Franc Globočnik, Miro Kelbl inCiril Kraigher.