Ob izidu pomembne knjige
Delovna organizacija Cinkarna, tozd Grafika je v založbi Kulturne skupnosti Celje izdala pomembno in razkošno knjigo, v kateri je predstavljeno Celje, mesto z bogato zgodovinsko preteklostjo. Monografija o starih upodobitvah Celja je knjiga, kakršne nima doslej še nobeno slovensko mesto. V njej so zajeti rezultati več kot desetletnega raziskovalnega dela umetnostnega zgodovinarja dr. Ivana Stoparja po zasebnih in javnih, domačih in tujih zbirkah. Na ekskluziven način predstavlja vso lepoto in veličino starodavnega mesta z njegovimi znamenitostmi. Predstavlja prvi sodobni znanstveni poskus sistematično zbrati in ovrednotiti starejše upodobitve Celja, ki so nastale od začetka 17. stoletja pa nekako do leta 1880, ko se je končno uveljavila fotografija in vsaj začasno v dobršni meri izpodrezala korenine stoletja dolgi tradiciji upodabljanja krajev, gradov in drugih imenitnejših objektov. Avtor je v knjigi povezal gradivo, ki je raztreseno po najrazličnejših javnih in zasebnih zbirkah v Grazu, Dunaju, Linzu in pri nas in ga tu v resnično zgledni obliki posredoval javnosti. Večina upodobitev je tu prvič objavljena, vsi posnetki pa so narejeni po originalnih predlogah. Tako je knjiga, ki je sad dolgoletnega, napornega zbiranja in preučevanja gradiva, dozorela za tisk.
Knjigo je stiskala tiskarna v tozdu Grafiki, (zanjo odgovarja Nenad Novakovič, dipl. ing.) letošnje leto. Natisnjena je v 5000 izvodih, od katerih je 300 izvodov numeriranih in opremljenih s celjskim pečatom iz leta 1465. Predstavljena je na 260 straneh velikega formata 30x40 cm in vsebuje 30 celostranskih barvnih reprodukcij in obsežno spremno besedilo.
S tem prispevkom je tiskarna prispevala svoj delež k ohranjanju kulturnih in zgodovinskih vrednot. Svojo sposobnost pa je dokazala z kvalitetnim tiskom in opremo.
Delovna skupnost ima statut samoupravne organe
V novi organiziranosti je bila ena izmed pomembnih nalog sprejem statuta za delovno skupnost. Delavci v službah delovne skupnosti so se na referendumu dne 30. junija 1981 odločali o sprejemu statuta DSSS in samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno skupnost. Od 410 delavcev, ki jih po novi organizaciji šteje delovna skupnost je glasovalo 74,63 % delavcev. Dosti delavcev je že koristilo letni dopust, zato je bila upravičena odsotnost 21,7 %-na.
»Za« samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS je glasovalo 65,85 % in »za« statut DSSS
66,59 %. »Proti« sporazumu je bilo 5,12 % to je 21 delavcev, »proti« statutu pa 4,88% to je 20 delavcev.
Delavci DSSS so izvolili tudi delegate v samoupravne organe DSSS in DO
V	delavski svet delovne organizacije so bili izvoljeni: Marija Bernjak, Franc Glušič, Radenko Cunjak, Alojzija Ščuka, Marjeta Gutenberger, Mija Kolarič in Matjaž Ramšak.
V	delavski svet delovne skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni: Marija Auser Koštomaj, Marjan Bombač, Nada Brumec, Mira Gorenšek, Andrej Ivančič, Ivanka Kroflič, Karel Kukovič,
Organizacija KPO
Samoupravni sporazum o združitvi tozdov v DO in statut DO določata okvirna delovna področja in obveznosti članov kolegijskega poslovodnega organa. Vprašanje delovanja poslovodnega organa pa bo poglobljeno urejal Poslovnik organizacije in dela KPO delovne organizacije, ki ga je v osnutku sestavil tovariš Mariin Grum iz Zavoda za orcanizacijo dela, Ljubljana.
Potrebe po uvedbi novega sistema poslovodnega dela so nastale zaradi vrste razlogov kot so: raznolikost dejavnosti, velikost in različni interesi delovne organizacije, prostorske razmestitve posameznih dejavnosti itd. Ugotovili smo, da je obseg in struktura poslovodnega dela takšna, da je ne more opraviti en sam delavec v svojstvu individualnega organa. Za uspešno delo petčlanskega kolegijskega poslovodnega organa mora biti upoštevano in zagotovljeno skupinsko in teamsko delo, delovna klima, in tovariško sodelovanje ter upoštevanje statusa članov KPO pri tozdih, službah in predsedniku.
Predsednik KPO ima naslednje naloge: usmerjanje temeljev razvoja v okviru delovne organizacije, ustvarjanje marketing koncepta v politiki delovne organizacije, usklajevanje nalog marketinga med tozdi in DSSS, ustvarjanje politike materialne oskrbe za delovno organizacijo, koordinacija oskrbe med tozdi in DE Marketing, usmerjanje in usklajevanje politike transporta, usklajevanje dinarskega in deviznega finansiranja, koordinacija dela v poslovodnem organu in predstavljanje in zastopanje delovne organizacije. Glede na obseg komuniciranja so mu neposredno odgovorni direktorji DE Marketing posebne finančne službe in tozd Transport in skladišča.
Član za razvoj, investicije in varstvo okolja mora usklajevati razvoj novih programov izdelkov in tehnologij, usklajevati investicije, pospeševati in usklajevati inovativno dejavnost, usmerjati in usklajevati naloge varstva okolja ter predstavljati in zastopati
delovno organizacijo v mejah pooblastil. Neposredno so mu odgovorni vodje razvojne službe, investicijske službe in službe za varstvo okolja in varstvo pri delu.
Član za poslovno-informacijske naloge mora ustvarjati usklajeni sistem poslovnih informacij, nadzorovati pripravo računovodskih informacij, usklajevati dela na poslovni organizaciji, razvijati in usklajevati uvajanje AOP, usklajevati sistem planiranja, in sistem pridobivanja in delitve dohodka ter predstavljati in zastopati delovno organizacijo v mejah pooblastil. Njemu so odgovorni vodje službe za plan in analizo, službe za organizacijo, službe za AOP in računovodske službe.
Član za razvoj samoupravljanja in kadrovske naloge opravlja naloge usmerjanja razvoja in organizacije samoupravljanja, usklajevanja izdelave samoupravnih aktov, nadzora nad organizacijo poteka samoupravljanja, usklajevanja dela z družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji in okolju, usmerjanja kadrovske politike, usklajevanja kadrovanja med tozdi in sistema delitve osebnih dohodkov ter predstavljanja in zastopanja delovne organizacije v mejah pooblastil. Neposredno mu odgovarjajo vodje splošne službe, samoupravno-pravne službe in kadrovske službe.
Član za proizvodnjo in vzdrževanje mora usklajevati proizvodnjo med tozdi, proizvodnjo in vzdrževanje, proizvodnjo in energetiko ter osnovno proizvodnjo in orodjarno ter predstavljati in zastopati delovno organizacijo v mejah pooblastil. Glede na obseg komuniciranja so mu neposredno odgovorni direktorji proizvodnih tozd, tozd Vzdrževanja, tozd Energetike in vodja službe kontrole kvalitete.
Način dela in odgovornosti
Delo kolegijskega poslovodnega organa je sestavljeno iz dveh faz, in sicer priprave predlogov in odločitev znotraj KPO in izvedbe predlogov v okviru vseh tozd in DSSS združenih v DO, upoštevaje predvidene rezultate.
in nove
Marija Lavre, Drago Milovanovič, Ivan Podlesek, Silvo Ramšak, Jože Smisl, Janez Smole, Zlatko Šentjurc in Sonja Tratnik.
