'Office of Put.IW.Uon MIT South UwndaU Ar*. Tolephon«. Rockw.ll 4904 LOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE year xxl štev,—number 27« Chicag* IU„ petek, 23. novembra (Nov. 23), 1928. Dml mllijoMv u M« v korit« iraftarjtv Zahteve pa ostrejšem naoelni- škem ultonu in izpustitvi Mooaeyja iz jede. New Orieana, La. — Delegacija 48. konvencije Ameriške de-lavske federacije je na delu V odsekih. Prvi in drugi dan pi> otvoritvi in govorancah odbornikov in gostov so začele deževati resolucije, katerih je velik kup. Predlošena je bila tudi resolucija po Harry W. Foxu is Wyominga, ki zahteva, da ae naseljevanje v Združene države ie bolj omeji in naselniiki zakon še bolj poostri s namenom, da "ae zmanjša število brezposelnih delavcev, katerih je vedno več vsled uvajanja moderne mašine-rije." Resolucija zahteva, da se zniia kvota naseljencev iz Evrope, priseljevanje is Filipinov re popolnoma ustavi in za latinako-ameriške dežele se naj uvede kvotni sistem. Druga resolucija, ki jo je predložil Albert M. Anderson, delegat kamnoseške unije, poziva governerja Kalifornije, naj izpusti iz ječe Toma Mooneyja in vse druge delavce, ki so po krivici zaprti. Federacija naj apelira tudi na governerje vseh onih driav, kjer so delavci zaprti radi političnih prestopkov in akcije v prid delavskemu razredu. NadaJJnl -k nit tat I jI plačilne llato #Misftš»fa aanitamega dtetrik- pU^ti jo ne morejo sa trajno. _ginclairja imajo etrašno v idodeu. : , Boston, Maaa. — Upton Sineva nova knjiga "Boston" i ujezila mestno policijo, ban-rje in političarje stokrat bolj * njegova novela "Oil" v pre-ienem letu. Ako se policijake-I načelniku Miku ponesreči »tlačiti to knjigo, ki ožigosa te miiljavce, s sedemdeset dru-mi knjigami vred, ki po njego-sodbi spadajo na indeks, te-j to pomeni, da Sinclairja zase vsa njegova jeza. Ta zgo-ivinska novela se ne more po-iviti izven zakona brez druge-; dramatičnega boja. Spolni prizori služijo najrajše i potlačen je neljube knjige, ka-rim nasprotujejo zaradi njene-i političnega ozadja. Ampak rowley se ne bo upal klicati po-Nnost na prizore v spalnicah tej knjigi. Ti prizori se na-liajo le na pogovore, kako nrežiti in kompromitirati bo-ite mladeniče, * da očrnuhi izvejo denar iz njih žepov. Ako ike Crowley proglasi knjigo iz-m zakona zaradi besed v dvo-ovoru kot "anarhistični baatar- * in "svinje," tedaj mu lahko inclair posveti, da citira beee-e sodnika Thayerja na golf išču i besede uradnikom Crowleyo-ega departmenta, ko so vlekli icco-Vanzettijeve plkete na po-cijsko postajo v Joyevi ulici. Ta knjiga se ne da učinkovito i trajno potlačiti v mestu, ki i obtožuje. Novela je preveč wiična in brilUantaa. Njeni wražniki jo morajfoiUfl.Tfi^ ardski dijaki bi jo vtihotapili, e mogli bi se vpirati tihotap-tim skušnjavam, ko bi videli wjega milijonarskega predsed-ika naslikanega kot lažnjivca, ot orodje močne interesne sile, i je zadaj za električnim sto-»n in ki kriči strahopetec in ihjoča po grmovju z električ- 0 ročno žarnico bombe v do-liiljiji. Razume se, da bodo člani najinega massachusettskega soditi tudi prejeli vtihotapljene "jige. Zvijali se bodo zaradi »krite njihne dvojne pravice: * » reveže, druge za bogati- * Po tem ko so pustili dva lučenišks delavca paliti do smr- 1 v električnem stolu, tedaj ti odvetniki prekucnejo »možno 10-milijonsko sodbo bostonskim bankirjem v jjvdi VVillet Sears, čuvajoč *n njih tovarišev v Union Bubu. governer Fulter je začrtan za kovino z nepozabnimi poteza-ft To je, kot najbogatejši člo-^ v Novi Angliji, prodajalec vrste avtov Packardovega Htavkokaz, v katerem je |ori Predsodkov, ko seže Van-v roko tucatkrat, preden f njegova usoda zapečatena. lmo ga v preiskavi, ki je far-J^kako vprašuje zagovornike •Juncev po dokazih, kako se jrdilo zs Vanzettijeve jegulje v koš za nerabni papir, pade njegova maska. . Mničar Hendry v charlea-r^ki ječi j« bolj človeški. J™1 krvnika mu alabi njegove Pj- Ko sU bili mrtvi trupli ns mizo, hiti v čumna- * v katerem je žgaftje, da po- abi. "Boston" j€ krasna zgodovin-** novela, ki slika Sacco-Van-pravdo, okoli katere ae '»okazi pri obravnavi ao I, ani razumljivo in fte bodo-l jih bodo čitali s zani-Vanzetti, mislec in aa-J* i« Nick Sacco, zelot, ki ne - mpromlaa, sta naalika- i^^U poznana v ameriški mnoati. 8'ncUirjeva junakinja v novo-Mišljen značaj. Vdova je bivšega maaaachuaetta- ■»a governerja. Modra kri, ki New Yertt City. — Preiskava glede odgovornosti sa potopitev angleškega parnika "Vestris" z več kot sto ljudmi dne 12. novembra ae nadaljuje. Pri nadalj-nem zaališevanju prvega oficir* ja Franka Johnaona v sredo je prišlo na dan, da je bil v momentih, ko se je ladja še nagibala, punt med mornarji in do-lavci. Nihče ni ubogal kaplta-novih ukazov in nihče se ni brigal sa konoetrirano akcijo reševanja potnikov. Johnson je komaj izgovoril beeede, ko je slikal aituacijo na parniku v usodni uri. Samo šepetal Je, ko Je priznal, da niti en rešilni čoln ni bil pravilno epu-žčen v vodo. Nekateri mornarji so direktno prezrli vaa navodila, drugi so ae pa umikali častnikom. Druge priče potrjujejo drago sa drugo, da je bil "Vestris" poln lukenj, ko Je odplul is New Yorka. Nekaj okenc tik nad vodo js bilo samašenih s cunjami. ParnUc je imel na dnu tisoč ton vode sjutraj usodnega dne. Organiziranj* raaveftafcsm mleka ae odteguje o^ a jih mssde izrečena denarna g|stNL—Ne-pokoj med avtniml isvoščeki v PMladelpMJi__Tsketllai delavci eo ae autle naučili ta pretek loeti.—Iinajditelj žrtev Chlcego. — Včeraj je bilo po-ročano, da je armada advokatov ln drugih političnih podrepni-kov, ki šro na ljudske stroške, poirla čez milijon dolarjev v tem letu v "plačah", ki so radodarno na raspolago demokratom in republikanoem vseh barv is blagajne aanitamega distrikta v Chicagu. Na lalost Je bila U vsota veliko prsnlska. Odkritja so medtem dognala, da "plače" sanitarnega distrikta znašajo letos fte devet milijonov in tri-stotisoč dolarjev — dva In pol milijona več kot je pa bilo določeno v zadnjem januarju sa sa-me plače. Denar, ki presega določeno mejo, ao velikodušno vseli ia dragih skladov distrikta in ga poraadelili med politične bratce in prijatelje, ki ao pri volitvah agitirali aa "dobre mo-fte" ia "prave kandidate". Odkod prihajajo val ti milijoni dolarjev, ki jih gospodje tako lahkovestno baftejo v ftepe advokatov in dragih graftarjev? — O, denarja Je dosti I Zaupniki kratkim spečali v denar aa dosot milijonov dolarjev dovoljenih bondov. In sdaj se pripravljajo* da vnovšijo fte sa 80 milijonov dolarjev bondov pred novim letom, kajti potem bo treba apet uHirati ns volilee, naj s splošnim glasovanjem odobri "potrebne" bonds! Lani so dobrodušni volile i odobrili vse te bon-(k — letošnjo spomlad to pa preklinjali, ko so morali plačati podvojene in potrojene davki In glasujsjo in plačujejo t Kako imenitno gospodsrijo v sanitarnem dlstriktu, je razvidno fte Is tega, da Ji litoa ns plačilni listi 1147 ossb, ki samo "preiskujejo pitno vodo", če Je dobra ln porabna. Koliko so ti "preiskovalci" videli vode v meetnem in okrajnem vodovodu, sem Je videl tudi Jas, ki to pi* ftem, toda pobrali so stotiaoče dolarjev "plače". Najsrelejše In nadebeiejfte čeftplje, ki jih obirajo grafUrii v sanitarnem dlstriktu, so v "legalnem departmentu". Tam ji na stotine advokatov na plačilni listi, ki so letos požrli $1,874.-880, TI advokatje. navadni "Šajiterji", napol pečeni krompirčki, katerim ne bi človek po-veri! niti za pet cintov nobene pravdna zadeve, so vsi "legalni svetovalci" in "pravdni pn isko-vakt", v resnici pa preiščejo le maateri ček, ki jim pride meeečno V žep. - Tako gospodarijo ~s ljudskim denarjem demokratakl in republikanski blufarjl. Svoje moči abira In oaredotočuje aa volilne bitko v prihodnjem letu. New York, N. Y.—Industrija v Britaniji je zastala in brezposelnost je velika. To je vzrok, da je delavako strokovno gibanje sastalo v Britaniji, delavaka stranka pa napreduje In se pripravlja aa zmago v volilni bitki, ki ae bo bila v prihodnjem letu pri aploftnih volitvah. Takega prepričanja Je Mark 8tarr, ki je reslgniral kot kandidat delavske stranke, da uči na Brookwoodo-vem učllišču. Ako delavska zmaga pomeni, da bo delavska stranka imela večino v parlamentu, ki Je mati parlamentov, se 8tarr nI izrekel. Ampak rekel Je. da bo konec 8tanley Baldwinovega torljake-ga režima. Da podpre svojo is-Javo, Js pokassl na isld občinskih volitev, pri katerih al Je de-lavska stranka priborila 86A mandatov, konaervatlvcl so Jih pa ligublll 201. Pridobitve llbe-ralcev so ae pa larayna)i s njih isgubsml. Delavstvo kontrolira 27 občin, vfttevfti predmestja Londona, Lesdsa, Leicestra, Derbyja ia dra^h Industrijskih aredlftč. Prihodnje sploftne volitve ss bodo mogoči obdrftavale v mesecu juniju ln delavska stranka bo Imela svoje kandidate v 800 do 550 volilnih okrajih. Zdi se, da bo pok>viea tih kandidatov izvoljena. Lahko as dogodi, da bo New York, N. Y.