76. številka.
Ljubljana, v petek 4. aprila 1902.
T. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati srn avstro-ograk« dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden meaeo 2 K 30 h. Za LJubljano
brez po&iljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta 5e se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnišivu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod" telefon st. 34.
.Narodna tiskarna" telefon st. 85.
Križev pot slovenske ljudske šole v Št. Jakobu na Koroškem.
Celovški »Mir« prinaša obširen in temeljit članek, v katerem je popisan pravi križevi pot, ki ga mora hoditi jedina slovenska ljudska šola na Koroškem.
Celih 14 let se je morala občina Št. Jakob vojskovati, predno je ministrstvo z odlomkom z dne 15. januvarja 1892 dovolilo na šentjakobski petrazrednici slovenski učni jezik; celih 12 prošenj, oziroma pri-zivov, deloma od okrajnega šolskega sveta, deloma od občine je bilo treba, in povrh <e povpraševanje starišev. Tedaj: večina starišev, občina in krajni šolski svet: vsi so prosili za slovensko šolo — oni uradniki in ona oblastva in tudi ono ministrstvo, ki bi po besedah gosp. ministrskega predsednika imelo biti nepristransko, tj. nad strankami, — pa je slovenskim Šentjakobčanom do malega 14 let pridržavalo slovensko šolo!
Dne 6. decembra 1900 so bile v Št. Jakobu v Rožu občinske volitve in tedaj se je na enkrat v Št. Jakobu, v sredi med samimi Slovenci, pokazala nemčurska stranka, ki je skušala Slovence vreči ter priti do krmila. A spodletelo ji je. Občine niso mogli podreti, zato so se zaleteli v v šolo — in kar štiri prošnje, podpisane od moških in od žensk, od grossgrund-pesicarjev« in od gostačev (a ne mislite, da jih je bilo, bogve, koliko; vseh vkup samo 109), tedaj štiri prošnje za »untera-kvistiš-šolo« so korajžno primahale v Celovec na vrata dež. šolskega sveta.
Ko je o tem izvedel krajni šolski svet šentjakobski, je soglasno sklenil, proti razdelitvi šole, kakor tudi proti temu, da bi se šola izpremenila v nemško-slovensko šolo, vložiti priziv ter deželnemu šolskemu svetu pojasniti, od kod je vsa gonja proti slovenski šoli. Krajnemu šolskemu svetu se je vsled soglasnega sklepa
občinskega odbora pridružila tudi občina — a deželni šolski svet senizme-nil niti za občino, niti za krajni šolski svet; videl je samo podpise na prošnji za »utrakvistično« šolo ter je okr. šolskemu dvetu naročil, naj popraia posamezne s t ariše, kakšno Šolo hočejo imeti. Popraševanje je bilo že dne 21. maja 1901. Glasovati so smeli le davkoplačevalci in pa oni stariši, ki imajo otroke za šolo. Od 299 glasov jih je bilo 91 za utrakvistično šolo (35 za utrakvistično šolo vnetih jih ni imelo pravice glasovati); 95 jih je bilo za slovensko šolo; 113 jih ni prišlo glasovat in so se, kakor je naznanjalo povabilo na glasovanju, šteli za slovensko šolo, tako da je za slovensko šolo bilo 208 glasov, za nemško pa samo 91. Vkljub temu pa je deželni šolski svet v seji dne 20. novembra 1901 št. 2139 določil: »Št. Jakobska ljudska šola se razdeli v slovensko in v slovensko-nemško šolo. Da se šola razdeli po volji posamnih starišev, naj okrajni šolski svet od zastopnikov šolo obiskajočih otrok poizve, ali bodo njihovi otroci obiskovali slovensko, ali pa slovensko nemško šolo . . .
Ker deželni šolski svet proti tej odredbi niti priziva na ministrstvo ni pripustil, sta občina in krajni šolski svet šentjakobski priziv oddala naravnost na ministrstvo, obenem pa tudi deželni šolski svet prosila, naj z ukazano razdelitvijo in s popraševanjem počaka vsaj tako dolgo, da bode ministrstvo spregovorilo zadnjo besedo. Pa že dne 14. decembra 1901 je prišel odgovor (deželni šolski svet 6. dec. 1901, št. 3670): »Deželni šolski svet se ni odločil, ustreči pritožbi krajnega šolskega sveta proti razdelitvi Šentjakob g k e petrazredne šole. Proti temu odloku ima krajni šolski svet pravico, pritožiti se na c. kr. učno ministrstvo«. Obenem bil je takoj od okrajnega šolskega sveta odposlan g. Fr. Woschitz, nad-učitelj v Domačalah in ud okrajnega šol-
skega sveta, da naj nemudoma izvrši povpraševanje starišev, ali hočejo svoje otroke dati v nemško, ali pa v slovensko šolo. (Kako nepristransko (?) je pri tem ravnal g. nadučitelj, o tem poročamo še natančneje).
Krajni šolski svet se je proti tej odredbi nemudoma, že dne 22. decembra 1901 zopet pritožil na ministrstvo in je dne 6. januvarja 1902 vložil pri okrajnem šolskem svetu pritožbo proti strankarskemu postopanju g. Woschitza pri povpraševanju starišev. Prej že je šla posebna deputacija h gospodu deželnemu predsedniku, da mu je natančno razložila vso našo šolsko zadevo. Gospod deželni predsednik se je deputaciji izrazil: »Sie haben das »ius prius possidentis«; ohne zwingenden Grund kann und wird ihnen die slovenische Schule nicht genommen werden«; t. j. »V i imate do šole pred-pravico prvega lastnika in šola vam brez nujnega vzroka nemore biti in vam ne bode vzeta«). Seve: beseda bi že bila; gospod deželni predsednik je govoril, kakor govori pravica; deželni šolski svet pa je odločil pristransko in naravnost kri vičn o, kakor bi oblastva v narodnih in političnih zadevah nepristranske države po besedah dr. pl. Korberja ne smela odločevati.
Ministrstvo našega priziva dosedaj še ni rešilo, dasi je bil prvokrat oddan že sredi meseca novembra 1901. Deželni šolski svet, ki je šolo hotel imeti razdeljeno, je pa že začetkom 1. 1902., sporočil onim starišem, ki so svoje otroke oglasili za nemško šolo, naj si za to leto še kupijo sedanje slovenske šolske knjige, ker vsled priziva krajnega šolskega sveta in občine šentjakobske na ministrstvo, šole ne more že kar hitro razdeliti.
In kaj je cele zgodbe nauk? Ena sama prošnja (vse štiri zaporedoma oddane prošnje se morajo šteti za eno samo, ker so bile oddane ena za
drugo, ne da bi bila prejšnja že rešena) tedaj ena sama prošnja za nemško šolo, katero je podpisalo 109 strank (od teh pa jih je blizu 30 preklicalo svoj podpis, veliko pa jih ni bilo opravičenih podpisati se, ker nimajo ne otrok za šolo in tudi ne plačujejo nobenega davka), imela je v dobrem pol letu toliko vspeha, kakor pa 12 prošenj za slovensko šolo v dobrih  15 letih!
Prej je deželni šolski svet preosnovo šole odklonil s tem, da se je utrakvistična šola že skoz deset let dobro obnesla in da jo pametni del prebivalstva odobrava. — Sedanja slovenska šola se je pa tudi že skoz 10 let obnesla dobro in pametni del prebivalstva jo tudi odobrava (dokaz: glasovanje, krajni šolski svet in občina) — a isti deželni šolski svet jo proti vsej pameti in pravici in proti volji postavnih zastopnikov občine raztrga v dve šoli! ! V prid slovenske šole prenarediti učni red kajpak je pretežko — v prid nemški šoli se menda pa sam prenaredi? Prej bi bilo predrago prenarediti šolo, ker bi si otroci v začetku leta mesto nemških knjig, morali kupiti slovenske; sedaj bi pa ne bilo drago v sredi leta k že kupljenim slovenskim knjigam kupiti š e nemške! Prej je za slovensko šolo prosil krajni šolski svet in občina in velika večina starišev — pa ni šlo; — sedaj pa je prosilo okoli 80 strank proti volji večine starišev (208 proti 91) in proti občini in proti krajnemu šolskemu svetu — in deželni šolski svet jim je takoj vstregel!
