St. 43. V Trstu, v sredo 30. avgusta 1882. Tečaj V EDINO S Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vla Torrente« Tip. finala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez postibuu vrodnostt su na vračajo. — hmentti (razno vrsto naznanila in poslanice) zaraču tlijo po pogodbi — prav cauo; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in saboto o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. BO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trstu po & kr., v Gorici in v Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravništvo »via Zonta 5«. Delalsko podporno društvo v Trstu. Ako zaznamuje uže sam obstoj slovenskega delalskega društva v Trstu jako važen napredek našega naroda; tedaj je okolnost, da to druStvo stoji pod pokroviteljstvom našega presvitlega cesar-jeviča, še veliko večjega pomena. To društvo je danes v takem položaju, da more našemu narodu, bodisi materijalno, bodisi duševno, toliko koristiti, kakor malo-katero društvo na Slovenskem. Naravna stvar je, da je uspeh v prvej vrsti v rokah duševnih voditeljev; ako so tudi pametni možje in resnično ljubijo svoj narod in delalski stan, potem morejo narodnej stvari in človečanstvu sploh koristiti neizmerno in z veselim srcem bodo mogli po letih v svoje največje zadoščenje spominjati se začetne dobe tega društva. A tudi voditelji ne morejo uspešno delati, ako jih pri delu ne podpirajo udje sami, ako jim oui ne pridejo naproti s zaupanjem in no spoštujejo njih sklepov. Dostikrat se prigodi v takili društvih, da čisto slepa zavist in sumnost podirati za vsak dober napredek potrebne slogo; to se je tudi v tem društvu tu in tam godilo; a denes so odstranjene tudi te ovire, ker Vsak družabnik lehko vidi dokazov vse polno za pravo delalnost in celo požrtvovalnost sedanjih načelnikov in poverjenikov društva. Dobro je, da pazijo udje, da se reč tako obrani, kakor je zdaj in velikega uspeha amo eotovi. Še 10 dni in to društvo bode slavilo svoj največji Jraznik, blagoslovi svojo prekrasno zastavo in pri tem rstu zastave bode po visokej namestnici kumovala uma naša bodoča cesarica; pričalo bode temu nad 30 rainlh društev, slovanskih, nemških in italijanskih, mnogo deputacij in vse polno visoke gospode, pa gotovo neizmerna množica slov. ljudstva iz vseh krajev, tam pri sv. Ivanu se bodo nahajali ne samo razni slovanski bratje, temuč tudi pošteni Nemci in Italijani bodo skupno k nebesom povzdigovali glas, da Bog blagoslovi to slovensko društvo, da mu Bog daj, da doseže 6Voj človečanski in svoj etični namen. Tam {tri sv. Ivanu bode toraj no samo naroden praznik, emuč tudi prava pobratimja onih dobrih sosedov, ki hočejo mirno mej seboj živeti in svoj patrijotizem vporahiti za blagost In srećo naše države, preljube nam Avstrije; oni si hočejo tam seči v roke z zagotovilom, da bodo drug druzega spoštovali, vsi skupaj pa gojili ljubezen in udanost do našega vladarja. To noče biti, kakor utegnejo misliti in kvasiti nekateri, Jiolitična stvar, izliv srda, ne! praznik pri sv. Ivanu ma uplivati v plemenitem zmislu na boljše odnoŠaje mej nami, naš narod hoče pri sv. Ivanu dokazati, da je zrel za največjo svobodo, da je plemenit in napredovalen. — Želimo torej, da bi slavnost pri sv. Ivanu vsi prav razumeli, da bi se ta slavnost tako Podlistek. Trst. in okolica.. (Zgodovinske črtice, spisuje M. SkuloviS.) (Dalje.) Malo časa traje premirje, kajti od obeh nasprotnih strank so se ponavljali napadi in praske. Cesar Maks pošlje vojvodo Brunsviškega, ki meseca novembra 1510 dospe v Trst, ter z grofom Frankopanom vred napotivši se proti Istri vzame Benečanom Novigrad (Castelnuovo) in k malu potem grad Raspo. A poslednji grad je v kratkem času zopet prišel v roke Benečanom, ki so tudi po morju poslali vojsko proti Trstu. Istrani nezadovoljni, da je bil cesar Maks dal povelje vsem svojim podložnim, da imajo edino v Trstu neobhodno sol kupovati, ne pa v beneškem Kopru, kder je bila celo cenejša, napadali so združeni z Benečani Trst in mnogo kvara napravili po tržaških vinogradih. Tudi Tržičani niso držali križem rok; z dvema ladjama (brigantini) so drzno nadlegovali pomorske kraje be-neČanske.Kazsrjeni radi tega pošljejo Benečani svoje vojno brodovje pod povelj ništvom Muscatello-viin, da vsakakor ujame ali požge omenjene tržaške brigantine. Pridejo pred Trst prav takrat, ko je strašanski potres (26. dan marcija 1511.) silno oplašil ljudstvo, kajti zidovje je pokalo, stolpi so razpadali, hiše se rušile. Mislili so Benečani, da ni nobenega na straži, zato odpn6 ponoči verigo, ki je zapirala luko, hočejo prodreti v mesto, a neki ribiči jih zapazijo, na ves glas upijejo, zgrabijo orožje i celo velikansko izvršila, kakor je velikansko započeta v čast delalskemu društvu in vsemu slovenskemu narodu. Zdelo se nam je potrebno s temi kratkimi stavki navod napraviti spodaj navedenemu resnično lepemu in v velikem slogu sestavljenemu programu, ki se glasi kolikor smo mogli pozvedeti, blizo tako-Ie: Sprejem gostov. Ker je južna železnica dovolila iz Ljubljane v Trst poseben vlak, kateri odide iz Ljubljane ob 2. uri 15. minuti po polunoči, in se ustavi na vseh postajah mej Ljubljano in Trstom, ter pride v Trst ob 7. uri 40. minuti (v Ljubljano tja in nazaj bode stala vožnja samo gld. 5.38 in sicer tako, da ima vsak deležnik posebnega vlaka pravico vrnoti se v obroku 8 dni z vsakim vlakom, kadar mu ljubo), ker goriški vlak doj le v Trst ob 7. uri 36. minuti, sprejmć se gostje ob 7. uri 40. minuti na tržaškem kolodvoru in odidejo od tam v gostilno »Cervo d' oro«. Ob 9. uri bode odhod vseh društev in drugih gostov na slavnostni prostor. — Ob 9'/, bode zaporedoma sprejem domaČih društev, sprejem duhovščine, slovesni sprejem Nj. eks, kumice — namestnice, Nj. eks. namestnika in drugih dostojanstvenikov. Ob 10. uri bode slovesna sveta maša, potem bla-goslovenje zastave, po načrtu, ki se priobči kasneje. Ob l1/, uri bode banket v Dreherjevem salonu v bošketu. Kedor se hoče vdeležiti banketa, mora do 6. septembra poslati pod adreso del. podpornega društva 2 gld. Ob 3'/2 uri napravijo najbrže nekateri sv. Ivanski rodoljubi ljudsko veselico na slavnostnem prostoru. Ob 8. uri zvečer se začne beseda v Dreherjevem velikem salonu, v katerem ima prostor najmanj 5000 osob. — Pri besedi bodo sodelovali: 1. Vojaška godba Eolka Jelačič, 2. hrvatsko pevsko društvo »Kolo«, 3. ljubljanski »Sokol«, 4. Združeni tržaški in okoliški Eevski zbor, 5. Pevski zbori iz vseh slovenskih in rvatskih krajev, gotovo nad 300 pevcev, 6. mešani zbor tržaški in 7. alco mogoče tudi godba veteranov goriških. Po besedi bode ples v dvoranah gostilne v bošketu in zabava (petje, godba) v Dreherjevem salonu. Drugi dan 11. sept. ob 8. uri bode izlet po morju v Miramar, od tam v Lloydov arsenal in zvečer zabava pred hrvatskim paviljonom. Natanjčni program priobčimo v prih. številki. Dozdaj je znano, da se bodo deleŽila slavnosti ta le društva: 1. Veteransko društvo v Trstu in cor-pore s6 zastavo in godbo, 2, društvo Fratelanza Arti-giana in corpore se zastavo in godbo, 3. delalsko društvo »Unioneoperaia« iz Trsta,4.Soc. operaiaiz Fare, 5. tržaška čitalnica, 6. tržaški »Sokol«, 7. sežanska čitalnici. 