V	samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije so bili izvoljeni: Marjan Križaj, Erika Esih, Nevenka Lipovšek in Branko Mesec. V samoupravno delavsko kontrolo v DSSS pa Stane Jakše, Marjan Plohl, Stanka Mlakar, Marija Premšak, Irena Tirna-ninč, Vera Zupanc, Ivica Arčan in Dorde Gargalijevič.
V	disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: Dušan Jereb, Martina Ahtik in Marinka Kačičnik.
Posamezni člani KPO pripravljajo predloge in odločitve za izvedbo nalog skupinsko in posamično. Pri skupinskem delu lahko sodelujejo vsi člani KPO ali pa tudi posamezni člani, ki so z določenimi nalogami povezani. Skupinsko pripravo predlogov in odločitev izvajajo člani KPO na sestankih, ki jih sklicuje in koordinira predsednik na lastno pobudo ali pobudo posameznih članov, glede na njihove delovne zadolžitve.
Pri skupinski pripravi predlogov in odločitev sodelujejo načeloma samo člani KPO, v primeru pomembnejših odločitev pa so vključeni v pripravo tudi ostali delavci s posebnimi pooblastili. Pri skupni pripravi predlogov in odločitev je odgovornost vseh udeleženih članov KPO skupinska, kar pomeni v primeru neustreznih rezultatov zaradi nepravilne odločitve, sankcije za celotno skupino.
Pri posamični pripravi predloga in odločitve glede na posebne naloge posameznega člana je odgovornost za rezultat individualna. Pri takšni posamični pripravi predloga lahko sodelujejo tudi posamezni delavci s posebnimi pooblastili.
Člani KPO kot poslovodni delavci v okviru upravljalnega sistema DO so vsak za svoje področje individualno zadolženi za pravilno izvedbo nalog v okviru izvajalnega sistema DO.
Zadolžitev za izvedbo na osnovi v prvi fazi usklajenega predloga in odločitve se sestoji iz planiranja, usklajevanja, usmerjanja, organiziranja in kontroliranja dela med sektorji in tozd v okviru DO, s ciljem doseganja predvidenih rezultatov. V primeru neuspešno izvedene naloge, ki v okviru DO, kljub dobro opravljenemu predlogu in odločitvi, pri izvedbi ni dala ustreznih rezultatov, je odgovornost posameznega zadolženega člana KPO individualna.
Pri izvedbi nalog, glede na zadolžitve, posamezni člani neposredno sami organizirajo posvete in dogovore z direktorji tozdov in vodji služb glede na njihova delovna področja.
Za konkretno realizacijo nalog na področju razvoja in drugih projektov, ki sodijo v delovno področje KPO, so v primeru potreb ob poslovodnem organu predvideni še posebni nosilci v obliki samostojnih raziskovalcev in svetoval-
cev. Take naloge so lahko na primer razvojno delo na izdelku, razvojno delo za tehnologijo, razvojno delo na upo-. rabnosti materiala, uvajanje AOP projektov, raziskava tujega tržišča, urejanje vprašanj varstva okolja, delo v labo-
ratoriju, zbiranje podatkov v službah, programiranje AOP obdelav, konstruiranje tehnologije in delovnih sredstev itd, glede na potrebe.
Martin Grum
razvijanja proizvodov
Matrično vodenje
Iz gradiva, ki ga pripravlja Zavod za organizacijo dela v Ljubljani in njihov sodelavec tovariš Roman Jazbinšek, ki dela na organizaciji Marketinga, smo tokrat povzeli prikaz, kako je za delovno organizacijo Cinkarna pomembno organizirano in sistematično voditi proces planiranja in razvoja proizvodov, katerega sestavni del so tudi marketinške in tehnične raziskave.
Tokrat bomo skušali prikazati pomen organiziranega in sistematičnega vodenja procesa planiranja in razvoja proizvodov, katerega sestavni del so tudi marketinške in tehnične raziskave. V začetni fazi organiziranja marketinško-razvojne dejavnosti bo zelo pomembno zastaviti program, ki bo osnova za doseganje zastavljenih ciljev na področju razvoja delovne organizacije. Vemo, da je bilo ravno področje razvoja novih proizvodov in inovacij prizvodov, ki predstavlja zelo važen del poslovne politike delovne organizacije, med najbolj zanemarjenimi. Predlagani model matričnega vodenja proizvodov za delovno organizacijo, bi lahko bil porok za uveljavitev sodobnejšega in bolj efektnega pristopa pri reševanju te tako pomembne problematike.
Življenjsko dobo nekega proizvoda lahko razdelimo na šest faz: razvijanje novega proizvoda, uvajanje le-tega na trgu, rast in širjenje prodaje novega proizvoda, zrelost prodaje in stagniranje, upadanje prodaje in staranje ter opuščanje proizvoda.
V obdobju razvijanja ideje za novi proizvod je potrebno opraviti vrsto nalog, da bi prišli do nekega novega proizvoda, ki bi v vseh pogledih ustrezal potrebam tako trga in porabnikov, kot sami delovni organizaciji, v cilju čimboljšega doseganja dohodka. Take naloge so npr.: zbiranje idej za nove proizvode, ocenjevanje in analiza idej, določitev zahtev, karakteristik in elementov, interdisciplinarno razvijanje novega proizvoda po fazah, poskusna proizvodnja in poskusna prodaja.
Za samo uvajanje novega proizvoda bomo s predvidevanji strategije in taktike zagotovili čimdaljšo življenjsko dobo novega proizvoda na trgu.
Nato bo potrebno predvideti, izvajati, spremljati in kotrolirati politiko prodajne cene in prodajnih pogojev, politiko distribucije ter politiko komuniciranja s trgom, v obliki primernega prodajnega pospeševanja in po potrebi ekonomske propagande.
Življenjsko dobo proizvoda pa je možno podaljševati z raznimi oblikami diver-zifikacij, z modifikacijo, adaptacijo, modernizacijo proizvoda ipd.
Zaradi predvidevanj po novih proizvodih Cinkarne na področju obstoječih dejavnosti kemijskega, metalurškega, grafičnega, gradbenega, umetnih mas in zaščitnega programa se kaže potreba po reševanju sistematičnega pristopa k ocenjevanju obstoječih proizvodov v o-kviru skupnih proizvodov in programov ter programiranje selektivne politike znotraj posameznih programov in sistematičnega pristopa k programiranju takih programov, skupin proizvodov in proizvodov, ki ustrezajo srednjim in dolgoročnim ciljem Cinkarne.
Pri tem pa je potrebno izhajati iz prizadevanj po čimboljšem spoznavanju zakonitosti jugoslovanskega in svetovnega trga ter upoštevanja omejenih surovinskih in energetskih virov, ekoloških zahtev itd.
V praktičnih primerih je težko potegniti zanesljivo mejo med starimi in novimi proizvodi, vendar lahko globalno govorimo o novih proizvodih s treh stališč, stališča OZD, jugoslovanskega trga in svetovnega trga.
Naša zakonodaja (Ur. list št. 70 od 26. XII. 1980) opredeljuje, kateri proizvod je novi proizvod.
Za uspešno izvajanje nalog v celotnem življenjskem obdobju nekega proizvoda je zelo pomembna udeležba vseh izvajalcev nalog z različnih strokovnih področij, saj lahko s svojim deležem vsak po svojih sposobnostih, znanjih in izkušnjah optimalno doprinaša k uspešnosti nekega proizvoda na trgu.