—4Co so organizirani razvažakl v Bostonu prišli po svoj tedenski zaslužek, so bili selo razočarani, ko so odprli svoje plačilne kuverte^ Prejeli so po $18 tedenske mesde, njih pomočniki pa po $11. New Eng-land Creamery Products kompanija jo odtegnila vsakemu uslužbencu po dvajset dolarjev, da ae krije del odškodnini $80,000, ki je bila izrečena kot kasen zaradi nelegalne stavke. Bazvašalci so bili tako jezni, da ao hpteli takoj zastavkati. Odborniki lokalne in mednarodne organizme ao morali porabiti vfliko besed, da so jih potolažili in pregovorili, da ao se vrnili na delo ln ai tako isog-nili fte večji denarni jlobi. Trije ae bdi odsfcvljeni včeraj, ali se jim hoditi pridružiti fte vi?" se čita oglaa na garažah Mlttenove Yeliow Tazicab kom« penije v Philadelphiji, Ta MH-ten je tinti človek, ki v Philadelphiji in Buffalu obratuje cestne železnice in Id je sklenil • predsednikom organizaciji castnofte-lezniških uslužbencev spornsum, po katerem sdai v miru izkorišča te uslulbence v UMUdelphlJi ln r rtlUi M iUmM Ščajo najlatefizivnejfte. Komlai-jonski zasluftek od voznine Je bil znižan. Uvedene se bile teroristične metode ln Špijonafta. Popravljati morajo sami avte, ko pridejo z njimi v garažo. Tekstilni delavci so si iz preteklosti malo naučili.^ Res so glaaovali v precejšnjem Številu proti Hoover ju, a zavedali ee pa le niso, da morajo voliti kandidata, ki zastopa delavsjte Inte- ŠMriikl podporniki Troeklje Izkljašeal Proglašeni ao sovražnikom komunistične stranke. Chieago, I1L—Komunistični listi poročajo, da je centralni iz-vrševalni odbor delavske (komunistične) stranke obvestil komunistično internacijonalo v Moskvi, da je izključil iz stranke James P. Cannona, Martin Aber-na in Maks Schatschtmanna, ker so se strinjali in soglašali z opo-zicijonalnimi idejami Trockija, ki je vodil in omogočil boljševi-šlco revolucijo v. Rusiji. "Politični sekretarijat potrdu-je energične korake, podvzete proti voditeljem Trockijeve opozicije in pozivlje vse delavce, ki so preje podpirali to opozicijo, da se ji javno in definitivno odrečejo." Tako se glasi anatema političnega tajništva, ki so ga priobčili komunistični listi in ki jim je bil poslan brzojavno. Ta anatema se v preprostih Fond treh milijard dolarjev ea upoelevanje brezposelnih delavcev. _ Wiw I s Vm hm« ferenci governer jev vseh držav Unije, ki je v teku U teden v New Orleansu, Je bil na dnevnem redu načrt, ki ga je zaano-val novi predsednik Hoover za odpravo brezposelnosti. Hoover se je menda neformalno obrnil na governerje, naj mu pomagajo spraviti v tir gibanje za uata-novltev sklada $8,000,000,000, ki naj služi uposlevanju brezposelnih delavcev pri raznih javnih konstrukcijah. Odkod naj pride ta ogromna vsota denarja, ni še nič jasnega. Načrt je bil predložen po go-vernerju Brewsterju iz Malna, a priporočilom, da governerska konferenca odobri ta korak v formi resolucije. Governer j i so nekaj časa razpravljali o stvari, toda storili niso nič iz razloga, ker ta stvar ne spada v program, ki je na dnevnem redu. Angleški delavci razočarani. London. — Angleški delavci, ki so upali, da bo torijska vlada držala svoje obljube, katers je dala pred leti glede novih industrijskih zakonov, so doživeli ponovno rszočaranje. Tako govori okrožnica, ki jo Js izdala Mednarodna federacija strokovnih unij. Izvršni odbor feder* cije urgira delavce, naj pošljejo na glavni stan podatke o razmerah v tovarnah v raznih distrik-tlh, da se v porabijo pri prihodnji volilni kampanji. ftdtenectady, N. Y. — Na tu-kajšnjem zborovanju Narodne iksdevnije rasisti, ki je bilo zanimiva poročila o napredku raziskavanja vsrokov, ki determinirajo epol vsakemu bižju; dalje o napredku proučevanja intelektualaklh razlik med ljudmi rasnih polti. Dr. C. B. Devenport, direktor oddelka genetike v Carnegiejs-vem institutu v Waah!ngtonu, D. G., Je poročal, da je sealedo-val mentalne diference med be-lokožcl, zamorci in malajei do dna, to se pravi, do kromosomov. Fjslkalna diferenca je predetsr-mlnlrana v gotovih kromosomih, ki se prenašajo po ateršlh od roda do roda. V teh kramo-tomih eo tudi gotove laatnoeti, ki so lastne belokožcem, sa-moroem In malajeem s oslrom ns mentalne sposobnosti. Dr. -Devenport je preizkusil te lastnosti na dvajsetih odraščenih oeebah od vsake omenjene raae, W so živele v enakih aocialnlh razmerah. Dobil je sledeči resulUt: polnokrvnl črnci ao boljši učenci godbe kakor belokožci in v računstvu sta obe plemeni ne isti stopnji, toda v Izdelovanju na-čftov, predvidevanju in v erga-nlzatoričnem delu so semorei daleč za belokožci In tudi sa malajei, 'dočlm mulati (mešana kavkaška In zamorska kri) nad-k ril ju jejo črnce. V zadevi determlnaclje spola ni še nič konkretnega. Dr. A. M. Banta Je poročal, da se mu je posrečilo določiti spol pri neki vrsti polžev s kontrolo envl-ronmenta matere. državah sa reakcijo. Ako delavstvo smaga in vato-liči v Westminatra svojo administracijo, tedaj se prav zanesljivo poviša osebni dohodninski devsk bogatinov in na velika premoženja. Tudi gradnja sest se bo pospeftlla, kar bo dalo delo na tisoče In tisoče delavcem. Izdelal se bo tudi narodni električni sistem sa proizvajanje in oddajanje elektrike In v poljedelstvu bodo napravljene velike la-premem bo. Delavska stranka bo odobrila washlngtonskl sporazum glede oeemurnega delavnika. Delavska vlada bo podpirala mednarodni delavski urad v ligi naro> dov, da tako podpira mir ln pomaga Izboljftati delavaka razmere v dragih deželah. Starr meni, da bodo napredne sile po vsem svstu dobile novo spodbudo k delu, ako zmaga delavaka stranka v Veliki BriUnlJi. Htnrr Js isrekel obžalovanje nad trditvami Mstthew Wolla, da briteke delavske strokovne organizacije posnemajo v Mond-Turnerjevih razgovorih smernice Ameriške delavske federacije. Unijskl strokovni kongres ne uvažuje Mondov načrt kot alternativo proti socializmu, Je menil HUrr. Organizirani delavci v Britaniji upajo, da a podpiranjem delavaka stranke dobe kon-trolo nad poUMčnlm položajem in Uko izboljšajo svoj položsj, da končno Ispremert« industrije za profit v industrije za ljudske potrebe. Htarr smatra Mondove konverzaclje, ki Jih Je protide-lavskl tisk pozdravil kot potezo sa mir v Industriji, za korak naprej za delavsko kontrolo Industrij. Delavsko strokovno gibanja zdaj sklepa pogodbe In se po-gaja v širšem obaegu. Je menil Starr, Alfred Mond (zdaj lord Mel-chett) bo mogoče vodil Federacijo britakih Industrij, organizacijo br!takih podjetnikov. Ako bo Mondov načrt sprejet, tedaj se ustanovi narodni Industrijski svet, ki bo aa polovico sestavljen Iz podjetnikov in organiziranih delavcev. Uvedeno na bo obvea- komunisti ln ste dajali Trocklju in njegovi opoziciji prav, ste poklicani, da napravite javno pokoro in se odrečete tem zmotam, Če ne, vas doleti anatema in bo-dete izključeni iz komunistične stranke. Tako so se izrekli komunistični škofje in nadškofje, ki tvorijo politično tajništvo. Amen. Kdor ni udarjen na glavo, rsz-ume, da Kdor se v komunistični stranki nfe pokori komunističnim papežem in škofom, ga ti izključijo brez priziva na splošno glasovanje, kajti delavci so le za štafažo v stranki in priljubljeni so le toliko časa, dokler jim kimajo in jim molče služijo kot orodje v njih namene. Sreča Jer da je Lenin mrtev. Kajti nevarnost Je tu, da bi njega zadela ista usoda, kot Trockija in njegove podpornike. Dr. Habta Hochonocky, IznaJ-ditelj radijske barve, ki Je povzročila smrt trlnajet delavk pri U. S. Radi um korporaciji, Je umrl v New Yorku na posledicah bolesnl ki jo povzroča radijska barva. Njegove barva je obrnila nase pozornost vsega svsta, ko so delavke vložile tožbo proti kompaniji ss $1,280.000. Te delavke umirajo počasi na zastrupljanju s radijsm. Kompanija se Je končno pogodila s svojimi delavkami za $10,000 odškodnine In .penzije po šest sto dolarjev ne leto. Chieago. — Virgil Lltsinger, katerega ao iskale oblaetl tri leta radi rasnih zločinov, se Je v sredo proetovoljno podal v roke glavnega poštnega inšpektorja K. P. Aidrieha. Lltzlnger Je telefoniral poštnemu Inšpektorju, da na j ga