Itev. 28Z.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za ietrt leta „	H 6-50
za en mesec „	„ 2'20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec ,, w 1-70
Za poSIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
v uuMjani, v petek, dne t , decembra 1907.
Leto xxxu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah slane eno st opna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
-dvoriS?e nad tiskarno). — Rokopisi sr>
ne vratajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slouenskl narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Itev. 2. —
--Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja Številka obsega 6 strani. "OC
Ototrukcim ali ne?
Pred nekaj dnevi smo bili prinesli vest, da je dr. Ivčevič izstopil iz »Jugoslovanskega kluba«, kateremu je predsedoval. Ta vest, došla nam brzojavno čez Dalmacijo, je bila denientirana. Zdaj pa lete novice k nam preko Budimpešte in Zagreba, kajti danes nam došla »Hrvatska« je vsa razburjena in piše pod naslovom: »Mamelučka politika dr. Ivčeviča«: »Javljajo iz Pešte: Hrvatske delegate je naj-neugodneje dirnila vest, da je Ivčevič izstopil iz »Jugoslovanskega kluba«, ker ne odobrava borbe na Dunaju proti vladi. Sliši se, da hoče tudi Perič izstopiti, ki je bil svoj čas tako radikalen, ko se je šlo za politiko svobodne narodne emancipacije.« Resoluciona-ško glasilo upa, da se bo Dalmacija vzdignila proti taki »mamelučki politiki«.
Ni prijetno biti član »Jugoslovanskega kluba«, kajti obrni se, kakor hočeš, dobiš polena v hrbet. Posebno se odlikuje v tem zagrebški »Pokret«, glasilo mladih liberalcev, ki hujska k razporu v klubu. »Konservativne« elemente v klubu hoče spraviti pod pritisk »radikalcev«.
»Pokret« pravi, da se je poročalo iz »Jugoslovanskega kluba« vedno — zdaj o krizah, zdaj o solidarnosti. Tej nejasnosti se mora narediti konec. Posebno dolži načelnika dr. Ivčeviča, da je on kriv, da ni bila preprečena nagodbena razprava z nujnimi predlogi. Sedaj pa hočejo člani »Jugoslovanskega kluba« to napako popraviti in dejansko obstruirati nagodbo in belokranjsko železnico. V ta namen so skoro vsi vpisani kot govorniki.
»Pokret« očita našim polancem, da so se postavili »na čisto avstrijansko stališče«. To ni res. Naši poslanci stoje na popolnoma realističnem stališču, s katerega upajo doseči največ ugodnosti za naš narod. To je tudi njihova dolžnost, ker so za to izvoljeni. Zato gre mimo njih vse, kar pišejo ljudje, ki so iskali odcepljenja od naših poslancev.
Glede slovenskih liberalcev piše »Pokret«, da so vkljub »teroru klerikalcev« in vkljub belokranjski železnici se izrekli za solidarne s Hrvati. To je pač čudno: Hribar je vendar poročevalec za belokranjsko železnico, Rybar je izjavil, da nc obstruira, a v »Pokretu« čitamo z vso odločnostjo, da so vsi slovenski liberalci solidarni s hrvaško obstrukcijo in včeraj so listi poročali, da jc Ry-bar vpisan kot govornik proti nujnemu predlogu za hitro rešitev predloge o nagodbi in belokranjski železnici. Rybar in Hribar sta dolžna pojasniti, kaj ie na tem. Ali je zopet dvojna igra?
Med tem, ko so se slovenski libcralci udali v obstrukcijo -r- nadaljuje »Pokret« —
se je pa začela krhati solidarnost med Hrvati. Dalmatinski pravaši so začeli dvomiti nad tem, ali je pričeta taktika prava, kakor je storila »Prava Crvena Hrvatska«, da se naj opusti obstrukcija, ki bi deželi le škodovala.
Radikalno glasilo tira k hitri odločitvi: »Sveža je u krizi, o tom nema sumnje, i bilo bi poželjno, da se što prije položaj razbistri.« Tudi mi to želimo, kajti ni nam vseeno, kako se dela z vitalnimi interesi naše dežele.
Zadnja brzojavka, ki jo donaša zagrebški liberalni list, se glasi: »Radikalna skupina »Jugoslovanskega kluba«, ki zagovarja obstrukcijo, vedno bolj prevladuje med člani zveze. Jugoslovani so jako vzlovoljeni zaradi sklicanja hrvaškega sabora«.
Uradni korespondenčni urad pa poroča: »Savez južnih Slavena« je dokončal svoja posvetovanja o stališču glede na nujne predloge o pogodbi in sklenil, da ne obstruira, pogodbe in se tudi ne odstrani pri razpravi, marveč da se zadovoljuje s protiglasovaniem.«
Kaj je res in kaj nc, kdo nam to pove? Ce je to res, kar poroča korespondenčni urad, je bilo toliko upitja in pisanja zastonj in »Jugoslovanska zveza«, ki je izrabila za ta brez-vspešni boj vse svoje moči, je sedaj na slabšem, kakor prej. Mi smo to izpočetka na-napovedovaii in za to so nas napadali, da smo »vladni hlapci«. Danes smo pa mi vsaj na to lahko ponosni, da jc bila pot naših poslancev izpočetka žc premišljena. Razloček je ta, da smo močnejši, kakor v začetku, »Jugoslovanska zveza« je šla pa nazaj. Obžalujemo, da poslanci »Jugoslovanske zveze« takoj izpočetka niso krenili na pot, ki jo hodi »Slovenski klub«.
Državni zbor.
Dunaj, 5. dec. 1907.
Dr. Krek in Masaryk.
Vsa avstrijska javnost stoji pod vtisom včerajšnjega dr. Krekovega govora v državnem zboru. Nemško časopisje, ki tako rado prezira govore slovenskih državnih poslancev, objavlja malone celotni dr. Krekov govor in se obširno bavi ž njim. Mi bomo v najkrajšem času priobčili govor po stenografskem zapisniku, zato se danes omejujemo le na nekaj citatov.
Vodilno glasilo nemških krščanskih socialcev »Reichspost« piše o Krekovem govoru : Mojstrski po vsebini in slogu je bil govor katoliškega Slovenca dr. Kreka. Njegovo izredno učenost, duhovitost, neovrgljivo polemiko in znamenito znanstveno obliko je splošno vse občudovalo. Nasprotniki, prvi profesor Masaryk, za njim socialni demokrati in liberalci so se gnetli okolu njega, da častitajo ka-
toliškemu duhovniku, ki s svojo osebnostjo živo ovrže vse trditve, češ. da so katoličani inferiorni. Masarykov končni govor je vzbudil
po dr. Krekovem govoru le malo zanimanja.
»Deutsches Volksblatt«, ki ni posebno prijazen Slovanom, dasi zastopa krščansko-so-cialne ideje, piše o dr. Krekovem govoru: V marsikaterem oziru je bil dr. Krekov govor znamenit. Izkušal je očitanja proti klerikalcem zaradi njihovega stališča proti znanosti s tem ovreči, da je marsikaj koncediral svobodomiselnemu stališču. V poročilu objavlja ta list skoro ves Krekov govor.
Praška »Union«, preje »Politik«, piše o dr. Krekovem govoru: Današnja razprava je bila velezanimiva. Nastopil je namreč filozof, sposoben, da razpravlja s profesorjem Masa-rykoin o vprašanjih, ki jih je izprožil, najmanj tako temeljito in mikavno, kakor Masaryk, gotovo pa bolj konkretno. To je slovenski poslanec dr. Krek, profesor teologije v Ljubljani. Med njegovim govorom je bila razprava na vrhuncu. Obžalovati moramo le, da so izvajanja njegovih mislij trpela tu in tam pod silo nemškega občevalnega jezika. Kako krasno mora biti. ako se posluša dr. Krek, ko govori
v svoji materinščini. S cclo vrsto visokih mislij je pojasnjeval glavni protigovomik boj dveh svetovnih naziranj, ki je konkretiral katoliško vero v celoten organizem, ki dopušča pribo-ritev vseučilišč le po kulturi in ki ie konšta-tiral, da tvorita cerkveno svetovno naziranje in moderna kultura količini, ki se ne dasta primerjati in tako popolnoma ovrgel po Masa-ryku konstruiramo nasprotstvo. Dr. Krek ni prizanesel profesorju Masaryku in mu je očita', da jc nastopil v imenu moderne znanosti, ki sloni zgolj na indukciji, ostal pa je dolžan pra-
vi indukcijski dokaz za svojo tezo o nasprot-stvu med cerkvijo iu med moderno kulturo. Ne more sc tajiti, da je dr. Krek Masaryku in socialnim demokratom koncediral več stvari in da je celo prigovarjal katoličanom, naj se nc boje posledic ločitve cerkve od državo^ marveč da naj sami izprožijo zadevo. Najbrže je to most, ki ga hoče zgraditi dr. Krek med krščansko-socialnim svetovnim naziranjem in med svobodomiselstvom socialnc demokracije/ in Masaryka. Profesor Masaryk jc prijel dr. Kreka za besedo in obljubil, da vloži v do-gledncm času nujni predlog za ločitev cerkve od države. To je naznanil v svojem končnem govoru z motivacijo, da noče nič drugega doseči, kakor da postane vera »vprašanje srca in vesti«. Način dr. Krekov, ki ic razpravljal z Masarykom ljubeznjivo, prijazno in potrpežljivo, je povzročil, da je odgovarjal Masaryk, če izvzamemo nekaj pretiranostij in šolskih navad, veliko bolj stvarno in simpatično, kakor včeraj. Nihče, ki sc je nahajal med poslu-šavci, ne more tajiti, da jc bil dr. Krekov govor pravi parlamentarni vžitek, kakor tudi ne
more nihče tajiti, da se stranke v zbornici ne ravnajo po materielnih vprašanjih, marveč po velikih svetovnih naziranjih. O drugih govornikih piše list, da so ostali v senci.
»Vaterland« piše o dr. Krekovem govoru: Med govorniki, ki so jih poslale stranke danes na politiško areno, so vzbujala predvsem pozornost duhovita izvajanja poslanca dr. Kreka, ki je kos vsem svojim nasprotnikom in ki pobija njihova izvajanja točko za točko.
Vodilno judovsko glasilo »N. Fr. Pr.« piše o dr. Krekovem govoru, da je govoril mnogo bolj previdno in stvarno, kakor je govoril »patentirani zastopnik krščanske znanosti«, profesor Mayr ;dr. Krekov govor pa objavlja malone dobesedno.
»Die Zeit«, judovsko glasilo, piše o dr. Krekovem govoru: Drugi glavni govornik, posl. Krek, duhovnik, je odgovarjal na napade proti cerkvi. Znamenit je konec njegovega govora. Rekel, je, da sc ni treba bati svobodo-miselstva ljudij, ki pošteno mislijo. Koncentracija zbornice proti socialnim demokratom bi dovedla do tega, da se združijo svobodo-misclci in socialna demokracija.
»Grazer Volksblatt« objavlja o dr. Krekovem govoru članek »Boj svetovnih naziranj«. Piše: Največjo pozornost zasluži Masa-rykov nujni predlog pri vseh, ki se vdeležu-jejo z jasnim izpoznanjem boja svetovnih naziranj o namenih in smotrih duševnih valov. Mislimo tu na one, ki v boju duhov iščejo resnice in takih ljudij, hvala Bogu, je še veliko. Da jc postala razprava o Masarykovein predlogu zanimiva in pomembna, se mora zbornica zahvaliti slovenskemu duhovniku dr. Kreku, ki spada med može, ki se po svojem duhu najbolj odlikujejo v zbornici. Dr Krek je delavski voditelj in ie že dozdaj vzbudil v katoliških krogih pozornost po svojih govorih, ki se odlikujejo z globoko resnobo, z globokimi mislimi in s krepkostjo, ki prime poslušavce. Posegel je dr. Krek tudi v Masarykovo razpravo in je dvignil sedanji boj v zbornici do načelne važnosti. Masarykov predlog je imel zgolj politično ost proti krščanskim sociaicem. Do dr. Krekovega govora se je razvijala razprava tudi v tem zmislu. Zanimivo je, da se čitajo dr. Krekova izvajanja in da sc vidi, kako si ie pomagal s pohvalo samega sebe Ma-saryk iz zadrege. Nato objavlja list daljši izvleček dr. Krekovega govora.
Graška »Tagespost«, ki izkuša vse zlorabiti proti krščanskim sociaicem, piše o dr. Kreku: »Edini pomembni govornik proti Ma-saryku, dr. Krek, je pustil daleč za seboj čen-čače krščansko-socialne družbe. Razvil je konservativni program, ki je v najostrejšem nasprotstvu z lagodnim reakcijonarnim mišljenjem krščanskih socialcev. Navedeni klerikalni Slovenec jc pravzaprav s svojimi izvajanji čital krščanskim sociaicem tekst, ki jim
umu.
Način nekdanjega potovanja-
Goethejev izrek: »Ne potuje se, da bi se prišlo, ampak, ampak da bi se potovalo,« je danes splošno veljavna resnica. Toda to potovalno določilo je ukoreninjeno navadno šele za časa srečnih, romantičnih dni pri vsakem narodu, ki tako hlepi po čudesih tujine kot Nemci; ko se je v 17. stoletju slučajno pojavila podobna manija in moda, ko je bila v navadi pri plemcnitnikih in boljarjih velika »kavah rska tura« na »Nizozemsko, Angleško, Francijo in Italijo«, tedaj jc naletela na resen preudarek mirnih in razumnih mož, ki so hudo tožili o spačenosti tujccv, kateri so imeli površno in renomistično izobrazbo in so pačili domače običaje.
Komcnij sc svareč spominja mnenja Platonovega, ki jc prepovedal, da bi smela mladina preje potovati, dokler nc doraste in si nc pridobi za potovanje potrebne modrosti in spodobnosti. »Ah, ko bi spet imel krone in cekine«, toži eden izmed dalečpotujočih »bedakov«, Kristijan Weiscs, »katere sem potrošil v Franciji in Italiji. In čc leti ena gos na ono stran, prileti druga na to stran.«
Močnejši in težavnejši kot taki pomisleki pa je bil zapah, ki je oviral prav do 19. stoletja vse veselje za potovanje, to jc bila izvan-redna težava v občevanju, razne nevarnosti, napori in potrpežljivost, kojim je bil potnik v prejšnjih časih podvržen. Zato pa večina poto-
pisov naših prednikov ni pisana v onem jasnem, duhovitem tonu modernih del, ampak po nekem veliko bolj čmernem suhoparnem načinu, ki nas jasno spominja, da niso pisana v razkošju, na mehkih blazinah, na prijetnem izletu po lepih pokrajinah, temveč na trdi klopi revne poštne kočije, ki jc zaspano tekla čez drn in stm. Ne smemo smatrati ganljivih tožb in slabih glasov za vzdihovanje čmernega ne-zadovoljneža, katerih ni manjkalo tedaj in je še danes veliko takih, ki vedno pogrešajo na potovanju svoje domače udobnosti in ljubez-njivega spančkanja »pri materah«, — če iih seznanimo z nevarnostmi, ki so trle potnika v starih časih.