O ti čudna in neumljiva vzvišenost oblastev in uradnikov nad vse stranke, kdo te more umeti in kdo verovati, da si resnica, ne pa le prazen strah, o katerem pravijo, da je okrog in okrog votel, od znotraj ga pa nič ni! — Upamo pa, da, če tudi deželni šolski svet v Celovcu ni hotel se ravnati po naročilu g. ministrskega   predsednika,  da bode vsaj mini-
D i m.
Poljski spisala Marija Konopnicka. (Dalje.)
Kadar mladenič ni vsega snedel, je vlila ostanek v prsten lonec, katerega je postavila na ognjišče ter spravila jed za pozneje.
Toda kotlarski hlapec je moral hiteti. Jedva je snedel, ko je že poljubil materi velo, žuljavo roko, zgrabil čepico, zažvižgal še enkrat kosu ter bil s par skoki že spodaj. Vdova je stala sredi sobice s prtom, ki ga je že pograbila z mize ter poslušala gromeče butanje sinovih nog.
»O, sveta nebesa! Kako hiti doli! Da si le ne bi polomil nog, sladki gospod Jezus!«
In stala je tu ter poslušala, dokler niso zaloputnila hišna vrata, ki so se spodaj zaprla in ni razdonel odmev kanonade teh mladih, krepkih nog. Potem šele je zravnala prt, pomila posodo, skrila žerjavico pod pepel ter sedla k oknu, da zakrpa sinovo perilo.
Kadar je bilo poletje, je lehko videla če dolgo dim, ki je bruhal iz dimnika tovarne. Včasih se je tako zamaknila v njegov pogled, da ji je padlo pri tem delo k rok.
Bile so prečudne slike in barve, ki jih je kazal dim.
Zdaj se je vil kakor železna kača iz svojih zavinkov, vedno naprej, vedno višje; kmalu pa je zopet frfral kakor lahen paj-čolan po zraku ter je stresal lene oblačke okrog sebe, včasih se je dvigal kakor iz kadilnice naravnost kvišku in se je zvijal samo ob robu v kolobarčke; zopet drugič je bil sličen ogromni perjanici, ki se je majala kakor nad čelado v vetru nad dimnikom ter se zlato svetlikala v solnčni luči. Včasih pa se je stezal v čudne postave, podobne prikaznim ali strahovom.
Včasih ga je napihnil veter kakor jadra velike ladije, drugič pa ga je raztrgal kakor klopčič prediva. Kadar se je oblačilo, je pa ležal kakor črn oblak nad dimnikom, visel je v cunjah na strehah ali se je valil po tleh, ne da bi našel počivališča.
Ko je prišla zima, je prižgala stara žena svojo svetilko in je pletla nogavice za prodaj.
In četudi je od okna sem silno pihalo ter je gnal veter skozi strohneli okvir sneg prav do nje, je stopila vendar često-krat k oknu in se ozrla na tovarno.
Tovarna pa je kar žarela s svojimi dolgimi vrstami blestečih razsvetljenih oken. Notri je dvigalo delo njena orjaška pljuča, žvenketalo je železo, odmevali so udarci kladiv, škripanje neitevilnih zob
žag, sikanje topeče se kovine. Dim, ki je puhal na modrem ozadju nebesnega oboka iz dimnika, je utripal v množici majhnih plamenčkov in je metal iskre ter cele snope žarečih stebrov, sličnih granatom.
Svitel plamen se je dvigal navzgor in se je razširjal po nebesnem prostoru; daleč, daleč v ozadju pa se je zrcalila ve* černa zarija.
Stara žena je pogledala ven in je začela sanjariti.
Iz tega sanjarenja jo je zdramilo navadno žvrgoljenje kosa, katerega je zbudil svit luči, prihajajoč iz tovarne. V sobici je postalo veselejše, na ognjišču je prasketal ogenj, in ptič je pel na vse kriplje. In kakor hitro se je pokazala na nebu polna luna, je zatemnil njen sij vso prelepo svetlobo.
Šele pozno na večer se je vrnil sin in že na pragu je zaklical:
»Mama, daj mi jesti, ginem od lakote!«
S tem mladim, krepkim telesom se je vrnila v sobico tudi veselost, smeh in dobra volja. Sedaj je užival mladenič hrano z manjšo naglostjo, pripovedoval je to in ono materi, katera ga je po različnih stvareh vpraševala; potem je začel zehati in se stegati, celo kos je izgubil zanj vse zanimanje.
»Pojdi spat, otrok, pojdi spat!« je de-
jala mati, gladeč mu lase. »Jutri moraš zgodaj vstati«.
»Saj že grem, mati«, je odgovoril z zaspanim glasom. »Truden sem, da jedva stojim«.
Seveda ni mati pozabila sina opomniti, naj opravi večerno molitev. Potem je legel na trdo ležišče.
Zaspal je takoj, in v sobi je bilo čuti že davno enakomerno, globoko dihanje, medtem ko je šepetala mati še svoje molitvice pred začrnelo sliko matere božje, ki je gledala nanjo iz pozlačenega ozadja stare svete podobe.
Naposled je ugasnila luč, kos je nehal frfotati po majhni kletki, vse je utihnilo, da se zbudi zopet s prvim jutranjim svitom.
To vzbujanje je bilo vedno jako težavno. Stara ženica je imela sicer jako lahko spanje in se je zbudila, ko je začel petelin drugič peti. Zlezla je s svojega ležišča, stopicala po sobi semintja in pripravljala gorko juho, ves čas šepetaje molitvice. Velika, tiha jutranja zvezda je gledala v sobico skozi okno mladeniču naravnost v lice. Tudi mati je obrnila svoj pogled vsakokrat na speči obraz. Rada bi bila zbudila svojega edinca, bil je že čas, toda njegovo trdno, mirno spanje jo je zadrževalo.
»Naj spi še par trenotkov«, je rekla pri sebi. (Konec prih.)
strstvo samo delalo tako, kakor jegovorilo, in da bode nepristransko rešilo priziv vrlega šolskega sveta in občine Št. Jakoba v Roiu.
Razgled po cerkvenem življenju v letu 1901.
Spisal vseučiliski profesor dr. T. G. Masarjk v Pragi.
V.
Propaganda katolicizma na izhodu je dokaj čila; na frajburškem katoliškem vseučilišču v Švici je študiralo v zadnjih letih več nego 20 Bolgarov; Rim potrebuje za Bolgarijo omikanih teoloških močij, kajti unija nima ondi tal* Zdaj živi vsled poročila lista »Črkoven Vestnik« 32.540 katoličanov na Bolgarskem, toda med njimi je samo 18.135 Bolgarov, vsi drugi so inozemci. V letu 1890 je bilo katoličanov in unijatov 30.000.
V sedanjem času moramo tudi tako imenovano makedonsko vprašanje kot cerkveno vprašanje razmotrivati; Grki in Srbi dolže namreč bolgarsko cerkev radi revolucionarske agitacije v Makedoniji in ker stanuje bolgarski eksarh ravno tako kakor grški patriarh v Carigradu, so razprtije obeh glav jako ostre in osebne. Zdi se sicer, da hoče ruska vlada patrijarha ter eksarha pomiriti, a stvar jako malo uspeva, kajti grški patrijarh noče preklicati prokletstva, ki je izrečeno črez bolgarsko cerkev, ki se je kot samostalna odcepila od prve. Srbska cerkev za Makedonijo vleče za isto vrv s patrijarhom in — s turško vlado, ki je zopet Srbom v Makedoniji dovolila precejšnji del samouprave.
Zraven katoliške propagande se zaznava na Balkanu in Izhodu sploh protestantska propaganda. Šole raznih 'protestantskih misij in njih vzorne bolnišnice si vsiljujejo ugled nele pri mohamedancih, temveč tudi pri pravoslavnih kristjanih. Tudi katolicizem vpliva s svojo višjo omiko ter filantropskim delovanjem.