Pri členitvi poslovnega sistema in njegovem strukturiranju na raznih ravneh smo izvršili delitev dela po sorodnosti funkcij, strok in zaključenosti postopkov ter zaokroženosti odgovornosti v posamezne linijsko organizacijske enote.
Da bi lahko naloge, razdeljene po linijskih organizacijskih enotah zopet povezali s posebnim poudarkom na problematiki posameznih proizvodov, se predlaga kot najustreznejša oblika, matrično vodenje proizvodov.
Pri tej obliki vodenja je v središču pozornosti projekt, to je proizvod. Matrični vodja matrično združuje in vključuje s teamskimi oblikami dela vse udeležence ne glede na organizacijsko, funkcijsko pripadnost ali strokovnost profilov. To pomeni, da je matrični vodja predvsem organizator - usklajevalec in v manjši meri izvajalec.
Matrična oblika je primerna za zastavljeni cilj, ker je fleksibilna in v primerjavi s čisto projektno organizacijo ustreznejša tudi iz nekaj naslednjih razlogov:
1. Pri projektni organizaciji se za potre-
be realizacije projekta izdvoji določeno število delavcev iz 'posameznih področij oz. enot in združi v projektno skupino za določen čas tj. do zaključitve projektne naloge, ki se vnaprej definira. Projektni skupini se lahko po potrebi dodelijo tudi materialna in druga sredstva. Skupino vodi projektni vodja, ki je v organizacijskem smislu linijski vodja vseh članov projektne skupine.
Po zaključku oz. izvršitvi predvidene naloge, se projektna skupina razformira, člani pa vračajo v svoje matične OE, pri čemer lahko pride do težav iz različnih razlogov (OD, zasedenost delokrogov ipd.).
Projektna organizacija kot praviloma začasna tvorba, sama po sebi izključuje možnost interdisciplinarnega spremljanja proizvoda skozi vso življenjsko dobo in je torej za vse tržno obdobje, usoda proizvoda prepuščena več ali manj parcialnemu obravnavanju posameznih enot, vsake s svojega vidika, oz. ob odsotnosti integralne in kompleksne povezave nalog z vseh vidikov, ki igrajo svojo vlogo pri uspešnosti določenega proizvoda, pušča odprto vprašanje nosilca usklajevanja teh nalog.
Pri matričnem vodenju proizvodov gre za stalno obliko vodenja oziroma odgovornosti za usklajeno in pravočasno izvajanje nalog za proizvod, vendar po potrebi v času in obsegu vključevanja delavcev iz posameznih področij oziroma enot, ki pa organizacijsko ne zapustijo svoje matične enote, marveč-tam še naprej opravljajo svoje naloge, hkrati pa opravljajo naloge za projekt po naročilih matričnega vodje. To sicer včasih lahko predstavlja določene težave, ker gre dejansko za dvojnost vodenja (odgovornost linijskemu vodji in hkrati matričnemu vodji), ki pa jih je mogoče odpraviti z dobrim sodelovanjem med matričnimi in linijskimi vodji, sicer pa je rešitev tudi v uvrstitvi matričnega vodje na čim višjo organizacijsko raven, ki mu iz tega naslova daje določeno avtoriteto za lažje reševanje vseh vrst problemov.
Matrična oblika je ustreznejša tudi zato, ker predstavlja odgovornost za proizvod, za njegovo celotno življenjsko dobo, torej ne le za obdobje njegovega razvijanja. Odveč je poudarjati, da veljajo za nosilca teh nalog zahteve po izrednih kvalitetah, sposobnostih, prodornosti, komunikativnosti itd., ker je od njega v veliki meri odvisna kvalitetna in pravočasna izvedba nalog s strani vseh raznovrstnih udeležencev projekta, pri čemer igrajo tudi metode teamskega dela izredno pomembno vlogo.
Ob oblikovanju in uvajanju te organizacijske oblike se pojavlja tudi vprašanje števila in vrste proizvodov oziroma obsega programov, ki jih lahko uspešno usklajuje en nosilec, kakor tudi odločitev ali obravnavati vprašanja obstoječih in novih proizvodov združeno ali povsem ločeno.
Za uspešno matrično vodenje je potrebno poleg ostalih funkcij vključiti funkcije razvoja, proizvodnje in kontrole.
Proizvodnja bi dajala predloge razvojni službi, ne bi pa se spuščala v konkretno reševanje razvojnih problemov, v programiranje in izvajanje razvoja, ker obstaja realna nevarnost, da zanemari svojo primarno funkcijo skrb za tekoči proces proizvodnje. Proizvodnja pa lahko veliko pomaga, da se razvojni problemi identificirajo in hitreje rešujejo, zato je tudi nujno potrebno sodelovanje delavcev, zaposlenih v proizvodnji, predvsem v fazi zbiranja idej, ki je ena od najtežjih faz v razvoju novega proizvoda. Proizvodna funk-
cija se v procesu planiranja in razvoja proizvoda vključuje, preko strokovne službe priprave proizvodnje še z nalogami sodelovanja pri razvoju novih proizvodnih tehnologij, uvajanja novih proizvodnih materialov, racionalizacije in inovacije, odločanja o uvedbi in uvajanja koristnega predloga v proizvodnjo, uvajanja novih proizvodnih tehnologij, proučevanja lastnosti obstoječih delovnih sredstev in izbora novih, izdelave prototipov in vzorcev, poskusne proizvodnje itd.
Razvojna služba mora redno spremljati kaj zanimivega za delovno organizacijo se dogaja v tehniki in tehnologiji. Razumljivo je, da je razvojna služba vključena neposredno v reševanje problematike v procesu planiranja in razvijanja proizvodov.
Najpomembnejša naloga razvojne službe je tehnično tehnološki razvoj proizvodov, vključno s tehnološkimi raziskavami, razvojem prototipov in laboratorijsko kontrolo. Prav tako se v razvojni
službi pripravi vsa potrebna dokumentacija in elementi za prvo izvajanje poskusne in nato, skupaj s pripravo proizvodnje izvajanje redne proizvodnje novega proizvoda. Potrebno je, da ima delovna organizacija, katere razvoj je močno vezan na inovacije, dobro organiziran proces zbiranja in produkcije idej o novih proizvodih, ker je to osnova sistema za razvoj proizvodov v celoti.
Tudi integralni sistem kakovosti, ki ga načrtujemo v delovni organizaciji, bo imel v procesu planiranja in razvoja proizvodov v različnih fazah pomembno vlogo.
Na osnovi globalne analize obstoječih programov in razpoložljivih podatkov, je bil izdelan predlog, ki predvideva porazdelitev odgovornosti na nosilce - po obstoječih programih z delnimi odstopanji ter hkrati priključitev tem nosilcem tudi nalog za matrično vodenje novih proizvodov, bodisi v sestavi že obstoječih, bodisi za Cinkarno povsem novih programov ali celo dejavnosti.