Predvsem hočemo govoriti o tožbah glede gostilen. Že v starem veku! Kajti lepa navada splošne gostoljubnosti tudi na Grškem ni dolgo trajala. Ze Tukidid opisuje veliko gostilno z mnogoštevilnimi, majhnimi shrambami, v katerih so morali nesrečni domači, ki niso imeli v mestu nobenega znanca, sami stanovati. Dvorana za ljudi, hlev za živino, šu-pa za vozove, — tako nam slika Plutarh javno prenočišče. Da so bili gostilničarji ravnotako malomarni, nam dokazuje Platonov dostavek: »To so sami falotje in nesramneži; z zaničevanjem in ponosom zremo na one, ki pri njih tratijo drag denar.« V rimskem cesarstvu je bila vrsta cesarskih hotelov, katere so nadzorovali nekaki cfori. Toda ti so bili le za uradnike in plemiče; navadni potnik se je moral zadovoljiti s priprostim prenočiščem.
V Rimu jc bilo ob Apiievi poti nekaj boljših hotelov, v katere je rad zahajal Ciccriui, toda večina gostilen jc ležala v bližini velike
cirkusarene; v njih so marljivo naprav Ijali iz mesa pobitih živalij »tigerkotelet« in »medvedji beefstcak«. Da se rimski krčmarji niso dali vleči za nos, kaže to, da je bil že takrat pri njih na steno naslikan petelin, pod katerim je stal lakonski napis: »Na upanje damo, če ta petelin zapoje.«
V srednjem veku se je potnik, posebno čc je bil romar, bolje počutil. Prijazno so ga vsprejeli v samostanu, kjer so mu za mal denar ponudili skromno stanovanje in točno hrano. Navadna krčma jc bila v srednjem veku večkrat razupito letovišče, v katerem se je shajalo mnogo grde druhali. Karol Ziero-tin, ki je spisal leta 1591 dnevnik o potovanju po Nemčiji, trdi, da so bile krčme večinoma kmečke hiše, v katerih so ljudje spali v hlevu skupno z živino. »Jed je sestajala iz kruha, bolj črnega kot zemlja, rjave slanine in mesa, ki ni bilo dvakrat prekuhano, ampak desetkrat. Poleg tega si mogel imeti kvečjem šc posušeno klobaso.« Zato se je marsikomu pripetilo, da si je izvolil zemljo za posteljo in nebo za odejo, če je bil srčen mož in vsega navajen. O gostilnah v drugih deželah se je šc bolj pritoževalo. Tako n. pr. razpravlja prvi nemški Bacdcker. Martin Zeiller v svojem šc v letu 1632 izišleni potopisu iz Italije: »Cc se pride dalje v gostilne, se spozna na mnogih krajih z žalostjo, kako neznatna in grda jc postrežba; čumnatc so slabe, nesnažne in polne stenic ter drugega mrčesa, in vendar sc mora vse to drago plačati.«
Knezi in plcnienitniki sploh niso posečali gostilen. ampak so peljali s seboj cclo pohištvo. od kuharja do hišnika. Tako je potoval
knezoškof Aschhausen z velikanskim številom spremljevalcev in s 180 konji v Rim. S seboj je peljal 100 hektolitrov vina.
Toda če so se tudi gostilne v toliko izboljšale in če tudi so v drugih deželah s policijskimi naredbami sčasoma odpomogli raznim neprilikam, vendar so še ostale kot največja ovira slaba pota. Cez drn in strn in po močvirju je dostikrat vodila pot. Angleški raziskovalec starega veka Tholsby opisuje v svojem dnevniku o kratkem potu iz Londona v Leeds več nevarnostij in nezgod, kot se jih danes doživi pri vožnji v Ledeno morje ali v Saharo. Cestokrat so bile ceste poplavljene; tedaj so morali vozove vzeti narazen in kmetje so jih znosili na suho zemljo. Nesrečni potnik toži, da 14 ur ni prišel z voza. razun če sc je kočija zvrnila ali obtičala v blatu. Da se jc kdo zvrnil, to je bilo nekaj vsakdanjega. Knobclsdorf, Friderik II. Zidar sc je prekucnil med Florcnco in Rimom ter težko poškodoval. Prav polagoma je nastopila poprava cest. Ludovik XIV. je začel; teda šc v letu 1816 ic bilo v celem pruskem kraljestvu komaj 523 :,/:i milj velikih ccst, na Pomorjanskem pa nobene.
Po takih potili jc bilo seveda potovanje zelo počasno. Udeleženci tretje križarske vojske so rabili za pot iz Lijona do Carigrada osem mesecev. In tudi pozneje ni bilo veliko boljše. Bamberški knezoškof jc hodil osem tednov v Rim, nc da bi se kje dlje časa pomu-dil. Z navadno pošto sc ic rabilo v začetku XIX. stoletja iz Berolina v Vratislavo štiri dni, v Kraljevcc en teden. Bile pa so tudi eolnijske nadlege, o katerih pripoveduje žc Martin
gotovo ni bil všeč. Nič ne more boli osramotiti neotesanosti kakega Sternberga in Bielo-hlavveka in površnosti Mayrja, kakor govor tega klerikalca, ki opazuje stvari z višjega obzorja, kakor kak dunajski predmestni branjevec ali pa kak fanatični vaški župnik.
Celo zagrizeno vsenemško glasilo »Proč od Rimovcev«, »Grazer Tagblatt«, piše o dr. Krekovem govoru: Klerikalni Slovenec dr. Krek se je očividno visoko dvignil nad ostale duhovnike, ki delajo klerikalno politiko. Naj li velja sledeče naziranje morebiti samo za razpravo o varstvu naše državne temeljne postave za duševno svobodo? Dr. Krek je rekel: Aloje osebno prepričanje mi pravi, da je zadnji čas, da verni katoličani izprožijo odkrito vprašanje o ločitvi cerkve od države. In ni le objel socialnih demokratov, ki pridobivajo s svojimi gospodarskimi obljubami volivce, videl je celo most k svobodomiselstvu: Sodim, da ne smemo Masaryka in socialnih demokratov uničiti s psovanjem in z bojem, marveč da jih moramo dvigniti kvišku. Imamo most, po katerem pridemo k svobodomiselnosti, seveda ne k oni svobodomiselnosti, ki je svobodomiselna iz toposti, marveč k onemu svobodomiselstvu, ki se je razvilo iz dolgih bojev. K svobodomiselnosti socialnih demokratov, k svobodomiselnosti filozofa, človeka, ki se pošteno bori, vodi most in sicer most smisla za resnico in pravico. Idealna višina slovenskega govornika, a le v Masarykovi razpravi, ki je napravila vse svobodomiselne in ki je postavila vse na višje stališče!
Zanimivo je na kak način je vsak list razumel dr. Krekova izvajanja in kako jih hoče izrabiti zase proti svojim nasprotnikom. Kar je dr. Krek govoril o teoriji socialnih demokratov, pa bodo imeli kmalu priliko pokazati v dejanju.
Današnja seja.
Sejo otvori predsednik ob 11. uri 15 minut. Ko se prečitajo došle interpelacije, med katerimi se nahaja tudi poslanca »Slovenskega kluba« dr. Benkoviča o napadih pri brežiški policiji, nadaljuje zbornica razpravo o Masarykovem nujnem predlogu. Pred vsem so na vrsti stvarni popravki. Kršč. soc. Lang izjavi nasproti Sommerju, ki je trdil, češ, da se duhovniki ne bore proti praznoverju, da je praznoverje večinoma tam doma, kjer gospodari nevera. Poslanca Sternberg in dr. Jager izgubita besedo, ker nista navzoča v zbornici. Kršč. soc. Bielohlavvck protestira proti nujnemu predlogu glede na govor zunaj zbornicc. Ljudstvo zahteva narodno gospodarsko delo, ne glum. Masarykov edini namen je bil, da napade kršč. soc. stranko.
Dr. Stransky izjavlja nasproti Sternbergu, da vseučilišča ne goie pretiranih narodnih in veri sovražnih načel. Posl. Zistcrer obsoja poslanca Sommerja, ki je žalil kmete, ko je rekel, da. grejo kmetje danes k izpovedi, prihodnji dan pa prisegajo po krivem. Kmeti niso nič bolj praznoverni, kakor takozvani boljši stanovi. Stojan omenja nasproti Masaryku. da je povišal papež Benedikt XIII. Janeza Nepo-muka kot mučenca za zakrament svete pokore med svetnike in da so našli njegove ostanke praški nadškof in komisija.
Nujnost Masarykovega predloga obvelja.
Po stvarnih popravkih glasuje zbornica o nujnosti Masarykovega nujnega predloga. Soglasno pritrdi zbornica, da naj se prcdloR nujno obravnava; Za nujnost glasujejo tudi krščanski socialci, ki frenetično ploskajo, ko naznani predsednik, da se je zbornica izjavila za nujnost.
Meritorlčna razprava. — Dr. Lueger.
Prvi govornik v meritorični razpravi je dr .Lueger. Napeto posluša vsa zbornica na
Zeiller, da so bile sila neprijetne in dolgotrajne. Najbolj zvite so bile eolnijske preiskave v Nemčiji, kjer je vsak izmed 300 vladajočih knezov in gospodov imel posebne davke. Samo med Draždananii in Dcvinjem je bilo 16 eolnijskih postaj, ki so vedno zahtevale dolg odmor, kajti vso prtljago so vzeli z voza in pregledali.
Veliki gospodje so se seveda le malo že-nirali takih nadleg, v katerih je stokal navadni potnik. Oni so jezdili s šestimi ali osmimi konji, da bi ne ostali v blatu. Na vsaki postaji so imeli prepregališče. Na ta način ja mogel francoski poslanec de la Garde v 22 dneh dospeti iz Carigrada v Fontainebleau. Kdor je jezdil, je prišel relativno hitreje naprej, ker je mogel večkrat zamenjati konja in ni bil odvisen od kočijaževih muh. Nosilnice srednjega veka so bile sčasoma popolnoma nerabne. Mesto teh so bili vozovi, velikanska težka poslopja, ki so nosili 12 do 15 oseb. so bili zaviti z gostimi zagrinjali. Prešli so v nerodne, majhne poštne vozove, v katerih je čudovito komodna generacija doživela toliko mičnih dogodeb in katere je zaničeval poznejši rod »mlade Nemčije«. Reklo se je tem, »poštnim polžem«, da gredo bolj nazaj kot naprej in v »zeleni dolini« se jc postiljon še rajši pomudil, da bi z zateglim glasom svojega roga vzbudil žalostni odmev, da je spojil vse bolesti v otožen glas in so mnoge lepe oči po-rosile solze. Imeti se mora Stcrncjcvo »priporočljivo potovanje« v žepu in vidi sc v vsakem dekletu samo ljubezen, v vsakem beraču trpeče človeštvo.
Slednja težka skrb potnika je bil strah pred roparji. Saj jc navadni motiv vseh romanov potopisnih od starega veka začenši, da je bil potnik napaden in oropan. Prav do 18. stoletja so napravljale roparske trope, često spremljane od romantične glorije, vsa pota nevarna. Pogosto so se skrili z gostilničarji pod odejo in samo do zob oborožen in pod nočnim varstvom je bil ubogi potnik varen svojega življenja.
izvajanja načelnika najmočnejše stranke v zbornici. Dr. Lueger se peča predvsem z izvajanji poslanca Sommerja, ki je očital Dunaj-čanom, da nimajo resnobe in da ne znajo drugega, kakor da pijejo. Zavrača tudi Sommer-jeve napade na kmečki stan in izjavi, da stojijo za krščansko socialno stranko vsi kmetje na Nižjem in Zgornjem Avstrijskem, Štajerskem in na Tirolskem. Dr. Sommer moti dr. Luegerja neprestano z medklici. Dr. Lueger mu zakliče: »Obnašajte se dostojno, jaz sem vas pustil pri miru, ko ste govorili. Nato pravi: Dr. Sommer je izjavil, da nisem izobražen. A mislim, da župan, ki je dvignil dunajsko mesto na sedanjo višino, je vsaj toliko izobražen, kakor Sommer. Posi. Sommer: »Vi vse zavijate!« Dr. Lueger predsedniku: »Gospod predsednik, opozorite Sommerja, da se dostojno obnaša.« Dr. Lueger nato pravi: »N. Pr. Pr.« je v mojem govoru takoj spoznala, da se je šlo proti judovski kliki, ki gospodari na vseučiliščih. List je zato tudi takoj zatrobil in nato je prikorakala vsa judovska armada. Ni mi padlo v um, da bi napadal svobodno preiskavanje in objektivno znanost. Vzdržujem pa od besede do besede, od črke do črke in od zloga do zloga vse, kar sem rekel, da so vseučilišča gnezda prekucije in brezdomo-vinstva. (Viharno odobravanje.) Kdor pozna razmere po vseučiliščih, mi mora pritrditi. Masaryku nisem nikdar ničesar storil in tudi ne moja stranka. Masaryk se tako zelo boji krščanskih socialcev, da prosi ministre za obrambo in kliče: »Minister, brani vseučilišča. (Smeh). Vem, da ima Masaryk posebno nalogo, da proučuje liiilsnerjevo nedolžnost. (Viharna veselost.) Krščanski socialci smo prisiljeni, da zahtevamo:
1.	Enakopravnost vseh katoličanov.
2.	Prejenjati mora vladanje klike po vse-učiliških in v profesorskih kolegijih in
3.	se mora postopati s katoliškimi dijaki tako, kakor z ostalim dijaštvom. (Govoru je sledilo živahno odobravanje.)
Proti bogoslovnim fakultetam.
Predsednik naznani, da so vložili Pernerstorfer in tovariši predlog, ki zahteva, da naj ločijo bogoslovne fakultete od vseučilišč, da naj odpravijo bogoslovna semenišča in da naj proglase bogoslovne učne zavode za zasebne zavode. Predlog je dovolj podprt in se zato otvori o njem razprava.
Drexelov predlog.
Posl. Drexel in tovariši predlagajo: Vlada se poziva, da zagotovi zbornici ustavno zajamčeno svobodo učenja in pouka, svobodo vede, vere in vesti proti vsem strankarsko političnim napadom. Tudi ta predlog je dovolj podpiran in se otvori o njem razprava.
Nadaljni govorniki.