Na Grškem so dokazali onkratni dijaški nemiri (protest zoper prevode sv. pisma v ljudsko govorico), da stari teološki duh še ni izginil; sicer je nam še o pravem času podal znani bizantist in zgodovinar Gelzer (Geistliches und Welt-liches ausdem tiirkisch-griechischen Orient 1900.) o cerkvenih razmerah v Grčiji in na izhodu sploh jako natančna in zanimiva poročila.
Iz carigraškega patrijarhata treba pred vsem omeniti nastop nekdanjega patrijarha Joakima III. (odstavljen 1884), na katerega stavijo Grki najlepše upe ne samo v cerkvenem, temveč tudi v narodnem oziru. Odstavljeni patrijarh Konstantin V. je vpeljal še pred svojim nepričakovanim odstopom mnoge in dobre reforme v šolstvu in v izgoji učiteljstva.
Urednik rimskega »Bessarione«, ki podpira papeževe težnje za unijo, je imel (v oktobru) pogovor s carigraškim patrijarhom. Iz tega razgovora poznamo sicer znano dejstvo, da pravoslavni bogoslovci ne morejo nikdar pripoznati papeževe ne-izmotljivosti.
Za spoznanje cerkvene politike na Balkanu opozarjamo na velezanimivi spis zdaj že znanega dunajskega cerkvenega historika Erharda: Die orientalischa Kir-chenfrage und Oesterreichs Beruf in ihrer Losung 1899.
V LJubljani, 4. aprila. Bela vrana med škofi.
Škof Turinaz v Nancy je gotovo bela I vrana med francoskimi prelati. V svoji škofiji je prepovedal čitati lista »La Croix« in »Echo de Fraternites«, ki ju izdajajo assumpcionisti. Kot vzrok svoje prepovedi navaja škof, da porabljajo izdajatelji teh listov ves dobiček v politične, agitatorske in zlasti v volilne svrhe ter s tem škodujejo cerkvi. Mesto da bi podpirali reveže in duhovnike, rabijo assumpcionisti sku piček in dohodke svojih mnogoštevilnih listov le za hujskanje in razburjanje ter za netenje političnih strastij. Tako zlorabljajo ti menihi svoj pobožne liste v neka-toliško politično gonjo, česar škof Turinaz
* Unijo skleniti se je posrečilo leta 1860.: francoski jezuiti so naSli pristaše med tistimi, ki so se na Bolgarskem zoperstavljali, da bi bili odvisni od grškega patrijarhata. Bazun tega so v Bolgariji katoličani, potomci katoliških Saksoncev s SedmograSkega ter ostanki Bogomolcev, katere so spreobrnili bosanski frančiškani.
ne odobrava. V Rimu s tem Škofom gotovo niso zadovoljni.
Vojna v Južni Afriki.
Iz Bruslja poročajo, da vlada med zastopniki Burov nesloga, členi deputacije, ki so prepotovali skoraj vso Evropo ter bili tudi v Ameriki, da bi našli posredovalca med Buri in Angleži, Wessels, Fisher in Wolmarans, so baje za mir, Kriiger in transvaalski poslanik dr. Leyds pa sta za vojno, ako Angleži burskima republikama ne priznajo neodvisnosti. Tudi na konferenci bur&kih delegatov je menda zmagala Kriigerjeva stranka, kajti kot glavna pogoja miru sta se sprejela: no tranja neodvisnost Transvaala in Oranja ter amnestija za Afrikande. Londonska vlada sploh postopa jako čudno, ako je res, da je sklenila pogajati se le s Steij nom in Schalk Burgerjem ter ta dva priznati predsednikoma Transvaala in Oranja. Angleži hočejo torej Kriigerja ignorirati ter Burom nekako narekati, kdo bodi v bodoče načelnik burskih vlad. To je očitno vtikanje v notranje razmere burskih republik, ki takih vmešavanj gotovo ne bosta trpeli. Poveljniki Burov so imeli posvetovanja radi mirovnih pogojev, katere sporoče menda Bothi, ki doslej še ni izrazil svojega mnenja. O uspehih Schalk-Burgerja ni še doslej prav nikakih poročil, kar se smatra za slabo znamenje. — Pri Sutherlandu so bili Angleži 24 marca tepeni. Poraz je Kitchener zamolčal. Tudi v Kaplandiji so bili Angleži pred 4 tedni poraženi. Boj se je vršil v noči od 5. na 6. marca pri Calviniji. Polkovnika Dorana je napadel močan burski oddelek ter ga docela pobil. Angleška cenzura je brzojavko o tem porazu zaplenila. Tako se zgodi večkrat, da se porazi Angležev zataje in zamolče. Doran in 11 mož je bilo ubitih in 30 mož ranjenih. Število ujetnikov ni znano. Buri so vzeli Angležem vse vozove.
Najnovejše politične vesti.
Češki narodni svet je sklican na prvo nedeljo po sestanku deželnega zbora. — Pri točki »obrtno iolstvo« v državnem zboru se bojijo Čehi, da bodo Nemci naskočili češko obrtno šolo v Bu-djevicah. Istotako se je bati, da bodo pri razpravi finančnega zakona skušali odkloniti postavko mestu Pragi. Zato poživlja načelnik češkega kluba vse slovanske poslance, da se prvih sej polnoštevilno udeleže.— Albanski vodja Boljetinac, katerega so imeli dalje časa interniranega v Carigradu, pojavil se je zopet v Novem Bazarju, a to z 900 albanskimi ustaši. Prebivalstvo je v hudem strahu. — V Odesi so zavzeli dijaški nemiri že revo-lucijski značaj. Nedavno so se razširile proklamacije, naj se mestni poglavar Šu-valov umori. Aretiranja se nadaljujejo brez konca in kraja. Vse ječe so že prenapolnjene. — Cesarjev program za tekoče leto je sledeči: do začetka maja ostane na Dunaju, potem se poda k otvoritvi delegacij, v Budimpešto, kjer ostane 14 dni. Koncem junija odide v Išl, a od tam v začetku septembra naravnost k manevrom v Holice. — Praga Parizu, Praški mestni zastop je sklenil, poslati mestu Parizu zlato kolajno, vsem onim Parižanom pa, ki so si stekli zasluge za praške odposlance pri Hugovi slavnosti, pa srebrne kolajne mesta Prage. — Naslednik srbskega ministrskega predsednika Vujča, ki bo brezdvomno odstopil po zaključku skupštine, postane baje Nikola Pasić. — Prestolonaslednik za Albanijo. Bivši španski poslanik v Haagu, Don Juan Aladro Kastriota Skanderbeg je razvil po celem jugu živo agitacijo, da dokaže svoje pravice do albanskega prestola kot direktni potomec albanskega junaka Jurja Kastriota.
Dopisi.
Iz Savinjske doline. »Od nekod — iz Savinjske doline« — pod tem naslovom piše nekdo, ki ga pa dobro poznamo, v »Slov.« od 12. marca številka 59. neko kolobocijo, kakršne smo od njega že vajeni. »Des Pudels Kern« mu je ogorčenje nad imenovanjem častnih članov gornjegrajskega učiteljskega društva, češ: dokler bote take »cagarje ven obešali, — le v nje se oglejte itd.« — No, potem poskuša z nekakimi dokazi, kakor da bi bili častni Slani gg. Kocbek, Praprotnik
in Žager — klerikalci. Zato navaja v prvi vrsti neko notico v klerikalnem listu: »Volksblattu m, ki se glasi: »Epilepsie heilbar«.   Anfragen an J. Zager Goritzen.