Nadaljevanje na 10. strani
Posojila za gradnje
Na listi prosilcev dolgoročnih posojil za individualno gradnjo in adaptacijo je letos kar 115 delavcev. Stanovanjska komisija je 6. maja prošnje obravnavala in predlagala poslovnemu odboru, da odobri posojila prosilcem. Poslovni odbor je nato 22. maja sprejel sklep, da se izplača posojilo vsem 87 prosilcem za individualne gradnje in 21 prosilcem za adaptacije ter še Gamilec Stjepanu, Kuzminski Miju in Vešligoj Dragici, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Samoupravnega sporazuma o dodeljevanju posojil za gradnjo (oddaljenost nad 50 km, ustrezni stanovanjski pogoji). Posojilo do limita v enkratnem znesku (200.000 din) dobijo še Veber Dimitrij pod pogojem, da do konca letošnjega leta izprazne cinkarniško tro-sobno stanovanje in se z njim sklene tudi ustrezna pogodba, Justin Anici ter Bratina Majdi za nakup stare stanovanjske hiše. Posojilo se odobri še Glojnarič Jožetu in Štefaniji (40.000 din) ter Ašenberger Jožetu (50.000 din) pogojno s koriščenjem takrat, ko bo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo stanovanj delavcev tozd in DSSS Cinkarne dopolnjen.
Istočasno pa bo potrebno do konca leta uskladiti naš sporazum z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, ki je izšel v začetku tega leta.
Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije se posojilo nad 150.000 din in do 200.000 din odobri samo tistim prosilcem, ki pred letom 1979 v Cinkarni niso prejeli posojila.
D
NOVOGRADNJE:
zap. št. Priimek in ime	Izkoriščen kred. v prejš. letih	Predlagan kredit za 1. 1981
1. C0CEJ Štefka, Oto	60.000,00	75.000,00
2. FLORJANC Marija	80.000,00	65.000,00
3. BRATINA Prane	100.000,00	50.000,00 limit
4. ZAGOZDA Vinko	80.000,00	60.000,00
5. ŠMON Leopold	100.000,00	50.000,00
6. MOHORKO Ljudmila	140.000,00	10.000,00 limit
7. VRHOVSKI Leopold	-	65.000,00
8. SOŠTAR Stanko	90.000,00	60.000,00 limit
9. KAKER Ivan	-	65.000,00
10. KROFL Avgust	-	65.000,00
11. KRKALO Ivan	35.000,00	50.000,00
12. CIMERMAN Marjan	120.000,00	30.000,00 liiri*
13. GOVEDIČ Jože	65.000,00	40.000,00
14. STOJAKOVIČ Ivan	-	60.000,00
15. MRZLAK Ivan, Silva	160.000,00	65.000,00 limit
16. KOVAČIČ Prano	-	45,000,00
17. ŠPPGLIČ Janko	125.000,00	25.000,00 limit
18. KUZMIČKI Jože	-	60.000,00
19. LESKOVAR Stanko	90.000,00	60.000,00
20. LUKAČ Vladimir	80.000,00	65.000,00
21. JURAJA Silvester	-	60.000,00
22. BELE Jože	70.000,00	60.000,00
23. KOLAR Jože	100.000,00	60.000,00
24. LAVRE Marija	80.000,00	50.000,00
25. KRAJNC Ivan	130.000,00	20.000,00 limit
26. NOVAČAN Miro, Slavioa	195.000,00	30.000,00 limit
27. ŠKORJANC Marija	110.000,00	50.000,00
28. KLANČNIK Slavko	25.000,00	50.000,00
29. TOFANT Anton	80.000,00	60.000,00
30. LORGER Brigita	130.000,00	20.000,00 limit
31. K0ŠT0MAJ Mari ja	125.000,00	25.000,00 limit
32. VIRANT Marija, Alojz	90.000,00	60.000,00
33. SMOLE Anton	120.000,00	30.000,00 limit
34. S0LMAN Zlatka	95.000,00	50.000,00
35. ULAGA Damjan	40.000,00	60.000,00
36. STIPČIČ Alojz	30.000,00	40.000,00
37. PAVIČ Terezija	40.000,00	45.000,00
38. BORIŠ Ciril, Marija	100.000,00	50.000,00
39. JAGER Zlatka	35.000,00	45.000,00
40. GOVEDIČ Anton	65.000,00	45.000,00
41. P0VALE Elizabeta	135.000,00	15.000,00 limit
42. OREL Anton	40.000,00	45.000,00
43.	PETROVIČ Milan, Milka
44.	KRIVEC Prane
45.	KRAJNC Anton
46.	MLINAR Ivan
47.	MLAKAR Stanka
48.	ZUPANC Anton
49.	GROSEK Albin
50.	KODRIČ Milan, Zvezdana
51.	VENKO Jože
52.	AHEL Josip
53.	PIRŠT Anton
54.	KOZOVINC Bernard
55.	3MILJANEC Dragutin
56.	SKALE Jurij
57.	ZAVERSEK Breda
58.	ŠIMUNOVIČ Dušan
59.	MULEJ Dani
60.	HORVAT Prane
61.	GORŠEK Janez
62.	VUZEM Stefica
63.	VUZEM Merija, Rudolf
64.	L AMER gl' Jože
65.	POLENU Maka
66.	SEDOVNIK Ivanka
67.	KOREZ Srečko
68.	PRELIH Marjana
69.	ZAJČEK Marjan
70.	SKILJAREC Josip, Ana
71.	PERRJSK Mirko
72.	MALGAJ Ivanka •73. PETROVIČ Franjo
74.	TISELJ Rozika
75.	BUKOVEC Marjan
76.	BUKVIČ Stjepan
77.	OGRIZEK Anica
78.	KOVAČIČ Milan
79.	GORENŠEK Milan
80.	SELČAN Irena
81.	HORVAT Jože
82.	GRAČNER Ivan
83.	SLAPNIK Jaroalav
84.	KRANJEC Ivan
85.	KOTNIK Kristan
86.	VARJAČIč Stanko
87.	GASPARIČ Andrej
210.000,00	15.000,00 limit
-	50.000,00
80.000,00	40.000,00
-	30.000,00
40.000,00	50.000,00
40.000,00	50.000,00
80.000,00	50.000,00
$0.000,00	70.000,00
55.000,00	50.000,00
70.000,00	40.000,00
-	40.000,00
90.000,00	50.000,00
65.000,00	45.000,00
10.000,00	50.000,00
80.000,00	60.000,00
-	40.000,00
-	50.000,00
100.000,00	50.000,00 limit
-	45.000,00
—	55.000,00
-	55.000,00
-	50.000,00
30.000,00	50.000,00
105.000,00	40.000,00
70.000,00	45.000,00
40.000,00	45.000,00
65.000,00	45.000,00
160.000,00	65.000,00 limit
35.000,00	45.000,00
-	50.000,00
120.000,00	30.000,00 limit
-	35.000,00
-	40.000,00
40.000,00	45.000,00
40.000,00	50.000,00
-	40.000,00
110.000,00	40.000,00 limit
40.000,00	50.000,00
-	40.000,90
-	35.000,00
40.000,00	40.000,00
-	50.000,00
40.000,00	50.000,00
-	40.000,00
50.000,00	40.000,00
ADAPTACIJE
Zap.	Izkoriščen kred.	Predlagan kre-
št. Priimek in ime	v prejŠ. letih	dit za 1981
1.	POMPE Leopold, Ana
2.	PUNGERSEK Viktor, Ana
3.	KOSTANJŠEK Aleksander, Neža
4.	GUZELJ Stane
5.	STEKLIČ Stanko
6.	ČATER Bernard
7.	BUTOLEN Avgust 8„ KOROŠEC Ivan 9. TERŽAN Alenka
10.	ZUPANC Ivan
11.	PLEVNIK Ivan
12.	KAJTNER Slavko
13.	NEŽMAH Prano, Ksenja
14.	KLINAR Tatjana
15.	BUKVIČ Mijo
16.	ŠANTEJ Irena
17.	KOSI Mojmir, Breda
18.	PETROVIČ Janez
19.	LAMCT Anton
20.	PREMŠAK Marija
21.	FIŠER Jože
40.000,00	20.000,00
-	70.000,00
90.000,00 70.000,00	g0.000,00 55.000,00
15.000,00	35.000,00
_	40.000,00
70.000,00	40,000,00
15.000,00	35.000,00
40.000,00	40.000,00
25.000,00	50.000,00
25.000,00	20.000,00
80.000,00	40.000,00
195.000,00	30.000,00 limit
—	25.000,00
20.000,00	50.000,00
-	40.000,00
68.000,00	20.000,00
110.000,00	40.000,00 limit
-	35.000,00
45.000,00	20.000,00
-	45.000,00
Prehrana
po
novem
Težko pričakovano razdelilnico toplega obroka, katere otvoritev je bila 30. aprila, smo končno le dočakali. Zamuda je nastala zaradi objektivnih težav izvajalca dely .■r' '
Sredi maja je občinska komisija za urbanizem in varstvo okolja izvedla ogled objekta za tehnični prevzem. Ugotovila je, da je še vrsta pomanjkljivosti v zaklonišču in razdeljevalnici. Investitorju - Cinkarni so postavili rok 15. junij, da opravi vse ugotovljene napake oz. pomanjkljivosti. Tokrat je bil tehnični prevzem izvršen pozitivno in tako, razdeljevalnica od 15. junija služi svojemu namenu.