Nato govore češki realist Drtina, profesor dr. Celakovsky, nemški nacionalec Wald-ner in krš. soc. dr. Drexel, ki naglaša, da je krščansko socialna stranka politična in ne verska stranka. Govornik naglaša, da sta potrebna sy!labus in indeks. Cerkev mora natančno gledati na vse, kar prihaja od zunaj. Naglaša potrebo o verskem pouku in izjavlja, da se vseučilišča nikdar ne bodo ločila od katoliškega duha. Govornik pravi: Judje in Arijci tvorijo dvoje plemen, ki se nc morata prilagoditi eden drugemu. Cerkveno pravo jc to izpoznalo in je ustanovilo za jude geto. Po Drexelovem govoru se zaključi razprava.
Glavna govornika.
Glavna govornika sta profesor Bachmajin in katoliški Ceh Horsky.
Bachmann naglaša, da so v nujnem predlogu stavljene zahteve izpolnjene po izvajanjih naučnega ministra. Nato zagovarja dijake in vseučiliške profesorje.
Poslanec Horsky naglaša, da zahtevajo tudi katoličani svobodo pouka, a te zdaj po vseučiliščih ni. Po mnogih vseučiliščih gospodari profesorska klika. Ce nam očitajo, da imamo nezmotljivega papeža, lahko rečem: Kolikor liberalnih profesorjev, toliko papežev. Vsak misli o sebi, da je on središče, okolu katerega se vse vrti.
Masarykov končni govor.
Masaryk naglaša, da je v svojem govoru o Luegerjii govoril jako zmerno. Zato se mu vrača s liiilsnerjevo zadevo. Obžaluje, da se jc ponižal dr. Lueger na to nivo v razpravi. Nato polemizira proti izvajanju dr. Drexla in pravi: kdor ima za svojega voditelja v veri Jezusa, ne more biti antisemit. Dejstvo jc, da se mora taka razprava, kakršna je sedanja, izvesti Ic v novi zbornici in dvomi, da bi bila mogoča taka razprava v stari zbornici. To dokazuje, da se zanimajo širši ljudski sloji za duševna vprašanja. Govornik končno izjavlja, da se pridruži Drexlovetnu predlogu in da napne milejše strune. To stori prisiljen in obžaluje, da so se že prej sporazumeli mlado-čehi in agrarci.
Burni prizori.
Pri stvarnih popravkih so se pripetili veliki kravali osobito med Sternbergovim govorom, ki je napadal min. predsednika in pol-uradno časopisje. Lovvensteinu je hotel vzeti predsednik besedo. Dejanskih popravkov jc bilo deset.
Odklonjeni soc. demokraški predlog. Sprejeti predlog kršč. soc. Drexla.
Pri glasovanju se soglasno sklene, da se nakaže Drevelov predlog ustavnemu odseku. Odkloni se pa Pernerstorferjev predlog, ki zahteva, da sc njegov zakonski načrt o ločitvi teoloških fakultet nakaže posebnemu odseku.
Sejo zaključijo ob pol peti uri zvečer. Prihodnja seja jutri ob II. uri dopoldne.
Proti loteriji.
Jutri predlaga poslanec Beutel, da naj se odpravi loterija.
IZSELJEVANJE V AMERIKO.
Avstrijska vlada je pred časom poslala v Ameriko svoje ljudi, da so proučili stanje naših izseljencev in da vidijo, koliko je resnice na pritožbah proti amerikanskim delo-dajavcem. Ti vladni uradniki so dognali, da mnogi amerikanski industrijci, upravitelji rudokopov in lastniki raznih podvzetij in to posebno v severo-ameriških državah, zahtevajo od izseljencev, da morajo sami od svojega zaslužka plačati stroške potovanja. Dogodilo sc je pa premnogokrat tudi to, da se je našim izseljencem s silo preprečilo zapustiti službo, v kateri so bili slabo plačani.
XXX
Iz Ncvv Yorka prihaja še naslednje poročilo: Gospodarska kriza, ki vpliva zlasti na industrijo in ki je ustavila v številnih tovarnah delo. je povzročila, da se Evropejci v velikih množicah vračajo v staro domovino. Število izseljencev, ki se vračajo, jc za 100.000 večje kot lansko jesen, če tudi so parobrodne družbe zvišale prevoznino v medkrovu za 40 mark ter bodo to še zvišale. Navadno so se jeseni vračali italijanski težaki, ki zimo pre-žive doma in se na spomlad povrnejo. To pot je pa drugače. Velika kriza je. nagnala mnogo brezposelnih ljudij nazaj čez ocean. V Ho-bokih, kjer imajo nemške parobrodne družbe svoje piere, so po angleških poročilih stanovanjske hiše prenapolnjene s Poljaki, Mažari in drugimi vzhodnimi Evropejci, ki čakajo na povratek v domovino. Velikanski parobrod »Prezident Grant« od Hamburg - Amerika -iJnie je v preteklem tednu odplul s 4000 ljudmi, mied temi jih ie bilo 3220 med krovom, toliko število, kot še nikoli doslej. Povratek v staro domovino v 1. 1906 iz newyorškc luke je dosegel številko 330.000 med tem ko je prišlo v Ameriko 1,000.000 izseljencev. V 1. 1907 pa doseže število onih, ki sc vračajo gotovo na pol milijona. Paralelno s tem elementarnim gibanjem v nižinah družbe pa se pojavlja veliko število satnoumorov, ki so sedaj vsak dan na vrsti.
AVSTRO - OGRSKA.
Rdeči napad na krščansko-socialnega poslanca Kunschaka.
Soc. demokraško vodilno glasilo je huj-skalo svoje rdeče sodruge, naj nastopajo s silo proti krščansko-socialnim poslancem. Poslušne rdeče ovčice so seveda ubogale. Dne 2. decembra je sklical Kunschak v Pittenu pri Dunajskem Novem Mestu shod. Soc. demokrati so se pridrvili na shod iz raznih krajev in so preprečili s petjem, da Kunschak ni mogel govoriti in da so morali shod razpustiti. Kljub soc. dem. nasilstvu je pa govoril na shodu Kunschak pet četrt ure in je zadnji zapustil shod.
Zvečer so pa priredili v Dunajskem Novem Mestu krščanski socialci zopet shod. Preskrbeli so vse, da na shod niso mogli vdreti soc. demokrati, ki so sc zbrali nato v predsobi. Kunschak je bil o tem obveščen, a se je vseno podal na shod. Komaj je vstopil v gostilno, so ga pozdravili soc. demokrati s pfuj-klici. V spremstvu 3 policistov je šel Kunschak
v gostilno. Zahrbtno se je pa pridrvila nato rdeča gruča iz posebne sobe, ki je metala na Kunschaka vrčke in grozila z gorjačami. Z gorjačo .ie bil udarjen Kunschak po nosu in razbite so mu bile ustnice. Na napadalca se je vrgel policist in ga aretiral, socialisti so se nato navalili na policista in omogočili, da je napadalec pobegnil. Policist napadalca ni poznal, pač pa tiskarja Endela, ki mu je iztrgal napa-r dalca.
Kršč. soc. so sklenili, da vlože glede na nasilstva soc. demokratov proti Scheicherju in Kunschaku interpelacijo, ki zahteva natančno preiskavo in vpraša vlado, kaj hoče ukreniti, da se v bodoče preprečijo taki prizori.
Naša zunanja trgovina.
Meseca oktobra letos se jc uvozilo v našo državo blaga za 196,700.00, izvozilo pa za 193,600.000 kron. Od januarja do oktobra se je pa uvozilo blaga za 1887,600.000, izvozilo pa za 1883,200.000 kron.
Nemški minister rojak Peschka.
»Briixer Zeitung« objavlja razgovor z nemškim ministrom rojakom Peschko, ki je rekel, da bodo prihodnje volitve za češki deželni zbor najbrže mcseca februarja ali marca. Zato je potrebno, da se nemške stranke združene v odboru devetorice ne napadajo medsebojno in da nai sc zedinijo za nemške kandidate po volivnih okrajih. Nadalje je rekel, da so Nemci vedno pripravljeni za spravo s Cehi. a mir mora biti pošten. Po njegovem mnenju je zdaj ugoden čas za narodno sporazumljenje. Glede na izpremenibo volivnega reda za češki deželni zbor zahteva za Nemce lastno kurijo. Politični položaj sili na skupen nastop nemških strank.
Odstop češkega višjega deželnega maršala.
V predvčerajšnji seji češkega dež. odbora ie naznanil deželni višji maršal knez Lobkovic, da poteče njegova službena doba 13. t. m. in da zato izroči svoje mesto cesarju. Posle namerava voditi še do 10. t. m.
Avstrija in Grška.
Na cesarjevo povelje odplove križarica »Sv. Jurij« iz Pulja na Grško, da se udeleži poroke grškega princa Jurija.
Čehi proti trgovinskemu ministru.
Češki listi napadajo trgovinskega ministra dr. Fiedlcrja, ker imajo jubilejne pismene znamke zgolj nemško besedilo. Dr. Fiedler je izjavil, da tega ni on kriv, marveč odstopivši minister grof Auerspcrg. Jubilejne znamke bodo v prometu Ic eno leto. »Den« priporoča slovanskim poslancem, naj se zanimajo za to, da dobe prihodnje znamke tudi nenemške napise.
Častniške plače.
»Az Ujsag« poroča, da je vojno ministrstvo sporočilo zaupno častnikom, da tekom enega leta častniških plač ne morejo zvišati in da naj častniki zato vprašanja nc forcirajo.
SLOVANSKI SHOD.
Debate o slovanskem shodu v ruskem časopisju se ponehujejo. »Rječ«, glasilo kadetov, pravi, da hoče vlada s slovanskim shodom samo odvrniti pozornost od notranjih re-fonn. »Novoje Vremja« seveda toplo zagovarja shod in pravi, da če se ne doseže soglasje, se bo vršil tudi brez kadetov.
NAMERAVAN NAPAD NA AVSTRIJSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Budimpeštanski list »A Nap« objavlja odlok budimpeštanske državne policije, v katerem se poroča, da je avstro-ogrski poslanik v Carigradu obvestil zunanje ministrstvo, da se namerava atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda. Iz Carigrada je v ta namen odpotoval na Dunaj neki Grniker. Na podlagi pisma mehikanskega poslanika v Genevi (Švica) na amerikanskega poslanika na Dunaju sc je izvedelo, da so štiri sumljive osebe odpotovale v Požun in da so se tam snidle 28. novembra. Ti nameravajo atentat na cesarja ali prestolonaslednika. Napad, kateri je bil dogovorjen v Genevi, naj bi se izvršil na Dunaju ali v Budimpešti. Policija jc uvedla v tem oziru preiskave.
MORAVSKA LJUDSKA STRANKA.
Poslanci Slama, dr. Stransky, dr. Smrček in dr. Bulin so ustanovili poslaniško zvezo moravske ljudske stranke in izvolili poslanca Slamo za načelnika.
KOŠUT O HRVAŠKI KOALICIJI IN O »JUGOSLOVANSKEM KLUBU«.
Neodvisna stranka se je sestala k posvetovanju, pri katerem je vprašal poslanec Vio-zontay ministra notranjih poslov grofa An-drassyja in ministra pravosodja dr. Giinterja, ali jima je znano, da sc hrvaško-srbska koalicija in Jugoslovanska zveza na Dunaju med-seboj dogovarjata. Vlada ne sme pustiti takega rovarjenja in on vpraša, kaj hočeta ministra ukreniti, da sc to prepreči. Opozarja na zgled Ncmčiie. ki je poljsko vprašanje rešila v dveh dneh. Minister trgovine Košut odgovarja, da vlada z budnim očesom zasleduje delovanje hrvatsko-srbske koalicije in da so ji tudi znani dogovori z »Jugoslovanskim klubom«. A ti dogovori nc dajo povoda za nobeno bojazen, in vladi se ne zdi potrebno, kaj o tem ukreniti.
SRBSKA SKUPŠČINA.
V seji srbske skupšine 5. t. m. je mladi radikalec Stojanovič ostro napadal vlado. Pri občinskih volitvah se jc pokazalo, da ima vlada za skupščino kroglje in gorjače. Vlada, ki ima še zdaj v svoji sredi morilca ministra, nc more drugače postopati. Pri svobodnih volitvah je morala prelivati kri tista vlada, ki ni kaznovala onih, ki so sekali v belgrajskih ulicah s sabljami poslance, ki je zaukazala. da streljajo na dijake in ki je povzročila umore v pre-fekturi.
ITALIJA.
Proces Nasi.
Nasi ie pismeno izjavil predsedniku državnega sodišča, da odklanija vse zagovornike, katere mu je dalo na razpolago drž. sodišče iu da hoče sam imenovati svoje zagovornike.
Italijanska zbornica.
Italijanska zbornica je odobrila trgovinsko pogodbo z Rusijo.
BULOVV, BLOK IN CENTRUM.
Nemški kancelar Biilovv, ki je proti Centru povezal najbolj različne elemente v svoj »blok«, sc je v zbornici še pred nekaj dnevi ponašal, kako izvrstno sc mu jc posrečilo združiti konservativce in liberalce in je Centru napovedal, da se mu ne bo posrečilo pognati klin v to zvezo s predlogi, ki bi morali liberalce in konservativce razgnati vsled njihovih nasprotnih mnenj. Zdi sc pa, da ta blok ni tako trden, kajti Biilovv je bil prisiljen poklicati razne voditelje bloka k sebi, da skujejo med sabo nov kompromis, sicer gre vladna večina v kosce. Vplivali so na to napadi liberalca Paascheja na pruskega finančnega in vojnega ministra. Biilovv je bloku zagrozil, ako sc med sabo zopet ne poravnajo in stopijo v enotno falango proti Centru. Vojnega ministra von Einem je bil Paaschc napadel zaradi škandaloznih dogodkov med vojaki. Biilovv je baje dejal, da ga tudi ozir na cesarja sili, da ali doseže, da napadi nehajo od strani bloka, ali pa da mora odstopiti. »Kolu. Volks-zeitung« pravi, da se ni bati, da bi si Biilovv in blokovci med sabo vratove polomili.
KRIZA V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU KONČANA.
V včerajšnji seji nemškega državnega zbora se je pokazalo, da sc jc poravnala kriza, ki je nastala v bloku nemških vladnih strank.
SRBSKI KRALJ POTUJE NA DUNAJ.
»Pravda« poroča, da namerava kralj Peter odpotovati na Dunaj. Ovira načrt Ic zahteva avstrijske vlade, da ne feme kralja spremljati Pasič.
RUSIJA.
Tožbe proti bivšemu ministru Durnovo.
Pri senatu je vloženih čez 700 tožb proti bivšemu notranjemu ministru Durnovo. Kot tožniki nastopajo osebe, katere je Durnovo za časa svoje vlade administrativnim potom izgnal, in katere je zdaj senat po natančni reviziji oprostil. Tožniki zahtevajo od Durnova odškodnino v skupnem znesku 800.000 rubljev.