— Mi smo se o tej stvari informirali ter z najverodostojnejšega vira izvedeli, da ima gospa Josipina Žager, soproga nad-učitelja gosp. Antona Žager na Gorici, stari recept nekega v letu 1853. v Grižah umrlega župnika č. g. J. Šafrana — proti padavici. Ona je že mnogo povoljnih vspehov dosegla s tem zdravilom ter mnogo revežev — seveda brezplačno — ozdravila te strašne bolezni po Savinjski dolini gori do Solčave, po raznih bolnišnicah itd. in bi rada dosegla še več vspehov, da bi potem zamogla celo stvar oddati na pristojno mesto, kar ji je od vplivnih gospodov že zajamčeno. No, zakaj si je ravno »Volksblatt« izbrala za inseracijo, nam ni znano, najbrž pa se ne motimo, če trdimo, da zato, ker ve, da imajo klerikalci, posebno take baze, kakor je dopi-sunče, največ časa in zato lahko prežvečijo celi list z inserati vred.
Od častnega člana g. Žagerja skoči dopisunče kar v Celje nad g. Hribarja, češ, zakaj je »Domovinaa molčala o glasovanju Ferjančiča in Plantana o dispo-zitnem zakladu. — O sancta simplicitas! G. Hribar naj bi po mnenju tega dopisun-četa šel klerikalce vprašat, kaj sme in kaj ne sme v svoj list pisati in to menda v zahvalo za lažnjivo, podlo, nesramno gonjo, ki jo je proti njemu uprizorila duhovniška druhal ob času državnozborskih volitev ? !
Kmalu za tem se obregne ob nekoga na Rečici, izza časa občinskih volitev.
Sedaj pa še naj kedo reče, da to ni
— kolobocija!
Potem šele se splazi nad drugega častnega člana g. Kocbeka. Podtika mu namreč, da se on brani z vsemi štirimi, da bi bil liberalec. — Ali se Vam že zares meša v glavi? Mi se dobro poznamo in vemo, da so učitelji — z minimalno izjemo — celi možje, možje narodno-naprednega mišljenja, kar je edino pravo za današnje učiteljstvo, in se ne damo o nasprotnem prepričati o naših možeh. — Morebiti nam dopisunče celo pove, kje, kedaj in zakaj se je g. Kocbek branil biti liberalec.
Naslednje se loti dopisunče g. Pra-protnika. Ker mu drugega ne ve očitati, mu očita — kakor vselej — sivo starost. Torej vedno eno: siva starost. Iz tega se mora sklepati, da si dopisunče gotovo ne želi učakati sive starosti. Zato najbolje stori, ako se začasa obesi — ali pa zadavi, kar mu je ljubše. Škoda zanj gotovo ne bode nikakršna, kajti on ne ve in ne zna drugega, kakor poštene ljudi obirati in obrekovati. — Učiteljstvo gornjegrajskega okraja pa je storilo prav, ko je razobesilo take »cagerje ven«.
Pa jih še Vi razobesite a la: Pan-kracij, Melhijor in Jože Kostanjevec. če želite, dobite takoj zopet nov »tercet« v klerikalnih značajih v javnost.
Iz Dramelj. V najbližjem času se bo pri nas gradila nova štirirazrednica in za to bi si pač želeli, da bi ista dobila novega šolskega vodnika, ki bi se pač ne zanašal na »farovški štokfiš«. Mi hočemo svoje otroke zaupati v šoli samo odločnemu, značajnomu učitelju, do tega imamo vendar pravico. Koliko »farovška treska« razodeva, se spozna, da naš »prevzvišeni in gnadljivi« g. Andraž hočejo iti zdaj nekam v Brežice. No, drameljski petelini in druga perotnina se že veseli te vesti ter želi, da bi bila resnična, za pot Vam, g. Andreje, veselo zakukurika in zakokoj-dajsa. Pa da bi spet ne izpodletelo! Zdaj pride morebiti v št. Jur gimnazija, torej se moramo mi Drameljčani vendar pametno vesti kot najbližji sosedje — no in k pametnemu obnašanju vendar ne moremo drameljskega farovža siliti, kajti kar je nemogoče, je pač nemogoče.
Izpred sodišča.
Gospod deželnosodni nadsvetnik Schneditz je predsedoval poleg nekaterih tajnih obravnav tudi sledeči obravnavi deželne kot prizivne sodnije.
1. Klerikalni župan. Na obtožni klopi sedi Jože Kuhar, kovač in župan na Dolu, že radi obrekovanja predkazno-van. Prizivna obravnava se vrši vsled njegovega rekurza proti sodbi okrajnega sodišča, katero ga je zopet radi hudobnega obrekovanja obsodilo na globo 210 K
ali na teden dni zapora. Cela stvar je ta le: Nadzornik, g. Mirko Haus je ovadil župana, da ga je isti javno in očitno žalil in mu podtikal hudobna in kazniva dejanja. Ta klerikalni župan je bil namreč ravno na »agitacijski turi«, ker so se imele vršiti zopet občinske volitve. Agitiral je seveda sam za svojo osebo in proti liberalnemu kandidatu g. Šimencu. V tej agitaciji je prišel tudi na občinski poti do zakonskih Janeza in Marije Labodo. »Kaj boste Šimenca volilia, je pričel, »ta ni dosti vreden; on hodi le s takimi ljudmi, ki niso nič vredni, ki so vsi liberalci; tako hodi s Hausom, ta Haus pa je hotel pri te in te vodni stavb i za toliko in toliko goljufati« — itd. Lepa duša, ta klerikalni župan! Gosp. Haus je vložil tožbo in prvi sodnik je župana obsodil. Včeraj pa seje obravnavalo o županovem prizivu. Priziv je zastopal gosp. dr. Brejc, privatnega tožitelja pa g. dr. Štor. Zadnji pove m. dr. v utemeljevanju svoje tožbe, da »— j e hotel s svojimi psovkami župan le agitirati za svojo osebo, kakor agitirajo tako navadno klerikalni župani —«. Ta tolikokrat dokazana in obče znana istinitost je razjarila g. dr. Brejca tako, da je imel dovolj predrznosti, reči dr. Štoru: »T o j e nesramnost« in zahtevati protokoli-ranje. Tudi dr. Stor je zahteval protoko-liranje Brejčevih psovk. Brejc si pa »pridržuje tožno postopanje proti zagovorniku vsled njegove trditve«. Komedija! Ali je naloga dr. Brejca, braniti vse katoliške župane, kakor da bi bili angelji? Zakai torej taka ekstaza, če se ta resnica enkrat pred sodnijo izreče? Vprašamo objektivnega poslušalca, ali ni to malo preveč alterirano, če je govoril Brejc vsled omenjene trditve dr. Štora o »einem losen Maul«? . . . Vse to seveda županu, staremu katoliškemu obrekovalcu, ni ničesar pomagalo. To se nam zdi »ein loses Maul«. Zupan Kuhar bode plačal globo 2 10 K ali pa teden dnij sedel, kajti priziv seje v celoti zavrli i 1. Dober tek!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. aprila.
— Osebna vest. Deželni šolski nadzornik g. Fran Hubad je bil včeraj pri cesarju v avdijenci.
— Celjsko vprašanje. Lažnji-vost duhovniškega časopisja je ravno tako notorična kakor njegova perfidnost, in kdor je mojster v lažnjivosti in per-fldnosti, ta je v očeh klerikalcev najboljši žurnalist. Tudi mariborski tonzurirani prefekt Korošec stremi, da bi postal v tem smislu znamenit katoliški žurnalist. Skušnje usposobljenosti je napravil pri raznih obravnavah, pri katerih je bil zaradi častikraje po zasluženju premiran, in zdaj se producira v tej stroki po jeden-krat na teden v »Slov. Gospodarju«. Korošec je seveda izpregovoril tudi o celjskem vprašanju. Izkazali bi mu nezasluženo odlikovanje, če bi na njegova natolcevanja hoteli odgovarjati in braniti svoje mnenje glede celjskega vprašanja, zlasti ker vse njegovo vpitje nima druzega namena, kakor naloviti nekaj naročnikov. V tem pogledu smo pa mi čudovito hladnokrvni in se prav čisto nič ne menimo, če nam klerikalci tudi kakega naročnika odjedo. Kadar bodo na Štajerskem deželnozborske volitve, bomo že skrbeli, da pride naš list med ljudstvo. Jedno pa moramo pribiti. Iz »Slov. Gospodarja« je razvideti, da ima napovedani shod v Celju v naprej določeni namen ugovarjati naši misli in jo obsojati in »Slov. Gospodara zahteva, naj se povabi tudi kmete, najbrž da bi s poleni in cepci demonstrirali v označeni namen. To pa ni posvetovalni shod, nego čisto navadna komedija.