čaka v Atlantic hotelu. Inšpektor ni pričakoval, da ee bo Utainger na tak način podal, vendar se je v spremstvu oborožene straže podal v hotel, kamor je kmalu z« tem prišel Lltsinger in se je prostovoljno podsl Lltsinger je pod obtožbo, da ja soddoval pri dveh umorih ftn bil edee adeležetwv pri ropu na poštni vlak v Bvergrsen Parku, ko so benditje odnesli plan v vrednoeti nad sto tlaoč dolarjev. VpraAeaJe ataraeinega sa varovanja odloženo. Bruselj, Belgija. — Raspra-va o predlogi, ki vsebuje načrt o obveznem starostnem zavarovanju, proti Mesnim in onemo-glosti, j« bila zopet odložena za nedoločen čas. Imenovana Je bila komisija, kateri Je bilo naročeno, da študira zavarovalno vprašanje in Izdela nove načrte, ki jih pozneje predloži zbornici v razpravo. rai! ofenzivo s kom pen I Jak Iml unijami na široki podlagi. To Je povsročilo, da ae nekatere unije niso hotele udeležiti Mondovlh razgovorov. V novih industrijah kot mo-tonu niso strokovne organizacije pridobil« kontrole. Pred strokovnimi organizacijami so novi problemi, ker se industrija razvija na jugu r neindustrijekih krajih. Akutna depreelja je še v premogov! In v dragih glavnih industrijah Vaieškl rudarji gredo naeproti najhujši zimi sanje v prihodnjih meeecih. V neka-terih krsjlh se pojavi tudi etra-daaje. Chieago. — Neki neznan molki je v sredo večer skočil v čl-kaško rt ko s mosta na Monroe cesti ter utonil. Policija, ki je potegnila truplo Iz vode, nI mogla ugotoviti njegove identitete. KolIsJje tmeov. Chieago. — V zadnjih treh ali štirih dnah eo Mle tri kollzij« z avtobuai, ki vosi jo ljudi med Chkagom In oddaljenimi mesti. Bus "Greyhound", ki vozi v De-troit in nazaj, je kolldlral s avtom nekega katoliškega župnika v Michlganu. Avto Je bil zmeč kan in župnik Ur tri oeebe. ki eo bile z njim. eo val težko ranjeni; razblu steklo Je ranilo več potnikov v busu. Dan kasneje je trčil bus, ki vosi v Wls-eonsln in eno deU Je bilo ubito. Tretja kolizija Je bila v četrtek med besom, Id vosi v St. bouls, la trakom blisu JolUrU. toUm, moški in deklica sU bila ebtU potnikov je bilo ranjenih. Henry, I1L — James Paradiso in |»«ter Pacci. ki sU se podala na lov race, aU v sredo utonila v reki Illinois blizu Uga meaU. ko se Je prevrnil čoln, v katerem sta se varila. Alpe na, Mir h., 22. nov. — V velikem viharju, ki je včeraj razmajal ne Huronakem Jeeeru, se je včeraj potopila ladja Tbou-sand Islandec, last Oeorglaa Bay Tranaportntloa kompanija. \mA-Ja fe bila cenjena na $180^08. Moštvo parnika ss je rešilo. Chieago. — John Lukara, sUr 22 let, se Je v sredo ustrelil v svojem stanovanju, 10841 H o* is mmm. Vsrok samomora Je bila V no kateri h krogih so govorili, da bodo podjetniki organlsl- z L PH08VITX PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ceno ofluov p« Ako vratica premogovnega skladišča niso bila res dobro zaprta, je biia to majhna pomota, ki se je dala popraviti z majhnimi gtroški. Zakaj se to ni zgodilo? Ker to preprečuje današnji profitarski sistem blagovne produkcije in distribucije. VCSTI IZ NASELBIN N«ai«v m vam, kar iaia *4lk a llateeu "PROSVETA" 2IS74I S«. Latradale Areau*, Chicago, IlUaoU. Naročnina: Zcdinjcnc drtavc (isvati Chicaga) 10-00 na leto, *3.00 aa pol lata; Chicago ia Cieero |7.60 na lato, $8.76 sa pol late, in sa inosam- stvo $9.00. _______ ^ Sedanji afetem in nate slabosti Mu lian, Maho. — Kako čud-no ae razmere razvijajo, tako za skupino kot za poaameznika. Pomote in kritika na dnevnem redu. Se pred kratkim časom navdušenje za delavsko vlado i Huaiji, a zdaj pa čitom takšna poročila! Za nekatere ao pač veliko razočaranje, medtem ko za drug« niso nobeno razočara-[nje. Spominjam ae ie dni, ko sem j prvič, leta 1907, volil poslance v I Pata« V efcfcffajB priOet. 81-1M8) polog vaJega i mana na naslovu i avstrijski državni zbor. Takrat pomeni, da va mje a Uro dnevom potekla nnrofaina. Ponovite jo pravočasno, I ^^ H nahajal v Trstu. Za me- ■■ ' "THE ENLIGHTENMENT Organ of tke Blovene Nstlonal Benefit Sndetf. Owacd by tke Slovane National Benefit Seeietjr. Subscriptiofl! United Statos (ezcept Chicago) and Csnada |d.00 per| I Cbisngc $9M, sad larelsegenntrtea $»M por yaar. MEMPER OP 3* FEDERATED PRES8 _ " 188 da se vam ne ustavi list. TRANSPORT NA MORJU NAJ SE NACUONAUZIRA. sta 80 bili odločeni štirje volilni ufcraji, torej itirje kandidatje v avstrijski parlament. Stranke so bile takrat tri: italijanska naeijonalna, slovenska in socialistična. Vsi itirje poslanci so rdečimi emblemi. Go-so bile vse polne, na uli-prisrčni pozdravi in sti- Narod je pričakoval, da bo Kaj bi se zgodilo kapitanu, ako bi bil v sedanjih bm izvoijeni na gocialistilni 11-dneh, ko imamo brezžični telefon in brzojav, ako bi sti. To je bilo veselje in navdu-se na svojo pest vrnil v pristan, ali pozval druge ladje *nje! na pomoč, ne da bi obvestil agencije parobrodne družbe? -tiln, da bi smrtni nevarnosti. Smrtna nevarnost ni imela zanj no-l £ benega strahu in tako je upal, da tudi sedaj vse srečno L^ izjeme v tej kot v drugih konča in privede ladjo s potniki in kargom vred v varen Utvarah, da se ljudje ne navdu-pristan. To bi ne bilo prvič, pa tudi ne. zadnjikrat, ako «*> Prohitro, Wti taki ljudje sedaj izteče gladko. In Uko je kapitan plul dalje in pH ®^^® tem vpošteval vse, kar bi rešilo potnike in ladjo brez ve- tem razočarani: oni so že vna-likih stroškov za kompanijo. I P«J vedeli, da v takšnih razme- Za premestitev čolnov z desne strani ladje na levo, ** * ? ?orejo godHi čudeT .. r . . . * ji i da tega in tega se ne more pri- ah pa naobratno, ne zadostuje, da znajo mornarji le ^biti kar tako z lahkomiselnim veslati. Predvsem je treba dobiti za ladjo stalno moštvo, navdušenjem. Zato pa se te vr- to je moštvo, ki ostane na ladji in se ne menja velikokrat »*e U«o kdo "rekel, PETEK, 23. Novemu Ivan OPAZOVANJA Rešeto po morju plava no? Kam vrag Kakor je soditi po' preiskavi, Dol s sUdščičarnami d!^1 ki se vrši v New Yorku, parnik karijami, dol z mlekap^J ** "Vestris" ni bil parnik, temveč *> kamoflaiirane beznic^*'' * 3 Meto. češ, da je neumno govoriti o tem, kako voli otrok. Pa. oi ta- sedrtj** šaš za mnenje, odgovore, da ne vedo. daei pravzaprav vedo prav dobro, samo tega povedati nrv oatane: denar. Danes vlada dn-nar. Več denarja, več vpliva in moči. Zato pa amo aušnji denarja poaameanikl in skupine. Tisti, ki posodi denar, sahteva potov«, pogoje od dolinika Take ao raaaMHre. Svobode ni nikj"! Tudi oni. kl lastuje milijone. j« autenj radi tega. ker ima preveč pa ne va. kaj bi počel aa tem a vetu. Njegov ielodec ne prenene vel kot šelodec na-vatoega delavca. Narava se »»Uuje. On. ki je bogat, pa i« ntanj «on, kot navaden berač. Videl je le vaa. aUlal tudi In po-vsod je te bil. kaj torej početi • temi milijoni? Detel hi na *er»a, ali vsaj na luno. pa la). nimajo takinefa trakoplo; 1 Politična vagoja. — Naš Dem. Detroit, Midi. — 2e spet bo kmalu koned enega leta. Koliko pa smo delavci na boljšem, koliko smo napredovali v boju za boljši obsUnek v tem času? Kapitalisti spravljajo mastne dividende, ki bo sad toliko opevane republikanske prosperitete. Kaj pa bomo mi delavci spravi li? "Ne, nam se ni treba beliti glave, kam bomo z dividendami, ker na svetu sploh ni nikjer prostora zanje, kajti ni nobene takšne banke ustanovljene, ki bi jih sprejela. Delavčeve dividende so njegove žulja ve roke, katerih se pa gospoda sramuje. O pač, še nekaj imamo, namreč še enega na naših hrbtih, in to je vse, kar dobimo delavci leto za letom. Človek bi pričakoval, da se delavstvo spametuje, da bi delavci prišli do pravega spoznanja ter da bi pokazali fige starima strankama, pa kakor se vkli, ao postali kar zaljubljeni v republikansko stranko, tako da niti kožuha niso obrnili. Se predno se je kožuh popolnoma umazal, pa so ga obrnili na drugo stran. Štiri leta so dolga in kožuh se v tem času pošteno u-maže, da se kar sveti, posebno 4» je kje blisu olja. Tako je smrdel tudi republikanski kožuh prav pošteno po petroleju, pa so ga kar lepo ie obdržali, kot berač, ki nima kaj obleči, ako zavrle umazan kožuh. V starem kraju so rekli: čudna so pota božja. Jaz pa pravim: čudna ao pota delaveev. Zdi se mi, da so podobni otrokom. Ako Je otrok poreden, ga očo ali mati nakleeti, namesto da bi otrok zameril, pa je ravno o-bratno: še raj še ima tistega, ki •a je naklesti!