V	Petcrburgu so aretirali zopet neko taj- I 110 prekucijško družbo, ki je nameravala umoriti več visokih uradnikov. — Dne 5. t. in. se je pričela sodna razprava proti soc. poslancem druge dume.
Bombni napad.
V	Moskvi je vrgla 4. t. m. na generalnega gub. Herschelmanna neka ženska bombo. Gubernator nI poškodovan. Ranjeno napa-dalko so oddali v bolnišnico. Policija je preprečila. napad na prvega prokuratorja najvišjega sodišča Kamišenka.
VVitte.
Grof Witte namerava izstopiti iz državnega sveta in prevzeti vodstvo ruske eks-komptne banke.
Izgnani judovski dijaki.
Iz Kijeva so izgnali judovske dijake.
ŠVEDSKI KRALJ OSKAR BOLAN.
Iz Stockholma poročajo, da je kralj Oskar v zadnjem času vsled nemirnega spanja zelo oslabel. Zdravniki so mu nasvetovali, da naj za nekaj časa opusti vladarske posle. Za regenta je imenovan prestolonaslednik.
NOVO MINISTRSTVO NA ŠVEDSKEM.
Novi švedski vladi predseduje državni minister Lindmann.
ANGLEŠKO.
Španski kralj in kraljica na Angleškem.
Španski kralj in kraljica sta 4. t. m. odpotovala na vojni ladji »Renowu« iz Ports-moutha v San Sebastian.
Novo angleško vojno pristanišče.
Prvi lord admiralitete T\veetmouth je izjavil, da zgradi v Rosythu vojna uprava veliko pristanišče za vojne ladje s prostorom za 28 ladij.
Dnevne novice.
+ O belokranjski železnici so obravnavali na shodu v Kočevju. Zupan Loy je v imenu kneza Auersperga na podlagi njegovih informacij poročal županom, kaj je z belokranjsko železnico. Kočevarji so seveda ne-voljni, da se podaljša dolenjska železnica od Novega mesta. Na to pravi knez, da sc v dogovoru ined avstrijsko in ogrsko vlado izrecno imenuje Novomesto kot začetek nove železnice. Knez Aeursperg ic izkušal doseči, da sc železnica izpelje dalje iz Straže skozi Poljansko in Cermošnjiško dolino, a je bilo vse zastonj. Pameten politik — pravi knez svojim volivcem — vzame dobiček tam, kjer je mogoč. V takih razmerah sc hoče potezati zato, da se podržavi deželna cesta Ljubljana-Kočevje do meje. To je pa predlog, ki ga je stavil poslanec Jaklič s »Slovenskim klubom«. Doklade, ki so se doslej plačevale za to ccsto, se morejo potem porabiti za druge ceste. Dalje so se razgovarjali o delovanju kmetijske družbe za Kočevsko in z novim letom bo začel predavati potovalni učitelj Seb. Pregel.
+ Član kmečke zveze nam piše: Naše kmečke zveze naj bi zdaj vse storile, da se pojasni kmetom, kaj nameravajo njihovi nasprotniki v državnem zboru, kakor so pokazali v letošnjem zasedanju. Kie so kmetje, da se ne ganejo, ko jim preti nevarnost, da se meje odpro tuji živini, zakaj ne dvignejo glave? Nevarnost je tukaj, boj se bije zoper naš obstanek, zato pa, kmetje, pokoncu in govorite na javnih shodih. Socialni demokratje zborujejo in stavijo svoje, kmetu pogubne zahteve; zato naj tudi kmet glasno govori! Da nas zamorejo naši gg. poslanci uspešno zastopati, naj se interesentje oglasijo in jih s svojim ogromnim glasom podpirajo! — Socialni demokratje in sploh kmečki nasprotniki se bore zase, in kmet naj pa mirno gleda kako mu rujejo zadnji up, edini up, ki ga ima, ko živino krmi in se zanjo trudi, meneč, da bo dobil vsaj za njo toliko, da bo imel za najpotrebnejše izdatke. Ali bode še kdo živino redil pri tako nizki ceni in pri taki draginji krme, pod kakoršno trpimo zdaj? Na ta način bo kmet uničen. Naj se kar najhitreje skli-čejo shodi kmečkih zvez in se ondi protestira proti početju kmečkih nasprotnikov in se jim pove, da bo kmetič le toliko časa trpel, ddk-ler zamore, če bo uničen naš kmečki stan, si je pa država sama izpodkopala svojo podlago. Zato pa, kmetje, govorimo tudi mi!
+ »Južno - slavenska sveža«. Zagrebški »Obzor« piše, da nimajo konference članov »Jugoslovanske zveze« z ministrskim predsednikom Bcckom nobene važnosti. (To velja najbrže tudi za tisto konferenco, ki jo naznanja včeraj »Narod« brzojavno, češ, da je Hribar pozvan k Becku.) Niti za dlako, pravi »Obzor«, ne smejo popustiti člani zveze od obstrukcionistiškega stališča. Takoj v drugi notici naznanja »Obzor«, da so vsi napori Beckovi, da bi odvrnil člane zveze od ob-strukcije, brezuspešni. Mnogo časa in dobre volje ima tudi isti dopisnik, ki je v »Obzoru« naznanil, da sc »Sveža južnih Slavena« in »Slovenski klub« spojita, in da to zelo želita baron Bcck in pa »Sveža«. »Sveža« bi bila pripravljena, da pridobi poslance »Slovenskega kluba«, tudi izključiti dr. Ploja, ki mu »Slovenski klub« ne more oprostiti, da se jc izneveril programu, na katerem je bil izvoljen. Tekel je vprašat nekega poslanca »Slovenskega kluba«, ali je to res, ta je pa izjavil, da nič ne ve o tem. Zadnja vest je, da se govori, da Ivčevič ne izstopi iz »Jugoslovanske zveze«.
+ »Slovensko časnikarstvo. »Slovenski Gospodar« prihodnje leto ne bo imel več »Naš Dom« kot prilogo. »Naš Dom« bo postal namreč samostalen list z lastnim uredništvom, bo imel večjo obliko kakor dozdaj in bo izhajal vsakih štirinajst dni. V povečani obliki
bo »Naš Dom« stal celo leto dve kroni. Mesto »Našega Doma« pa bo imel »Slovenski Gospodar« vsakih štirinajst dni za prilogo »Gospodarske novice«, ki bodo prinašale kratke, zanimive in podučne gospodarske članke, kar bo za čitatelje »Slov. Gospodarja« gotovo velikega pomena. »Slovenski Gospodar« bo stal tudi zanaprej 4 K na leto.
Nadalje priobčuje »Slov. Gospodar«:
Naši narodni nasprotniki so začeli s podvojeno silo delati na naš narodni pogin, osobito odkar so mladi celjski voditelji zanesli bratomorni boj tudi na štajerska tla. Ako hočemo zabraniti največje zlo, ki preti naši narodni stvari, treba je vso pozornost obračati na naklepe in navale nasprotnikov. In vodilno nalogo mora prevzeti naše razumništvo ter njeno časniško glasilo. Toda samo en vpogled na celjsko »Domovino«, ki edina izmed slovenskih štajerskih listov trikrat izhaja in je torej zahtevam razumništva najbližja, nam zadobi žalostno prepričanje, da uporablja »Domovina« svojo časniško moč skoro izključno le proti slovenskim sobratom, ki so drugega mišljenja, kakor se nji dopade, da pa slovenske narodne stvari noče braniti v po-voljni meri proti našim narodnim sovragom. Vsled tega se je rodila med rodoljubi čistega narodnega mišljenja misel, ustanoviti nov list, ki bi vršil ono nalogo, katero »Domovina« tako hudo in našemu narodu v kvar zanemarja. In ta misel se bliža tudi svojemu uresničenju! Ravnokar so se razposlale med odlične naše rodoljube pozivne pole, da pomagajo postaviti list na trdna tla. Upamo, da bo naš klic našel tudi odmev povsod, kjer bivajo ljudje dobre volje. Naloga novemu listu bo, odbijati napade nasprotnikov na slovenski narod ter kazati našim političnim strankam, kje in kako jim je vršiti narodno dolžnost. List pa bo tudi zagovarjal težnje vseh stanov našega naroda ter skrbel, da se med stanovi izravnajo nasprot-stva in da narod vsestranski napreduje. Verskega prepričanja slovenskega naroda ne bo nikdar žalil, ampak se tudi v tem oziru postavil tje, kjer stoji zdravi del našega ljudstva.
+ Slušatelji c. in kr. živinozdravniške visoke šole na Dunaju, ki se že dolgo, a brez uspeha trudijo doseči od naučnega ministrstva doktorski naslov, so pred kratkim zopet vložili prošnjo na slavno ministrstvo, opiraje se pred vsem na sledeča dejstva: Na ži-vinozdravniških visokih šolah vseh kulturnih držav, tako v Nemčiji, Švici, Franciji, Italiji itd. je dana absolventom prilika biti pro-moviranim »«Dr. vet. med.« V preteklem letu se je podelil doktorski naslov absolventom živinozdravniške visoke šole v Budimpešti, le Avstrija se še obotavlja priznati veterinar-cem, od katerih se ob vstopu na visoko šolo zahteva istotako maturitetno izpričevalo, kakor na vseh drugih visokih šolah, in ki morajo najmanj devet semestrov naporno študirati, priznati naslov doktorja, dasi jim istega že dalj časa obljublja in, dasi bi s tem ne storila ničesar druzega, nego priznala, da velja zakon: »enaka pravica za vse« v obeh državnih polovicah. In slednjič, če je mogel ogrski minister predložiti postavo o doktorskem diplomi! veterinarcev v sankcijoniranje ogrskemu kralju, zakaj bi ne mogel avstrijski minister storiti istega avstrijskemu cesarju?! Ali mar smatra avstrijske učne zavode manj Vrednim od ogrskih?
+ Umrl je dne 3. decembra t. I. ob 5. uri popoldne g. Štefan Habe, posestnik na Gočah, v 84. letu. Bil je zgleden gospodar, veren katoličan, gostoljuben in zvest pristaš S. L. S. Od cesarja jc bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Pogreb se vrši 6. decembra ob 9. uri dopoldne. N. v m. p.!
+ Spremembe pri frančiškanih. Dosedanji gvardijan in župni upravitelj č. g. P. Salezij Vodošek sc je prostovoljno odpovedal pred-stojništvu frančiškanskega samostana v Na-' zarjih in je prestavljen v Brezje. Za gvardi-jana v frančiškanskem samostanu v Nazarjih je imenovan č. g. P. Klemens Grampovčan. Za začasnega župnijskega upravitelja v Nazarjih je imenovan č. g. P. Robert Dolinar.
—	Zavarovalni agent požigalec. Iz Gorice poročajo: V torek je začelo porotno zasedanje. Franc Brce, 54 let star, iz Dornberga, bivši zavarovalni agent, je bil obtožen požiga. Obtožnica pravi, da je Brce pred časom veliko zaslužil kot agent ter bi bil sedaj lahko dober posestnik; v družini so bili prepiri. Leta 1904 jc ranil očeta sin Franc tako, da jc bil obsojen na pet mesecev v ječo. Tisto leto jc umrla žena in sin Franc. Brce se je bil raz-vadil ter je hotel živeti dobro. Ali to ne gre brez dela. Skušal se ie trikrat usmrtiti, pa le navidezno. 21. junija 1907 ie spravil v prvem nadstropju svoje hiše svojo obleko in perilo, potem pa zažgal s petrolejem polite kose bombaža. Gorelo je, Brce je gledal mirno požar. Drugi so prišli gasit. Nevarnost, da se ogenj razširi, je bila velika. Brce se je izgovarjal. Prvotno je rekel, da je imel namen, zažgati hišo in vse, ali ko so zdravniki izjavili, da Brce ni slaboumen, kakor je hotel biti, je trdil, da je imel v sobi kotlič ter da bi bil sam pogasil, če bi slutil, da se ogenj razširi. Brce je pripovedoval pred sodnijo dve uri dogodke svojega življenja, trdeč, da so ga družinski prepiri čisto zmešali, da ni odgovoren za svoje dejanje. Glede požara pravi, da ni imel namena zažgati, da bi zgorela hiša, ampak, da bi ostrašil sina. Poklicanih jc bilo več prič, ki so največ neugodno pričale o Brcctu. Brce je bil obsojen na dve leti ječe s postom vsak nicsec.
—	Podčastnik Emanuel Modricky in njegova zaročenka sta v Gradišču ob Soči prenočevala v neki gostilni. Da se ogrejeta, vzela sta s seboj lonec oglja v svojo sobo. Zjutraj so našli njega zadušenega, ona pa jc jedva šc živela.
—	Nova oklopnica. Najnovejšo oklopnico naše monarhije bodo začetkom leta 1908 spustili v morje. Oklopnici je ime »Ferdinand Maks«. Dolga je 11855 metrov, široka 2172 m., visoka 748 m. Stroji imajo .noč 15.000 konjskih sil, kar odgovarja hitrosti 21 milj na uro.
—	Poročil se je v Velikih Zabijali gospod Andrej Paljk z gdčno. Justino Šavnikovo iz Bili.
—	Znižanje telefonskih pristojbin. Z odredbo trgovinskega ministrstva z dne 22. decembra 1906 so bile zvišane telefonske pristojbine. Vsled tega so nastale v javnosti in posebno med trgovci glasne tožbe, katere so našle odmev tudi v parlamentu. Sedanji trgovinski minister dr. Fiedler jc z odlokom z dne 4. decembra t. I. znižal telefonske pristojbine. Znižalo se je na sledeči način: I. Za omrežje z več kakor 20.000 odjemalci z okrožjem do 6 km pri celo velikem prometu 400 K mesto dosedanjih 560 K, pri velikem prometu 330 K mesto 400 K, pri slabem prometu 250 K mesto 300 K. II. za omrežje z 5001 do 20.000 odjemalci z okrožjem do 4 km pri zelo močnem prometu 340 K mesto 400 K. pri močnem prometu 280 K mesto 320 K, pri malem prometu 220 K mesto 240 K- III. Za omrežje z 2001 do 5000 odjemalci z okrožjem do 3 km pri celo močnem prometu 280 K mesto 320 K, pri močnem prometu 240 K mesto 260 K. IV. Za omrežje z 501 do 2000 odjemalci z okrožjem do 2 km pri zelo močnem prometu 250 K mesto 260 K, pri močnem prometu 210 K mesto 215 K. V. Za omrežje z 201 do 500 odjemalci z okrožjem do 1"'.' km pri zelo močnem prometu 210 K mesto 215 K. Za zdravnike in časopisje velia najnižja stopinja teh pristojbin. Te znižane telefonske pristojbine stopijo v veljavo dne 1. januarja 1908.