— Kako uradujejo po klerikalnih posojilnicaa, v to nam služi kot kričeč eksempelj šebreljska »štedil-nica«! Zakonska Č. sta imela v tej »šte-dilnici« naloženih 1400 K. Vpisali pa so v knjižico dvakrat po 1000 kron in enkrat 1400 K, tako da je trdil vsakdo, da je vloženih 2400 K, torej 1000 K več nego se je dejanski vložilo. Ta dva zakonska sta šla v »štedilnico« vzdignit denar. Rekli pa so jima, da ni denarja, in dali so Č pismo, naslovljeno na župana K. v Cerknem kot načelnika tamkajšnje posojilnice, rekoč mu obenem, da so zvezani s cerkljansko, da torej dobi tam denar. Tukaj pa so jim odgovorili, da niso nič zvezani s šebrelj-sko, da bodo pisali v Šebrelje, potem naj pridejo na drugi uradni dan, ali zopet ni bilo nič. Ukazali so priti tretjič, ali tudi to pot ni bilo nič. Tako sta se zatekla zakonska č. v sodnijo; tu pa je začelo skr-
beti može, kaj da bo. Župan K. je odsvetoval, da ne hoditi v sodnijo, kar so izvedeli tudi v Šebrelje, in pričelo se je letanje semintje, nazadnje pa so preložili kapital na nekega kmeta v Šebreljah, tako da je že ves zbegani Č. zopet brez skrbi. Vidite, tako je klerikalno gospodarstvo! Kdor ima kaj denarja ter hoče biti v skrbeh radi njega, kar naloži naj ga v kako klerikalno posojilnico, pa se mu izpolni ta želja! — Šebreljska posojilnica je izkazala veliko predrznost in zaupanje v nevednost ljudstva s tem, da je priobčila v »Prim. Listu« račune in bilanco za leto 1901. — Iz teh računov je razvidno, da ima ta posojilnica po tolikoletnem obstanku še vedno izdatno izgubo in ne 2325 K 21 vin. rezervnega fonda in 960 K 42 vin. dobička v 1. 1901. — Evo dokaz. Vseh posojil je 113.971 K. In čujte, ljudje božji! Od te svotice posojil izkazuje posojilnica zaostalih obrestij 2 2.211 kron, med temi le za 1. 1901. celih 4117 K ali dve tretjini vseh obrestij. — Obresti so iztožljive največ za tri leta. Ta mala posojilnica pa ima tirjati za dobo pred 1. 1901. celih 18.093 K zaostalih obrestij. To pomeni, daje najmanj polovica izgubljena, torej zgube po malem vzeto 9000 K, gotovo pa več. Ta posojilnica ima torej najmanj 7000 K izgube inniti novca svojega premoženja. — Mi torej pravimo: 22.211 K zaostalih obrestij Šebreljske posojilnice značijo — krah, ki je neizogiben, ako jej ne priskočijo na pomoč večje klerikalne posojilnice. Radovedni smo, ali to store! Dolžne so!
— Kranjska hranilnica je imela v minolem letu 364 247 K čistega dobička, iz katerega je dala 40.000 K za pokojninski zaklad svojih uradnikov, 40.000 K za zaklad za zgradbo nemškega gledališča v Ljubljani, 15.160 K za razne dobrodelne namene, 44.020 K za podporo učnim in jednakim zavodom — filharmo-nično društvo je dobilo 23.700 K, »Glasbena Matica« pa 400 K! — 41.380 K za javne namene in raznim društvom. Re-servni zaklada znaša sedaj 8.791.170 K.
— Katoliško-narodni argumenti. Minulo nedeljo so prišle v Ma-rovtovo gostilno (Hradeckega ulica št. 24) znane klerikalne korifeje: Krega r, Erzin in Štefe, za katerim je capljala tudi še neka drobna ženica. Pri mizi je sedel tudi Kravželjev hlapec Oskar, s katerim so začele korifeje debatirati. Debatiralo se je o — za črnuhe zanimivi in važni stvari — plačanju dolgov. Klerikalci ne »glihajo«, namreč samo za račun, če se gre za volilni golaš, temveč tudi v slučaju, če napravijo izlet v okolico. V teku debate je trdil pasar Kregar, da je »vse v redu«, če je plačal za vožnjo 4 oseb na Ig semtertja 2 gld. in hlapcu parkrat napil. Kaj pravite, vozniki? 'Gotovo ste istega mnenja kakor hlapec Oskar, ki se je potegnil za svojega gospodarja, češ, tako plačilo je sicer klerikalno, a ne ka-valirsko. G. »zbornični svetnik« Kregar je končno izgubil svojo »duhovitost«, kojo prodaja vedno na shodih, in stopil je ar-gumentno s peBtjo. Planil je na slabotnega hlapca Oskarja ter ga udaril, da bi z brahialno silo pobil svojega nasprotnika, ki se je povsem dostojno vedel proti njemu. Povsem neprizadeti gosti, ki so sledili tej aferi, so bili zelo ogorčeni in če bode Kregar ponavljal svoje surovosti, se mu zna pripetiti, da odleti enkrat z vsemi svojimi tovariši iz kake gostilne . . . Hlapcu svetujemo pa, naj si poišče zadoščenja pri sodniji. Priče, ki so nam vest sporočile, so tudi njemu na razpolago. Proti takim Kregarjevim argumentom eksistirajo vendar še drugi — argumenti.
— Namesto venca na krsto g. Vincencija Hubschmanna, ces. in kr. stotnika v pokoju in večletnega odbornika deželnega pomočnega društva »Rudečega križaa za Kranjsko, je društveno vodstvo poslalo dijaški in ljudski kuhinji in Eliza betni otroški bolnici v Ljubljani po 15 K.
— Uboj. Na velikonočni ponedeljek So se v Selo Šumberku pri Žužemberku V Ozimkovi gostilni stepli. Gostilničar Ozimek in 231etni Ivan Kmet iz Podbu-fcovja sta bila v tem boju ranjena. Kmet je šel sicer sam domov, a je vsled dobljenih poškodeb umrl. Pet fantov, ki so se Pretepa udeležili, je že zaprtih.
— Trdovraten samomorilski kandidat.   Janez Zupan iz Sp. Jelenja
se je 1. aprila poskusil obesiti. Njegovi hčeri sta ga Se pravočasno zapazili in s svojim kričanjem privabili sosede, ki so prerezali vrv, na kateri je Zupan visel. Zupan pa sosedom ni bil hvaležen, nego novic poskusil se obesiti, sosedom pa grozil s požigom, ako bi ga ovirali pri izvršitvi tega namena. Sosedje se za grožnjo, niso zmenili, pač pa poskrbeli, da je bil Zupan oddan v blaznico.
— Koncert v protestantski cerkvi je odložen.
— Stavka na Reki. Najopasnejše se je poostril položaj včeraj. Štrajkujoči so hoteli naskočiti tovarno za luščenje riža. Bataljon vojaštva je obkolil tovarno. Policija je z golimi sabljami razganjala množice ter aretovala na tem mestu 76 razgrajalcev. Politična oblast je razpustila »delavsko zvezo« ter konfiskovala vse njene knjige in papirje. Na kolodvoru je stalo 500 naloženih tovornih vagonov, ki jih ni imel kdo razkladati. Pri takozvani »Delti« je stalo vrhutega še nad 100 vagonov obloženih z lesom. Opoldne so vstavili tudi mizarji in jamborarji v tovarni »Sirola« delo. Proti večeru, ko je bil položaj že najbolj napet, se je doseglo spo-razumljenje med nekaterimi podjetniki in uslužbenci, vsled česar tudi splošni štrajk pojema.
— Eksplozija   na železnici.