Tudi v starem delu Cinkarne je uveden nov način razdeljevanja hrane. Zaprli so bife Metalurgije ter ga prestavili v prenovljeno kuhinjo. 15. maja, ko so začeli z normalnim obratovanjem, so se začele tudi težave in nezadovoljstva.
Služba družbenega standarda si prizadeva vpeljati nova pravila pri delitvi toplih in hladnih malic. Željeno toplo malico je potrebno naročiti že prejšnji dan. Izbira hladne malice ni velika saj nekaterih prehrambenih artiklov ne naročujejo več.
Problem razdeljevanja so obravnavali na izvršenem odboru sindikata tozda Vzdrževanje, delavskem svetu DSSS in na konferenci sindikata delovne organizacije. Delavci se pritožujejo na slabo organizacijo v prostorih kuhinje toplega obroka. Kljub prenovljenim prostorom, delavci mislijo, da ne ustrezajo svojemu namenu. Kuhinja je premajhna in premalo zračna. Pribor za malico je nehigieničen. Čas, ki je določen za malico posameznih obratov, je neprimeren, ker je veliko delavcev, ki pridejo domov šele ob 17. uri. Delavci so celo mnenja, da so bili prostori bifeja Metalurgije boljši od sedanjih. Pritožujejo se tudi na kvaliteto hrane, za katero menijo, da ni vredna denarja, ki ga dajo zanjo. Tudi količina hrane ni enaka kot v Samopostrežni restavraciji. Razdeljevanje ni primerno zaradi nanašanja različnih jedi na isti krožnik. Konferenca sindikata je vodji družbenega standarda poslala sklep, s katerim zahtevajo postavitev tehnice in cenika na vidno mesto.
Tudi delavke v razdeljevalnici niso zadovoljne. Zaradi povečanja števila delavcev, ki se hranijo v prostorih nove jedilnice, so delavke zelo obremenjene. V veliki meri se jim je delo spremenilo, osebni dohodki pa so ostali isti. Pritožile so se na delavski svet DSSS, vendar tudi za njih ni moč narediti izjemo pri rešitvi, saj so osebni dohodki neurejeni za skoraj vse delavce v delovni organizaciji. Ureditev teh težav obljubljajo do konca tega leta z sprejemom razvida del in nalog.
Ob 27 - letnici glasila
Razmišljanja o našem obveščanju znotraj delovne organizacije tokrat razvijamo naprej,
Mnenja smo , da se pri reorganizaciji delovne organizacije premalo ukvarjamo z organizacijo internega obveščanja. Kljub temu, da že pri nazivu službe, v katero bi bil vključen vodja internega informiranja oziroma urednik glasila, nismo opredelili obveščanja, bi bilo prav, da temu področju damo kar največji poudarek in pomen.
Čas je, da ta služba začne učinkoviteje delovati. Z dobrim obveščanjem lahko prekinemo nezadovoljstvo v naših delovnih odnosih. S tem bi odpravili cel kup nepotrebnih težav, s katerimi se srečujemo pri izvedbi naše nove organizacije.
Čimprej je potrebno oblikovati samoupravne akte s področja obveščanja, v njih opredeliti nosilce, odgovornosti in dolžnosti do obveščanja. Tak samoupravni akt mora seveda imeti osnovo v ostalih aktih kot je Statut in drugih; Pravilnik o izdajanju glasila pa je le ena izmed oblik tega samoupravnega akta. Prav tako pa moramo le-tega uskladiti z Zakonom o javnem obveščanju.
Delavci službe za pravne zadeve, samoupravljanje ter informiranje se bi morali na svojih delovnih sestankih dogovoriti o organizaciji celotnega obveščanja v kolektivu preko vseh sredstev obveščanja (glasila, Informatorja, oglasnih desk, sestankov itd.) ter tako ne bi bila vsa skrb le na enem delavcu.
Osnovne organizacije sindikata bi morale končno spoznati kakšno prvenstveno in odločujočo vlogo imajo pri obveščanju. Vključiti bi se morale v polni meri in bdeti nad obveščenostjo delavcev v kolektivu, organizirati svet za informiranje in skrbeti za odgovornost na tem področju. Funkcionarji še vedno nimajo občutka, da morajo biti tisti, ki obveščanje v praksi dograjujejo oziroma so v njegovem okrilju.
Ker se pri urejanju glasila soočamo z neštetimi težavami pri pridobivanju prispevkov in informacij predvsem od vodilnih delavcev, bi morali počasi tudi tukaj narediti korak naprej. Od kandidatov za vodilna dela in naloge bi morali zahtevati in upoštevati kriterij o sposobnosti prenašanja informacij do delavcev.
Ker je obveščanje najvažnejši faktor za dosego dobrega poslovanja, ne bi bilo odveč časa,da bi družbeno politične organizacije tudi temu področju posvetile del svojih dnevnih redov.
Mira Gorenšek
dopisujte v
Goramtr
25 let delovanja ljudske tehnike
Ljudska tehnika je društvo, ki s svojo dejavnostjo v krožkih izpolnjuje in razvija umsko in fizično sposobnost delovnih ljudi pri njihovem delu in išče interese posameznikov v aktivnosti na drugih področjih. Letos praznujemo 25-letnico delovanja Ljudske tehnike Cinkarne Celje.
10. aprila je bil 21. občni zbor društva LT v prostorih doma JLA, na katerem so člani ocenili dosedanje delo, izmenjali vodstvo ter podelili priznanja uspešnim izvajalcem. Delegati so sprejeli tudi program dela in finančni načrt za leto 1981, spremembe cenika društva ter dopolnili društvena pravila s potrditvijo Pravilnika o priznanjih in nagrajevanju.
Delo društva je tesno povezano z reševanjem nekaterih tehničnih nalog v delovni organizaciji, pa tudi izven nje. Področje dela je široko in raznovrstno, od izdelave načrtov in kompletne postavitve novih naprav, reševanja ekološke problematike, novih izdelkov, uvajanja nove tehnologije do izdelave ponudb za boljšo opremljenost in mehanizacijo. V letu 1980 so realizirali za 4.411.346,17 din prihodkov. Za leto 1981 pa planirajo 5.368.000 din prihodkov. Posamezni krožki so realizirali plan 102 %-no od tega strojni krožek 119,5 %, elektro 83,6 %, avto 93,8 %, merilni 100 %, metalurški 97,3 %, kemični 124 %, foto 240,4 %, medtem, ko je v grafičnem krožku prišlo do zastoja zaradi menjave vodstva v krožku.