8. goriška čitalnica, 9. podporno društvo goriško se zastavo in godbo, 10. postonjska čitalnica sč zastavo, 11. delalsko društvo iz Ajdovščine s& zastavo, 12. društvo »Sokol« iz Ljubljane s6 zastavo, 13. društvo »Sokol« iz Zagreba s6 zastavo, 14. društvo »Kolo« iz Zagreba s6 zastavo, 15. društvo »Danica« iz Siska se zastavo, 16. društvo »Javor« iz Jaške s6 zastavo, 17. praški »Sokol« najbrž^ tudi so zastavo, 18. društvo tržaških fakinov, 19. Prvaško pevsko društvo, 20. okoli-čanska društva se zastavami in še mnogo drugih društev, katera bodo zastopana samo po deputacijah brez zastav. Najbrže pa se oglasi te dni še mnogo drugih društev in tako se imamo nadejati velikanskega obiskovanja. — Slavnost bode pri lepem ali slabem vrememu, ker je uže tako preskrbeno glede prostorov. Iz tega se lehko razvidi, da bode stvar velikanska, ako Bog dade srečo. Nobenemu obiskovalcu ne bode žal za mali troŠek, ker tukaj se bode družilo »utile dulci«, ako pomislimo, da vsak lehko ogleda tudi razstavo za ceno na polovico znižano, in prav tako bodo stanovanja za obiskovalce ceneja, nego za druge potnike, za kar vse je skrbel odbor. Muscatella v obraz ranijo. Devet ribičev je bilo a Benečani so si mislili, Bog vedi koiiko jih je, ter odjadrajo koj v Mile. (Scussa s. c. p.104.). Na kopnem se nadaljuje vojskovanje po Istri, Krasu, Furlanskem. Benečanski vojskovodja Civrano ropajoč in požigajoč vede svoje čete proti Postojni, a cesarski general Frankopan ga pri Senožečah potolče, da z malo peščico vojakov pete odnese. Mej tem je i vojvoda BrunsviŠki napredoval po Friulskem, ter celo mesto Videm (1511) vzel, in se polastil Še več mest, katere so mu pa Benečani, razen Gradišča, k malu zopet vzeli. V trŽaškej okolici pa vzamejo cesarski vojaki Benečanom gradove Muhov (Mocco), Sacrbski grad (Strmec), v Tinjanu, O-pu in tabor v Dragi nad Petačem (7. dan julija 1511); a ker so se Tržačani bali, da bi utegnoli Benečani zopet polastiti se trdnega Muhovega grada, zato ga oktobra meseca 1511 razrušijo, ter iz njegovih razvalin kašnjo mitnico (grad) v Robidi (Funfenberg) nad Zabrež-cem sezidajo. Žalostni Časi so bili za Trst, da so uže neke premožniše rodbine zapuščale mesto in cesar Maks je dal oster ukaz, naj se vrnejo in da se ne sinejo zaradi nezgod, katerih ni manjkalo niti po drugotnih pokrijnah, iz mesta izseljevati. Posredovanjem izvrstnega domorodca Škofa Petra Bonomo se sklene 1. 1514 premirje mej Trstom, Mi-lami, Koprom, Izolo, Piranom in Raspom gledo prostega občevanja in trgovskega prometa. Vsled druzega premirja 1. 1316 pa bi imela vsaka o 1 obeli strank, — cesarka in beneška, obdržati, kar sti v vojnah pridobile. To premirje se po.laljŠa za pet let t. j. do 1521. Cesar Maksimilijan je umrl 1519. 1. Bilje ple- Tržaška razstava. [Cesarski paviljon.) Kakor hitro zapustiš po dol-njjih vratih poslopja št. I bosensko razstavo, predstavlja se ti mej drevesi in rožami sic;r majhen, a prekrasen cesarski paviljon. — Ta paviljon ima namen, da služi cesarju in njegovej rodbini za porabo mej časom, ko cesar ali kak drug ud njegove dinastije obišče razstavo; — tam je tudi cesarjev brat slovesno izrekel, da je odprta razstava. Zunanjost cesarskega paviljona je kaj krasna, slog mu je zdaj obče vpotrebljevan »renaissance«. Vhod v paviljon je od zadej; skoz vrata stopiš precej v dvorano, katera je krasno odičena se slikarijami od mojstersko roke, slike predstavljajo trgovino in obrtnijo, po tleh so prekrasne turške preproge, mize, stoli in drugo pohištvo, vse je pozlačeno in iz baržuna; iz dvorane na desno in levo se ide v dve sobi, kateri ste še krasneji, prav po cesarsko odičeni, in kateri imate služiti cesarskej rodbini za sprejemanje in pa za ručak; nasproti vhoda so vrata, ki držo na velik balkon, s katerega uživaš prekrasen pogled na morje, z balkona pa drže stopnice na levo in na desno v razstavo, okoli stopnic in pred paviljonom so razstavili tržaški vrtnarji vse, kar imajo najlepših in nenavadnejših rastlin, cvetic in druzega vrtnarskega liŠpa, tako, da se ti predstavlja ta paviljon ves v cveticah, katere puhte najprijetuejšo vonjavo. — Blizo cesarskega paviljona je drug majhen paviljon za godbo, sezidan in krit na način školke, tako sicer, da je preskrbeno po akustičnih pravilih za dobri odmev glasbe. Zraven tega paviljona je tržaška kavana najboljšega tržaškega kavarnarja, gosp. Pitschen-a. — A zdaj si uže tudi pred vhodom v glavno poslopje razstave, št. 2; slog tega poslopja je enak slogu poslopja Št. 1, samo da je najmanj štirikrat večje, nego menitega srca, prijatelj ljudstvu i vedi, naklonjen Slovanom, kajti poleg češkega se je bil naučil i slovenskega jezika o 1 poznejšega Škofa Berlogarja. Na dvoru cesarjevim so bivali tačas znameniti Slovani. Slatkonja (Zlat-konj?), ki je po grškem se prekrstil v G irysippus, izborili inuzik in dunajski škof; ljubljanski škof Krsto Raubar; grof Žiga Her-berstein, kateremu je znanje slovenščine kot poslancu na ruskem dvoru na hvalo prišlo, dasi je v svojej mladosti mnogokrat moral slišati psovke: šklafl itorošec! (khadrotz), ko se je marljivo slovenščine učil. (Dimitz. Geseh. Krains II. B. p. 13.); Lambergar in Pegam; molroslovec Matija Hvale (Qualle) in mnogo drugih. Priljubljen je bil i Trža-čan Peter Bonomo, uže pred tajnik cesarja Friderika, a ko mu pouule na izbor dunajsko ali tržaško škofijo, izvoli si rodoljubni Bonomo Trst (1502—15i6j, kder je celih 45 let škofoval in svojej domovini mnogo koristil. Dal je sezidati novo škofovsko rezidenco, ono hišo, v katerej dandenes nesrečni blazni bivajo. Glede tržaške okolice je omeniti, da so za časa Maksiinilijanove vlade bili vedni prepiri zaradi paše tujih ovčarjev, ki so s čedami todi prezimovali, in mnogokrat protipo4avno Čez Veno do tržaških vinogradov segali, Škodo delali, in včasi tudi kak požar prouzročili. Listina 1. 1517 ukazuje županom (»supanis«), da ostro gledajo na tuje pastirje; druga listina 1. 1514 nalaga Prosečanom, naj prihajajo mesto varovat. (Dalje prihodnjič.) zadnje. To poslopje je dolgo, kakor našim čitateljem uže znano, nad ^20 mettov, iz tega samega se vidi lebko. kako velikansko je. {Glavno poslopje, it. 22.) Pred poslopjem je vse v cveticah, a kakor bilro stopiš v poslopje samo, ne veš, kam bi poprej obrnol svoje oči; toliko lepega in zanimivega se ti predstavlja nakrat. — V tem poslopju so razstavljeni skoraj izključljivo predmeti sekcije C (obrtnije). Pri vhodu na desno in levo imata prostor razreda 3. in 4. — NajlepSe predmete v tem razredu so razstavili tržaški fabrikantje mjila, mej njimi se odlikujeti tvrdki Karol Pollak in pu Avgust Politzer. — Prvi je razstavil velikansk monument v modernem slogu, vrh monumenta je alegorijski kip, predstavljajoč Trst, v katerega vznožju se nahajajo razni emblemi trgovine in obrt-nije, na vsakem kraju tega monumenta so ti po 4 metre visoke prosto stoječe kolone, na kolonah pa so velike in krasno delane vaze. — Vse to velikansko delo je iz preprostega mjila, imitacija marmorja, tako, da bi človek mislil, da