Ko je včeraj zjutraj ob 51/,. uri odhajal poštni vlak z Reke proti Sv. Petru, razleteli sta se dve dinamitni patroni z groznim gromom pod vlakom. Strojevodja je takoj vlak ustavil. Škode ni bilo nobene, ker sta bili patroni majhni. Sodi se, da je kateri sedaj štrajkujočih delavcev položil patroni na tir.
— V Ameriko se je odpeljalo včeraj z južnega kolodvora 236 oseb. Dva fanta, ki sta jo hotela popihati v Ameriko, ne da bi bila že zadostila vojaški dolžnosti, je policija prijela.
— Nezgoda. Gospa M. je včeraj zvečer na južnem kolodvoru skočila z električnega voza, ko je bil ta še v diru in je padla in se precej poškodovala.
— Tatvina. Ključarju Blažu Knezu v Sv. Florijana ulicah št. 10, je neznan tat ukradel v neki gostilni na Krakovskem nasipu srebrno uro in srebrno verižico, v vrednosti 34 K.
— Izgubljene reči. Zasebni uradnik I. I. je izgubil pri gugalnicah v Lat-termanovem drevoredu srebrno uro, vredno 24 kron. Ura ima na krovu črki I. I. in letnico 1894.
* Najnovejše novice. Vdovo dr. Holuba je sprejel cesar v daljši avdijenci. — Plaz je odnesel hotel nad lomniškim vodopadom v Krkonoših. — 1 5 1 e t n i samomorilec. V Plznu se je ustrelil 15 letni gimnazijalce K. Fleischer. — Bojkotirani župnik. V župniji Plaskie pri Somboru bojkotirajo katotiČani svojega neljubega jim župnika na način, da ga ne pripuščajo ne k pogrebom, ne k porokam; tudi njegovih maš ne obiskujejo ter ne dajo otrok krstiti. — Za 18 iz Južne Afrike izgnanih Burov je plačala angleška vlada 16.178 rubljev odškodnine. — Zaljubljen majorjev sluga. V Oseku je ustrelil sluga majorja Piškota, majorjevo strežajko in potem še samega sebe. — Z dežja pod kap je prišlo 30 poljskih politeh-nikov, ki so iz Charlottenburga izgnani ■o vrnili domov na Rusko. Tukaj so jih ruski orožniki prijeli in zaprli v varšavsko citadelo. — Francoski romanopisec Dubut de Lafurestje skočil iz 4. nadstropja svojega stanovanja v Parizu ter se ubil. — Grob izza časa pred ustanovitvijo Rima so baje izkopali na Forum romanom v Rimu.
* Ignacij Horica f. Iz Marzilje se poroča, da je tamkaj umrl mladočeški državni poslanec Ignacij H o t i c a. Pokojnik, ki je bil kakih 50 let star, je bil po poklicu časnikar in sicer je služboval pri »Nar. Listih«. Iz malih začetkov se je povzpel tako visoko, da je bil jeden prvih urednikov tega lista in ga je stranka poslala v drž. zbor. Za nas Slovence je imel prav posebne simpatije in z našim uredništvom so ga vezale prijateljske vezi. Kadar je kot domobranski nadporočnik potoval k vojaškim vajam, vselej se je ustavil v Ljubljani in preživel nekaj ur med nami.   Bil je ljubezniv in duhovit
mož ter navdušen Slovan. Hrvatski je govoril popolnoma gladko in spisal tudi zanimivo knjižico o hrvatskih razmerah. Slovenci, ki so se udeležili 1. 1895. skupnega isleta v Prago na narodopisno razstavo, se gotovo še spominjajo pokojnika in oduševljenoga njegovega govora, s katerim je v »Meštanski besedi« pozdravil slovenske izletnike. Soproga umrlega Ho-fice je znamenita češka igralka gospa Laudova.
' Statistika češke kraljevine.
Ravnokar so izšli statistični podatki za 1. 1901, iz katerih povzamemo: Novorojencev je bilo 226.018; izmed teh je bilo 7564 ali 359°/» mrtvorojenih. Nezakonskih otrok je bilo 42°/0, največ nezakončičev je bilo v ponemčenih krajih na severozahodu (do 30%). Zakonov se je sklenilo 52.090, tako da se je izmed 100.000 oženilo 829 ljudij. Umrlo je 151.651 oseb. Za jetiko je umrlo 22.742 ljudij, nenaravne smrti 3719; izmed teh je umrlo vsled samomora 1586 in 91 jih je bilo umorjenih. Javnih bolnišnic je bilo 76 s 7724 posteljami, dalje 97 zasebnih z 2360 po steljami. V hišah za najdence je bilo 7620 otrok (3833 dečkov, 3787 deklic). — V peterih zavodih za umobolne (v Pragi, Befko-vicah. Dobfanah, Kosmnosah ter Opofa-nah) je bilo 6686 bolnikov (3636 moških, 3050 žensk). — V zavodih za slepce je bilo 146 dečkov in 171 deklic. — V pe terih prisilnih delavnicah je bilo 1696 kaznjencev. — Zdravstveno službo je oskrbovalo 2508 zdravnikov, 118 ranocel-nikov, 315 živinozdravnikov; porodnih babic je bilo 5743. Javnih lekarn je bilo 373, zasebnih pa 522.
' Nemški dijaki v Gradcu. V noči na Veliko nedeljo je 12 nemškona-cionalnih dijakov napadlo nekega narednika, ki se je moral braniti s sabljo. Trije dijaki pa so ga napadli za hrbtom ter mu sabljo iztrgali iz rok. Narednik je moral bežati na policijo. Tri dijake so zaprli.
* II oseb utonilo. Parnik »Alma«, ki je last neke angleške železniške družbe je butnil na poti iz Southamptona v Havre ob barko »Cambrian Princess«, ki se je takoj potopila. Utonilo je  11 oseb.
Društva.
— „Splo&no slovensko žensko društvo11 priredi v nedeljo 6. t. m, ob pol osmih zvečer v dvorani »Mestnega doma« zadnje predavanje v tej sezoni. Predaval bo g. Karol Linhart: »Iz zgodovine socializma in žen e«. Vstop je vsakomur dovoljen in brezplačen.
— Moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 6. aprila t. 1. v gostilni g. A. Volavška ob 4. uri popo-ludne. Po sporedu prosta zabava.
— Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi na belo nedeljo, dne 6. aprila svoj zabavni večer v dvorani restavracije »Regensburgerhof«, Dunaj I, Sonnenfelsgasse 2. Spored je sledeč: Predavanje g. K. »Nekoliko o socijalnom živ ljenju v Slovencih«, po predavanju sledi petje društvenega pevskega zbora pod vodstvom pevovodje g. V. Krušiča. Pele se bodo tele pesmi: 1. dr. Gust. Ipavic: »Slovenec«, moški zbor, Stanko Pirnat: »Naša zvezda«, mešan zbor, Peter Jereb: »Lahko noč« moški zbor z bariton- in tenor solom, 4. dr. Gust. Ipavic: »Pozdrav« mešan zbor, 5. F. S. Vilhar »Slovenec i Hrvat« moški zbor. Začetek ob 6. uri zvečer. Prijatelji društva dobro došli!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 4. aprila. „Neue Freie Presse* poroča, da namerava vlada posredovati mej Slovenci in Nemci, da se doseže glede celjskega vprašanja kompromis. V ta namen jim hoče staviti poseben kompromisni predlog.
Dunaj 4. aprila. Nekateri listi so imenovali češkega namestnika grofa Coudenhovea kot načelnika prihodnjega ministrstva, ako bi bil Kor-ber primoran odstopiti. Coudenhove je bil sedaj dva dni tu.
Dunaj 4. aprila. Vesti o velikih in krvavih bojih so došle z Balkana in so tukajšnje politične kroge močno vznemirile. Revolucionarno gibanje na Balkanu je neki postalo jako kritično. Turčija ima v Smirni pripravljenih šest bataljonov vojaštva, dva bataljona pa sta že prišla v Solun.   ,Neue Freie
Presse" dolži Srbijo, da daje ustaše m orožja in municije ter pravi, da hoče Avstrija Srbijo posvariti in Turčijo pozvati, naj naredi mir.