« dokler ne pozabi in ga je spet treba naklestiti. Ne vem kolikokrat ao že bili ameriški delavci tepeai od starih strank, pa Ju imajo čedalje rajši. r > Priznati ie treba, da veliko grl bom zakrivijo starši, ker ne IMKluče avo jih otrok. * Dosti jih je. ki mialijo, da je nepotrebno otsokom govoriti a politiki. V »adevah, česar dane« šole ne store, bi morali starši. Naj dam eno primero. V tukajšnji bližnji šoli, ki je selo ogromna (ni mi znano število otrok, ki pohajajo vanjo, vem le. da jih je kot listja in trave), ao dali otrokom od šestega do osmega razreda prave volilne liatke. da eo volili. A otroci so volili tako vsaj večina — kot njih starti, namreč lild teh iolarakih volitev je Ml, da je Hoover dobil veČino, r#t*j! ko. Res, da ti glasovi štejejo, šteli pa bodo v bližnji bodočnosti. In kakor ti otroci volijo sedaj, tako bodo tudi ko do raste j o, ako ne bodo nikjer ališati* da je kje še kateri drugi kandidat poleg republikanskega in demokratskega. Učiti male otroke o delavskih borbah je prav tako koristno za deiavatvo, kot je koristno za verske organizacije, ki skušajo že otroke pridobiti v svoje kremplje. . Raditega pa ustanavljajo šole, da dobe mladino v svoje roke, da ji vcepljajo nekaj takega, kar nikjer ne obstoji. Toda oni prav dobro vedo, da česar se mladina nauči, da ji je potom težko izbiti iz glave, ker mladi možgani so dovzetni, sprejmejo vse, potem pa je težko s čem drugim, bolj koristnim nadomestiti. Tega se zavedajo in zato zidajo šole. Tega bi se mogli zavedati tudi delavci, ako bi jih mogli posnemati sebi v prid. Ker pa ni takih šol, bi jih mogli nadomestiti starši doma s tem, da bi otroka podučili o pravem pomenu in resničnem vpiašanju, ki se njih tiče, saj otro)c starše tad posluša. &e mnogo bi se dalo napisati pa žal, v listu Prosveta ni toliko prostora kot ga je recimo v de-troitskih News ali v Free Pres-su. Moj namen itak ni bil, pi sati o politiki, pač pa vse nekaj drugega. Tu v Detroitu se je ustanov' društvo, ki se imenuje "Žensk odsek Slovenskega narodnega doma v Detroitu, Mich". Naš namen je: pomagati moškim do skupnega cilja, to je, da se čim prej uresniči želja, da se Dom čimpreje zgradi. Seveda so pri tem potežkoče, kajti pri tem delu je treba čim več ljudi, kjer pa je tfosti ljudi, je tudi dosti glav In v vsaki glavi pa so drugi možgani, ki producirajo drugačne misli. In zato je toliko nesporazuma. Enim se ne dopade U kraj, drugim drugi ne; enim ta cena, drugim ona. Slišala sem da se je nekdo izrazil, da b naj raj še imeli Dom vsak pred svojim nosom. No, dvomim, te bo tako lep, da bi ga mogla vedno gledati. Kar se mene tiče mi je čisto vseeno, če bo posUv-ljen zraven nas, ali pa miljo proč. Ce smo se dosedaj vozi na zabave po pet milj daleč, pa šc kakšno miljo in pol peš do poulične železnice, bomo prav gotovo še potem lahko šli eno miljo ali več do cilja Saj je itak zdravo malo hoditi po svežem zraku. Dne 5. januarja priredi ženski odsek Slovenskega narodnega doma maskeradno veselico. Vršila se ba v Woodmen of the World dvorani na Victor avenij blizo Oakland avenije. Mislim dn jo prostor že vsakemu znan Torej ste že sedaj vsi rojaki od blizu in daleč vabljeni* da nas posetite v velikem številu. §aj veste, da je na vsaki veselici, k jo prirede žene in dekleta, vselej prijetno. Večina 'dobička gre za 8ND. Vas v imenu celega drutva vabim na to veselico fn vas iskreno pozdravljam! K. Krainz. Samomor rojaka radi bolezni. Cherokee, Kana. — Naznanjam žalostno vest, da je tukaj dne 20. novembra ob pol 12. uri prominul naš sobrat in predsednik društvs št. 106. brat Leopold Priloinlk. Pokojni si je sam cončal življenje ko ai je pognal kroglo iz puške v arce. Vzrok: obup nad boleznijo, ki ga je mučila že pet let. Podrobnosti slede. 8 pozdravom. Va* » ,, Martin Prek. P*H«»edntk ačtNftča ubit na fe-leznUkem kritliča. Terre Haute, Ind., 28. nov. — Dr- Frank C. VVagner, predsednik Roae Poljrtechnic instituta, je b« včeraj na križišč« ubit ml vlaka Indianapolia k Eaatem železnice. Dr. Wagner je Ml tnan kot atrokovnjak v inženirskih zadevah. Barka je imela petde- Yes — dol! Kam U^t* set lukenj, ko je odhajala iz dali onih osem desetin 51 New Yorka proti Južni Ameriki ških domov, v katerih p*!!^ z več kot tristo ljudmi. Ali je ha šnops in mama vari kaj čudnega, če se je potopila? <*wei pa pijejo oboje n J 1 Parobrodni magnatje, ki žive mleka? ob dividendah, vzamejo staro Aha!-- rešeto in ga vržejo v morje — Delavci žanJt.,( ljudje pa gredo v rešeto in na Mi,ijoni delavcev k!'' morsko dno tako pohlevno ka- HoQverja in permanen kor ovce v klavnico. stanj je bifJ "cn«o tU Kaj je narobe z magnati? plačanih ^ Nič. Oni vedo, kaj delajo. newyorško bom in zdaj' * Zaupnica korupciji. dovoljni odnašajo in od^ Petrolejski grof Stewart je mi,iJone dolarjev. * bil oproščen pred sodiščem. Pe- V enem samem dnevu sodJ trolejski baron Sinclair je bil !avci in farmarji, ki 80 voliljt tudi oproščen. Vsi baroni, idi- 12Volili Hooverja, pokupili l te in ne grešite več — do prve Prodal1 sedem milijonov delnk prilike. Promet je znašal pol milijo Kako naj bo drugače? Dvajset ^"""Jev in delavci so poba^l milijonov volilcev je reklo, da Bto milijonov čistega dobička, je Teapot Dome aH right, da je fraviš- da niso? Kako J oljna korupcija ali right in da Zakaj ne? Kaj je narobe v tek 30 magnatje, ki kradejo olje in vrstlcah ? vse drugo, aH right. Torej — Grob pozdravlja. aH right! Poraženi Smith je poslal ul Živeli baroni, živela korup- zdravno brzojavko Jkonvenciii cl->a! Ameriške delavske fedenS Bedaki c vili jo. ; Predsednik Green se je zahv£ Bedak je posadil trnov grm in Smithu. že deset let mu skrbno zaliva in Uganka: Kaj se zgodi, kafr gnoji — medtem pa se repenči, 86 snideU dva mrliča? da mu silijo *pene k gobca, ker Odgovor: Smrad se podvoji! ima vse prste krvave od bodic. Potegnjeni Trunk Bedak kriči, da se treseta zem- q. Trunk rfo J u u Ija in nebo: Podimo bodice, "b^e dobil od gi. cSb^^^a „ J poružimo bodice ampak Bog o- piše te znance st hrani, Bog obvari trnov grm!n." V Chicagu so "odkriH", da Ne bo nič s to htjevttia srednješolski študentje pijejo Nekdo, ki je skregan z resnico, šnops v sladolednioah in slad- je prijatelja Trunka debelo ščičarnah. Nekega študenta so tegnil. Gl. odbor SNPJ ubili v pijanosti. In zdaj stra- daje Moleku nobenih predpisoT šen krik: Kaj bo z našo mladi- kaj naj piše. Do danes še ne. DENARNE ZADRUGE Piše Anton Krlatan. ih Kakor so se oprijeU delavci in drugih hranilnicah so prav uradniki konzumnih zadrug, ta- prav merodajne male vloge, ko so se na kmetih in med moš- dejstvo je: da varčujejo le de-čanstvom udomačile denarne za- lavci in kmetje, delavke in n* druge. Konzumnim zadrugam stavljenci. Obrtnik si denar! so dali smer in temeljna načela posuje za svojo obrt. Prav delavci, tkz. rochdalski tkalci, ko industrijalec in trgovec. P<1* Delavsko konzumna društvi 3L5?\ « vendar ž« v zadnjih časih izk* 8eve z »«**> ogromne svote hranilnik sa^sita ^r^— i™ f™* šiTglavna8naloga/ker'z deli* " ^ ^ skim denarjem kuje kapital* f P^tenosti in orožje za vzdrževanje svojih p&> previdnosti je treba pri oprav- zicjj | lja"ju- Konzumne zadruge pa £ gogpodarskih zadrug V6Č 1 ^ Slove^oTm^svoje, skiop. Pri nas v Sloveniji — in isto tako povsod drugod, so gospodarili pred postankom zadrug denarni mogotci oderuhi smo jim rekli — v vaseh in in mestih. S svojo taktiko so zarobili sledeče denarne zadruge: 1. Splošno kreditno družt* v Ljubljani. 2. Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru. Vzajemno ia tu-ti v.„: i„i; v^Trt.: rj**: i: . ..........4. Splošna hranilnica in !K> li tudi aocijalno in politično v ... . T , . svoji sredi. Ko so začeli rodo- 80JKilnicS v ^ ljubni možje ustanavljati poao- 6' Hralli,no druStV° V jllnice in hranilnice, je bilo premagati mnogo nasprotstev a Lovrencu. 6. Delavsko kmečko strani teh nTogotJeevIn^d njih nic® odvisne množice. 