Ocenili so, da so rezultati dela ljudske tehnike v lanskem letu v celoti dobri kljub vplivom restrektivnih ukrepov na investicijske posege in stabilizacijske ukrepe. Člani LT se pri izpolnjevanju nalog strokovno usposabljajo in svoje znanje prenašajo tudi na druge člane kolektiva, čeprav še premalo delajo na vzgoji mlajših kadrov. Ugotovili so tudi, da se premalo vključujejo v vzpodbujanje inovacijske dejavnosti. Zato so si v akcijskem programu društva za leto 1981 zastavili vrsto nalog. Poleg programov dela krožkov bodo vzpodbujali članstvo LT in člane kolektiva za predlaganje inovacij in racionalizacij ter s koristnimi predlogi izboljševali produktivnost. Stalno bodo vzpodbujali člane društva in delavce kolektiva za hitrejše razvijanje tehnične kulture, znanosti in uvajanja znanstvenih pridobitev v našo proizvodnjo. Aktivno se bodo vključevali pri odpravljanju tehničnih napak in zastojev v proizvodnji, izboljšanju produktivnosti ter gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Povezali bodo krožke pri skupnih akcijah društva, sodelovali pri akcijah občinskega, republiškega in zveznega značaja, organizirali splošna, strokovna in poljudno znanstvena predavanja s predvajanjem filmov, organizirali društveno strokovno ekskurzijo za člane vseh krožkov in mesečno informirali članstvo o znanstveno strokovnih pridobitvah v svetu. Člani specializiranih krožkov se bodo aktivno vključevali v odbore SLO, družbene samozaščite ter civilne zaščite. Načrtujejo tudi nabavo radio primopre-
dajne postaje s celotnim programom za potrebe radioamaterjev in potrebe SLO ter DS ter nabavo laboratorijske opreme. Tudi mladino bodo aktivno vključevali v delo posameznih krožkov, jo vzpodbujali za delo v društvu ter poučevali v tehnični kulturi, znanosti in znanstvenih pridobitvah.
Izvolili so nove člane v izvršni odbor, nadzorni odbor in samoupravno razsodišče za dve-letno mandatno obdobje. Za predsednika izvršnega odbora društva so izvolili Emila Krivca, člana grafičnega krožka. Dosedanjega predsednika Antona Benčino pa so izvolili za podpredsednika. Tajnik je Viktor Skale, blagajnik Darinka Smeh, gospodar Leopold Smon in člani Mojmir Kosi, Dušan Krašovič, Franc Smeh in Anica Čretnik. Za osvežitev spomina objavljamo še predsednike odborov krožkov: strojni krožek, Anton Tofant, elektro krožek, Viki Herlah, merilni krožek Ivan Ručigaj, metalurški krožek Jože Naraks, grafični krožek Franc Žerjav, kemični krožek Alojz Lilija, foto krožek Drago Lamper, radio krožek Viktor Vervega, avto krožek Ivo Ramšak, člani nadzornega odbora so Gutenberger, Praznik in Horvat, samoupravnega razsodišča pa Tukarič, Marin in Ružič.
Delegati občinskega zbora so potrdili predlog cenika za nadomestilo pri opravljanju dela za društvo. Cena delovne ure članov posameznih krožkov znaša 120 din, cena storitve foto in avto krožka je 120 din, cena storitve avto šole za praktične vožnje pa 250 din. Članom društva se za opravljene storitve zaračunava: za pranje vozila 27 din, za mazanje vozila 21 din itd. Nadomestilo članom za opravljeno delo znaša za izdelavo projektov 52 din, za amaterske krožke- za vodenje tečaja 43 din na uro itd.
Sprejeli so tudi pravilnik o dodeljevanju priznanj in odlikovanj, ki določa način organizacije podeljevanja, vrste, merila, postopek sprejemanja, obravnavanja in oblikovanje predlogov, čas, način podeljevanja in vire sredstev. Po tem pravilniku se članom društva, ki so dosegli določeno dobo članstva, dodelijo značke: zlata za 20 let, srebrna za 15 let, bronasta za 10 let in nato še priznanje in plakete za izredno društveno aktivnost, prizadevnost in vztrajnost in ustvarjalnost, uspehe in dosežke.
Ob 25-letnici društva so podelili zlato plaketo tovarišem: Viktorju Herlahu, Slavku Vervegi in Viktorju Vidmarju, srebrno plaketo Antonu Benčini, Stefanu Šahu, Tonetu Žerjavu, Viktorju Pevcu, Dušanu Slokanu, Jožetu Naraksu. Bronasto plaketo so prejeli Angelca Drgajner, Ferdo Erjavec, Ludvik Rebernik, Anton Tofant, Zlatko Sentjurc, Viktorju Korenjak, Fric Leskovšek. Ob 25-letnici društva so oseminštiridesetim članom podelili priznanja in značke društva.
Ob odhodu v pokoj, so tov. Želetu podarili še posebno darilo za življensko delo v okviru foto krožka Ljudske tehnike.
M. G.
Na podlagi zakona o hranilno-kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči, ki je bil objavljen v uradnem listu SRS št. 4 z dne 14. 2. 1980, so delavci DO Cinkarne na ustanovnem zboru dne 18. 3. 1981 ustanovili blagajno vzajemne pomoči s sedežem v Cinkarni Celje in sprejeli naslednji,
PRAVILNIK
o poslovanju
blagajne vzajemne pomoči
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Blagajna vzajemne pomoči (v nadaljnjem tekstu BVP) je prostovoljna organizacija delavcev temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb DO Cinkarne, zaradi organiziranega denarnega varčevanja, s čimer si ustvarjajo možnosti za dodeljevanje kratkoročnih posojil.
2.	člen
S tem pravilnikom se določa način poslovanja BVP in sicer:
-	pogoji za včlanjenje in prenehanje članstva
-	organi BVP, njihove pravice in dolžnosti
-	sredstva BVP
-	višina, rok in pogoji posojila
-	blagajniško poslovanje
-	način vodenja knjigovodstva
-	poročila o vodenju BVP in obrazci
POGOJI ZA VČLANJENJE IN PRENEHANJE ČLANSTVA
3.	člen
Član BVP je lahko vsak član sindikata, ki izpolni izjavo, da vstopa v članstvo in soglaša s tem pravilnikom ter plača vpisnino.
4.	člen
Član BVP ima tele pravice:
-	da sodeluje na zboru članov
-	da voli in da je lahko izvoljen v organe BVP
-	da je obveščen o delu organov BVP
-	da dobi brezobrestno posojilo
-	da dobi na sleherno zastavljeno vprašanje v zvezi z delovanjem BVP odgovor od blagajnika ali predsednika BVP
-	da se pritoži v zvezi s sklepi izvršnega odbora BVP
-	da lahko izstopi iz članstva BVP
-	da dobi ob izstopu iz članstva BVP vrnjene svoje članske vloge BVP.