—	Občni zbor društva za povzdigo prometa tujcev za Bled se vrši dnč 8. dec. t. I., ob 3. uri popoldne v dvorani »Blejskega doma«. K zborovanju pride tudi odbornik deželne zveze gospod dr. Krisper, kateri je zaupnik deželne zveze pri c. kr. železniškem ministrstvu. Ker se bodo razpravljale važne društvene zadeve in se eventualno o tem tudi sklepa, se še enkrat vabijo vsi prijatelji društva na ta občni zbor. Tudi neprijatelji našega društva naj pridejo ter se lahko prepričajo o važnosti društva, o njega delovanju in potrebi tako za Bled, kakor za druge kraje. Dnevni red bode zelo obsežen, poleg društvenih poročil in poročila zveze razpravljalo se bode o prireditvi razstav tujskega prometa, izdaje skupnega letoviškega lista za Kranjsko, o gostilniški in natakarski šoli ter drugo. — Občnega posvetovanja sc lahko vsak, tudi neud, udeleži ter stavi nasvete ali vprašanja zadevajoč industrijo tujskega prometa.
—	Novice iz Egipta. Iz Aleksandrijc sc nam poroča: Šestnajststoletnico smrti sv. dcv. in mučenice Katarine smo slovesno obhajali ob njenem prazniku. - Slovenska šola, ki je prva nodlaga, da bo ohstala in sc razcvitala naša naselbina v Egiptu se drži čvrsto. Vrlo bo pa napredovala, ko bodo došlc sem čč. slovenske šolske sestre, katere vsi tako težko pričakujemo. Nadvojvoda Lud. Salvator se je nastanil na svojem posestvu v Ramlah. -Hitro vožnjo prično dne 10 decembra parniki Egyptian Mail Conipanv med Aleksandrijo in Marsiljo. V treh dnevih se bo prišlo iz Ale-ksandrije v Marsiljo, v dveh pa v Neapelj.
—	Umrl je v Kolinu ob Renu P. Schmidt, bivši rektor nemškega hospica v Jeruzalemu.
—	Konferenca Sodalitatis za ribniško dekanljo bo v sredo, dne II. decembra t. 1., ob 10. uri na Robu.
—	Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju, VI., Gumpendor-ferstrasse 104, II.. 10. Služba božja bo v nedeljo, 8. decembra 1907, v cerkvi sv. Antona, XV., Pouthongasse 16, s slovesnimi litanijami M. B. Pri službi božji bo govoril vč. gospod dr. J. E. Krek. Tudi dne 25. decembra, na božični praznik, bo popoldne ob pol treh v isti cerkvi popoldanska služba božja, potem pa prijateljski sestanek v društveni sobi, VI., Liniengasse 38. Miklavžev večer priredi slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju v nedeljo, dne 8. decembra 1907 v veliki dvorani »Zur sehonen Scha-ferin«, VI., Gumpendorferstrasse 101, s sledečim sporedom: I. Ant. Foerster: »Pevec«, mešani zbor. 2. Ob štiriletnici »Straže«. Govori g. cand. iur. J. Jerič. 3. Ant. Foerster: »Ah nili žemljica lahka?« Mešani zbor. 4. Govor vlč. gosp. prof. dr. J. Ev. Kreka. 5. V Parma: »Angelus«. Zbor iz operete »Amazon-kc« za ženske glasove, dve vijolini in harmonij. 6. Miklavžev nastop s sijajnim spremstvom. - Po sporedu prosta zabava. Kdor želi svojim prijateljem po Miklavžu kaj darovati, naj prinese darove z imenom onega, ki mu je dar namenjen, pred veselico gospodu predsedniku, VI., Gimipendorfcrstrassc 104, II., 10, do 4. ure popoldne, ali pa jih odda zvečer v dvorani dr. knjižničarju. Komur je mogoče, prosimo, da daruje kaj za revne otroke. — Za februar se pripravlja lepa igra v »Češkem narodnem domu«. Vstopnina prosta. Začetek točno ob šestih radi otrok, ki jim jc večer posebno posvečen. Vsem članom in prijateljem: Vesele praznike iu srečno novo leto! — Društveni odbor.
Ali veljajo zdravstveni zakoni tudi za vipavsko dolino? Še vedno se pojavlja po raznih občinah vipavske doline huda bolezen — legar. Nastopa sicer posamično, ker imamo na razpolago odločnega in vestnega okrajnega živinozdravnika, kateremu pomaga tudi okrožni živinozdravnik. Žalostno pri vsem pa je, da drugi v to poklicani organi svoje dolžnosti nc izvršujejo. Znano nam je, da sc prodaja na dveh kraiili, iu sicer na Gočah in na Slapu meso v takih prostorih, da je s tem zvezana velika nevarnost za človeško zdravje. Za spravljanje mesa nimajo nikakih
pripravnih prostorov. Neverjetno, a resnično je, da se prodaja v Gočah n. pr. meso v navadni špecerijski trgovini. Spravljeno je iu visi nad vrečami moke, tako, da se prav lahko kri odceja na moko in druge tamkaj spravljene stvari. V bližini je spravljen petrolej, olje, jesih, sladkor i. dr. Tudi na Slapu nimajo nikakih pripravnih prostorov za spravljanje in prodajo mesa. Gospod dr. Kotzmuth iz Postojne je že pred dvema letoma prepovedal, da se meso ne sme tako prodajati. Enako je tudi zdravstveni odbor že meseca oktobra izdal prepoved, a drži se je nihče. Prav nič se ne bi čudili, če bi poleg legarja na Gočah ali Slapu nastala šc kaka druga nalezljiva bolezen. Naše orožništvo ic sicer vedno in povsod zelo točno in pazljivo, ne vemo pa, ali za to nerednost ve ali ne. Dobro bi bilo, če bi gospod okrajni zdravnik dal potrebna navodila vsem poslujočim faktorjem. Pa se menda vendar ne miži z občina očesoma pri tem velikem neredu zato, ker se prodaja na Gočah in Slapu meso iz mesnice znanega liberalnega, — ne več župana Hrovatina?!
Občinski odbor v Radomljah je imenoval č. g. Janeza Terana, župnika v pokoju, radi izvanredne požrtvovalnosti častnim občanom.
—	Frančiškan na socialistični konferenci.
V Splitu so socialni demokrati iz Benetk priredili »konferencijo«. Prišel je tudi učeni frančiškan o. Talija iz Dubrovnika, ki se je oglasil k besedi za socialističnim govornikom ter je spretno zavrnil socialistična izvajanja. So-cialno-demokraški učenjaki so med govorom o. Talije pobrali svoje klobuke in jo odpihali. Zadnji argument, ki ga je vedel za komunizem socialistični govornik, je bil: Ce bi bila zasebna last opravičena, bi morala biti v raju: v raju je pa ni, torej ni opravičena. O. Talija je ostal gospodar konference.
—	Iz Klanjca na Hrvaškem. Iz skoro vseh vinskih krajev prejeli ste žc dopise, kjer eden ali drugi hvali vinsko kapljico svojega kraja. Mi smo pa tiho v svojo veliko škodo. Ako bi vinski trgovci vedeli, kakšno dobro in poceni vino se pri nas dobi, gotovo bi nas večkrat obiskali in tudi zadovoljni odšli od nas. Naša vina so mila, lahka, ali obenem močna. Cena 17, 18, 19, 20 kr. liter. Zadnja železniška, postaja za Kranjce so Brežice. Kdor bi želel dobrega vina kupiti, naj sc obrne kar na frančiškanski samostan v Klanjcu, bodisi pismeno ali tudi osebno. Kdor bi rad hrvaške pristne kapljico, naj poskusi in gotovo mu ne bo žal.
25-letnico umetniškega delovanja g. Ig. Borštnika bodo 10. t. m. v Zagrebu sijajno slavili. Ob tej priliki bodo na hrvaškem narodnem gledališču predstavljali najnovejše Schonherrovo dela »Zemlja«. Ves dohodek od te predstave dobi gosp. Borštnik, ki bo igral glavno ulogo.
—	Redni občni zbor »Podpornega društva za slovenske vlsokošolce v Pragi« se je vršil dnč 11. nov. Na predlog g. dr. Iv. Zinav-ca je občni zbor izvolil g. prof. Grma v Novem mestu in g. stavb, svetnika Fr. Tomšiča društvenim častnim članom zaradi izrednih zaslug, ki sta si jih pridobila za društvo in sicer prvi kot ustanovitelj društva, drugi kot njegov večletni, neumorno delavni predsednik.
Vrhnika. Pri nas velikansko uavdu-šenje! Zveza naše železnice nad Vrdom z južno po županu .Iclovšcku zasigurana. Seveda z vspenjačo. Tudi podaljšanje proti Idriji po Hribarju zagotovljeno. Pričakujemo še v kratkem vsprejema Lenarčičevega projekta proti Ložu. Bržkone se imajo v kratkem vršiti deželnozborske volitve. Radovedni'smo, koliko kalinov sc bode vjelo na tc limanice.
Puskušeni roparski napadi v Barkov-Ijah. Neznani zlikovci — trojica njih — so bili . napadli dne 24. novembra ob polunoči Evgena Pcrtota, po domače Mešina, ko se je vračal na svoj doni iz gostilne novega konsumnega društva. Ker Pertot ni imel nič denarja pri sebi, vrgli so ga malopridneži v bližnji potok. — Dne 1. decembra ob 11. uri zvečer so neznani lopovi napadli Josipa Keršiča, a ta jim je ubežal. Dne 2. decembra tudi ob 11. uri zvečer so zopet napadli dvojico Barkovlja-nov, in siccr kamnoseka Ernsta Pcrtota in zidarja Josipa Pertota, po domače kralja.
Šolska vest. Za provizorično učiteljico v Idriji je imenovana gdč. Avrelija Schittnig.
Odstavljen je od notarijata notar g. Janko Globočnik v Metliki.
Novo pivovarno nameravajo zgraditi v okolici Radovljicc. Pivovarna bo zvarila vsako leto 40.000 lil piva. Z deli se prične prihodnjo pomlad.
Ustrelil se je v Rojanu pri Trstu 52 let stari Ivan Ferluga.
Za župana v Št. Petru jc bil v četrtek zopet soglasno izvoljen g. Fran Cernic. Podžupani so: Jožef Bizjak, Andrej Blažica, Miha Reščič, Andrčj Merlak. — »Soča« je toliko pisala proti g. Ccrnicu ter mu skušala vzeti ugled. Soglasna izvolitev g. Ccrnica je pokazala, koliko dajo Št. Peterčani na »Sočo«.
Važen izum za ženske. Učitcljici za ročna dela na višji državni dekliški šoli v Bauja-Ioki gdčni. Amaliji Markuiiii se jc posrečilo po večletnem trudu sestaviti zelo praktičen stroj za tkanje in vezanje. Stroj je lahek in se ga lahko v roki nosi. Da jc ta izum v resnici dober, svedoči, da jc gdčna. ua svoj stroj dobila patent od c. kr. patentnega urada na Dunaju. Dobila je že mnogo ponudb za svoj patent iz Avstrije, Nemčije in Angleške.
Svojo nevesto umoril. V Sntoljanu je izvabil neki mož svojo 18-letno nevesto v gozd, kjer jo je pričakovalo deset njegovih prijateljev. Naj prvo so ji dali jesti, potem pa so jo onečastili iu umorili, nakar so vrgli njeno truplo v močvirje. Posrečilo se je aretovati zločince.
Štajerske novice.
š Zastrupil se je vsled bede v Gradcu notarski kandidat g. Obračaj.
š Hotel »Stadt Wlen« v Celju ie prevzel bivši natakar v Ljubljani Karol Grechnigg.
š Brivski pomočniki v Mariboru zahtevajo, da naj bodo brivnice na praznik sv. Štefana, na Velikonočni ponedeljek in na Bin-koštni ponedeljek zaprte.
š Blamirani nemškutar. Iz Slovenjega Gradca poročajo: Znani širitelj nemščine v našem okraju Reitter je tožil trgovca Druško-viča zaradi razžaljenja časti, ker mu je baje rekel »nemškutar«. Čeravno tega pri sodniji ni mogel dokazati, jc bil vendar gospod Druš-kovič obsojen in sicer na 100 kron. S to raz-i sodbo pa gospod Druškovič ni bil zadovoljen in se je pritožil na okrožno sodišče v Celju, kjer je bil popolnoma oproščen, g. Reitter pa plača vse stroške.
š Poroka. Trgovec gospod Ivan Artmann v Št. Juriju ob južni železnici se je poročil dne 28. novembra z gdčno. Karolino Ipavic.