stoji pred kakim spomenikom iz marmorja. — Okusno je razstavila tudi urina Avgust Pollitzer mjilo v raznih podobah. Moramo reči, da ste te dve firmi v Trstu uvedle to obrtnijo, katera zdaj vilo napreduje, tako sicer, da Irst razpošilja zdaj svoje mjilo čez morje in ludi v notranjo Avstrijo In da se ta obrt z vsakim dnevom siri. Krasni so tudi izdelki iz cerezina (podzemeljski vosek, katerega dobivajo v zemlji na Oger-skem in Ruinunsk^m in ga potem tako rafinirajo, da postane po barvi skoro enak pravemu vosku, vendar pa ne tako dober) od tovarne g. Ujheli-a iz Stockerau-a pri Dunaji. Ta firma je razstavila v posebnem predalu vse polno lepo narejenih sveč cerkvenih in za domačo rabo, potem kipov in drugih oblik, vse iz te vosku tako enake mase, take sveče so veliko ceneje od pravih voščenik. — Tovarna sveč, zvana »Apolio«, z Dunaja je razstavila kaj lepe sveče za domačo rabo, takozvane »Milv«, te sveče slove uze nad 30 let in so še vedno najbolj se v Avstriji. Listo novo bazo sveč stearinskih je razstavila firma F. Semmler in H. Frenzel v Brnu; te sveče imajo po dolgosti 4 votline, da skoz nje more zrak, ta način upliva nekda na to, da se sveče ne kajfajo in da svitlejše gore. Krasna mjila v vseh formah in sveče iz Glicerina je razstavila znana firma F. A. Sarg's Sohne iz Liesinga pri Beču. Omeniti nam je posebno domačih svečarskih izdelkov iz Ljubljane, Gorice in Trsta. — Iz Trsta je razstavil Machlig voščene sveče srednje vrednosti. G. Seemann iz Ljubljane je razstavil lepe, velike cerkvene sveče in druga galanterijska dela iz voska: njegovi albumi in cvetice so prekrasne in prekosijo mnoga druga enaka dela; a cerkvene velike sveče, razstavljene po gosp. Oroslavu Dolencu iz Ljubljane, so lepše glede dela in materijala, mej tem, ko albumi 8tt ^dnjega ostajajo za Seemanovim glede okusa. — Vld.' se pa vendar, da je v Ljubljani ta vrsta obrtnije dobro uvedena in zastopana. Gosp. Bader iz Gorice je iztožil tudi lepe cerkvene sveče, a glede materijala in okrasja imajo prednost ljubljanske, le v visokosti je on prvi; razstavil je dve sveči, ki imati gotovo nad 2 metra dolgosti'in nad 40 centimetrov debelosti, podobne so majhnim žrdom. Tudi iz Dalmacije je nekaj lepega in dobrega v tej stroki na razstavi. Blizo teh sveč je razstavil nek Josef Reif iz Pra^e prekrasne kristale v vseh barvah, ki imitirajo razne dragocene kamene, demante, rubine, topaze, opale itd. Vredno je, da si človek te ogleda, ker poduči se o napredku Geske glede fabrikacije in brušenja steklovine. J Zdaj pridejo na vrsto razni kemični izdelki. Dieu-donne in Moravia iz Trsta, potem Moschitz iz Tržiča (Montalcone) razstavili so razne izdelke iz masti in katrama mineralnega in vegetabiiičnega, kakor mazila, barvila, firneže itd. Fidelis Trpine iz Ljubljane je razstavil zmijete barve iz lesenih barvil, vse prav dobro in lepo. Goli, iz Spodnjega Dravberpa je razstavil smole in masti, on prekosi naše Tržačane. — Tržaška firma Dubich je razstavila razen prah proti insektom, vse polno esenc, eteričnega olja, šmirgelja in drugih enakih premetov, ta firma ima veliko fa-briko, v tej stroki jako lepo napreduje ter povzdiguje domačo obrtnijo; ona rabi domače, istrske in dalmatinske surovine, kar je jako koristno; in vsled česar moremo firmi le čestitati. Omeniti je pohvalno kemičnih izdelkov teh le firm: A. Zanki iz Gradca, bratje Le-winsky Dobfiša blizo Prage, fabrike olja za mašine potem repnega in eteričnega, Schuldes, Schickardt in ivlepetaf iz Brna, tovarne J. Bulis e Gomp. iz Hole-šovic, pri Pragj, ki je razstavila najfineja barvila, potem Witrofsky iz Brna, ki je razstavil različne kemikalije, firme Pohlidal e Zametzky, ki je razstavila izvrstne esence, nadalje fabrike grofa Larischa iz Svetla ne naNoravskem, ki je razstavila belo barvo iz cinka (Zinkweiss), ki prekosi vse dosedaj poznana bela barvila in konečno naj omenimo tudi dunajskih parfumerij, ki so razstavile krasno mjilo za toaleto v podobi različnega sadja, tako dobro ponarejeno, da bi človek mislil, da ima pravo sveže sadje pred seboj Reči moramo, da ste glede kemičnih izdelkov Češka in Moravska najboljše zastopane, potem tudi Beč in še le potem južne dežele. Na Češkem pač cvete obrtnna vsake koli stroke, to se vidi uže na razstavi A Češki in poljski fabrikantje so tudi bolj narodni, nego pa mnogi naši manjši obrtniki; oni so izpostavili tudi češke in poljske napise, akoprem jih tukaj manj umejo, a naši razstavljale i, razen Oroslava Dolenca, se tega sramujejo, niso hoteli pridelati slovenščine svojim izdelkom. Bomo videli, kako bo izgled v drugih oddelkih. Gotovo pa bomo šibali tako mlačnost, kderkoli jo najdemo. (Dalje prihodnjič.) EDINOST. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar jo 28. t. m. sprejel črnogorskega kneza, potom ga je obiskal v njegovem stanovanju, zvečer pa njega i njegovo spremstvo na večerjo povabil. Trgovinski minister baron Pino je bil 28. t. m. v Sučavi z vsemi, 162 glasovi, v državni zbor izvoljen. Čuje se, da vlada dela priprave za prevredbo htinega davka. Ta prevredba ima namen, znižati davek malim posestnikom, zato se razredi pomnože od 12 na 16. Dotična predloga pride neki v prihodnjem zasedanji državnega zbora na dnevni red, ter ima meč zadobiti uže 1. januarja 1883. Na Dunaji je policija prišla na sled prekucijskej stranki mej delalci. Zgodilo se je namreč zadnje dni v dunajskej okolici več razbojstev. 4. julija je bil roparsko napaden čevljar Merstallinger, i ta napad je pripeljal na sled policijo, ki zdaj po časnikih razglaša to-le: Uže dalj časa so se ščuvali delalci po časnikih inozemske pr^kucijske stranke, naj uničijo državne institucije. Po neutaljivem vplivii teh tiskovnih proizvodov se je tudi v tukajšnjih delal-skili krogih osnovala stranka, ki zastopa prekucijsko stališče Mostovo. Tukajšnja policijska oblast je dobila znamenja, da jo roparski napad proti Merstal-linger-ju bil izveden po pristaših tukajšnje radikalne stranke mej delalci, da bi tako dobili novcev za agitacijo. Vsled preiskovanj se je našlo nekaj na-ropanega blaga v stanovanju zdaj ubežoega fanatične' :a vodja prekucijske stranke, ostalo blago pa pri zlatarju, ki je s temi krogi v zvezi. Dobila so se tudi pisma, po katerih je bilo mogoče zasačiti tudi druge udeležene socijaliste. Uradna določila so dokazala zločin, čegar senca seza celo v uredniško sobo tukajšnjega socijalno-demokratičnega lista. Ker se preiskava še vrši, podrobnosti še niso objavljene.« Tako uradno poročilo. Pristaviti je še, da je 25. t. m. policija zaprla deset osob, mej temi dve ženski in urednika časnika »Zukunft«. Socijalno-demo-kratična stranka delalcev na Dunaji ima tudi zvezo s Peštom in ulom pri grofu Andrasiju je peštanska socijalno-demokraticna stranka izvršila. To poročilo se zdaj preklicuje, a pozneje so drugemu ogerskemu ministru oropali o belem dnevu vse, kar je imeli V Pragi so imeli delalci zadnjo nedeljo shod, katerega se je vdeležilo veliko osob; sklenoli so resolucijo zoper delo v nedeljah. To je vsaj kaj pametnega. če je Bog šest dni delal, sedmi dan pa počival, zakaj bi se človeku, ki je ustvarjen po boŽ-jej podobi, počitek branil? V hrvatsko-slovanskej granici se z novim letom uvede hrvatski kazenski red. Ministru Kallay-ju je na poti od Foči v Roga-tico več upornikov naznanilo, da se podvržejo. Tatvine uradnikov v Bosni se preklicujejo. O Alpiju smo to uže omenili. Teodoroviču, ki je bil okrajni glavar v Sarajevu, ne pa v Mostaru, ni manjkalo v blagajnici 14.000, ampak le 4000 gold., kateri so mu bili, kakor sain trdi, ukradeni, ter jih je povrnol, vendar pa je bil iz službe odstavljen. Paslowsky ni bil uradnik, ter ni izneveril 15.000 gold., ampak je v sodniškej preiskavi zarad 1000 goldinarjev. 