5.	člen
Član BVP ima tele dolžnosti:
-	da vplača vpisnino v BVP
-	da redno mesečno plačuje na pristopni izjavi navedene vloge v BVP
-	da redno odplačuje posojilo
-	da se ravna po določilih tega pravilnika
6.	člen
Članstvo v BVP preneha:
-	če član izstopi iz BVP
-	če član izstopi iz osnovne organizacije sindikata
-	če preneha združevati delo v DO
-	če se blagajna ukine
-	če član umre
SREDSTVA BVP
7.	člen
Sredstva BVP so:
-	vpisnina članov
-	obresti
-	mesečne vloge članov
-	prispevki za manipulativne stroške
-	dotacije, darila in podobno
8.	člen
Vpisnino - pristojbino, 50,00 din vplača vsak član ob pristopu v BVP. Vpisnina je dohodek BVP iz katerega se krijejo stroški poslovanja BVP.
9.	člen
Vsak član na pristopni izjavi navede znesek mesečne vloge v BVP, ki jo računovodstvo - oddelek za obračun OD odtegne pri izplačilu osebnih do-
hodkov.
Višino mesečne vloge v BVP določi vsak član sam ob pristopu v BVP.
Vlogo plačujejo člani redno mesečno. Vloga ne more biti manjša od 100,00 din.
Višina odplačanih vlog ne vpliva na pravico do posojila, ne na višino posojila, kakor tudi ne na rok vračanja posojila.
Članska vloga se ne obrestuje in jo ob izstopu iz članstva ali ob prenehanju BVP dobi član izplačano v celoti.
Manipulativni stroški posojila so v višini 2 % (1 %).
Po enem letu član lahko zahteva, da mu BVP vrne vse ali del vplačanih vlog.
10.	člen
Denarna sredstva BVP so naložena na bančni hranilni knjižici.
Nalog za dvig sredstev s hranilne knjižice morata podpisati najmanj dva podpisnika iz vrst članov izvršnega odbora BVP.
Pri poslovanju je treba zagotoviti redna mesečna rezervna sredstva, s katerimi se krijejo nenadne upravičene prošnje za posojila članov BVP.
Redna mesečna rezervna sredstva se izdvajajo ob mesečnem reševanju prošenj.
11.	člen
Obresti od vloženih sredstev na hranilni knjižici so izredni dohodki BVP, iz katerih se poravnajo stroški v zvezi z BVP.
Stroški poslovanja se krijejo izključno iz sredstev vpisnine in obresti od vlog na hranilni knjižici in ne smejo bremeniti članskih vlog.
ORGANI BVP, NJIHOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI
12.	člen
Organi, ki vodijo delo in poslovanje BVP so:
-	zbor članov BVP (zbor delavcev)
-	letna skupščina (konferenca)
-	izvršni odbor
-	nadzorni odbor
13.	člen
Na občnem zboru, katerega sestavljajo vsi člani BVP vsake 2 (dve) leti:
-	obravnavajo in sklepajo o poročilu izvršnega in nadzornega odbora BVP v preteklem obdobju
-	sprejemajo pravilnik BVP in njegove spremembe oziroma dopolnitve
-	volijo in razrešujejo člane izvršnega in nadzornega odbora BVP
-	sklepajo o ukinitvi BVP
-	volijo in razrešujejo blagajnika BVP.
Na letni skupščini (konferenci) na kateri se člani sestanejo vsako leto:
-	obravnavajo in sklepajo o poročilih izvršnega in nadzornega odbora BVP
- sprejemajo spremembe in razrešujejo dotedanje člane izvršnega in nadzornega odbora BVP.
Člani se lahko sestanejo tudi na izrednem občnem zboru, če to zahteva 1/3 članov ali DPO v DO. Izvršnemu odboru BVP je treba skupaj z zahtevo za sklic izrednega občnega zbora predložiti tudi utemeljitev te zahteve, v kateri morajo biti navedeni razlogi, o morebitnih nepravilnostih pri delovanju izvršnega in nadzornega odbora.
Občni zbor in letna skupščina veljavno odločata, če jima prisostvuje najmanj 2/3 članov, če ni dosežena sklepčnost se počaka 30 minut nakar je občni zbor in letna skupščina sklepčna ne glede na število članov.
Sklepi so veljavni, če zanje glasuje najmanj 1/2 prisotnih članov BVP. Glasovanje je praviloma javno, z dviganjem rok, razen, če se udeleženci ne dogovorijo za tajno glasovanje.
14.	člen
Izvršni odbor BVP sestavljajo: predsednik, tajnik, referent in 4 člani.
Izvršni odbor se sestane praviloma enkrat mesečno (v prvi polovici meseca). Izvršni odbor veljavno odloča, če so na seji prisotni vsaj trije člani, sklepe pa praviloma sprejema le s soglasjem vseh navzočih članov.
Izvršni odbor BVP na svojih sejah uresničuje ta pravilnik tako, da:
-	določa politiko glede vplačevanja članskih vlog
-	določa kriterije za dodelitev posojil
-	odloča o dajanju posojil, njihovi višini in odplačilnih rokih
-	razpravlja in po potrebi sprejema ukrepe o predlogih in pripombah nadzornega odbora BVP
-	določa vsebino poročila in zaključnega računa na občni zbor oziroma letno skupščino BVP
-	pripravlja predloge sprememb oziroma dopolnitev tega pravilnika
-	razpravlja o stanju članstva in določa ukrepe za sprejemanje novih članov
-	sklepa o prenehanju članstva BVP
-	odloča o izplačilu članskih vlog, če to zahteva posamezni član
-	skrbi, in uresničuje načelo javnosti delovanja BVP tako, da člane po potrebi seznani s problematiko članskih vlog, posojil itd.
-	voli iz svoje sredine predsednika, tajnika in referenta.
15.	člen
Predsednik izvršnega odbora BVP:
-	sklicuje in vodi seje izvršnega odbora
-	podpisuje sklepe o odobritvi posojil
-	podpisuje druge sklepe izvršnega odbora
-zastopa BVP pred pravosodnimi organi, denarnimi zavodi in drugimi organizacijami
-	skrbi za zakonitost poslovanja BVP.
16.	člen
Tajnik izvršnega odbora BVP vodi administrativno poslovanje BVP, skli-
cuje seje izvršnega odbora, piše in hrani zapisnike o teh sejah, vodi seznam članov BVP, sprejema vloge za odobritev posojil, nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti ter opravlja druge naloge po sklepih izvršnega odbora BVP.
Tajnik je posebej dolžan informirati prosilce za posjila o možnosti za rešitev njihovih vlog.
17.	člen
Referent izvršnega odbora BVP vodi in odgovarja za analitično evidenco o poslovanju BVP. Vodi kartoteko članov, pripravlja za računovodstvo - oddelek za obračun OD-mesečne spiske članov BVP v zvezi z odbitki od osebnih dohodkov za članske vloge in odplačila posojil, pripravlja dokumentacijo za analitično evidenco po članih BVP preko računalniške obdelave podatkov, sestavlja mesečna poročila o gibanju sredstev v analitični evidenci, usklajuje analitično evidenco z blagajnikom BVP in knjigovodstvom OOS, pripravlja letno poročilo iz analitične evidence, včlanjuje nove člane, vodi evidenco o zbranih vpisninah in hrani pristopne izjave, ter vrši po potrebi druge ne navedene posle v zvezi z BVP.
18.	člen
Nadzorni odbor BVP sestavljajo predsednik in dva člana.
Nadzorni odbor nadzira finančno poslovanje BVP. Pri tem zlasti skrbi, da je finančno poslovanje skladno s tem pravilnikom. Nadzorni odbor tudi obravnava pritožbe članov BVP, ki se nanj obračajo v zvezi s svojimi pravicami.
Nadzorni odbor lahko zahteva spremembo sklepa izvršnega odbora, če ta ni skladen s tem pravilnikom ali z drugimi predpisi o finančno-material-nem poslovanju.