DuDiiansKe novice.
lj Velik škandal. Za načelnika ljubljanskega južnega kolodvora je imenovani ofici-jal prometni kontrolor v Celovcu Nemec Jo-hann Witzman, ki je pred leti že služil v Ljubljani. To je jako slab dovtip upravnega sveta južne železnice in prometnega inšpektorja Nesslerja. K 96 odstotkom Slovencev in 40 slovenskim uradnikom pošilja južna železnica v središče Slovenije Nemca. To je storila v zasmeh slovenskih uradnikov, katerih je dovolj velesposobnih mož v ravnateljstvu in na progi. Zato mesto sta se poganjala Slovenca gg. Šusteršič in Sajovic, a imenovan je Nemec, baje zato, »da se nobenega izmed dveh slovenskih kompetentov ne razžali.« To je že višek škandala! Radovedni smo kaj bodo sedaj rekli slovenski uradniki in kako bodo odgovorili na tako izzivanje. Sedaj umevamo, da je bivši načelnik višji inšpektor gospod Guttmann v takih razmerah imel jako težavno stališče. Južna železnica naj ne misli, da bo s Slovenci lahko pometala, kakor bi hotela!
jI Miklavžev večer v »Unionu« je bil včeraj velikansk uspeh za pevsko društvo »Ljubljana«, ki vsled neprisiljenosti in prisrčnosti svojih zabav pridobiva med občinstvom vedno več simpatij. Dvorana in galerija velike dvorane »Uniona« sta bili nabito polni in kaj to pri ogromnem obsegu »Unionove« dvorane pomeni, ni treba razlagati. Tako je »Ljubljana« imela tudi lep denaren uspeh. Občinstvo se je o prireditvi najlaskavejše izražalo, pevsko društvo »Ljubljana« pa je v družbi s čilimi telovadci telovadnega odseka »S. K- S. Z.« storila vse, da je postavila svoj Miklavžev večer na vrhunec vseh tozadevnih prireditev v Ljubljani. Večer je otvoril izborni sekstet na lok, nakar je č. g. dr. Jerše mladim in starim izvabljal mnogo smehu s svojim ljubkim govorom pred dohodom sv. Miklavža. Četa dečkov pevcev je pod krepkim vodstvom g. Gorjupa dovršeno zapela dva zbora, nakar so nakrat ugasnile luči v dvorani, na odru pa je zažarelo nebroj rdečih električnih žarnic, na galeriji je odpel moški pevski zbor »Ljubljane« »Narava vsa že spava« iu kmalu nato je stopal na oder sv. Miklavž, obdan od sijajnega spremstva, iz tal so švigali plameni in iskre, iz globine se je pridrvila četa peklenščkov, ki je po odru vstvarjala vratolomne skupine in z najrazličnejšimi komičnimi situacijami ves čas kar najbolje zabavala občinstvo. Četa peklenščkov je prepodila celo godce in sama priredila »koncert«, katerega je občinstvo spremljevalo z bučnim smehom in burno pohvalo. Tako dostojnih in spretnih vragov kakoršni so bili včeraj na »Uniono-vem« odru se težko dobi, zato pa občinstvo požrtvovalnim telovadcem ni štedilo s pohvalo. Hvala in čast tej odlični skupini telovadcev! Miklavž je seve s svojimi angelji imel polne roke dela ter je s svojo krasno opravo vzbujal splošno pozornost. Po končanem Miklavževem nastopu se je razvil koncert, pri katerem je »Ljubljana« lepo zapela več pesmi in je gospod Juvan dodal krasen samospev. »Ljubljana« si je s tem večerom pridobila mnogo novih prijateljev. Nemoteno naj koraka naprej po sedanji poti. Občinstvo se v simpatijah, katere goji do vrle pevske čete »Ljubljane« ne bo prevaralo, naj se le odzove včerajšnjemu Miklavževemu vabilu, da se naj zbirajo pri vseh zabavah »Ljubljane« v tako velikem številu v bratski slogi vsi stanovi združeni v lepi prijateljski skupnosti. — Kakor čujemo priredi »Ljubljana« v nedeljo dne 5. januvarja v veliki dvorani »Uniona« velik šaljiv družbinski večer, na katerega občinstvo že danes opozarjamo.
Ij Koncert sester Černijeckih. V muzikal-nih krogih našega mesta vzbudila je novica o prireditvi koncerta znamenitih ruskih umet-nic splošno zanimanje. Sestri Ccrnijecke rojeni sta Kavkazinji. Od prirejenih 300 koncertov po Rusiji konccrtirali sta v vseh mestih Evrope, v Berolinu. Dunaju, Parizu, Londonu, Draždanih, Lipskem, Frankfurtu, Niirnbcrgu, Baden-Badenu, Wiesbadnti, Marijinih varili, Ostende, Bukareštu, Budimpešti, Trstu, Zagrebu, Reki, Opatiji, Sofiji, Belgradu, Carigradu, Atenah, Nizzi, Monte Karlu, kakor tudi po Afriki v Kairi. Aleksandriji itd. Za časa historičnih ruskih koncertov v Parizu priredili sta tudi sestri Cernijecke pet koncertov, o katerih so pariški časopisi pisali: »Sestri Ccrnijecke sta dve novi zvezdi na glasbenem polju, katere sta s svojo umetnostjo proslavili na poseben način svojo domovino. One se morejo prištevati prvim svetovnim umetnikom.« S sijajnim uspehom sta priredili obe se-stri-umetnici na Dunaju štiri, a v Londonu
dvanajst koncertov. Vse časopisje glavnih mest Evrope, kakor glasoviti kritiki in umetniki Artur Nikiš, Colone, Jean de Reške, profesor Epstein, profesor Griinfeld in Cezar Kiiii izrazili so se o pianistki Veri Cernijecki, da se njena igra strinja povsem z igro A. Rubinsteina, Terezije Karenje, Buzonija, Da-gananija in Dalibera, a o pevki Nadeždi Cernijecki, katera razpolaga s krasnim kontra-altom, da je fenomenalno odkritje za glasbeni svet ter da velja njen glas za tri. Zadnji čas so počastili s svojo navzočnostjo koncerte sester Cernijeck: kralj Edvard VII., kralj in kraljica Grške, kralj in kraljica Rumunske, knez bolgarski Ferdinand, srbski prestolonaslednik, a sultan je zaprosil umetnici, da na njegovem dvoru dajo koncert. Dne 5. sentem-bra t. 1. sta bili sestri Cernijecki pozvani v Karlove vare. da koncertiraste pred ruskim velikim knezom Mihajlom Aleksandrovičem in veliko kneginjo Olgo Aleksandrovno. Bivša banica hrvaška, grofica Lila Pejačevič, pozvala je dvakrat umetnici, da v njeni palači koncertirate.
Ij Premljera izvirne slovenske drame »V somraku«, ki jo je spisal Adolf Robida, je v soboto, 7. t. m. ob pol 8. zvečer. Glavne vloge so v rokah gg. Dragutinoviča, Nučiča in gg. Borštnikove, Kreisove in Danilove. Snov je moderna in obdelava problem resnice in Iju-lj Umrla je gospa Ana Branke, zdravnikova vdova.
lj Častno svetinjo za 401etno zvesto služ. bovanje so dobili delavci v Cinklovi tovarni: Martin Zagradnik, Franc Jančar in Marija Osredkar.
Ij Umrli so: Ludovik Majevski, črevljar, 70 let. — Anton Cešnovar, posestnikov sin, 20 mesecev, Dolenjska cesta 3. — Fran Jančar, oficijant, 35 let, Rožne ulice 35. — Meta Jenko, delavka, 69 let
Umrl je danes v bolnici delovodja tobačne tovarne g. Alfonz liabe, v Jozefišču je umrla bivša kuharica v župnišču pri sv. Petru Terezija Zaverl.
lj Semenj In cene živine. Dne 4. t. m. je bilo na tedenski sejm prignanih 598 konj in volov, 194 krav in telet, skupaj 792 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih dobra, ker so prišli po govejo živino Korošci in Moravci, po konje pa Lahi. --- Cene goveji živini so bile 56 h — 62 h pri kg živa vaga.
Ij G. Jastrzebski, tenorist slov. opere bo 14. t. m. gostoval na zagrebškem narodnem gledališču na angažma.
' lj Pogreša se 11-letni Mihael Kos. Deček ima sivo križasto obleko in črn klobuk ter je na očeh bolan.
lj Tatvina. Včeraj jc bilo v Rožnih ulicah št. 35 služkinji Katarini Dimičevi ukradenih 5 kril, 5 jopic, dežnik in čevlji. Osumljenka je znana in jo policija zasleduje.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 14 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 23 Slovencev in 82 Hrvatov in Macedonccv.
Ij Najdena je rjava denarnica z manjšo svoto denarja. — Neki gospod je izgubil bankovec za 20 K.
Ij Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 180 Slovencev in Hrvatov.
Ij Izgubljene in najdene reči. Delavec Fr. Kladnik je izgubil denarnico, v kateri je bilo 108 K denarja. — Neka doma je izgubila denarnico, z manjšo vsoto denarja. — Posestnik Jakob Drglin je izgubil neke sodne listine. — Šolski učenec Henrik Lobe je našel ženski čevelj.
Ij Tuici meseca novembra v Ljubljani.
Dodatno k tozadevni notici se nam poroča, da je bilo nastanjenih v razun že omenjenih hotelih še 193 tujcev v hotelu »Iliriji«; 180 pri »Južnem kolodvoru«; 210 pri »Avstrijskem cesarju«; 145 pri »Grajžarju«; 126 pri »Štruklju; 114 na »Bavarskem dvoru« in v ostalih prenočiščih pa 599 tujcev.
Razne stvari.
Razsodba v pravdi zak. Goold. Iz Monte Carla poročajo: Porotniki so Goolda obsodili v dosmrtni zapor, gospo Goold pa na smrt. Pri razglasitvi obsodbe je Zaklicala gospa Goold »Jaz sem nedolžna!« — O tej zanimivi obravnavi smo včeraj poročali.
Samoumor glasbenika — milijonarja. Iz Milana poročajo, da se je na svojem posestvu blizu Lugana usmrtil znani glasbenik in milijonar L.eonis Lombard.
Vino vojakom. Francoska zbornica je dovolila milijon frankov kredita, da se dd vojakom vsak dan četrt litra vina.
Akademična izobrazba stražnikov. O lopovih je znano, da so prav pogosto akademič-no izobraženi — v svoji stroki. Posebno tržaški so v tem oziru na dobrem glasu. Ti so strokovnjaki v odpiranju železnih blagajn. Pred kratkim pa se jc dognalo, da obstoji na Nemškem skrivna visoka šola za lopove. Popolnoma logično in potrebno je bilo, da se je mislilo tudi na višjo izobrazbo stražnikov, kateri imaio posla s svojimi veleučenimi »kli-jenti«. V Italiji že predavajo na vseučiliščih o višji policijski izobrazbi. Sedaj se je povspe-la tudi Švica za Italijo. V Lozani bo dr. Raje predaval o policijski znanosti.
Promocija ženske. Dne 9. t. m. bo v Ino-mostu prva ženska promovirana za doktorico niodroslovja. Zove se Adela Schncller in je hči deželnega šolskega nadzornika in pisatelja Kristijana Sclmellcr. Svoje študije je dovršila na inomoškem vseučilišču.
Nesreča vsled šale. V puntigamski gostilni v Gradcu je neki gost v trenutku, ko se je njegov sosed hotel vsesti. temu izpodmaknil stol, tako da jc padel na tla in ni mogel več vstati. Spočetkoma so se gostje temu smejali, ko so pa videli, da je resnica, so poklicali re-
šilni voz, s katerim je bil odpeljan v bolnišnico. Dobil je hude notranje poškodbe.
feteioM m tram poročilo.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 6. decembra. Zbornica se bavi danes z nujnim predlogom češkega radikalca o znižanje davka na sladkor. Pri debati o nagodbi je oglašenih 56 govornikov. Sladkorni davek se zniža najprej za 8 K in potem za 4 krone.
ZA VOJAŠKE BEGUNCE.
Dunaj, 6. decembra. »Slovenski klub« je po predsedniku vojnega odseka poslancu Pogačniku izročil spomenico, v kateri se pritožuje, da se kljub amnestiji pri raznih polkih, posebno pri 17. pešpolku še zadržujejo vojaki begunci, ki so se že pred leti oglasili. Vojni minister je odredil, da se naj take takoj izpusti.
ŠKANDALI V OGRSKEM DRŽ. ZBORU.
Budimpešta, 6. decembra. Danes podpredsednik v ogrskem drž. zboru Hrvatom ni pustil hrvaški govoriti. Dogodili so se veliki škandali. Mažari so Hrvate psovali in jim klicali: Vi napravljate tu gledališče, oklofu-tati vas je treba.
PRELOŽENA SODNA RAZPRAVA.
Gorica, 6. decembra. Danes je bila sodna razprava Pavlica Kavčič radi tolmača zopet preložena.
BOJI V MAROKU.
Madrid, 6. decembra. V bližini Machike se je bil boj med šerifovimi četami in uporniki. Izid bitke še ni znan.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 6. decembra.
Pšenica za april........1327
Pšenica za oktober.......1144
Rž za april..........12 44
Koruza za ntaj.........762
Oves za april.........863
Efektiv: 10 višje.
Pozor, tamburaši! Izšli so najnovejši ceniki najnovejših skladb za tambure prvih in najboljših skladateljev na tamburaškem polju, kar so gg. Farkaš, Brož, Machač, Tomič, Hruza, Bozoti itd. ter se morajo dobiti franko samo v prvi sisaški tvornici tamburic J. Stjepušin v Sisku.
IZJAVA.
Podpisani izjavlja tem potom, da ni plačnik za nobene dolgove, ki bi jih naredila kaka oseba na njegovo imel
Josip Grošelj.
AT Prima trboveljski in dolenjski
Kosovni premog Srednoko»ni p> emog Orehovni premog Gru&čni premog
po najnižjih cenah na cele vagone po premogo-kopnih cenah priporoča lastnik premogokopov J. PAULIN, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova ulica št. 3.	2737 1
Nove muzikolije
M M •* M
lin. HladnlKa::
Božična Slavospe-
va op. 53 za solo, mešan zbor in orgije. Cena 1 K.
Requiem v spomin f P-A. Hribaria, op. 52, za en glas z orgijami. G-na 1 K. Osti dohodek za f P. A. H. spomenik. =======
Petero Božičnih pesmi, mešan zbor, solo in orgije op. 44., drugi natis. Cena 1 K 20 h. =====
Čvetero Božičnih pesmi op 18. četrti natis. Cena 80 h. =====
H
V Katoliški Bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani ter pri skladatelju v Nov. mestu.
■
Stonovonje
Rimska ceste št. 3, I. nadstr.
3 sobe (1 soba s posebnim vhodom) kuhinja, prostoren hodnik, se zaradi preme-ščenja takoj ali pa s 1. februarjem odda. 73' 3—t
ke države, ker je videla v njegovem bivanju »nevarnost« za prusko državo.
si Kdo anarhlzlra v Rusiji? Zidje. Nov dokaz: V Bialostoku so orožniki prijeli Natana Schonberga, ker so pri njem našli zalogo bro\vning-revolverjev in bombe; ena bomba je tehtala več nego eden pud. Kot sokrivce so še prijeli Žide Muudstucka, Darnana, Linde, Murvitscha in Bralkovskcga v Varšavi. Razun Ic-teh glavnih hudodelcev so še zatvorili kakih '10 sumljivih zidov.
Slovanska država v Braziliji. V »Lloy-du« čitamo: Med države južne Amerike, v katerih je slovanski živelj najgosteje zastopan, sc prišteva država Parana v Braziliji. Malo da ne dve tretjini vsega prebivalstva sestoji iz Poljakov in Rusov, ki so tamkaj onkraj oceana ustvarili novo slovansko državo. Razun glavnega mesta Curitybc in naselbine Assungny, kjer se ie že leta 1866. naselila množina Nemcev, pa naselbine »Nova Italija«, kjer je prilično število Italijanov iz južnega Tirola ali Trentina, naseljen je ves severni del obali reke Rio Tabagy od Poljakov. Mesto Prudcntopolis (po prejšnjem predsedniku države, ki se je imenoval Prudentc Moraes) jc središče te poljske države »Nove Polonijev«. Na jugu južno od mesta Quara-puava, proti reki Iguassu, se razprostirajo ruske naselbine. Parana je spadala še leta 1853. k državi Sao Paulo, raditega je vpisan v grb Paranc dan politične samostalnosti »Estado do Parana^ 19. de Dezembro 1853«. Država Parana ima 221.319 kvadratnih kilometrov, torej nekaj manje nego Italija, a le 1,700.000 prebivalcev, med katerimi je nad pol milijona Poljakov in 200.000 Rusov. Nemška in slabeja italijanska naselbina štejeta skupno kakih 500 tisoč prebivalcev.