2z Crnegore se je vrnolo v Hercegovino 400 begunov. Vnanje dežele. Srbski kralj Milan jo grofu Taaffe-ju in vsem ministrom podelil veliki križ Takovega reda. Na griko-turikej meji je nastal nemir. Grški in turški vojaki se uže več dni mej saboj bojujejo, z obeh strani streljajo, ker je mej njimi velika mržnja. K ljubu prepovedi iz Carigrada in Aten vojaki ue-čejo mirovati in brezvspešen je ves trud, da se mir mej njimi naredi. Ta stvar je dospela uže do tega, da se grški kralj pred določenim časom vrne v Ateno iz Kissingena, kamor je šel v toplice. Turiki sultan je podpisal vojaško pogodbo z Angleži — če bo mož beseda, zato imajo skrbeti Angleži. Egiptani so osvobodili ujetega častnika in mornarje avstrijsko vojne ladije »Nautilus«. Čujemo pa, da je ladijni poveljnik uža odstavljen, kar ja prav, ker ni pokazal, da ima kaj razuma. Po mestnih ulicah v Kahiru napravljajo se po noči sprovodi in ljudje kličejo: »Veliki Allah. pošlji smrt na vse kristijanske pse I« — Od druzih krajev pa se poroča, da so muzelinani z Arabijem jako nezadovoljni, ker jim naklada neznosne davke i nje-govej zmožnosti malo zaupajo; v Sudanu nečejo o njem nič vedeti in ubegi iz njegove vojske so vsak dan množe. Angleži se nadejajo, da vojno k malu dokončajo, in mislijo, da se bo Arabi po enej ali dveh zgubljenih bitvah moral udati, ker mu odre-žejo pot proti jugu. General Wolseley je telegrafiral iz Ismajle 26. t. m. zvečer ob 10. uri v London: Danes zjutraj sera se dalje napotil s prvo divizijo, vso konjičino brigado in 16 kanoni. Egipčani so stališče pri Ma-huti dobro utrdili in so se z 10.000 mož posadko pomnožili. Angležev se je le 150J ves dan bojevalo, ali uspešno. Lowe je napadel Egipčane od zadaj in bili so v beg zapodeni, ter imajo veliko zgubo. Zaplenili smo veliki tabor pri Maksame, 5 Krupovih kanonov, strelivo in 75 voz s živežem. Jutri se napotim dalje, da zasedem zatvornico Kasasin na kanalu sladke vode in zavarovana vojski pot skoz puščavo. Egipčani so vsled pobitja zgubili pogum. Angleške vojne ladije so 27. t. m. razrušile utrdbe v abukirskem zalivu. Po zadnjih poročilih in Egipta čakajo Angleži pomoči, predno napadejo glavno vojsko Arabiievo: to kaže, da Angležem vendar nekoliko prede. 24. t. m. je napadlo 50 beduinov Ramleh, ter so začeli po hišah pleniti. Poslane ste bile zoper nje dve angleški kompaniji, a Beduini so jimi ubežili. V Indiji je vstal krvav razpor mej Indijani in muhamedani in utegne se zgoditi, da tam tudi Angleži dobe krvavo osorno delo. Dopisi. IZ Trsta, 27. avgusta. Uganili smo, ko smo pisali, da nazadnje »Ire-dentarji« vendar le Slovence obdolže, da so krivi petard in vseh drugih neredov, kateri so se godili zadnji čas v Trstu. »L' Indipendente« se v enej zadnjih številk pošteno trudi to dokazati se sofizmi, kakoršriih je zmožna le italijanska perfidnost in zavratnost. To pa, da smo to stvar uže tako natanko uganoli, kaže, da poznamo naše tičke bolj, nego oni mislijo. Pred 14. leti se jim je posrečil ta manever, a neverjetno je skoraj, da se jim posreči tudi zdaj. Ako bi se jim posrečilo, potem bi bilo p.ič obupati nad osodo nam preljubljene Avstrije. — Znano nam je, da »Ireden-tarji« po mestu širijo razne laži o Slovencih, tako na priliko, da hočejo oni Žide ugonobiti, da so socijalisti itd.; a to je največja perfidija, prava zločest; to se pravi dražiti in hudiča rualati na steno. Nij pomislijo oni gospodje, katerim je kaj za srečo Trsta, da tako hujskanje utegne škodovati konečno le Italijanom, da Slovenci ne bodo mogli trpeti takih obrekovanj, takega grdega draženja, kakoršnega ne bi mogel trpeti niti sužni zamurec, naj premislijo vplivni tržaški gospodje, da take /.dražbe merijo na nesrečo Trsta, in naj se poprej do dobrega osvedočijo, predno začno kričati z »Iredento«: »Na Slovence!« Slovenec je gotovo prepotrpežljiv trpin; on ni sprejemljiv za prekucijske teorije, on je skoz in skoz konservativen, on drži na sveto vero in na stare poštene običaje, zatorej pa ga ne boste videli nikder, kder gre za upor in rogoviljenje proti državi in cesarju, pač pa pojde v boj za svojega cesarja in obsoja vsako rogo-viijenje proti obstoječemu reUu, katerega rogoviljenj i nahajaš dosti preveč pri oiiiu, ki dolže Slovence takih namer in namenov. Mi torej slovesno protestujemo v imenu naroda proti nevestnemu in perfidnemu dolženju lista »L' In-dipente« in njegovih pomigačev in so nadejamo, da ta pot tudi vlada stori svojo sveto dolžnost ter bode branila dobro ime Slovencev. Ako so pa lahoučiči tako nedolžni, zakaj pa so pretili, če bodo ša enkrat veterani in njih prijatelji upil: po Trstu, da nastopijo z mesarji, rimskimi la Ijarji ter bodo zavračali demonstrante za Avstrijo z revolverji in noži I Nam je dobro znano, da so odličnemu možu naše"a naroda pravili nekateri skriti lahoni, da je bilo uže pripravljenih par sto mož, da bi bili planili na one demonstrante. Jeli pa mislijo, da bi bili z uboji tudi ukrotili maso? Mi smo gotovi, da bi bili lahoni, kateri sejejo veter, želi strašanski vihar. Zato pa je bolje njim in pa mestu, da ostanejo lepo doma s6 svojimi revolverji. — Poznamo se, pa je zadosti! Tudi vemo, da je bilo ono pretenje le »pest in figa v žepu«, Kakor reči danes stoje, ni se bati več nobenega nereda, kertički, plačani neredneži, so vsi ali pod ključem, ali pa pod nadzorstvom; tajni generali »Iredente« pa so zbežali v toplice, uže vedo zakaj. V narkovljftb, 25. avgusta. Včeraj smo obhajali v našej vasi velik praznik. Vršila se je namreč sveti birma. Imeli smo čast videti prvikrat v našej cerkvi milostljivega' škofa Janeza Glavino. Cerkev je bila zelo ozaljšana s cveticami in mnogobrojni mi zastavami. Zato pa gre vsa Čast našemu blagemu neutru iljivemu duhovniku gosp. J. Cerne-tu. Tudi na luki je bilo videti inuogo zastav, moj njimi tudi hrvatska. To kaže, da so tudi tukaj ljudje, ki se brigajo za narodno stvar. Žalovanja vredno pa je, da si ne more naša vas priskrbeti lastne narodne zastave. Birmanih je bilo okolo 60 otrok, koje je naš mil. škof le v našem jeziku izpraševal. Pri svetej maši, katero je služil sam milostljivi škof, pele so se domače pesmi. Pohvalo tedaj moramo izreči tudi naSiin vrl,m narodnim pevcem. To res moremo reči, da imamo tukaj izvrstne pevce, kateri tekmujejo skoraj pri vsa-kej slovenskej besedi v mestu. Popoludne je bil blagoslov, kojega se je tudi škof vueležil. Zapustil pa je naš milostivi pastir našo vas ša le ob Detej uri zvečer. Želimo, da bi še muogokrat naša" vas sprejela visocega pastirja. Domobranec. 