Družba sv. Cirila in Metoda in naše šolstvo. Tiho in mirno bre/ reklam, brez samo« hvale vrši Družba veliko nacionalno ddo in nikoli ne pozabi na našc šok po onih krajih, kjer se je raznarodovalo naše ljudstvo po tujih. agresivno delujočih potujčevalnih društvih. S svojo Sjprctno rokc posega zlasti v one Ikraje, kjer nam jc bil neprijatelj odtuj.il ipo svojih šolah naše ljudstvo. To intenzivno cklo rodi lepc sadcve. Ljudstvo je začelo sprcgkdavati, sovražni otrov popušča, mla* di'na se vzgaja v nacionalni zav&sti, utrjujc se misel pripadnosti in v srcih zapeljanih se vnema ogenj rodoljubja. Družbino delo ac po.zna političae prU padnosti, tuj ji je vsak narodni šovinizcm, ona nc potujčuje, njeno geslo je: »Ohraniti narodu to, kar je in kar jc bilo njegovega, počvrstiti nacdonalno naše pbmejne 'kraje, vrniti narodu to, kar mu je tujec ugrabil, zanesti plamtee ogcnj pravcga rodoljubja v najširše plasti naroda hi dovesti narod po» tom iprosvcte na kar najvišjo stopnjo.« Družba nr štedi s svojo darežljivostjo. ona nabavlja zlasti obmejni šoils^i mladini ¦k.njige, učila, samoučila, obleke, obdaruje jih za Miklavža in Božič, podpira revne šolskc občine s prispevki ki brezobrestnimi poso= jili, podpira v potrebi in sili zlasti ono ob* mejno. delavno učiteljstvo, ki je podporc nujno potrebno. D:!je podpira v zadnjem času tudi one svoje učitelje, ki so bili pre* t>nani iz svojih mest. V vse te svrhc jc izclala Družba po vcjni že nad pol m ilijona d i n a r j e v. 'Poleg tega pa je v prosvetne namcnc darovala za razne šolarske knjižnice ogromno število kmjig in izdaja za našo ob* mejno deoo v več tisoč i'z,vodih koledarček »Kral.jevič Marko«. Za specifično šolske namene pa je izs dala Družba v zadnjem deceniiju nad 6,000.000 dinarjev. Iz ravnokar omenjcnega, ki jpa ni iz* črpno, spozna lahko naše učitcljstvo, da je Druiba sv. Cirila in Metoda največja in edria prijateljica šole in učiteljstva. Družba rada prizna, da razume po ve* čini naše učiteljstvo vdik pomen družbinega dela in s pcsebno pohvalo moramo omeniti, da se naše C. M. podružnice povsod tam dobro gibljejo, kjer sodelujojo učitelji in učiteljice. V tem primeru bi lahiko navedli mnogo slučajav, ki bi osvetili gigantsko ddo požrtvovalnih lu.čitelj-:v H-ii 'učiteljic. Vsem tem b&di jav.no priznanje in zahvala. Ko sc danes posebno poudarja d:lo uči= teljstva izven šole, s<.i nam zdi umestna pru pomba, da ni nobeino delo za prosveto na> roda hvaležnejše in učiteljskemu stanu bliž= je, ;kakor delo za cilje, ki jih ima Družba sv. Cirila in Metoda. Družba ne apelira na materijalne žrtvc učiteljstva, pač pa ga pro* si za sodelovanje, za moralno in idejno po= moč. Po vojni je zaspalo mnogo podružnic. skušajte jih oživeti, da bodo s svojim delom pripomogle k večjemu, razmahu družbinega udejstvovanja. Družba bv. Cirila in Metoda je edina institucija v Slaveniji, kd stoji ob Vaši strani in hočc podpirati Vašij veliiko kulturno delo mcd narodcm. Mnogim bodc ta apd nedoumljiv, vendar treba je pomisliti, da imajo vsi narodi za negovanjo nacionalne zavesti in svoj obstoj obrambcna društva. Nemški narod, ki štejo nad 70,000.000 duš ia živi kompaktno, a;gujc z največjo ijubeznijo .kot .zenico v svojem očesu, ©voj Schulverei.n, iki pa inima samo defcnzivnega namcna, ampak zlasti offnziv^ nega. Mi Slovcnci pa imamo samo prosvetno obrambeno dru,žbo, k:i se udejstvuje le de^ fenzivno, da ohrani vsaj to, kar je last na* roda. Fr. Skulj.