SLUČAJ PROSTOZIDARSKEGA NAZIRANJA O SVOBODI.
V eni zadnjih sej v italijanskem pairla-mentu je odgovarjal vnanji minister Tittoni na vprašanje poslanca Vicinija in tovarišev radi dogodka v egiptovskem mestu Aleksan-driji. Tam živi mnogo Italijanov. V proslavo Garibaldijeve stoletnice so sestavili v Ale-ksandriji odbor, ki je z dovoljenjem oblastva sestavil spored slavnosti. Ko se je to zgodilo, je poslal ta odbor par dni po slavnosti depu-tacijo k italijanskemu konzulu, ki je prosila dovoljenja, da sme v italijansko šolo v šolski sobi v kamen vklesan napis vzidati. Napis se glasi: »Potomci generacije, ki je doživela Ga-ribaldijevo stoletnico, naj se v teh šolskih prostorih uče, da bodo po uničenju dogme deležni življenja, znanosti in morale, katerim nasproti so ničevna vsa veroizpovedanja.«
Konzul je uvidel, da ta napis žali versko prepričanje večine Italijanov, ki pošiljajo svoje otroke v to šolo in da je radi tega škodljiv. Tudi ie konzul spoznal, da bi vsled tega napisa mnogo Italijanov svojih otrok ne pošiljalo v narodno italijansko šolo, temveč v neitalijanske šole. Radi tega ni dovolil odboru, da da vzidati ta napis, in sicer je to storil ustno kakor tudi pismeno.
Odbor se pa ni zmenil za prepoved, kljub temu da je dotična šola pod konzulovo avtoriteto ter tako tudi pod avtoriteto italijanskega vnaniega ministrstva. Konzulova dolžnost bi bila, da bi dal takoj odstraniti napis, da bi s tem varoval svoio avtoriteto. Toda njemu se je zdelo primernejše, da ne poseže takoj vmes. ampak da pošlje poročilo o ravnanju odbora na vnanje ministrstvo v Rim in navede vzroke prepovedi.
Tittoni pa je imel ravno tedaj opravila z zelo važnimi zadevami in mu jc prišlo poročilo šele pozneje v roke. Ko je za ta napis zvedel, je zapovedal, da se mora takoj odstraniti, češ, da nima nikdo pravice brez dovoljenja vnanjega ministrstva napise v šolskih sobah napraviti.
Mesec po odstranitvi napisa — v oktobru — so sklicali vodje več prostozidarskih lož protestni shod. Kljub temu, da živi v Alc-ksandriji nad 30.000 Italijanov, se tega shoda ni udeležilo več kot 300 oseb. Krajevna sekcija narodnega društva »Dante Aligheri« je bila od odbora pozvana, da sc udeleži protestnega shoda, kar je pa odklonila.
Tittoni se jc izrazil, da se ne smejo žaliti v javnih šolah prepričanja vernikov, kakor tudi brezvercev. »Ne sme biti dovoljeno, versko mišljenje žaliti, kakor ie to nameraval skladatelj napisa — — — Jaz sem boritelj najobsežnejše miselne prostosti; ravno tako kot jo zahtevani zase, jo zahtevam odločno tudi za vse druge, ker drugače ne bi bila več-prostost, ampak monopol sekte. (Pritrjevanje desnice.) Saj vsak dan slišimo, kako nekatere stranke v imenu prostosti čine intole-rancc ali celo sile zahtevajo ali opravičujejo!« Minister ic nadalje sporočil, da je dal napraviti po imenitnem boritelju italijanske narodnosti v inozemstvu Pastiualu Villariju popolnoma patrijotičen napis za italijanske šole v Aleksandriji.
Centrum in dcsnica parlamenta sta bila zelo zadovoljna z ministrovimi izjavami. V vrstah tistih ljudi, katerih glavni namen jc, uničiti krščanstvo, je bil vtis naravno popolnoma drugačen; saj so bili po Tittonijevih izjavah v resnici osramočeni!
opaženo se je vtihotapil v prvo nadstropje in si prisvojil iz nezaklenjenega predala 112 K. Prišel je potem v družbinsko sobo prosit kosila. Ker je malo preje gospodinja čula ropo-tanje v prvem nadstropju, vzbudilo se je v nji sumničenje, ako ni bil tat na vrhu. Takoj je šla gledat in videla, da ji je pokraden denar. Posrečilo se je prijeti tatu na cesti in mu odvzeti plen. Za kazen je dobil 1 in pol leta težke ječe, po prestani kazni se bo pa oddal prisilno delavnico.
Nepoboljšljiva tatica. Dekla Ivana Hab-
jan, 30 let stara, pristojna v Kamnik, je bila že 17-krat predkaznovana. Devetkrat zaradi tatvine. Kot služkinja Marije Ludvig je pri Teodori Ladstatter v Ljubljani vzela 4 K, pri Frančiški Begcl na Selu iz zaprtega predala pa 24 I< gotovine. Obdolženka ničesar ne taji. Za pokoro ie dobila 13 mesecev težke ječe, katero bo prestala v Begunjah.
ISKRENA PROŠNJA.
Sv. božični praznik, praznik ljubezni se približuje. Kateri verni kristjan se ne spominja z gorkim sočutjem v jaslicah v'zimskem mrazu ležečega božjega deteta! In to božje dete je pozneje imenovalo vse reveže in trpine svoje brate. Večina 214 našo »Narodno šolo« obiskujočih otrok so otroci ubogih starišev, ki za približajočo se zimo nujno potrebujejo obuvala in tople obleke. Vdano podpisano šolsko vodstvo namerava tudi letos, in sicer na kvatrno sredo, dne 18. grudna t. 1., v korist ubogih naših šolskih otrok napraviti slavnostno božičnico. V ta namen se obrača do vseli slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, da blagovolijo mu tudi letos poslati obilnih darov v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je čas do božične slavnosti že zelo kratek in imajo čč. šolske sestre z nakupom in razvrstitvijo božičnih daril silno veliko posla, tedaj tisoia se vdano podpisano šolsko vodstvo še ponižno prošnjo dodati, da naj bi se darovi blagovolili mu prav kmalu poslati. Za vso dobrotljivost se že v naprej prisrčno zahvaljujemo.
V Št. Rupertu pri Velikovcu.
Vodstvo »Narodne šole«.
Poslano.
Nedeljski počitek odvetniških in notarskih uradnikov.
Pod tem naslovom me je v sobotni številki »Slov. Naroda« napadel neki dopisnik, češ, da kot prvoboritelj za popolni nedeljski počitek ne spoštujem načela, da pristoja vsakemu človeku pravica do nedeljskega počitka. Ko bi se bil ta gospod, ki mogoče ni član naše organizacije, pa sedaj vendarle vživa sad našega truda, bolj natančno informiral, moral bi bil pisati ta napad pač v drugem tonu, nego ga jc spisal. Na mojem učnem zavodu pod-učuje se v stenografiji ob ponedeljkih, sredah in sobotah ob večernih urah, od 7. do 8., oziroma do pol 9. ure. Štirje udeleženci tesnopis-nega tečaja, kateri deloma ob delavnikih nimajo časa, deloma pa se hočejo hitreje priučiti stenografije, naprosili so me, da določim ob nedeljah in praznikih v to svrho še eno uro. Ko sem to željo naznanil učitelju stenografije, kojega mi je gospod profesor Novak preskrbel, izjavil je prostovoljno in neprisiljeno, ker ga sploh v to niti siliti ne morem, da hoče ustreči tej želji ter v to določil sam uro od 11. do 12. dopoldne. Neresničen je tudi odstavek, ki pravi, da dobiva ta učitelj par forintov plače. Jaz sem primoran temu nasproti izjaviti, da plačujem temu gospodu iz lastnega nagiba dvakrat toliko plačo, nego io je zahteval sam, plačo, kakršno smo svoj čas plačevali profesorju stenografije za ta pouk. Ako gospod dopisnik tega ne verjame, naj se obrne naravnost na g. Vladimirja Mi-selj, gimnazijalca 7. razreda,, učitelja stenografije na mojem zavodu.
V uradnem listu, katerega pa gospod dopisnik ni natanko prečital, kakor to posnamem iz njegovega dopisa, sem razglasil, da podučujem ob nedeljah in praznikih na drugi mestni deški ljudski šoli od 8. do 12. ure dopoldne v strojepisju. Za ta pouk nimam nikakega učitelja, ter ga vodim sam. Mislim, da s tem, ako uporabim svoj prosti čas ob nedeljah v navedeno svrho, nikakor ne kršim nedeljskega počitka, sosebno, ker poučujem v tem času udeležence, ki ob delavnikih nimajo časa za to. Sploh je pa vsacega človeka prosta volja, da uporabi čas, ki mu je na razpolago, kakor mu jc drago!
Gospod dopisnik naj raje vpraša tovariše, kaj isti poreko tistim kolegom, ki zahajajo kljub nedeljskemu počitku šc vedno ob nedeljah v pisarne in razdirajo to, kar je organizacija sezidala in kar nam je slavna odvetniška zbornica darovala. Da izplačujejo gg. šefi odvetniškim uradnikom polne plače brez odbitka na proste nedelje pripadajočega zaslužka, izvira pa vsaj žc iz tega, ker so uradniki nastavljeni proti mesečni plači in ne proti dnevnini.
Josip Krlstol.
..Prepir."
Celovški »Mir«, glasilo koroških Slovencev, je priobčil naslednji članek:
V Celovcu sc je oglasilo časnikarsko dete. Na Koroškem smo že precej vajeni otrok, ki se jih oče sramuje in jih pred svetom zatajuje, zato nas tudi ta novorojenček ni iznenadil. Krščeno to dete še ni bilo, sešli pa so se razni botri in so novemu bitju dali ime »Korošec«. Ker je vsak Celovčan Korošec, bi tega ne bilo treba posebej v imenu lista poudarjati; toda ker so tega fantka prinesli črez mejo iz Kranjskega semkaj in se bo alimentacija, zanj plačevala bržkone tudi izven Koroške, zato bi bil lahko kdo sumil, da on ni domačin, ampak pri-vandran tujec, in zato se je moralo že v imenu poudarjati, da je vendarle »Korošec«, četudi Kranjskega pokolenja in na Kranjskem rojen.
Vsaka stvar na svetu ima svoj nameri. Kadar se porodi otrok, nam ni treba vprašati: »Kaj pa je tebe treba bilo?« Našel bo svoje delo, svoj kruh, svojo čast, ali svojo kazen. Pri novem slovenskem listu bi sicer tudi ne povpraševali: Zakaj je tebe treba bilo? Našel bi tak list svoje delo iu — plačilo. Zato bi o listu najrajše molčali. Ali mladi junak si je zavihal že svoje rokave in stopil v bojno pozi-turo — proti »Miru«! In zato mu mora vsaj sedanje »Mirovo« uredništvo nekoliko odgovoriti. Novi list naznanja svetu svetovno važno novico:
»»Mir« jc premalo odločno naroden, premalo gospodarsk, preveč oseben, pač pa v polni meri vnet za vero« . . . »Mir« je zaostal« ... je »visoko pisan list visokih gospodov« . . . zato »je potreba po dobrem listu tem nujnejša« . . . »tak list bo »Korošec«.«
Do zdaj so naši rodoljubje bili mnenja, da se je z vso silo boriti zoper vsenemško stranko in njene časnike: »Bauern-Zeitung«, » Šta-jerc«, »Fr. Stimmcn« in dr. Mladi celovški junak vidi nevarnost drugod! Lc »Mir« jc nevaren, ker je »premalo naroden, premalo gospodarsk — pač pa v polni meri vnet za vero.« Zdaj ubogi grešnik »Mir« ne ve prav, kaj je večji greh v očeh mladega »Korošca«, ali prvo ali drugo, skoraj bi rekli drugo, kajti liberalna misel bila je že spočeta, ko je »Mir« še uredoval g. Ekar, ki je bil narodno gotovo do skrajne mere odločen!
Novi list se huduje nad »Mirom«, ker mu je ta baje premalo naroden, sam pa se že naprej prikupuje Nemcem in se jim laska, ko piše: »Spoštujmo tudi svojega nasprotnika, če je tudi Nemec, ako sc nam le približa s poštenim orožjem in ne zavratno.« Mladi »Korošec« bi bil rad diplomat zato je naredil ta velik kompliment proti Nemcem, misleč, da mu bodo ploskali in glasno hvalili njegovo modrost. Toda »Freie Stimmen« so mu vkljub temu dale svoio brco. Prav tako! Kdor se za Nemci slini, drugega ne zasluži.
Še eno očitanje ima novi list proti »Miru«. Pravi, da je »Mir« visoko pisan list visokih gospodov. Ne vemo, kdo pravzaprav krpuca »Korošca«, ker gospodje svoja imena skrivajo, kakor gad noge — vendar pa lahko trdimo, da jc v naših vrstah več resničnega demokratičnega duha, kakor pa v vrstah pri »Korošče-vih« frakarskih liberalcih. Sicer pa je znano, kdo stoji za »Mirom« iu kdo ga urejuje; mi se prav nič ne skrivamo, ljudstvo nas po osebah in po našem delu pozna in dobro ve, da smo bili vedno le njegovi zvesti služabniki in svetovalci, ki smo se vedno samo tam silili naprej, kjer je bil boj najbolj vroč in nevarnost za naše ljudstvo največja. Naj le še gospodje okrog »Korošca« pogumno stopijo na plan, zakaj bi sc tako strahopetno skrivali in slepe miši lovili — le na dan, le na plan, da ljudstvo vidi nas in — vas! Potem se bo tudi hitro spoznalo, v katerem taboru se nosovi — višje nosijo!
Iz »Koroščevega« programa torej povzemamo :
1.	»Korošec« nc napoveduje boja nemško-liberalnitn listom, tudi ne »Štajercu«;
2.	pač pa obeta, da sc bo z vso silo vojskoval zoper »Mir« in, kakor že prva številka kaže, zoper naše katoliško politično društvo in voditelje sedanje slovenske koroške politike.
Jasno je tedaj, kaj pravzaprav »Korošec« hoče: Napraviti med koroškimi Slovenci razdor in prepir, uničiti naš list »Mir«, ki ga je še ustanovil nepozabni oče koroških Slovencev Andrej Einspieler, in vzeti sedanjemu političnemu vodstvu ugled pred ljudmi in mu iztrgati vajeti iz rok ter tako barčico koroške slovenske politike zasukati v liberalno vodo.
Ne »Korošec« ampak »Prepir« bi se moral imenovati ta list, ker očitno samo prepir išče z rodnimi brati v trenotku, ko nas samo sloga in disciplina more oteti in nemškega navala rešiti.