1® sežanskega okraja, 28. avgusta. V zadnjej številki vašega cenjenega lista se opravičuje c. kr. pristav gosp. N. Ali gosp. N. se ne opravičuje in tudi ne bi niti edne črhnol, ker še enkrat potrjujem, da ne zna in ne umeje našega milega jezika; ergo tudi ni zmožen, da bi v naše časnike dopisoval. Kar se pa tiče »petega von, ste ga odpravla«, morate, dragi urednik, nas proste kmete vprašati, ali je resnica. Odobraval vam bode vsak in tudi jaz odobravam dopis v št. 38. Gosp. dopisnika pa opozorujem, naj bi molčal, da ne pridejo še Salomonove razsodbe na beli dan, a ne še psovati nas i zahtevati, da bi »Edinost« tacih dopisov ne sprejemala. Mislim, da vsak poštenjak govori in dopisuje le resnico, a ne laži, kakor misli zagovornik gospoda c. kr. pristava N. Gospod zagovornik pravi: »Čast, komur čast«. Tudi jaz sera njegovega menenja: čast in slava v tem obziru gosp. okrajnemu sodniku B. in gosp. J. St. Prav take dopise, Erosim, draga »Edinost«, sprejemaj, ker se siromašni met bori za svoja in za prava drugih, koji ne znajo pisati. Ako pa ne najdemo prostorčka pri EDINOST. svojib, kar bi gosp. dopisnika jako veselilo, pojdemo k tujcu, on nam ga gotovo dovoli. *) Resnicoljub. 8v. Tlita v Svetem 29. avgusta. V petek 1. septembra t. 1. bode pri Sv. Tiltau v Svetem pri Komnu semenj, — tam se bo živina, vinska posoda in les prodajal. — O tej priložnosti ne morem molčati, ampak vprašam, kako so mogli nekateri prvi možaki občine sklenoti, da bi se živina na trgu pred ce: kvijo, in druge reči, kakor posoda, les in kramarske reči pa na drugem kraji prodajalo? to so pa vendar inogii vedeti ti možaki, da živina maže tla, kder stoji, in to gotovo ni spodobno prav blizo cerkve, Mešetarji pri prodavanju in kupovanju živine zmerom kriče in upijejo in Časi tudi prokli-njajo, to ni lepo pred hišo božjo, — zato so ti možaki gotovo na lastno korist mislili ter niso imeli pred očmi lepega in dobrega namena semnja. Temu so se pa drugi, boljše misleči možje ustavili, in prav so storili, — in zato bo živinski semenj blizo krčme Kovačič-feve, kakor so vsi občinski udje želeli, le dvema možakoma in posebno J. P. in F. S. se ni zgodilo po voljil Tudi se mi zdi čudno, kako se more občinska denarnica s tem praznoti in dvema možema po 1 gld. dati, da bodo na dober red pri živini gledali; ker ti možaki dobro ved6, da občina mora dajati obresti 2711 gld. odstotkov, kar se nikakor ne godi, zatoraj bi morali skrbeti in varčni biti, ne pa ubogih občinarjev s plačili nakladati; to bi se lehko storilo i u vzela dva robotu ika brez troškov. A. K. Šmarje (Monte —Hribi.) pri Kopru 21. avg. Drag-i »Eliuost«! Menda je prvi pot, da imaš dopis iz Smarij. Spodobno jo torej, da ti najprej fjovem kaj splošnega o tej aavkovskej občini, a še e potem kaj posameznega. Šmarje (Lahi govore in pišejo Monte) je dokaj čedna in precej velika vas na južnovshodnej strani Koperskega grada, od katerega Je le eno uro oddaljena. Do 1. 1879. so unevali Sinarci lastnega župana, a od tega leta so pridruženi z Grintovcem (Montetoso) vred kot davkovska občina k pomijan-skej vžupaniji, h katerej še vedno pripadajo. Šmarje je dosti stara vas, kajti bere se, da je bila tukaj fara,ustauovljena še pred 1. 1088. Leta 1152, pa je bil v Smarji uže samostan in na nekem kamenu, ki je zunaj cerkve vzidan, čita se 1. 1222. nekov »P. Sardius«. Leta 1730. je dal popraviti Anton Rojac »Zuppanus S. Mariao Montis« zastarelo Stnarsko cerkev. Pri tem delu je, kakor se govori, največ pomagala neka takrat bogata rodovina z imenom Sergaši. Zato pa je imela ta rodovina, kakor se še vidi in čita, od 1. 17i2. počenši prav pred cerkvenim pragom poseben prostor za pokopališče svojih rajneih. iiodcviua Sergaši je dala ime vsej vasi, ki se še vedno imenuje »Sergaši (pol ure iz Smarij proti južnemu zapadu), ki je zdaj ob enem z vasico Pademo združena z gažonsko davkovsko občino. Ali je rodovina Sergaši identična s plemenito rodo-Tino Gacci (Ser Gacci — gospod Gacci), kakor se nekomu sanja, ne vem, to pa vem in znam, da 80 dandanes vsi potomci nekdanjih Sergašev sami trdi slovenski kmetje, ki se pripronto pišejo »Sergaš.« Kakor po vseh drugui slovenskih selih koperske škofije, tako se je tudi v Smarji še do najnovejih časov brala sv. maša v slovanskem jeziku, in sicer v Smarji še do 1. 1833. V sosednih vaseh, v Gosta-boni in v Karkavčah, ohranil se je nekoliko stari običaj šo do nenašnjega dne. Da se je pa v Smarji 1. 1833. opustila stara navada, bil je kriv novi župnik A. Ulčnilc, rodom Stajerc, ki je bil nevešč staremu jeziku. A ljudstvu s početka ni ugajala tako nagla pre-memba ui malo ni dosti. Faktum je, ki je vreden, da se v siovenskej zgodovini zabilježi, da so namreč Smarci, ko so zaznali, da hoče njihov novoimenovani župnik pri inštalaciji latinsko mašo peti* šli tja do križpoti (Crociera-Montetoso), da bi novodo-šlega župnika v beg zapodili. Drugi pa so sneli zvonove, da ne bi bilo mogoče zvoniti in brabre Šmarske ženice so v svetej jezi in nevolji oblegie veliki altar, ter niso nobenega pustile ni hlizu ni poleg. Stvar je postala tako ozbiljna, da se je morala inštalacija odložiti in glavar je bil prisiljen, da pošlje do križpoti celo kompanijo vojakov, ki so le s težavo razburjeno ljudstvo malo po malo pomirili in ukrotili. Toda mej ljudstvom je Še dolgo vrelo, sosebno, ker je novi župnik z nenavadno eneržijo vse, kar je bilo starega, hotel se silo z novim nadomestiti. Tuđi je z lece ostro zahteval, naj si moški porežejo dolge kite, ki so jih po tedanjej Šegi vsi vprek nosili. Nekateri so slušali, a večina je Bvojega sicer vzgleduega župnika klela, ter se mu groaila. Da, nekateri stari so še do denašnjega dne trdovratno ohranili preljubljeno kito, s katero se ponašajo, kakor z največjo dragocenostjo. Pisatelj teh vrstic pozna ženico, ki je celih osem dni žalovala, ter se jadila prav »in ciuere et cilicio«, ko je bil njen mož malemu sinu na župnikovo prigovarjanje skrivši kito odrezal. Jasno je torej, da so koperski Slovenci mej vsemi najdalje in najbolj trdovratno ohranili stare šege in ,navado. Tudi jezik naših Smarcev, kakor sploh vseh sosednih vasi, ima veliko redkih posebnosti, tako, da se mora človek čudom čuditi, da ni še nihče o tem niti besedice črhnol. Vsako slovensko narečje in še celć rezijansko je bolj poznano, nego li koperskih Slovenccv. lu vendar so se baš tukaj ohranili izrazi *) To nc bi častno bilo ; za pravico Vam v domačih listih gotovo nikoli ne bode manjkalo prostora, ali pomislite. da uredniki niso vsevedni — in mi moramo pri tej priliki, ker zopet dobivamo več sleparskih poročil — podpisanih z izmišljenimi imeni (en par teh zlobnikov pozuaino), uže v tretje ponavljati, da odslej vsacega dopisniku iino ovadimo, kateri nam bi neresnico poročaj. Uredništvo. in oblike, katerih zabadava iščeš diugod po Sloveniji. Ni moj namen, tukaj te stvari natančneje raz- Eravljati, zadostuje naj za zdaj, ako rečem, da ra-ijo koperskim Slovencem cefc staroslavne obiike: bim, biš, bi, bimo, bite, biju; ču itd. Sploh bodi rečeno, da so vsi slovanski dijalekti