7- D^vsko kmečko hrana rganizacij. Denarne zadruge so dejani« Misel samopomoči je prodrla, nico ™ V™)i]mco na Preva'J n danes akoro ni vasi, kjer ne ter0 w . x . . „ bi bilo kake denarne zadruge. „ 8\ f^™1™^ Med delavstvom pa je ideja IMni, ki je središče teh denanuB za osamosvojitvijo tudi na de- organizacij, narnem polju še precej tuja. Na Denarne videz so ugovori, ki ae slišijo ra- Vftten faktor v dclavske di tega, precej tehtni, kajti če drežništvn. ■ delavec, ki živi zgolj od svojega »«voj v mednarodnem £ zaslužka, reče n. pr.: "Saj ni- drušništvu za upostavo. Msfl^ mam kaj na stran dejati" — to rodne zadružne banke, ki naj e skoro prepričevalno in verjet- regulirala na mednarodnih ir* no. Ali praksa pokazuje vse denarne potrebe delaven kaj drugega. Kranjska hranil- drug je prav zanimiv, u niča v Ljubljani je n. pr. pred razpravlja v lepih člankih vojno imela težke atotisočake revija *«Pod lipo". Na » "J hranilnih vlog samo od — slui- prave opcfcarjam. Sploh ps i kinj. Vodstvo je razpisavalo ze- poročam zelo študirani« ^ lo apretno razne nagrade za tiste ne organizacije v aplošesJiJH alužkinje. ki imajo n. pr. največ bo U igrala v dogledni* prihranjenega ali katere že naj- delavskem pokretu vae bo«J dalje časa varčujejo. Tudi v Ijlvo vlogo, kot si nn«"^ morda! — re*rvii^i 1 Ti igralci so: Masaollni etr. flhankl Igralci ■ v.iMCfti • če dni. .. ------. . . valeški Princ, maršal^ ^ „ n " aki kralj Alfoaso. »tahjs^ filmov v HoUywoo- j^j jn Itaki dent Cosgrave Chicago. w David Butler. direktor Fox du. ki se je pravkar vrnil ix E- "Ti >1 vrope. ie rekel te dni, ko se je roieni igrilci in služba i ^Z mudil v Chicagu, da najboljši nimipUčami jih čakal* J filmski igralci niso v Hollywoo- vsak moment, kadar hotel« du, temveč v Evropi kjer ao — ti," je rekel Butler Vesti iz Jugoslaviji Pogfivjt 0 Pijan pilot s (Javimo.) Dne 3 novembra je priletel nad Sabac v Srbiji aeroplan in pričel krožiti nad mestom in to tik nad strehami, tako da je vse mesto hitelo na plan. Pomladi ao doživeli neko zrakoplovno nesrečo in zato jih je strah pra-vzel še bolj. Kakšne pol ure je tako kolovratil ta aeroplan nad mestom, potem pa se je spustil na polje pred kasarno V njem 8ta bila dva podoficirja, totalno pijana, ki sta se skobacala ii aparata ter odšla v mesto pit. Komandant mesta je dal aeroplan zastražiti z vojaki, pilotoma pa je dejal, da se smeta dvigniti šele, ko se strezneta. A kmalu nato se je pilot nekako prikradel v aeroplan in se spustil ž njim v zrak, kjer je pričel prav tako izvajati neke vratolomne akrobacije, ki so prebivalce silno razburjale. Bliskoma je planil popolnoma nizko, letal med hišami, pa se spet dvignil, ukinil delovanje motorja, tako da so vsak čas pričakovali ljudje, da se aeroplan zapodi v zemljo. No — do tega ni prišlo in prebivalci so se potolažili. Pijani pilot pa bo gotovo kje odgovarjal za to. Tudi cirkus ne bo zastonj... Trgovina s sadjem v Slovenskih goricah. Izmed vsega sadja so letos v Slovenskih goricah najbolj obrodila jabolka. Mnogo njih se izvaža. Zlasti kraji ob naši severni meji so mnogo izvažali v inozemstvo. Točen vpogled v množino izvoza sadja letos dalje statistika samo s postaje Pesnica. 2e v meseeu avgustu se je v Pesnici naložilo 62 vagonov (15-tonskih!) raznih jabolk in to vse za inozemstvo. Avstrija je dobila 5 vagonov, Nemčija 81, Holandska 5, Češkoslovaška 11 vagonov. V septembru se je izvoz še povečal; izvozili so iz Pesnice 132 vagonov. Razen 23 v a j?ono v,"k i so bili poslani v raz-/le kraje naše države, je bilo vse poslano v inozemstvo. Meseca oktobra pa se je izvozilo iz Pesnice okrog 400 vagonov jabolk. Cene jabolkam so od dinar in pol do dva dinarja za kilogram. S tem si naši severni prebivalci lahko mnogo opomorejo, le treba je ta izvoz organizirati vse bolj kot dozdaj. Treba bi bilo ta izvoz koncentrirati, poiskati stalne trge, in tudi odpošiljanje modernizirati. V naglidkot jih naši sadjarji odpošiljajo, se napravi marsikatera napaka, radi katerega sadje že spotoma lahko aegnije. Treba bo tudi izobraziti sadurje zlasti še v obiranju in vlaanju sadja. Tega pri nas manjka, kar našemu sadjarstvu *e precej škpduje. Naši sadjarji v Slovenskih goricah bi lažje živeli. Macedonci trpijo. , . V tukajšnjih listih priobčuje-Jo mac«ionski prebivalci obupen krik proti nasilju, ki ga vršijo robTastl nad njimi. Trdijo, da M« Pri njih dosegel sistem Glav-njače HVoj višek Med drugim V Beogradu Izginjajo Posamezne osebe iz zaporov, po-**meznike i>obijajo. Pri nas, v naših zaporih jih pobijajo v oe-»h Hkupinah. Macedonci, ki so k"t Mitični "zločinci" zaprti v Jpah, morajo dobivati hrano od J'™*. A te hrane ne dobivajo direktno. Stražniki zmešajo vse ^ jedi, namenjene raznim jet-in prilijejo nekaj petro-»Ja. tako da jetniki vso hrano *N zbuhajo, nazaj. Gorje pa ** Prožiš. Zapro te v "amrt-n'> celico", kjer si sigurno zapi-ili, da jih v ječah mučijo. Re-mica je tudi, da je za vsa U '.lodejstva odgovoren dr. Korošec, slovenski katoliški pop, ki ie policijski minister in pred-tednik vlade, Id vrši to nasilje. Ta dr. Korošec je ves krvav od u-vi političnih preganjanih. In prav isti dr. Korošec je pred petimi dnevi v neki beograjski Jerkvi služil božjo aluž^o. Ma-ieval je v beli mašniški obleki, i;tn prispevek, Ki ae iztirja od oteb, laat n in nli dohodkov za pokritje Vladnih atroškov. V vseh ustavnih deželah je pravica obdavčevanja pridržana zakonodaj niin zborom. V Združenih državah imamo dvoje suverenih izvorov, ki nalagata davke: Kongres za federalno vlado in državna legislatura za državo. Zvezna ustava daje kongresu neomejeno pravico obdavčevanja istočasno pa pridržuje državam pravico, da smejo nalagati svoje posebne davke na svoj način. federalni davki. Zvezni finančni minister (8e-cretary of the Treasury) predloži vsako leto kongresu proračun, v katerem se ceni, koliko bodo znašali stroški federalne vlade v prihodnjem letu. Te cenitve pripravljajo načelniki poaames-nih oddelkov in vaak depart-ment navaja, koliko po njegovem mnenju bo moral potrošiti tekom prihodnjega fiskalnega letg. Kongres lahko sprejme te cenitve ali jih spremeni aU jih deloma odbije. Niti en dolar pa se ne sme potrošiti brez predhodnega dovoljenja kongreaa. Ko je okongres odobril račune in jih je predsednik podpisal, ti postanejo zakon. Vei zakonski predlogi o davkih pa morajo izvirati iz poslanske zbornice (House of Bepreaentatlves) ln njen finančni odsek (House Committee of Ways and Means) ima izključno kontrolo nad takimi predlogi. Zveana vlada ai priskrbuje večji del svojega prihoda potom carin na uvoza in potom dohodninskih davkov od oseb in družb. Neposredni davki pa so pristojbine na nekatere predmete, kot na alkohol, tobak, igralne karte itd. TI davki se plačujejo potom kolkov (revenue stamps), ki se kupujejo od davčne oblasti in nalepljajo na dotične obdavčljive predmete. Ako si o-gledate paket cigaret ali škatlje cigar, videli boste kolek, ki se strga, ko se odpre paket. S temi raznimi vratami obdavčevanja pokriva federalna vlada svoj budžet ali proračun, ki je za 1. 1028 znašal preko $4,000,-000.000. Izdatki za leto 1028 znašajo $4,250,000,000. Državni la meatnl davki. Glavni stroški državne uprave so za vzdrževanje državne zakonodaje, izvršne uprave in pravosodja, za državno šolstvo, dobrodelne ln kaznilne zavode, za državne gradnje ln državna poslopja. * Vsak okraj (eounty) v državi prispeva svoj delež k vzdrževanju državne uprave. Vsaka County ima svoje posebne upravitelje, sodišča itd. in stroške za iste pokriva deloma s dsvki in deloma z globami, naloženimi od sodišč. Mesta in občine imajo težke izdatke za šole in knjižnice, pod-pirsnje revežev, gradnjo in vzdržsvsnje cest in mostov In za vse to treba davkov, da se stroški poravnajo. Državni ln občinski davki so navadno posredne vrsta. Tri četrtine prihode državne upre-ve izvirajo U spletnih lastninskih davkov. To so zemljiški davki na nepremičnine in davek na osebne lastnino, kot na dragulje, denar, sadolžnice, delnice in druge vrste premičnin. Primerjanje davkov. Pred no se iztirja splošni lastninski davek, treba izvaatl cenitev ali saesment vse laetnine v občini, tako da more vsakdo biti obdavčen v razmerju svoje posesti. — Vsaka podeželska občina navadno izvoli občinskega aresorja In vaak davkoplačevalec ja primoran napraviti zapriaeženo izjevo o vsej svoji obdavčljivi lastnini. Tem i pravi: "making a ta* list". Davkoplačevalci, ki ae pritožu jejo, da je bila njihova lastni na razmeroma previsoko cenjena. imajo pravico do prislva. Da Ima vsak okraj v državi avoj pravični delež ne davčnem bremenu, obatoji takozvani Stal* of BquaJization. ki pre-in izravna aeeamente po- PKOSTBTK Poleg federalnega dofcadnin skega davka (income Ua) je Mi skoraj tretjina vseh drtav uvedla eiično državno dohoderi-no (State income tax). Odstotek je navadno mnogo nižji kot pri federalni dohodarini ln kakor pri tej, ao nekateri sneski prosti davka ($1000 ali več aa sansoa in $fcftOO ali $8600 sa poročene oeebe). Dcdinaki davek. V 46 državah obstoji davek na dedščine in na vae prenose laetnine sploh. Ta davek znaša od r. za manjše zneske do 2$— &OS za večje dedščine. Neko-liko držav (n. pr. Michigen) malaga večji dedinski da**, ako inozemec dobi dedščino. Druga skupina davkov je ta-kosvani "poli tax", direkten