Dolžnost stranke, ki jc pri zadnjih volitvah tako veličastno nastopila je: Varovati slogo, v slogi je moč. Velikih uspehov zadnjih volitev, uspeh, iz katerega imamo pričakovati preporod slovenske Koroške, sta dosegla le dva moža, dr. Brejc in Grafenauer. Posamnikom na deželi semterja razmere niso dosti znane, zato morajo voditeljem zaupati — čc jih nočejo izgubiti.
Možem, ki so govorili tolikokrat na shodih, ki so tvegali zdravje, da, življenje v boju za katoliško narodno gibanje na Koroškem, tem je ves narod dolžan vsaj toliko spoštovanja, da se nc vsede na limanice prvemu agentu, ki pride z novo robo in pravi javnosti, da bo le on rešil narod!
S kakšnimi sredstvi bo »Korošec« Korošce reševal, jc že v prvi številki pokazal — popolnoma po receptu lažiliberalnih listov. Pod-
taknil je namreč posl. Grafenauerju besede, kakor da bi bil Grafenauer sam za ustanovitev novega lista. Resnica je pa le, da se je Grafenauer jako odločno in jasno izrekel zoper vsak novi list, rekoč, da še enega lista ne moremo vzdržati, in da bi bilo boljše, da bi gospodje tisti denar, ki ga imajo za novi list, dali rajši za zboljšanje in razširjanje »Mira«! To je rekel Grafenauer — »Korošec« pa se jc debelo zlagal! Komaj je iz lupine izlezcl, pa se že tako očitno in nesramno laže! Kaj šele bo, če je že začetek tak! In v isti sapi se še hvali, da ne pozna nobenega hinavstva!
Pa tudi to očita »Miru«, da je preveč oseben. Tega pa ne pove, da je »Mir« moral sam sebe in svoje pristaše braniti, ko so jih ravno tisti liberalci, ki so zdaj pristaši »Korošca« na najgrši in najpodlejši način po liberalnih časopisih osebno napadali in sramotili. Naj nihče ne misli, da bomo mi klofute mirno sprejemali in v žep devali — vajeni smo vse pošteno vračati, kar se nam posodi. Sicer pa naj »Korošec le samega sebe malo bolj natanko ogleda, opazil bo, da jc žc prva njegova številka polna osebnih napadov zlasti na dr. Brejca, ki jc skrivnostnim »Koroščevcem« menda najbolj na poti!
Edini odgovor na nastopanje novega lista in njegovih varihov naj bo:
1.	Naročujte si glasilo katoliško-politič-nega in gospodarskega društva — to je »Mir«!
2.	Pazite na vsaki dom, kamor prihaja »Štajerc«, ali »Bauern-Zeitung«. Prigovarjajte sosedom, naj opuste te liste — in na njihovo mesto naročujte — »Mir«!
3.	Pazite na socialnodemokratsko časopisje, ki vam posestnikom revolucijonira posle: dajajte svojim hlapcem in delavcem — »Mir«. Le ta in edino on kot list, ki poudarja tudi versko stran, bo zabranil razširjanje pogubne socialne demokracije.
4.	Gospodarski napredek terja gospodarskega znanja: V tem oziru se naš »Mir« lahko meri z vsakim listom. To so priznali strastni naši nasprotniki. Kdor liočc temeljitega gospodarskega pouka — naj naročnic »Mir«.
5.	Kdor hoče narodni napredek koroških Slovencev, naj ga išče tam, kjer se je žc napredka doseglo, naj ostane, ali naj postane naročnik »Mira«, za katerim sta voditelja koroških Slovencev dr. Brejc in Grafenauer.
»Korošec« nam napoveduje boj, on jc šel med naše najhujše nasprotnike, ki jih podpira v njihovem boju zoper nas, zato velja za njega ravno tisto, kar za »Štajerca« in »Bau-ernzeitung«:
Nazaj z njim! Proč z njim!
Iz sumskett sveta.
si Mažarska pravičnost. Slovaški list »Ora-va« v Namestu izhajajoč, je prinesel o župniku Hlinki pohvalni članek. Državni pravdnik jc radi tega vložil tožbo proti listu »Orava« zavoljo hvalisanja — hudodclnika. Kot pisateljica članka se je oglasila 21-letna Marjetica Šipiš. Bila je obsojena zbog tega članka na štiri tedne zapora.
Dogodki v slovaškem Ružomberku imajo še odmeve. Mažari napredujejo. Tožba 18 Slovakov iz Cernove je bila od državnega pravd-nika sprejeta. Vsi ti Slovaki so obdolženi, da so se dogovorili, da bi po sili zabranili po-svečenje cerkve v Černovi. Obravnava se začne v prvi polovici decembra. Mažari torej nimajo dosti prelivanja krvi v Cernovi, hočejo ga šc izpopolniti z justično masakro.
si Mažarski »Orfeum«. Budimpeštansko mažarsko društvo »Orfeum« je hotelo v češkem Kromerižu prirediti nekoliko predstav. Zupan dr. Jožef Pištecky pa jc to prepovedal in s tem je dal gotovo najboljši odgovor na mažarsko surovo ravnanje s Slovaki. Ta prepoved jc vzbudila pozornost v vseh čeških krogih; na enak način bi se imelo povsod Mažarom pokazati, kako o njih sodi omikani svet.
si Organizacija čeških uradnikov na Dunaju. »Vidensky Dennik« spodbuja v uvodnem članku češke uradnike na Dunaju bivajoče, da naj se tudi po zgledu drugih stanov* organizirajo na narodni podlagi. V zadnjem času so se na narodni podlagi najprej organizirali češki delavci na Dunaju, potem rokodelci in na vse zadnje obrtniki. Samo takozvana inteligenca in zlasti češki državni uradniki na Dunaju so brez organizacije. Na Dunaju, po trditvi istega lista, se nahaja najmanj 40 odstotkov čeških državnih uradnikov in 60 odstotkov čeških državnih slug.
si Predsednik dume in Čehi na Ruskem. Uredništvo »Ruskega Čeha«, ki izhaja v Kijevu. je poslalo brzojavno častitko predsedniku dume, Homjakovu, v kateri izraža veselje zbog njegove izvolitve. Uredništvo lista vidi v tej izvolitvi poroštvo boljše bodočnosti Rusije iu prerojenje pravega ruskega rodo-Ijubja in velike slovanske misli. Homjakov se je zahvalil uredništvu tudi z brzojavko, dočim se jc za vse druge častitke zahvalil v ruskih listih. Iz tega uredništvo lista sklepa, da bode Homjakov v svojem delovanju posnemal svojega očeta, velikega Slovana. Predsednik dume ima posestvo »Zdolbanov« v volinjski gu-berniji in pozna razmere tamošnjih Čehov zelo dobro.
si Za poljsko šolstvo na Dunaju. Vdova po I ivšem poljskem ministru Ziemalkovskcm jc ustanovila fond 20.000 K, ki ga je darovala poljski »Šolski Matici« na Dunaju. Iz tega fonda se bode vzdržavala poljska šola v III. dunajskem okraju.
si »Nevaren« otrok. »Dzienniku Pozn.« se poroča, da je pruska policija izgnala štiriletnega WIodimierza Starobrovvskcga, ki je bival pri neki poljski družini v Honiču, iz prus-
Izpred sodišču.
Izpred deželnega sodišča.
Tatinski vlačugar. Jožef Peiker, čevljar iz Bemiša v Šleziji doma, je bil že štirikrat zaradi hudodelstva tatvine in devetkrat zaradi vlačuganja predkaznovan. Dne 7. t. m. je prišel obdolženec ravno med kosilom v Casermanovo hišo v Cirknico beračit. Ne-
MOHOR JAH1
Spominjajte se „Narodne šole" v
Št.Jakobu v Rožu! Parov« sprejema upravnlifto ,,Slovenca'*
i - Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREM" Žalec in Laško
1 priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ySalva4ot*c (črno pivo a la monakovsko). =
Zaloga Spodnja Šiška (telefon ^t 187). ——— pc<Hljetue na dom ^prejem« resteureter „J<arcdr»cgo Doma" g. Kr ž i 5 n i V
velika priložnostmi
prodaja
u Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni trg 5
radi izredno velike zaloge kontakt olja za dame, gospode.deklice in dečke.
Vsi predaeti se prodajo za vsako cena O. Bernatovk1.
2638 12 -8
Zlite rotiije: Berila, Peri«, lia iti.
TZajbolJ. koxm. *obo£
i (stil. avti-stvo	^
** .^-HidalovaMJ
(D.
Ijubljana, SplUI.-Strltar. nI. T
Zahtevajte zastonj
K	V—
..	s — »—
..	8'50
„	8'40
„	12 50
„	2 80
..	IU 50
la Iranho mo| veliki, hogato ilustmvanl •lavni cenik t nad 31100 slikami vseh vr«t aikelnastib, srebrnih In ilatili ur, kakor ludl virh vrat solidnih zlalnin in irtbrnm, god-benega orodja, leklenega In usn|at>g. blaga po Izvirnih tovarniikih cenah
Nikel remont, ur«......
ivlc. Izvir. „Roakopl" pat. ura . regi.tr, „Adler Ro.kopl", nikel remont a sidro	••.;;• Ooidin rem. ura „Luna", kolea|e t
dvo|nim ptaiiem......
srebr. rem. ura „Olorla" . . .
i, dvo|»l plašč . . . „ oklep, veriiica / rinčlco na pero in karab., 15 gr težka . . raik« Tula nikel nra cilind. i „Luna" kolesjem . . mm s knkavlco K 8 50, budilk« K 3 90, kuhinjska ura K J -»varevaldska ura K 2 80 Za vsako uro 3lelno pismeno |amslvo! Nlkak rlsiko 1 Zamena dovolfana, ali denar naia|! ==
Frw« tovarna za ure Hanrs Konffd, a. Is kr. dvorni založnik v Mostu (Briix) 05», *	Češko.	2316 1-4
Gostilna
,,pri Finfarju" v Škofji Loki
se da v najam. — Vprašanja na naslov: Ant. Gaber, ^kofja Loka. 2699 3-2
Perje za postelje io puh
priporoča po najnižjih oenah
F. HITI, Pred Mo ZO.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2101
Lepo stanovanje
Mmmmmmi ■umi m nmt\ n i
v Prečnih ulicah it. 2, I. nadstr., obstoječe iz 3 sob, 1 predsobe, 1 kuhinje,
1	jedilne shrambe, terase in podstrešja ter
2	kleti, se odda takoj v najem ali zamenja z manjšim stanovanjem.
Proda se tudi več pohi&tva. — Vprašati isto tam !	2714 3-2
Opozori se
pri nakupu jesenskega in zimskega blaga za moftke in ienska
obleke na blizu 40 let obstoječo tvrdko
R. MIKLAVC
LJUBLJANA, 229916 11
:: Stritarjeve (Špitalske) ulice Stev. 5. ::
Na zahtevo se dopoaljejo vzorci. fT(
SŠEŠŠŠ
mmm%
jpasor li Izdelovale!] cerkvenega! orodja in posode
as»nriwv«i
s« priporoča velečast. cerkvenim predstojniltvom v obilna naročila !«r »I meja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odslej na
Ellzabefnl cesti
bliiu samostana 00. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 5'-b 3
BiiBiiieseiii
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiu, da sem si nabavil najnovejši	1643 24-5
n>
voz za prevažanje pohištva
Sporočam za selitve in razne druge vožnje cpe°t
najnižjih cenah.
Konečno priporočam svojo zalogo
premoga m drv
MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorske ulioe.
Rajko Pefschnig
aaww medicar in svečar
Delavnica: Sv. Petra cesta 63. Prodajalno: Sv. Petra cesta 42.
naznanja prečastiti duhovščini kakor tudi drugim cenjenim odjemalcem, da je prevzel že nad 40 let staro medičarsko in sveiarsko delavnico in prodajalno J. Plehan, ter ju popolnoma na novo uredil.
Skrbel bo vedno, da more vsikdar svoje cenjene odjemalce dobro postreči, ter pridobiti tvrdki enako zaupanje kakor doslej.	2656 3-3
88IC
C. kr. pri v.	240 " 9
obilno zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena 1831. I. Jamstveni zakladi zna&ajo nad 300 milijonov kron.
poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje:
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . lzgotovljenih je bilo polic za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca nov. 1907	od 1. jan. 1907 \
1603 K 12,934.67428 1231 K 10,223.29294 K 758,57463	17002 | K 141,752 39316 14606 ! K 123,758.076 41 K 8 603 077 42 |

'S
J. Grobelnik v Ljubljani
prodaja vse manufakturno blago
od ponedeljka Z. decembra do Božiča
po Iznenadno znižanih cenah.
Kdor Še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi
posebno sukno za moška oblačila
in damsko blago zadnje novosti,
ROdl Prevelike zalose po brezkonkurenčnih cenah.
Po resnično priložnostnih cenah priporočam tudi praktična božična darila, kakor
preproge, zagrinjala, garniture, angleške plede, krasne šerpe in rute, odeje volnene in štepane, belo blago
(platno, Schrollovi šifoni). Namizno perilo in robci.	-:-- —
Nihče nai ne zamudi res ugodne prilike!

Predstave ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih ob 'i,8. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih ob S. 5, in ob 6. uri popoldne ter ob l/«8. uri zveAer. — Ceno i I. prostor SO kr., II. 28 kr., III. 80 kr., IV. 15 kr. Vojaki od narednika navzdol in otrooi vssk prostor S krajcarjev oeneje.
I. aaatjjpopolamvJtAe
2333 12
=Kinematosraphe-Theitre-Francals-
bivši Katol. Dom" v veliki dvorani T. nadstr., Turjaški trg 1.
Vsako soboto in sredo nov spored,	--—-
Vsak £etrtek in soboto predstave po znižanih oenah za dijako in otroke ob 3., '1,8. in 6. uri Cene t I. prostor IS kr., II. 10 kr., III. in IV. 5 kr. Ob V, 8. uri zvefier vrše ae pred-i s'ave kakor obiftajno. i
Podružnica i w Spljetu« i
Delniftka glavnioai
i i K ft.OOO.OOO. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča promese na kreditne srečke . . . k K 18"—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000
„ srečke reg. Donave a K 10'—, „ 2. jan., „	K 140.000
„ zem. kredit, srečke a K 5 50 „ 7. jan., „	K 100*000
Vse tri promese skupaj samo 32 kron. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči rečun od dne vloge do dne vzdiga po 41/2°/o> vloge na tekoči račun proti 30dnewni odpovedi po 5°/q.
>>
Podruinio« s v Celovcu« b
i Rezervni fond i i i i X 200.000. i t f