po tužnej Istri jako zanimivi, ter vredni, da se prerešetajo. V ta namen naj bi slovenska in hrvatska literarna društva magari na lastne troške poslale moža, ki bi stvar dostojno preiskal. Draga »Edinost«! Nikar ne zameri, da ti o ta-cih rečeh pišem. Potrebno je tudi to, saj dobro znaš, kako naši nasprotniki, oni zagrizli šarenjaci, vse žile napenjajo, da bi »per fas et nefas« tudi zgodovinsko in jezikoslovno dokazali, da le oni imajo pravico tukaj gospodovati, mi pa robovati. Naša dolžnost je torej, da i mi naše pravo dokažemo, ter se ne damo slepiti od ljudi, ki imajo očesa, da ne vidijo, in ušesa, da ne slišijo. H koncu naj ti še javim, da smo imeli 17. t. m. na tukajšnjej enorazrednej mešanej ljudskej šoli preskušnje. Navzoči so bili gg.: J. Gugnaz (GonjiiČ), pomijanski vrhovni župan in načelnik krajnega šolskega sveta, potem .lak. Grdina, šmarski župan in ud krajnega šolskega sveta, J. Slakar, župnik in dekan, Piero Scherianz (Škrjanec), občinski tajnik in lepa množica občinstva. Kakor sem od več strani čul, odgovarjali so otroci dobro in točno. Zvečer se je bilo zbralo pri sv. Anionu, zunaj vasi, nekaj otrok in odraslih občanov, lam smo v pričo skrbnega in obče prijjuldjenega župana Jak. Grdine lepo število raket spustili, proslaviva ne le zadnji dan šolskega leta, ue^o tudi predvečer cesarjevega rojstva. Zbigonj. Iz Ptuja, 15. avgusta. V 13. dan avgusta so priredili mariborski abi-turjenti v prostorih »Naroanega doma« veselico s tem-le vsporedom : I. i. »Dijaška«, zbor; J. Gibič. 2. Govor. 3. Ouvertura k operi »Freischutz«; C. M. v. Weber, igiate na glaso\iru gospodičini Čučkovi. 4. »Pri oknu sva molče slonela«, čviterospev, pojo čitalnični pevci; A. Hajuiih. 0. »Slovanski brod«, zbor; A. Leban. l>. »Sirota«, zbor z bariton-solom; A. Hajdrih. 7. a) »Spoved«, zbor, K. Mašek; b) »Lahko noč«, čveterospev; J. Kocijančič. 8. »Na straži«, dr. G. Ipavic, zbor z bariton solom, pojo čitalnični pevci in dijaki. II. Ples. — Veselica je privabila v prostore »Narodnega doma« mnogo dijakov- abituiijentov in vseučiliščnikov in diu«.e gospode. Ta |e s tem, da je prišla mnogobrojno k veselici, pokazala, da ljubi mladino, ter jo ceni. Dijaki pa so se res tudi vrlo dobro obnesli. Akoprav se jim je godila niinolo leio na mariborskem gimnaziji trda, ker so — slovenske ki vi in ker te ne zatajujejo, začeli so. nasiopivž-i počitnice, takoj delati priprave za bvojo veselico. Mlada kri, naroden ponos, storila sta, u a so bile priprave k malu gotove. Dve gospodičini, vrlih roditeljev hčeri, uneti, kder gre podpirati narodno stvar, pritrdili ste drage volje sodelovanju. In ko je prišel 13. dan avgusta, bilo je vse na svojem mestu: mladi brhki igralci, pevci in govornik. Dijak govornik je govoril trezno, premišljeno. Ako so slovenski dijaki vsi zapustili gimnazijo polni takih nazorov, kakor jih je govornik lazvijaj, potem mora biti raiod slovenski z njimi zadovoljin in zreti mimo v bodočnost. Kajti mej njimi ne Lode izdajic, brezznačajnih omahljivtev, puhloglavost in ošabnost se ne bojete šopirili v narodu slovenskem. Bog daj, da si dijaki take nazore večino ohranijo, da goje vedno isto ljubezen do Slovenstva! Da se je tudi živuhno plesalo, in to do ranega jutra, to je samo ob sebi razumljivo; vsaj je veselica veljala mladini, koja hoče uživati počitnice po storjenem delu. Dr. Jurtela. Domače in razne vesti. Cesar ln cesarica na Primorskem« Zadnjič smo naznanili, da prideta cesar in cesarica 17. septembra v Trst. Natančnejšega poročila nismo mogli dati, ker je bil list uže na plošči, naj tedaj danes dopolnimo. Njegovo veličanstvo cesar odpotuje 11. septembra iz Celovca skoz Trebiž in čtz Predel v boleč, kder prenoči. Drugi dan se odpelje skoz Kobarid v Gorico in ostane 13. v Gorici. 14. se odpelje skoz Nabrežiuo in Divačo v Pulj. V Pazinu se nekoliko časa pomudi. V Pulji ostane 15. in 16. septembra, in v nedeljo 17. se pripelje po morju v Miramar. — Nje veličanstvo cesarica in prestolnik Rudolf s cesarjevno Štefanijo pridejo najbrže IG. zvečer v Miramar. — Mudile se bodo najvišje osobe 17., 18. in 19. septembra v Trstu in Miramaru. — S cesarjem pride tudi grof Taaffe. I*aj višji dar. Cesar je podaril 5U00 gold. po povodnji poškodovanim gališkim občinam. IVJeg. veličanstvo cesar je izrekel najvišjo Svojo zahvalo društvu »Unione operaia trie-stina« za čestitanje k rojstnemu dnevu. Imenovanje* Okrajni glavar v Gradiški, g. Vintsohgau, imenovati je svetovalcem deželnega namestil ištva. Italijanski generalni konzul del Duckl Ul Llclgnano je odpotoval v Neapel, kamor ga je poklical tam bivajoči italijanski minister vnanjih zadev. Ker je v Neapel poklican tudi italijanski poslanec na Dunaji, grof Robilant, ni dvombe, da se bodo tam posvetovali o neredih v Trstu. Razstava je bila zadnjo nedeljo, pri vsem tem, da je bilo slabo deževno vreme, zelo obiskana; bila je namreč prva nedelja, ko je znašala vstopnina le 20 kr. Velika množica večidel delalskega in kmetskega stanu je hodila po prostranih prostorih i se juko zanimala za vse» kar je bilo videli. Posebno popoludne je bilo polno obiskovalcev, v vsem skupaj se je izdalo 5000 vstopnic. — Dobitki za loterijo so v razstavi uže nakupljeni. Tržaška trgovinska zbornica je v seji 25. t. m. soglasno sklenola, z ozirom na petsto-letno zvezo Trsta s habsburško hišo poslati pismo udanosti Njegovemu veličanstvu in dovolila 2000 gold., da se napravi svečava na morji, ob morji in na nekaterih javnih poslopjih. Nepristranost hoćemo gojiti. Prejeli smo dopis iz sežanske okolice, ki popisuje razmere soseske Storje, podpisan je bil od neke nepoznane osobe iz Dolenj. Po natančnem poizvedanju ni tega imena ni v Dolenjih ni v Storjah, torej dopis apo-krifen. Vedno smo pripravljeni, dopise sprejemati in jih objavljati od znanih osob, gotovo pa ne moremo jemati ozira na anonimne dopise, posehno pa ne na take, ki osobe napadajo, ker bi lahko v nepotrebne zadrege prišli, torej prosimo dopisnika iz Dolenj, naj se nam legitimira, ker ga zagotovljamo, da dopis v našem listu brez obzira na osobo objavimo. Pretep mej avstrijskimi ln Italijanskimi ribiči blizu Miramara, o katerem smo omenili zadnjič, ni ostal brez nastopkov. Italijanski konzul se je zarad tega pritožil in deželno namest-ništvo, kakor čujemo, zagotovilo mu je, da bodo na-pastniki kaznovani. To je vse prav, kdor se pregreši, naj se kaznuje, a italijanski ribiči nnj tudi ne hodijo rib lovit tja, kder nemajo pravice do ribjega lova, i naj ne jemljejo ubozega in nevarnega zaslužka našim siromašnim ljudem. „Rarodnl (lom.4* Pridno se nabirajo rndo-voljni prinosi za prevažni »Narodni dom« ljubljanski tuui po nekaterih vaseh gorenjega Krasa; javne pohvale je vreden nŽitninsk opravnik gosp. P. v Du-tovljab, ki se vrlo trudi v to blago svrhol Imej obilo nastopuikov mej narodom slovenskim! Istrski deželni zbor je imel dne 21. avgusta drugo sejo. Na dnevnem redu so bila neka priobčenja; potrdila se je volitev Vek. Spinčiča, sestavil se je ured načelništva, imenovala se tajnika in pregledovalci, ter izvolili odbori — in s tem je bila diuga seja končana. — V tretjej seji, ki