da-vek, ki se nalaga na vse moške in ženske v gotovi starosti (navadno od 2>1 do 60 let). V nekaterih državah mora vsakdo plačati tak davek. Znesek davka je različen, ali redkokdaj preee-ga dva dolarja na leto. Nekatere države zahtevajo tUdI neko vrsto robote (road labor) od vseh fizično sposobnih moških ali pa plačilo gotovega zneska mesto takega dela. Države Ten- Colorado* Florida, Iowa, Kanaas, Michigen, Minnesota, Nobraska in North Dakota imajo to državno roboto. Država Californja ima posebno "poli tax" za inosemoe v starosti med 21. In «0. letom ia se od njih sati tava plačilo $10 na lato. Izmed poaebnlh davkov v mestih in občinah naj navedemo pristojbine sa lleenoe. Te pristojbine, ki jih morajo plačati razni trgovei, lastniki restavracij, posredovalnice dela Itd., znašajo preeej veliko v svoji akup-nfosti. Vsak državljan Združenih držav je del vsaj treh vlad in dostikrat tudi štirih ali več. Za vzdrževanje vsake take vladne uprave treba plačati davke. Najprej prihaja narodna aH federalna vlada, potem državna, potem okrajna (County). Navadno pa imamo še občinsko upravo, šolske okrajtr zdravniške o-kraje itd. —- F. L. I. 8. TURŠKI PARLAMENT SPR3- JRL LATINICO* Narodna skupščina v Angori je te dni potrdila to, kar ji je že pred nekaj meeeei predpisal diktator Kemal: obaodila je a-rabake piamenke, ki ao bile doae-daj v rabi, na smrt, in je na njih mesto postavila latlnake črke. Mustafa Kemal je imel ob o-tvoritvi zaaedanja govor, v katerem je označil sprejem te reforme kot nujni predlog, ki čaka na odobritev poslancev. Zakonski načrt je s Um dobil potrebno sankcijo. Utiniea postane obvezna za vse turftko osem I je počenši s letošnjim 1. decembrom. Ta dan se začno tiskati latinlei turški časopisi in listi. Za rabo latinice v knjigah ln uradnih dokumentih pa je predpisan datum 1. januarja. Za nekatere uradne listine ss rok izjemoms podaljša še do !. junija 19». Naglo uvedbo latinice v Turčiji utemeljujejo s tem, da so izkušnje zadnjih mesecev pokazale, kako hitro se lahko neuk človek priuči tej enostavni pisavi. Mustafa Kemal je še pripomnil, da smatra zmago latinice kot najvažnejšo in najlepšo pridobitev turške revolucije, ki bo državo obnovila in okrepila ter jo približala civiliziranemu »vetu. . _ Joae Hnriqee K<«to: PAMPA IZ GRANITA Neizmerna pa m pa (kepa, pu ščeva) iz granita. Njena barva: aiva, na njenem obrazu: nobene brasde, žalostne In 4>ueta, žalostna in mrele. Nad njo eno. lično nebo, nebo iz svinca. In na tej pampi orjaški starec; suh, mrtvaško bled in brez brade. Vzravnan kot golo deblo, ta orjaški starec. Njegove oči: mrzle, kot je mrzla pampa, kot je mrzlo nebo; nos: oster in trd, podoben sekiri; mišice: trde kot granitne tln; In njegove uatne: ozka kot ostri-ns meča. In poleg starca trije dečki: zmrzujoči, shujšani, bedni. Trije trepetajoči dečki poleg starca. 8taree pe neusmiljen, neizprosen kot pampa is granita. Starec je držal na dlani drobno srno. Z drugo roko pa euva v prasnino, kot bi tiščal v bron. Tedaj stegne starec roko po enemu ismed treh dečkov, zgro bi njegov ozek tilnik, pokaže mu srno na svoji dlani in reče s le-denomrallm glasom, ostrim kot vrišč viharja: "Izkoplji jamico za zrno I" Nato (spust! trepetajoče deč kovo telo; deček se zgrudi na granitno ptmpo. "Oče," saihti deček, "kako naj kopi jem, ko so pa vsa tla gladka In trdeT "Orisi!" se glasi odgovor, le-denooster kot vrišč vlharjk Starec dvigne nogo In stopi njo na slabotni dečkov tilnik. Tedaj sačne glodati Žalostni deček z zobmi ksmeno grudo. Zobje Žkripljejo In škrgetsjo kot nož ob skali. Mnogo časa, mnogo časa ml ne. Dokler ne Izkoplje deček i skalo votline, ne večje kot je votlina lobanje. A on gloda dalje, gloda dalje. Pod pritiakom starca hropeče gloda ubogi otrok. Staree pa: neusmiljen ln nepremičen kot pampa Iz granits. Ko Je votHns tsko globoka, kot je potrebno, starčeva noga popusti. In kdor bi bil tam, bi /.ugledal Nodaj neka) ^ulostnoga. Zakaj deček je ostal sicer o-trok, a njegovi lasje so oelveli. Tedaj ga sune starec v stran In zgrabi drugega dečka, ki je gledal vse to trepetajoč. Reče mu: "Naberi zemlje sa zrno T S palcem In kazalcem odpre slabotne dečkove čeljusti in o. krene otroka proti vetru. In ns Jeslku in v hropečem grlu ss nabira kot skromna Ilovica prah, ki ga nosi veter, hi tega izpljuva deček predse. In mnogo šaaa, mnogo mine. » Ne nemira, ne nepotrpežljivo-stl, niti usmiljenja ne pokaže starec, bres sočutja, nepremičen na pampi iz granita. Ib ho Je votlina v skali iminil njena do roba, položi starec vanjo zrno in vrže otroka vstran kot brozsočno lupino. Ne vkli, da Je trpljenje pobelilo dečkovo glavo. s<>ri>^«nt. 1'pMIJsm v vss kraja Ameriko po & funtov aU val. Sa društvo, ki aaro-Io veš, nlljs eeaa. MoJo klobaso ee dobo tudi prt slede, trgovcih! Joka Ploaeta, Stt ladtoae Ave* Tbomoo Vrlvee, 4A Sekeel st, Ual. Poli JI to* naročila. PoAlJIte naalov« od1 valih froporistov. Pilita nei JOHKPH 1KNKOVAR M0—MIh M., Raoiae. Wla. Victor Slovenski Rekordi Adrtja Paral e«si vse 81020 VOJAHKI NA BO H NA PTHTNI TOKE K ADMJA PRVO f 81619 '' KMII B— Va/ček p. moniMt i.a vittonu onicnirrau M0»4 MKDITACIJA ta<«iMUNa«iaa koli niasorai POT UUUMZNI—VMak IKHV M CAMIUAIN PLAT MIN Vaa geraj* V »eter lUkor.U ia dooli dragih lahko dobita ed ovo^g bližnjega prodajalca Virlur isdolkev. mu, noj vam pokale aov« Viotrelo, primerno vašemu e* beau la vaši denaraiei. Ciniki ae lahlrvo hrt/platno, Mori Ortofonični ■ietor ^ I Rekordi VirtINI T tlitUMi mCMIXR tO, ftMfm, M. A Cssrgij Gsrin-Mifcsjlsvski: Petrograjski salon. Komfort in mir. Vstopit« Igor in Pan. Ns pragu ss pojsvi lena. VPan odvode Igorja k ieni. — Dovolite, da vas predstavim — moja žena. Igor in Panova iena se začudeno gledata. Pan tega ne opazi ln se obrne k ieni. — Pripetila se je mala nezgoda, Marina. Glavo si je malo potolkel. Uredi, prosim, kar je potrebno. Vrnem se nekoliko pozneje. Po seji pojdem v klub. Na svidenje! Pan odide. Igor in Marina ostaneta sama. Nekaj časa oba molčita. Potem stopi Marina k Igorju. — Igor, vl ste7 — Da. — Kako ste prišli sem? — Ne vem — usoda, naključje. — In on je vas privedell Toda kaj je to? Kri vam curlja po čelu. Marina stopi k Igorju. Igor si briše kri s robcem. Marina stopi k vratom. — Počakajte, takoj se vrnem. Marina odide. Igor hodi vas iz sebe po sobi. — Zdi se mi, da nikoli ne pri-dem k Tumanskim. A pridi sem?! Irena i Irena! Pomagaj ml! Marina ss vrne. Zs njo pride sobarica s vato in jodom. Marina se obrne k Igorju. — Sedite, prosim. Tako. Izpira mu rano. Poloti na njo oblii In mu jo obveie. — No tako, vse je v redu. Cez pet minut lahko odloiite obvezo, rana bo ie zaceljena. Ta čas se ps morste dolgočasiti z menoj. ' Služkinja odide. Igor sedi v naslonjaču in drii glavo nazaj, kakor je odredila Marina. Ona sede nasproti njega. — Igor! Igor! Zakaj ste prišli sem? Vprsšsjte nebo. — Zakaj sem vas sploh srečala? Zakaj? " . Igor molči. — VI molčite? Igor še vedno molči. — Kriv sto prod menoj ln pred bogom. Storili ste neksj, ksr se ne da popraviti. Vzbudili ste ljubezen, s ubiti je niste mogli. Vzbudili st« jo s prevaro, toda is ts prevare je nastala resnica, ki je ubils v meni vse. fie vedno vss ljubim, Igor. In če me ne rešite te ljubezni, bo trajala do groba. Igor povesi glavo in si zakrije obraz z rokami. — Ne, ne povešajte glave! Kri se vam znova ulije. Igor atlsne zobe in dvigne glavo. — Ah, ta ženska me hode naučiti možatosti. Gleds Msrini naravnost v oči. — Igor, zakaj ste vzbudili V meni ljubezen? _Saj sem vam is povedal. — Ah! Ne verjamem. Idealna žena in vaše izkašaje — vse js lsž. Zaljubili ste se vame. A naenkrat ste se onegs groznega dne, ko ssm vss spoznala, neverjetno izpremenlli. Kaj. morem verjeti, da je bilo to vss, kar se je od onega dne zgodilo? Najini izprahodi, najini pogovori v dolgih zimakih večerih, ko sta se najini duši združili... Igor zamahne nervozno z roko. — Vse to da je bila laž? Tudi sijaj teh oči, tudi vaš glas? Igor! Ce bi bilo to res, bi ne bilo np svetu nobenegs plemenitegs čustvs. — Saj ga tudi ni. — Ah! Ne. ne! Potvarjati ljubezen, Igor za to je potreben sstsn. — In jaz sem bil saUs. — Ns, Igor to ni res. Mnogo sem o vas razmišljala. Po pr»v)* ci rečeno, mislila sem samo na vas. Toda vaše pojasnilo nI iskreno. Neka strašna tajna vas teži in morda jo niti sami ne poznate. Meni se pa zdi, da sem uganila. — Povejte torej. — Ljubili ste tskrst drugo. Ne vem, zakaj niste hoteli slediti svojemu srcu. Najbrž šs sami niste vedeli, kako globoka je vaša Ijube^an. Vaša idealna žena je bila tisti oklepa ki js vss zsščitil pred novo ljubeznijo. RekŠi nstoči Tinče svoj kozarec ln ga dvigne, a Pavel ga ujame s svojimi očmi. "Bog jo šivi!" vzklikneta oba. "Ds, da, takrat na Kremenu!" povzame Pavel naglo; "saj nisem pravil šs nikomur — ksj bi tudi? Zsljubljen sem bil — tsko — no, tako, kakor Js sploh človek v onih letih. 