Lvov 4. aprila. Delavci brez posla so včeraj vprizarjali velike demonstracije. Policija jih je razgnala.
Berolin 4. aprila. Subskripcija za 4 °/0 rusko državno posojilo v znesku 300 milijonov je imela najsijajnejši uspeh. Podpisalo se je stokrat več, nego hoče Rusija denarja najeti.
Curih 4. aprila. Tu je zavladal mraz in je zapadel sneg.
Bruselj 4. aprila. Pod predsedstvom prezidenta Kriigerja imajo burski delegatje danes v Utrechtu sestanek, na katerem se principijalno odloči, ali naj Buri pri pogajanjih zastran miru zahtevajo popolno neodvisnost obeh burskih republik ali samo omejeno avtonomijo. Cuje se, da je večina za to, naj se zahteva popolna neodvisnost.
Narodno gospodarstvo.
Ljubljanska kreditna banka
(Konec.)
Pri volitvi voljeni so soglasno v upravni svet gg.: Ivan Hribar, župan ljubljanski; Josip Spita lsky, ravnatelj podružnice »Živnostenske banky pro Cechy a Moravu« na Dunaju; dr. Jan Jahoda, odvetnik na Dunaju; Ivan Knez, veletržec v Ljubljani; dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani; Jan Otto, cesarski svetnik in knjigotržec v Pragi; Franc Kollmann, veletržec v Ljubljani; Miroslav grof Kulmer, predsednik »Prve hrvatske štedionice« v Zagrebu; Milivoj Crnadak, ravnatelj »Prve hrvatske štedionice« v Zagrebu; Fran Arnold, predsednik »Hrvatske komercijalne banke« v Zagrebu; Urban Zupa-ne c, veletržec v Ljubljani; Kornelij Go-rup, veletržec v Trstu. V nadzorstveni svet gg.: Josip Lavrenčič, blagajnik mestnega užitninskega zakupa v Ljubljani; Dragotin VabiČ, ravnalelj »Hrvatske komercijalne banke« v Zagrebu; Gabrijel Jelovšek, župan in posestnik na Vrhniki; Fran Maly, veletržec v Ljubljani; Franc Pavlin, nadinžener v Ljubljani.
Podpredsednik Josip S p i t a 1 a k y omenjajoč, kako velicega pomena je za nadaljnji razvoj »Ljubljanske kreditne banke« in za narodno gospodarstvo v južnih avstrijskih deželah dejstvo, da sta se slovensko češki finančni koaliciji pridružila v imenu bratov Hrvatov dva tako važna denarna zavoda, ko sta »Prva hrvatska hranilnica« in »Hrvatska komercijalna banka« v Zagrebu, naglasa zlasti, da bode to v poseben prospeh doslej zaostali Dalmaciji, za katero se tako živo zanima slavni češki rodoljub in prijatelj slovenskega in hrvatskega naroda Jan grof Harrach. Ime tega moža znano je po vsem slovanskem svetu in tudi Slovenci se mu imajo zahvaliti na marsi-kaki krepki besedi, katero je svoje dni v obrambo njihovih pravic izpregovoril v državnem zboru. Tega v najvišjih krogih uglednega moža in prijatelja Jugoslovanov priporoča zato, da se izvoli v smislu pravil za pokrovitelja »Ljubljanski kreditni banki«.
Predlog se soglasno z živahnim odobravanjem sprejme; grofu Harrachu pa se odpošlje takoj brzojavka o soglasni izvolitvi.
Na to se zahvali Ubald pl. Trn-koezj predsedniku za njegovo požrtvovalnost in trud za razvoj banke.
Ker se nikdo več ni oglasil k besedi, zahvali predsednik Hribar še vladnega komisarja c. kr. deželnovladnega svetnika Ludovika markiza pl. Gozza-nija za njegovo mlademu zavodu vedno izkazovano blagonaklonjenost in za kulant-nost povodom obravnav za potrditev novih bančnih pravil ter zaključi občni zbor ob polu 12. dopoludne.
_ — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu marcu t. 1. je bilo vloženo pri »Ljubljanski kreditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 676.775 K 81 h, vzdignjenih pa 1,120.248 K 19 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca marca t. 1. 3,517.978 K 29 h.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca marca 1902 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 868 strank 411.895 K 12 h, 805 strank pa dvignilo 384.157 K 89 h. V I. četrtletju je došlo 102 prošenj za posojila; od teh se je dovolilo 87 prosilcem posojil v znesku 195.360 K, 15 prosilcem pa se je odklonilo posojil v znesku 235.300 K zaradi nezadostnega pokritja.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu marcu 1902 je 93 strank vložilo 31.703 K 83 h, 39 strank vzdignilo 14.139 K 95 h, 18 strankam se je izplačalo posojil 34.200 K, stanje vlog 411.146 K 28 h, stanje posojil 135.901 K 70 h, denarni promet 133.384 K 98 h.
Meteorologično poročilo.
VUina n.d morjem SOS 8 m. Brednjl Bračni Uak TIt-0 mm.
1 April 11	čas opa-rovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo	13 u * »
3.	9. zvečer	7338	11-4	ar. jzahod	del. jasno	'g
4.	7. zjutraj	7319	116	al. jzahođ	skoro obi.	■ a
n	2. popol.	7319	162	m. jzahod	oblačno	t** lo
Srednja včerajšnja temperatura 12*3*, nor-male: 73*.
Dunajska borza
dne" 4. aprila 1902. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .  .   . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4%  .  .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0.......
Ogrska kronska renta 4°/0.....
Av8tro-ogrske bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista..........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
10165 101-46 12085 99 40 119'85 97-60 1610 — 690 25 240 O7Vi 117-35 23 44 1906 93 20 11-30
Solicitatorja
■prejme (792—1)
notar Hudovernik v Kostanjevici.
Vstop najpozneje s 1. majnikom.
ova hiša
v bližini velikih tovarn, pripravna za gostilno ali drugo obrt, (807—1)
je pod ugodnimi pogoji na prodaj.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Trgovski pomočnik
sprejme se s 1. aprilom ali nekoliko po zneje v trgovino mešanega blaga. Biti mora dober manufakturist ter popolnoma izvežban v prodaji usnja. Plača po dogovoru. — Ponudbe s spričevali na F. De-kleva, Slavina, Prestranek. (757—3)
z lepo pisavo, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče službe. — Ponudbe pod „št. 142"
naj se blagovolijo poslati na upravništvo »Slov. Naroda«. (782—3)
Pes prepelicar1
kratkodlak, bel z rujavo liso, ki sliši na ime »Argos«, se je izgubil.
Kdor ga dobi, pripelje naj ga proti primerni nagradi g. ZS. Tavčarju, Kolodvorske Ulice. (763—3)
Trgovski pomočnik
slovenskega in nemškega jezika zmožen, dobro izurjen v špecerijski in manufakturni stroki, se sprejme pri tvrdki
Slavinec & Šeleker <799^
Šmartno prft SLiitl |I.
Stara obstoječa
O
sredi mesta se takoj proda.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (774—2)
Sprejme se (416-39>
trgovski potnik
izveden v špecerijski stroki, z dobrimi priporočili, na stalno in dobro plačano mesto.
Obširno utemeljene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda«.
3ščc se dobra
kuharica
za slovensko restavracijo na Spod. Štajerskem.
Plača po dogovoru. Ponudbe uprav-ništvu »Slov. Naroda«. (795)
na
XXI. občni zbor
„Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani"
kateri se bode vršil
dne IO. aprila 1.1. ob 2. uri popoludne
v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti št. I.
Dnevni ved.
1. Nagovor ravnatelja.
2. Poročilo tajnika in blagajnika.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobrenje letnega računa.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1902.
Aktiva.
za upravno leto 1901.
5. Volitev: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja, d) 2 namestnikov, e) 3 članov v nadzorstvo.
6. Predlogi društvenikov.
Ravnateljstvo.
Passlva.
n
3 4
Račun blagajna:
Gotovina dne 31. decembra 1901 Račun denarnih zavodov:
Stanje 31. decembra 1901.
ložen denar......