je bila 24. t, m., pročital se je proračun zemljiško-o'ivez-nega zaloga za leto 1883 in o troških istega zaloga za leto 1881 s pritičnimi postranskimi računi, potem o troških zaloga bratovščin nekdanje beneške Istre za leto 1881. Tri računi so bili potrjeni, Le pri točki 0 bratovščinah je opozoril g. Spinčič deželni odbor na neke nepravilnosti i zlorabe, ki so se godile pri upravi bratovščin. Deželni glavar je na to omenil, da poskrbi, da se nerednosti odpravijo, kolikor zadevajo deželno upravo. V tej seji se je tudi sklenol zakon o posiinem nakladu za izplačevanje občinskih dolgov naproti privatnim. Ta zakon priobčimo, ko bode potrjen. — Odpovedala sta se poslanstvu čast. gospoua Vatta in Zamarin, in to zarad tega, ker koče večina sklenoti, da se zida nova deželna hiša v Poreču, a mnogi istrski poslanci, tudi Italijani, nočejo priznati Poreča kot glavno mesto, ker sta Koper in Pazin po zgodovinskem, Pulj pa po velikosti in važnosti bolj prikladni in primerni za tako čast. Prepir je tedaj mej Istrani zarad glavnega m esta Ubod slovenskih državnih poslancev v Trstu ali ftjubljanl napoveduje »Triester Zeitung«. Pišejo jej namreč iz Ljubljane, da bode ta shod v namen, da se poslanci posvetujejo glede skupnega postopanja v državnem zboru v zadevi zadnjih tržaškik homatij. Ako je to res, potem je naš dotični nasvet padel na rodovitna tla. Polževa pošla. Iz Motnika se piše »Slov. Narodu«, da je iz Ljubljane v Motnik tako daleč, kakor iz Berolina v Motnik, iz Trsta pa, kakor iz Madrida na Španjskem. Iz Ljubljane hodi »Narod« 3—4 in še več dni v Motnik; »Edinost« iz Trsta pa po šest, tudi sedem dni, posebno zdaj, ko je razstava. — Mi temu pristavljamo, da »Edinost« redno razpošiljamo, a uže v Trstu opazujemo čudne reči; čusi jo dobe tržaški naročniki, kavane, gostilnice uže v sredo in soboto proti večeru, a to je redko, časi v četrtek in nedeljo dopoludne, časih popoludne 1 časi — dva dni pozneje, ali celo ne. Pritoževali smo se uže ustmeuo, za enkrat, dvakrat je pomoglo, potem pa zopet nastopila nemarnost f Ur« nihard Lah* izvenredno talentiran, marljiv in blag mladenič, umrl je v 20. letu živenja v Ljubljani. On se je v vseh šolah veti no odlikoval nad vsemi tako celo, da ga v znanji nobeden nikoli ni mogel doseči. Bil je avskultant pri ut-želnej sod-niji v Ljubljani, bolezen je nalezel kakor vojak v Bosni. Jezlkova enakopravnost. Najvišja sod-nija je ukazala, da mora mariborska okrajna sodnija neko v slovenskem jeziku izvršeno vknjižbo v zemljiške knjige izbrisati, ter jo v nemškem jeziku vpisati!!! S Vsi gg. člani »Sokola« so uljudno vabljeni k skupnemu izletu v Lonjer v nedeljo 3. septembra t. 1. »Sokol« se zbira v polnej obleki v prostorih »delniškega društva« Corsia Stadion št. 11 točno ob 4. uri popoludne. Opozorujemo vse »g. »Sokole«, katerim manjka pas ali klobuk naj se brže oglasijo pri g. Dolinar-ju. Upliv temperature na zdravje v Avstriji Vse-učiliški profesor Juraiek v Crnovicah je od leta 1830 do 1880, tedaj 50 let, opazoval temperaturo in io pri-merjeval s človeškim zdravjem. Našel je, da je za mrzlo zimo mrljivost zelo majhna, za mrzlim poletjem pa zelo velika. V zadnjih petdesetih le tih ni bilo gorko nobeno poletje tistih let, v katerih je bila mrljivost velika; tudi je dokazano, da je imelo onih petnajst let, v katerih so bile kužu e bolezni, samo mrzla poletja. JuraŠek imenuje mrzle EDINOST. spomladi in mrzla poletja — kužna Rnjezla. — Mi smo se glede Trsta uverili, da so kužne bolezni, posebno kolera, najbolj razsajale takrat, ko je prevladavala buna, i na tacih krajih, ki so burji najbolj o'iprti; južno gorko vreme pi je na zdravje vedno "godno vplivalo. To poudarjamo zato, ker se v Trstu sploh misli, da je burja zdravju ugodna, jug pa škodljiv, kar pa ni res, ker dokazano je, da so mrzli severni vetrovi zdravju škodljivi, južni pa ugodni. Grozna spridenost na 0ger9kem. Z Ogerskega dohajajo pogostoma vesti o tacih dejanjih, da je groza človeka, ko jih sliši. Pri sodniji' v velikem Bečkereku je bilo te dni dokazano, da je 85 žen svojim možem zavdalo 1 V soseski Melenče je prebivala vračarica Tekla Popov, ki je iz raznih živalskih snovf in zelišč kuhala strupeno tekočino, po katere,j je vsakdo, kdor jo je vžil, gotovo umrl. Ta grda ženska je po vsej okolici pošiljala svoje privr-ženke, ki so pozvedale prepire mej zakonskimi. Kder so našle take hiše, silile so v žene, naj možem za-vdajo, ter so ji:u prodajale strup, kije vedno smrtno vplival. Preiskovalni sodnik Julij Verščaj je uže 35 ženam dokazal, da so svoje može z strupom umorile, zoper 30 druzih žen pa je še utrjen sum, da so storile enako hudodelstvo. Narodu, mej katerim je taka spridenost, smrt na peto stopa. Novo raznešalno sredstvo. Naši predniki so imeli grški ogenj, mi imamo strelni prah, za njim smo dobili dinamit in tako dobivamo vedno močnejša razdirajoča sredstva. Nedavno pa so v Cher-burgu na Francoskem preskušali novo tako sredstvo, imenovano »Panclastit« (vselom). To srelstvo je uže zarad tega znamenito, ker se ne užge tako rado, kakor dinamit, in je toraj mnogo manj nevarno, ima pa dvakrat toliko moči, kakor dinamit, kar eo vse poskušnje v Gnerburgu potrdile. Iz česa delajo ta božji strah, to v dotičnem poročilu ni po-.vedano. Gareča reka. V Worsleju blizu Manšestra na Angleškem je bil 22. t. m. strahovit ogenj, da je bila vsa okolica v groznem strahu. Unel se je malin Sendsley, v katerem je bilo tisoč sodov petrolija, v vsakem sodu 30 galon in 80 sodov navadnega olja po 180 galon. Sodi so popokali in goreče pa-trolje in olje se je drvilo v potok, da se je videl požar, kamor je oko neslo. Strah prebivalcev vsega kraja se no more popisati. Ob potoku stoječa dreves a so bila vsa v plamenu; ljudje, ki stanujejo v kočah blizu potoka, bežali so v goz le. Ogenj se je videl več milj daleč in iz raznih krajev so hiteli na po-moč ognjegasci; ali tu niso mogli nič storiti. Gospodarske in trgovinske stvari, Novi goldinarski bankovci se izdado i. oktobra t, 1. Oni so nekoliko manjši od sedanjih, in imajo namesto zelenega plavi vrtini natisek. 0 filoksBri. Tržaški maoistrat naznanja, da je ministerstvo poljedelstva vsled postave od 3. aprila 1875 g. 18. prepovedalo vsako kupčijo s trsjem s korenino, in to z u rad nevarnosti, da se dalje širi filoksera. Prestopki se bodo kaznovali z globo do 100 gold. ali s primernim zaporom. Mesto Dunaj, glava Avstriji, sme se tudi imeuo-vati nje želodec. Lani se je tam povžilo 150.000 goved, 250.UU0 telet, 250.000 prašcev, 3U0.00D ovac in 60.0UU jagnjet. Ker je po vsem Dunaju tudi mnogo konjskih mesarn, pojedlo se je tudi teh živali več tisoč, pa o tem poročila molM. Zoper napenjanje živine je jako vspešen in nagel pomoček ta le: Vzamete se dve sveži jajci, in v vsako se na vrhu napravi luknja, po katerej se izpusti beljak. Potem se vsako jajce napolni s terpentinovim oljem, in se zadela luknja s koščkom kruha, da ne more izteči. Zdaj se vtaknete jajci zaporedoma tako globoko v žrelo bolnega živinČeta, da ju mora požreti. Brž se mu začne rigati, in v 5—10 minutah je zopet zdravo, ter se ni bati nobenih zlih nastopkov. Konjem in mezgom v poletnej vročini rado popokajo kopita, ter se tako pokvarijo noge. Da se temu v okom pride, sešije se več kosov gobe, tako da pride na vsako kopito eden zavitek. Zgornji del zavitka se priveze na svitku, in spodnji del pokriva kopito. Goba se parkrat namoči, in ona ohrani kopito žilavo in vlažno. (,(}. L.