8edsJ ie mi vidi kaj takega nemogoče. Preneujnno bi bilo tudi! Tsčss pa js bilo lspo! VI ste skakali okrog žerjavice, in kaplan Blaž vam je pomagal z gabrov!m ključem vleči krompir is pepels. Stari gospod Orel js tlsčil svojo pipo. oni kapitanuš pa je kasal gospem po bližnjih gričih planote in mosta, odkoder bi se najbolje streljalo na sovrašnika, ako bi prikorakal po šentrupertski dolini. Juliks In jas sva hodila okolo cerkvice, čitala na belih stenah imsns In napise, kar so jih pustili tamkaj obiskovalci po stsroslsvni Šsgi — menda svs ss tudi ovekovsčils sama — in potem sva krenila v breg na vam nasprotni strani. Bukve in smreke so raslo tam, in is mshu in listja so glsdali rdeči zvonci kordkov. Juliks Jih Js tr-gala. Jaz pa nisem gledal nI cvetic ni na pot pod seboj, niti goste vsllčsstne šume okrog naju; videl ssm Is ono vitko ljubeznivo dskllco, in najsi ml Js nssmshoms velevsls: "Pomagajte vender, ds prtnesevs več cvetic tjs gori," — nabrati nisem mogel večjega šopka! Vzdramllo ms Js, ko Je rekla: "Sedaj bode dovolj, vrniti ss morsvs!" "Stala sva tedaj — še danes bi našel mesto — na ostrem ovinku gozdnega pota, pod katerim ss Js odpirsl globok jsrek s globokim prspsdom ns desno in lsvo, strsn vodeč v širšo dolino; pred nama na nasprotni strani onkraj dolina pa Js vstajalo zopst visoko gosto obrs-steno gorovje. Julika ss je hotela obrniti v breg nazaj na najkrajši pot k vam drugim. Ali tedaj sem jo prijel sa roke in govoril — danes ne vem več, ksj, in morda tudi nisem vedel, kaj govorim; toliko pa vem, da Je bilo takrat vse resno in resnično, strastno in kipeče prav Iz dna srca. Ako bi mi velsta, naj še vznak prevrnem v prepad sa menoj, gotovo bi se bil — toda danes, danes, haha — kako brezumno se ml vidi vse to! In ons, Julika. stala js pred menoj, rdeča, povešenih očij, niti ge-nila ss nI. niti poskusil* oprostiti svojih rok. Dasl tsdsj nisem mislile o tem. sli tisti trenutek mi js šinilo navsllc duševni moji rasburjenosti nekaj v glavo, o čemer sem premlšljsl šsle pozneje, prevzela me Jo misel: Ti. deklica — ti ugibljsš! TI tehtaš! "Gospod Pavel," rekla Je mehko in hotela pristaviti še nekaj. A bilo ji ni več mogoče, tekaj — Andrej VrbanoJ je stal poleg naju. "Haha!" zasmejal se Je hripavo, v lice pa Je bil bled kakor nova stena. Izpustil sem Julčlne roke. in kakor se mi pusdeva, nisem prebledel. ampak če je bilo mo-Soče, zardel sem se le šs bolj In V grlu sem čutil potrebo, oglasiti se tudi t nekakim "haha r "Gospod Pavel Je dane« silno ljubezniv, kakor nI bil nikoli T reče Julika. ln videl sem. kako s« takisto sili na posmeh. ,*5ori nas go-tovo čakajo," pristavi ia v tem šs ateče po strmi stezi vkrsber. Obrnil sem ss ss njo. sli VrbanoJ me je šiloma potegnil nazaj. Govoril ni ničesar, toda oklenil se me Je kakor maček. Tudi jas nissm siall besede. Ob .trmem prepadu sva krtovi to drftala drug drugega, oba mlado« t no močna, oba v divje vzbujeni, asbrsdani strasti! Toda njega strast js bila silovttejta od moja. Zdelo se mi je, da me hoče pahniti v prepad, la v t#m tihem ruvanji, ko sem Jaz le silil od robu. — danes še me izprehaja mrzla polt — v tem se jo zdajci prikazal, meni kakor angelj it neba, stric Pepe in naju razdružil. Tistega pijanca — saj veš, bil je brat, ponesrečen brat gospe Orlovs, bivši častnik — nikdar nisem ga rad videl, ali tedaj---no, ljubi Tinče, sedaj veš tisti dogodek! Prišli smo vsi zopst h kremenski cerkvici, raz vneti, kakor si rekel, toda molčali smo o tem, kar Je bil?. Saj js imel vssk dovolj vzrokov, ssmo stric Pope ne; a tega je menda potolažila Julika. Ko smo se vračali domov, govoril aem in hodil samo z Marušo ter poizvedel iz nje blebetanja, da Js bilo neksj ljubezni med Vrbanojem In Juliko. Drugega ti ne bodem pravil. Odrinil ssm od vas in tvoje gostoljubne hiše, Andreja tudi menda ni bik) več na Vesel-ko. Pozneje pa smo itak hodili vsak svoj pot." "Mladostne neumnosti!" meni Tinče. "Res; tods semper/sliquid haeret — in tudi taki, recimo, smelo Otročji dogodki puščajo viden sled sa vse življsnjs. Takrat sem bil zaljubljen — da rabim vulgaren izraz — res zaljubljen — potem pa nikdar več tako." "In Andrej?" "Ne vem! Bližal sem, da se ogiblje ženske • družbe, kar Itak sam veš!" "No — ako pride Julika v Zagorico?" pošali ss notar. "Naj pride; s Andrejem sli s komurkoli ss zaradi ženske ns bodem več tepel! Ančiks, Ančika — plačam! A še akoro za vas bi se ne tepel, Ančika, ali ni rss?" "Res!" reče Ančiks in si msne zsspane oči. Vedela pa ni, kaj je trdil adjunkt v svoji šali; ta pa takisto sam nI sna], da mnogokrat tudi taka ali jednaka lahkomiselna in brezpomembna beseda govornika postavi na laš! _ IV. Oče Krača Js stsl sredi ceste ter se kakor vojni general oziral na deano in levo stran po hlapcih in pomagačih, ki ao ob cestnih jarkih poetavljali dva mogočna mlaja. Mrak Ja le legal na dolino. "Škarje naprej!" velel je krčmar, ln hlapci ob desnem in levem mlaji so potisnili sa nekoliko korakov naprej velikanske drogove, ki so srsdi obeh obeljenih smrek oviti z debelimi verigami podpirali teSki drevesi. Tako h« ie /a nekaj stopinj (Jvlgnil vsak mlaj, tičoč s spodnjim koncem v globoki jsmi. Edsn Je ks stal navpično, drugega pa so obkolili na glasno krčmar jevo povelj«: "fikarjs okrog!" in ga potiskali vzpored s prvim prsv tedaj, ko se je adjunkt Pavel pridružil gospodi, ob cesti gledajoči . ta redki ln zanimivi prizor. "No. oče Krača, kaj takega bi si ne bil mislil ds ste tako posornl in ljubssnlvi, ko niti ns veste, kakšen bode naš novi sodnlkj" Oče Krača J« debelo pogledal in na pol od-pri usta, sinil pa ni ničesar. Za adjunktovim hrbtom je poštar Istrka-val pipo ln pokašljevsl na pol glasno. "Kaj — sodnik r vpraša Krača naposled, ko nlhč« drug m reče ničesar. "EJ, nocoj pride «odnik Vrbaaoj," odgovori adjunkt Pavel, "ln vl kot župan ln vaša ali naša občina ma vendar na previjate ta slavolok?"' Krača js bil pameten moš In Je takoj razumel ves položaj. "Da. da!" dejal j«; "to bode kar za — dva! Ti Minče. čuj — gi«J ga. «aj nima ušes — Mlnče! Deska mora na levi strani nekoliko vlAer Tako zapoveduje se umakne kar sa dvajset korakov od drugih. >. Poštar £s šs vedno kašljal davkar pa, Id j« stal s svojimi hčerami blisu adjuakta. smejal m Je na glas. Pavel je zrl na desko, ki aaj bi vstala sla-\ otokov« stebra, in čital na srebrno-zlati podla, fi trke; "Mir tej kiSi in vsi tarif (Dan. priMsjND___ZT" « Igor posluša čen. — J« morda to res? Obrne s« k Msrini. — Smatrate me za boljšega, nego sem v resnici. — Saj tudi ste boljši, nego bi hotel biti. Vaš ideal j« čisti razum. Toda Igor, vi niti n« slutite, kakšno dušo in srce imate, flpee, ki ste ga ovili s železno mrežo svoj« Jašnjive modrOsti. Igpr se zanič! j i vo smehlja. Ne, to ni res. Kaj sem mogel ljubiti, ne da bi vedel za to* Kaj more biti človek tako slep celo napram samemu sebi? '!<*- Ne, vi ste to vedeli, toda ne vem, zakaj niste hoteli prisnati. Sami niste hoteli verjeti. Vsš razum se j« križal z vašo ljubeznijo in iz te borbe je naštelo vse, kar se j« s vami zgodilo in kar se je sesulo na vas, a na drug« še bolj. Igor vstane in začne hoditi nervozno po sobi. Potem se u-stavj pred Marino. — Prav pravite! Takrat sem razum«! vse. Bilo je tisti večer, ko j« odhajala. Vedel sem, da jo ljubim. Toda zavrgel sem to Čustvo, ker sem bil preveč do-mišljsv. In baš to čustvo je za-senčilo pred menoj vse. Tods kako ste mogli uganiti? — Ljubezen, Igor I Spoznala sem vas. Ali ste pa spoznali vl msne? Ste razumeli, da bi vas mogla ljubezen, ki ste jo vzbudili v meni, osrečiti? Ste kdaj mislili na to? Ne, nikoli! Pla-kala sem takrat, Igor, vpričo vas nisem mogla zadrževati solz. Nisem plsksla nad seboj, ne nsd svojo srečo, marveč zavoljo vas, nad vašd srečo! Ah! Igor, Igor! Mar naju ni združila ssma usoda? V mojem naročju bi pozabili na svojo prvo ljubezen. Osrečila bi vas. Vprašajte moža, ki je vas po naključju privedel sem, je-li srečen. Poreče vam, da je nepopisno srečen. In vendar ga ne ljubim. Cele noči premišljujem o vss In zdi se ml, da vas držim v svojem naročju. Kri mi zaplapola po žilah, strast me prevzame In tudi on pij« iz čaše