Račun vrednostnih listin:
Stanje 31. decembra 1901 . Račun posojil:
a) na hipoteke . K
-'■i na menice .  . „
c) na zastavna pisma „
d) v tekočem računu „
Ma-
1995207 94 38866470 31800 — 402040 —
Račun prehodnih zneskov:
Stanje 31. decembra 1901 . . . Račun inventara:
Stanje 31. decembra 1901 po 10%
odbitka..........
Račun obresti:
Zastale obresti posojil .  .  ._.
249168
32
541377 57 6200
12817712 3137
825 38774
1J3657196|16
Račun deležev:
Stanje glavnih deležev 31. dec.
1901 — 100 k K 200 —.....
Stanje opravil, delež 31 dec. = 128 a K 10 — 1362 a K 2 ...
Račun rezevnega zaklada: Glavni rezervni zaklad 31. decembra 1901........
Poeabni rezervni zaklad 31. decembra 1901........
Račun pokojninskega zaklada: Stanje 31. decembra 1901 .   . .
Račun hranilnih vlog: Stanje 31. decembra K 3418188 02 Kapitalizov. obresti „ 122702-48
Račun obresti:
Za 1. 1901. predplačane obresti Račun Izgube In dobička:
čisti dobiček za leto 1901.   . .
Debot.
i25g:*xfc>e in dobička.
za upravno leto 1901.
Kredit.
Račun obresti:
Izplačane obresti hranilnih vlog Kapitalizovane obresti hranilnih
▼log...........
£a leto 1901. naprej plačane obresti posojil.......
V letu 1901. za leto 1900. prejete obresti posojil.....
Račun upravnih troškov:
V 1.1901. znaSajo upravni troSki Račun davka:
V 1. 1901. se je plačalo davka . Račun inventara:
10% odbitka za obrabo . . . Račun izgube in dobička:
Čisti dobiček za leto 1901.   ._.
I
13988.33 122702 48 13594 30 38010;71 10966:89
2784^19
I
91;74
17129 79
219268 43
Račun obresti:
Prejete obresti posojil . .
V letu 1900. za leto 1901.
jete obresti posojil   .   . .
Prejete zamudne obresti .
Zaostale obresti posojil
Prejete obresti naloženega
narja...........
Račun upravnih dohodkov:
Dohodki za leto 1901.....
Račun izgube in dobička :
Prepisani ostanek dobička leta
1900. na novi račun.....
pre-
de-
140605 77	
9292 39	
2983 32	
38774	6?
25339	54
992	88
1299	91
219268,43
Prejemki.
Denarni j>i?omet
od 1. jan. do 31. dec. 1901 — K 17,672.369-86 izdatki.
Račun blagajne :
Gotovina v blagajnici  1. januvarja 1900 ........
Račun deležev:
Vplačani opravilni deleži . . . Račun rezervnega zaklada:
Dvignene obresti glavnega res. zaklada.........
Vrednostne listine.....
Dvignene obresti posebnega re-
servnega zaklada.....
Račun pokojninskega zaklada :
Dvignene obresti......
Račun hranilnih vlog:
Vložene hranilne vloge . . . Račun posojil:
Vrnena posojila......
Račun obresti:
Prejete obresti posojil ....
Prejete zamudne obresti .  . .
Dvignene obresti nal. denarja Račun upravnih dohodkov:
Vplačani dohodki......
Račun denarnih zavodov:
Dvignene glavnice......
Račun prehodnih zneskov:
Vrneni prehodni zneski. . . . Račun Inventara:
Za prodani inventar .....
97507 440
1313 2200
1122 125
91
2270566	49
529227 lb	
140606	77
2963	32
25339	54
992	88
5885912	-
2413	22
40	—
J8960769 09
1	Račun deležev:		
	Izplačani opravilni deleži . .	68	—
2	Račun rezervnega zaklada:		
		2200	—\
3	Račun hranilnih vlog:		
	Izplačane hranilne vloge  .   . .	1886691	73
4	Račun obresti:		
	Izplačane obresti hranilnih vlog	13988	33
5	Račun posojil:		
	Dana posojila.......	1111215	82
6	Račun upravnih troškov:		
	Upravni troški za leto 1901 . .	10966	89
7	Račun denarnih zavodov:		
		5672818	78^
8	Račun dividende:		
	Izplačana dividenda glavnih de-	2000	
			—
9	Račun davka:		
		2784	19
10	Račun vrednostnih listin:		
	Za nakup vrednostnih listin . .	2200	—
11	Račun prehodnih zneskov:		
	Izplačani prehodni zneski .   . .	4806	76
12	Račun dobrodelnih namenov:		
	Izplačalo se je za dobrodelne	870	
			
13	Račun nagrad:		
	Nagrada ravnateljstvu ....	900	—
14	Račun Inventara:		
	Za nakup novega inventara . .	90	27
15	Račun blagajne:		
	Gotovina v blag. 31. dec. 1901 .	i 249168	32
8960769|09
Cis. kr. arstrljski £& državni žiliznlct.
(802)
Ravnateljstvo.
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani" pregledalo in primerjalo je račune za 1. 1901. in naznanja, da se računi popolnoma ujemajo ter so knjige in bilanca razložene v pregled v društveni pisarni, § 30 al. 4 društvenih pravil.
Ivan Rode 1. r.    Alojzij Stare 1. r.    Vinko Ogorelec 1. r.
član nadzorstva. načelnik nadzorstva. član nadzorstva.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ii LJubljana joi. kol. Proga čei Trtli.
Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, fiez Selzthal v A nase e, Solnograd, tez Klein-Reifling v Stevr, v Line na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, fiez Amstetten na Dnnaj. — Ob li. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, fiez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, ces Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz L in II. razreda), Lipsko, Dnnaj via Amstetten. — Ob 10. nri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. un 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m- zjutraj osobni vlak z Dunaja vi a Amstetten, Monako vega, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in IL razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. nri 16 m dopolcdne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijiuih varov, Plzna, Prage, {direktni vozovi L in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Len d-Gas teina, Ljub na, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer obobui vlak z Dunaja. Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga 1» Novega mesta ln Ko&ovja. Osobni vlaki: Ob 8. nri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2« m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnik?. Mešani vlaki: Ob S. uri 45» m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoiudne, ob S. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 ca zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (j.)
zvrsten postranski za-
olll70lf P°nuJa se gospodom in ulUZull damam iz boljših krogov v mestih in na deželi. — Ponudbe pod C. C. 150 Trst poste restante.
(781-2)
r
Lepe, $nažno
Kokošje perje I.
perje
II !»    m •   ■   ■ ■
puranovo „ .....
gOSje      n    (polno puha)
perice (Flaumen)....
neskubijeno kilo K —'50
-■22
1- 10
2- 40 10.-
n n
» n
n n
m n
razpošilja po povzetju na vsako postajo ali kolodvor (674-10)
Fran Podlipnik
Stolni Beligrad (Stuhlweissenbur^) Ogrsko
Vabilo
k
občnemu zboru
Posojilnice v Zagorji ob Savi
registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bode vr&il
dnš 13. aprila 1.1. ob 4. uri popoludne v posojilnični pisarni.
Vspored:
1. Poročilo načelstva.
2. Odobritev  računa za leto 1901.
3. Volitev načelstva in preglednika. 3. Slučajnosti.
(8i2) Načelstvo.
Ljubljana, Lattermannov drevored.
£. Genijev
veliki anatomični muzej
in
panoptikum.
Odprto vsak dan od 9. ure predpoldne do 9. ure zvečer.
Vstopnina 15 kr. Vojaki in
otroci  10 kr. Anatomični kabinet 10 kr.
Natančni popis se pri blagajnici za 10 kr. dobi.
V torek in petek samo za dame. Posebno pa je opozoriti na: .Anti-
tomicno Venero', katero je možno
razložiti na 40 koscev, in je uprav moj-
stersko delo modelske umetnosti.
K mnogobrojnomu obisku vabi naj-
uljudneje }
(Slo—i) I* Greni.
Isdaiatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodna tiskarna«.