«) Amerikanske trte so začele v mnogih krajih na Francoskem saditi. Nek tamošnji gospodarski list poroča, da je dosedanja skušnja učila, da ste v istini dve sorti, namreč: » Vitis riparia«, in »v it is aestivalis«, katerih se filoksera ne loti, in kateri izvrstno rodite. Poskusimo tudi v Avstriji. Reje pitomnih zajcev so se tudi na Slovenskem tu pa tam poprijeli, pa mnogim njih meso prav ne tekne. Da je to le predsodek, kažejo Angleži, gladni vsake okusne jedi. Tja se samo iz Belizije na leto preko 6 milijonov tacih zajcev izvaža. Koliko milijonov pa si jih doma prirede! Kako suho meso In slanino obraniti. To se zgodi na zelo priprost način. V škrinjo potrosi se na dno čistega prašnega pepela iz drv, na pepel se položi vrsta mesa (ali slanine), na meso se zopet potrosi pepel in tako dalje drugo vrh drugega, dokler ni skrinja polna. Tako meso ostane izvrstno, in črvi se ga ne lotijo. (.G. L.«) Delalsko podporno društvo. Odbor prosi vse pevske zbore, kuteri so bodo udeležili slavnosti 10. soptambru, du se uč6 ffujdrihovo »Jadransko morje« in Jenkov »Naprej«, ker bodo te dve točki pali vsi zbori skupai. Nadalje prosi, da so oni, kateri hočejo imeti stanovanja po ceni, oglasijo pred ko mogoče, da se jim jih bode preskrbelo. Nadalje prosi tudi one, ki se bodo vdeležiii banketa, da pošljejo precej 2 gold., ker zadnji dau ne bo več mogoče vpisati deležnikov. Naposled naznanja, da odide 10. septembra ob 2 uri 15 minut po polnoči separaten vlak iz Ljubljane, kateri se ustavi v vseh postajah ; plačalo se bode 5 gold. 38 kr. Iz Ljubljane v Trst in nazaj, na drugih bližnjih postajah primerno manj. — List za »retour« bode imel veljavo za osem dni za vsak vlak. Odbor. Za slavnost blagoslovenja zastave delalskega podpornega društva so nadalje darovali po g Martinu Stare-tu: Jože Stare 1 gld.. Josip Vesel 1 gld., Franjo D.deŠ 40 kr., PrvI Traun t gld, Blaž Uzana 20 kr., Anton Pullan 50 kr., po g. Prelcu: N. N. 2 gld., skupaj G gkl. 10 kr., zadnjič izkazanih 245 gld. 50 kr., skupaj 251 gld. G0 kr. Postlano. Podpisani prosi, da bi blagovolilo slavno uredništvo »Edinosti« preklicati članek z naslovom: »Ire-dentarji v Križi« v št. 41. ker t i dokazuje le golo laž in jaz sem si svest, da nisem se nikder tako izrazil, kakor in« obdolžujejo nesramni jeziki, katere se bode kde drugej opralo.*) Z odličnim štovanjem Josip Bogateč, župan. Dražbe. V Voloski posestvo Janeza in Marije Cvek iz Kavrana, 29. septembra in .30. oktobra. — V Trstu posestvo Janeza human iz Skednja, cenjeno 528 gld., 31. avgusta, 28 septembra, 26. oktobra. — V Gori.-i hiša ranjka Katarine Batistig iz Solkana, 12. septembra 12. oktobra, 13. novembra. — V Godci hiša in zemljiSče Josipa Tomasig iz Kviške, cenjeno 028 gld. — V Pazinu zemljišče Simona Gustin, cenjeno 133 gld., 18. septembra. = V Gorici hiša in zemljišče Franca Kastelic Iz Solkana, cenjeno 5350 gld., 22. septembra, 20. oktobra, 22. novembra. — V Vodnjanu posestvo Antona Palin, cenjeno 832 gld, 13. septembra, 16. oktobra, 15. novembra. — V Podgradu posestvo Gre-gorija in Antona Lubič Iz Hrušiee, cenjeno 1040 gld., 30. avgusta, 30. septembra. 30 oktobra. — V Komnu hiša in zemljišča Mihaela Lavrenčič iz Koprive, cenjeno 460 gld., 1. septembra, 2. oktobra, 2. novembra. — V Voloski posestvo Jurija Matutič iz Breze, cenjeno 988 gld , 13. septembra. 23 oktobra, 29. novembra. — V Gorici hiša in zemljišče dedičev Blasig iz Podgore, cenjeno 2036 gld., 9. septembra, 10. oktobra, 10. novembra. Tržno poročilo. Kava. — Malo kupčije, cene nespremenjene, a trdne. Sladkor. — Dobra kupčija, cene jako trdne, posebno za promptno blago. Petrolje. — Močno praSanje, zarad tega, ker 11. septembra stopi v veljavo nova tarifa, po katerej se bode plačevalo odslej od petrolja carine 10 gold. v zlatu za vsakih 100 kilogr. — Denes je cena jako trdna po 9 gold. 50 kr. Žito — brez vsake kupčije, cene jako mlahove za pšenico in za koruze; koruza se denes kupuje tudi po 7 gold. 60 kr.. Se precej lepo blago.— Vse drugo blago brez znatne spremembe, ker kupčija v obče še precej miruje. Bor sno poročilo. Promet je bil zadnje dni jako slab. — Pri vsem tem so lcurzi papirjev, posebno državnih, stalni in trdni in bi gotovo poskočili, da je prašanje večji. — Valute so mlahove, lcurzi za malenkost nižji. Dunajska l»or«a dne 29. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 15 > Zlata renta..........95 ■ 10 ■ 1860 državni zajem.......130 » 50 » Delnice narodne banke..... 823 » — » Kreditne delnice........311 • 25 » London 10 lir sterlin......118 » 80 » Napoleon...........9 » 44 » G. kr. cekini.........5 » 62 » 100 državnih mark.......58 » — » Gostilna „zur STADT WIEN" via S. Nicolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—12 Trgovska tvrdka O. HVtilosio v Trutu odpošilja s poštnim povzetjem v majhnih balcah po 4'/* kilgr. prosto carine in voznine na vse kraje avstro-ogrska države po sledečih cenah na debelo: Ceylon nlant najflnejo.....1 kilogr. gld. 1.70 i« biser (Perl) naravno 'zeleno « ■ « 195 CD Manila biser, bledo, jako fino . . « « « 1.60 ^ Kuba debelo zrnato najfinejo . . a « « 1,75 qJ St. Domingo........<■ a « 1.45 «Java uajftnejo zeleno.....» « « 1.42 Zlata Java (lepo rumeno) . . . . « « a 1.54 Santos najfinejo, zeleno . ... « « a 1.36 ltio zbrano.........« « « 1.30 Rlž namizni najfmeji......a « « —.40 * Rarigoon I. vrste......o « « — .34 Namizno olje francosko v kositarjih po 4 kilogr. « 1.28 « « Monte St. Angelo ital. « « a « 1.15 Makaroni, pravi nanolski v zabojih « « u « —.56 Odpošilja nadalje vsakovrstne začinbe, južno sadje, francoski žafran, najtinejo čokolado, vsakovrstne sladelce po najnižjih cenah. Na tahte vanje pošilja franko tudi obširne cenike. *) Radi preklicujemo, in veseli nas cel6, da ni resnično, kar se v obče podtika gosp. Bogatcu. Naša dolžnost je, da se ustavljamo proti narodnim činom ; čudimo pa se, da poštenjaki, kateri so nam ono ve9t izročili, morejo poročati neresnico. Prosimo torej naše prijatelje in dopisnike, naj se varujejo neresnice, naj bodo objektivni, ker namen lista ni ljudi sumničiti, natoleevati. ampak namen mu je, narod podučevati ter ga svariti pred slabim, navduševati pa za vsa lepo in dobro. Torej pozor! Ob enem pa prosimo, naj se dotični opravičijo. Ured. Bachova snajvečja menažerija v Evropi "'i^Jl odprta vsak dan od 10. ., zjutraj do 10. zvečer. Vsak večer sto dve ve-liki predstavi. Ob 6. in 7a9 uri. Zdravi konji za klanje se iščejo in po dobrej ceni plačujejo v menažeriji Bachovej, via S. Andrea. Trst. 8—5 Giacomo Weiss optikar iz Bavarskega, Trst. Corso 104. priporoča svojo veliko optično zalogo, v katerej se doliva izključljivo najfinejše, v to stroko spadajoče ldngo. Tudi velika zaloga tržaških fotografij. 12-5 muhiimihmmumiihuimmhm« PoUjelJc Kimalo,