opojnosti, nsmenjen« vam. A to js samo nesnaten delSeisroerna sreče, ki jo krije moja fluša za vas. Igor, dobro se pozrikm. Nikogar ni sem ljubila, tiSan vas In niko-gsr ns bom ljfebila. Zato pravim, da ste storili dvojni zločin, ko ste zadušili v svojem srcu ljubezen do min«. Igor prebledeva. * Resnico govori. Nisem je poznal. N« vem, ali bi me mogla Irena tako ljubiti. Obrne se k Marini. — Ali smem odložiti obvezo? — Kako? VI odhajate? — Moram. — Ne! Tako ste krivi pred menoj, da imam pravico zahtevati, da ostanete. Ta večer preživite s menoj. To j« malenkostna nagradil sa sločln, ki ste ga zagrešili nad menoj. N« morem. Kadarkoli hočete, samo noooj ne. — N«, to J« lsž! C« odidete »daj, se nikoli več ne vrnete. "igor molči. Marina stopi njemu. — Igor, prosim vas, ssmo en v«č«r. En vsčsr n« bom živels v prevsri. Ah, Igor, toliko vsm imam povedali. — Marina, pravim vam, da ne morem. Obljubim vam, prisegam, da se vrnam. —* Ne, ne, ns sprejmem pri seg, ne obljub. Takoj ali niko-Igor, sa vse svoj« nesrsčno vljenje zahtevam aamo en večer. Lahko m« osrečite in rešite {skušnjave, V katero ste m« pahnili. iHl^HH Igor stopi k vratom. Marina plane sa njim, — Igor! Igor! Usmilite ee m«! Saj niste vrag. Ljubite drugo. Toda Mar nimate * svojem srcu kotička sa njo/* js s vsem srcem samo vaša? iPrivo-ščfte ml vsaj an vsčsr resničnosti, vsaj en spomin. * Marina poklekne pred njim. Igor jo pahne od sebe. — Zbogom. , Odide. Mariaa oatane sama. Vstane, napravi nekaj korakov. na divan la saplaka. ia ss samlsli. — Vsm, kaj ml js Storiti. No-coj povem mošu vss. To bo prvi dna resaice ia njegove nesreče. Vsaj as bom sama v svoji bolesti. Naj njegovo are« kaplja sa kapljo iskrvavi. j* bom m pila kri ia gaaila željo po *r*, or si jo je gasil Mftj on.- DulmraPk V. Danilo MedaMtfč je imel •jubico, ki se je »onašal* z nev obično lepoto. Mladci soT* 02 boževali, najbolj Mihaljo Polit Desančič in Laza JCostil. A Mi-a in Laza nista imela sreče v jubezni: Ljubica je izbrala Čira Milekiča, poznejšega župana Mitrovici. Poroka je bila v Pešti. V tem mestu je bil ta čas . J. Zmaj upravnik Tekeiianu-ma in — medicinec. Zmaj, o katerem je šel glas, da je ne samo zajedljiv, temveč tudi zloben, ie poslal na dan Ljubičine svatbe brzojavko Miši: "Danes se je jubica omožila. Lazo, tolaži Mišo." 1 Pronoštvo protopopa Djuriča. Ko se je prota Milan Djurič vrnil iz Črne Gore, mu veli nekoč kralj Milan: "Vidiš pop, da ti ni prav nič škodilo, ker si o« šetal mak) po tujih krajih". — "Izgnanstvo, vaš« veličanstvo," se odreže svečenik, tedaj še nedavni pop, "nI težko, kadar je od vladarja ali od naroda. Teško je izgnanstvo od dece svoje," vedal. Bačvan pogleda zel, potegne vivček iz ust, pljun« in zabrusi pristni 'narodni izraz', hoteč reči, da ne ve. Profesor takoj okrene od njega in veli učencem: 'Tega nI treba zapisati." GeriUčeva špinača na kratJevski Kralj Aleksander Obrenovlč je pozval nekoč k sebi Gligorija Geršica, da bi ga prosil za neko pojasnilo iz državnega prava. Pogovor se je tako zavlekel, da J« pobočnlk ponovno prišel vabit vladarje na obed. Geršič je pa venomer še govoril. Zato ga je kralj pozval, naj gre kar z njim na koailo, češ, da se bosta pa še med jedjo kaj pomenila. "Hvala lepa, veličanstvo, toda danes ne morem." odgovori Geršič. Zakaj pa/ie?" — "Drugič prav rad, kadar koli vaše veličanstvo zaželi, ali danes mi je moja Ma- rina pripravila Špinačo." _ "Lahka stvar, vam jo pa še n^ pravijo." - "Ej, pa ne bo tak. šna, kakršno mi zna skuhati Žena. Ne morem, ne morem " — '% dosti slabša ne bo. p^ sim vas, ostanite," sili kralj ki mu je bilo že sitno, da ga Ciw odbija. — "Veste kaj, vaše veli-čanstvo, ker je že teko, vas pro. sim, isvolite odrediti, naj se mi prinese moja špinača, pa ostanem." Kralj se je nasmejal in storil Gigi po volji. AcWraH» za "tomlo"! Narodni Profesor novosadsk« gimnazije, Sqndor Popovič, ki mu je Zmaj spesnil lepo posmrtnlco, ko je mlad legel v grob, je večkrat vOdii svoje učene« v Srem na izlete. Ob neki priliki je ta prirodoslovec obrnil njih pažnjo na to, kako je treba nabirati narodne izraze, češ, imena rastlin po srbskih knjigah so često prevedena iz latinščine ali nemščine ali prisiljena. "Kadar ne veste imena kakemu zelišču, vprašajte starejše preproste ljudi, a vselej jim pokažite rastlino, pa zapišite, kar boste čuli." Vtem se skloni ter Izbere neko bilko na potu kraj Dunava. "Tale rastlina se rove latinski,.., nemški pa... Mi jo nazivamo... vendar to menda ni narodna beseda. Čakajte, sedaj bomo slišali narodni izraz!" Neki Bačvan je kopal v vinogradu, s pipo v zobeh. Profesor ga pokliče in vpraša, kako se pravi tej rastlinici, ki jo drži v roki. Učenci so kar zijali, češ, kaj bo mo£ak po- IZVRSTNA PRILIKA Člani in Sanice S. N* P. J. , Sedaj lahko dobit« Ust Prosveta vsak dan sa eno leto ln knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vrsdlao $5.00-*ko nam pošljete brez odbitka svote* $6.30. AH pa tri knjig«: SLOl^ANGLESKA SLOVNICA, vredna 12.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE, vredna $1J0, ia PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vrediut $1.50, skupaj vrednost $5.00 ia dnevnik Prosveta sa ono Isto zs svoto $6.30. (| To volja sa član« S.N.PJ. ha vm star« ia nov« naročnike. N« člani pla ča jo $7.50. Lahko dobita pol Ista dnevnik Prosveta In skupne vrednosti sa $3.50 knjig, n. pr. J0MMT HIGGINS, ZA-' KON BIOGENEZIJE, aH pa ZAJEDALCE in HRBTENICO ia INFORMATOR alao nam pošljete svoto $3.90. Nečlani pošljejo $4.50. AH pa sa $2.90 pol Ma Ust Prosveta in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani $3.50. 1 Vssk mora in naročila / To vse velja sa stare in nova naročnika, poslati celo svoto brez odbitka* Denar pošljite na upravništvo na naslov: PROSVETA, 2657 So. Lsnmdsle Ave* Chicago, m. Pošiljam * (ms Naslov ....m.................................... Država..........................................CL društva. ........................ ................... m................... ...... am... ....•••. .*••., ..................... .................... "h Znižana eeni knjig Književne Matice SJ.P.J. Sedaj je priika, bratje in eestra, da si vsakdo lakko naroči eno sU več knjig po ssb aiski ceni. Knjige so dobre, poučno in moraH M jih imsti v vsaki hiši. AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 632 strani in mnogo krasnih zgodovinaklh slik, js prijazna za čitanj« in vam daja veliko pouka o zgodovini'Amerike, ameriških Slovencev In naše S. N. P. Jednote. Knjiga vredna $5.00 sedaj ..............................................................................$1.50 SLOVENSKO-ANGLBfiKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga za učenje angleščina in rasnimi drugimi pojasnili, vredna $2.00—sedaj..............50c ZAKON BIOGBNBZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne sskone, vsebuje veliko poučnega za vsakega človeka, vredna $1.50— ***** ........Aihimim-n^^nn,............................................................ V KABARETU—povest is življ«nja ameriških frančiškanov in doživljaji rojaka, vsebuje precej slik, vredna $1.50— sedaj ................................-....................................................50c ^TJ078!4! £ *!!!? akrlt** slovenskih delavcev v ersana $1.75 sedaj........................................................„...§oe SIGpfNi;UTtli®!?in kras?sa povest, spisal dobrosnani pisatelj Upton Sinclair, poslovenil L Molek, vredna $1.00-«edsJ.................L!!.50c v treh dejsnjih s prologom in epilogom-mehko * , sune samo,..................................................... * l****^ Podstld o S. N. P. J.—selo priporočljiva sa Člane—stane ssmo A «n* ""...........................*...............................1UC Ts znižana Je vsUsvna od h novembra 1928 pa da l. aprila 1929. Pros^te**^ U 1Ut€k' Pri,0lit6 svoto v pismo in pošljite ns PROSVETA, 2657 S. Lavmdaie Ave. % Priloženo vam pošiljam svoto $ Chicago, 111. kot naročil ............... o za sledeče knjige: ............................... ............................... i..mih.mhm.mhmm.mmmnm. .....•••••••••••••..»....,. ........................... .......•'•••""«••»•.•».«....., ................... .m... .....m. ***—*........... ............. .... Knjige pošljite ns naslov: ..«m.h.»»m.h....»m.,.im.„...iwi .......................... Mesto. »m««.»..h,.,„m,1,wmm< Naslov.... ............................................Driava... **[>m ^ «n>«niiK. u U.t Moto $.______ P. W1M' »IrlT'«^0 "»»o u pol loU «2.40 ta M tlani ■ kMco ta m a