Nadzorni odbor poroča na občnem zboru oziroma letni skupščini (konferenci) BVP o svojih ugotovitvah pri finančno-materialnem poslovanju BVP.
VIŠINA, ROK IN POGOJI POSOJILA
19.	člen
Člani BVP imajo pravico do kratkoročnih kreditov iz sredstev BVP.
Član BVP pridobi pravico do posojila po 3 (treh) mesecih članstva BVP. Član, ki želi posojilo, mora izpolniti poseben obrazec, na katerem označi želeno višino posojila, vpiše rok za njegovo odplačilo in navede razlog, zaradi katerega prosi za posojilo.
Član BVP lahko dobi posojilo v:
1.	izrednih primerih (nesreča, smrt, bolezen, poroka, rojstvo otroka itd.)
2.	rednih letnih primerih (ozimnica, dopust itd.)
3.	drugih slučajih (selitev, šolanje, pomoč pri nakupih itd.)
Izvršni odbor BVP skrbi, da imajo prednost pri dodeljevanju posojil člani iz 1. točke, medtem, ko o prednosti prosilcev iz 2. in 3. točke odloča po svoji presoji v skladu s socialnimi razmerami prosilca in zmožnosti BVP.
20.	člen
Kratkoročno posojilo se lahko odobri do višine enkratnega mesečnega povprečnega osebnega dohodka v republiki za preteklo leto in ga mora član vrniti najpozneje v 6 do 12 mesecih.
Rok za odplačilo posojil mora biti čim krajši, določi pa ga izvršni odbor tako, da upošteva odplačilno sposobnost prosilca.
Član, ki še ni odplačal že odobrenega posojila ne more dobiti novega posojila iz BVP.
21.	člen
O odobritvi posojil odloča izvršni odbor BVP.
V izredno nujnih primerih lahko posojilo odobrijo skupaj po medsebojnem dogovoru predsednik, tajnik in referent BVP, vendar morajo s tako odločitvijo seznaniti izvršni odbor na prvi prihodnji seji.
22.	člen
Glede višine odobrenega posojila, kakor tudi roka vračanja ali zavrnitve prošnje za posojilo, ima član pravico pismene pritožbe na nadzorni odbor BVP. Vlogo mora nadzorni odbor v 15 dneh rešiti in prizadetega člana pismeno obvestiti o rešitvi. Eventuelne težje primere spora rešuje pristojno sodišče.
BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE
23.	člen
Blagajna BVP je posebna blagajna v okviru DO, ki zbira denarne zneske od članov in izplačuje posojila iz teh sredstev.
Blagajniško poslovanje se vodi po predpisih o blagajniškem poslovanju.
O gibanju sredstev preko BVP se vodi blagajniški dnevnik, ki je podlaga za knjiženje v posebni analitiki in knjigovodstvu BVP.
24.	člen
Sredstva BVP se vodijo na posebni hranilni knjižici.
S sredstvi na hranilni knjižici razpolaga blagajnik BVP na podlagi verodostojne dokumentacije, ki daje mesečno poročilo o stanju sredstev.
Izplačila iz BVP se vršijo na podlagi sklepa izvršnega odbora o odobritvi posojila ali drugem izplačilu, vplačila pa na podlagi pristopnice ali drugega naloga blagajni.
Nadzorni odbor kontrolira, če je poslovanje blagajne usklajeno s spremembami stanj sredstev na hranilni knjižici in priloženo dokumentacijo, ki je podlaga za vodenje blagajniškega dnevnika in o tem redno poroča na občnem zboru in knjigovodstvu.
NAČIN VODENJA KNJIGOVODSTVA
25.	člen
Vodenje Knjigovodstva se vrši po navodilih za finančno-materialno poslovanje za druge uporabnike družbenih sredstev v okviru posebnih analitičnih kontov v knjigovodstvu OOS.
Knjiženje se vrši na podlagi verodostojne dokumentacije, izstavljene od posameznih organov BVP, v rokih in na način kot je predpisano za dokumentacijo OOS. Dokumentacija je lahko izvirna ali izpisek oz. zbirnik analitične evidence.
26.	člen
Posebne analitike za BVP so:
-	zneski vlog članov BVP
-	zneski vplačanih vpisnin
-	stanje posojil iz BVP
Stanje sredstev na posameznih pozicijah usklajuje referent BVP s knjigovodstvom OOS. Analitične evidence za člane BVP se vodijo preko rednih računalniških evidenc za spremljanje odbitkov pri obračunu osebnih dohodkov.
V knjigovodstvo OOS se trimesečno preverja usklajenost stanj sredstev in virov sredstev za BVP.
27.	člen
Poslovne knjige in knjigovodske listine se hranijo na primernem mestu na način, pogojih in v rokih kot je predpisano za ostalo dokumentacijo, ki je podlaga za knjiženje v knjigovodstvu OOS.
Glavna knjiga in druge zbirne poslovne knjige se letno zaključujejo in arhivirajo. Posebna analitika se zaključuje v daljšem obdobju - praviloma 5 let.
POROČILA O POSLOVANJU BVP IN OBRAZCI
28.	člen
Poročila pripravljajo posamezni organi BVP iz svojega področja v rokih in na način kot je navedeno v posameznih členih o pravicah in obveznostih le-teh.
Knjigovodska poročila se pripravljajo trimesečno za organe BVP, za zunanje uporabnike pa v zakonsko predpisanih rokih.
Za poslovanje BVP se uporabljajo tile dokumenti:
-	pristopnica
-	članski karton
-	nalog blagajni s prilogami
-	nalog za izplačilo posojila
-	poročilo o poslovanju blagajne vzajemne pomoči
KONČNE DOLOČBE
29.	člen
V primeru smrti člana BVP izplača izvršilni odbor BVP njegove vloge njegovim dedičem, od njih izterja morebitna neodplačana posojila, če taka poravnava ni mogoča, se razlika poravna v korist oziroma breme sredstev BVP.
30.	člen
BVP se lahko ukine, če tako sklenejo člani na občnem zboru ali letni skupščini (konferenci). Ivršilni odbor lahko članom predlaga ukinitev BVP, če se je preveč zmanjšalo število članov, ali če ugotovi, da ni več potrebe po obstoju BVP.
Likvidacijo BVP opravi izvršni odbor BVP. V likvidacijski komisiji sodeluje tudi predstavnik, ki ga imenuje konferenca osnovnih organizacij sindikata DO.
Izvajalci likvidacije so dolžni, da v dveh (2) mesecih po odločitvi o likvidaciji BVP izterjajo neodplačana posojila in izplačajo članske vloge, preostala sredstva pa prenesejo v konferenco osnovnih organizacij sindikata DO.
31.	člen
Spremembo ali dopolnitev tega pravilnika lahko sprejme le občni zbor ali letna skupščina (konferenca) BVP.
Izvršni odbor BVP lahko v vmesnem obdobju spremeni višino posojil, če so v blagajni prosta denarna sredstva oziroma, če primanjkuje sredstev za reševanje prejetih prošenj za posojila. O takšnih spremembah mora takoj pismeno obvestiti vse člane BVP.
32.	člen
Ta pravilnik velja od sprejema na ustanovnem občnem zboru dne 18. 3. 1981.
Delo samoupravnih organov
Vesti iz tozdov in DSSS
V tozdih so potekale seje DS v katerih so že novi delegati. Razpravljali so o prejšnjem mandatnem obdobju, kaj je bilo realizirano in kaj ne; potekale so tudi primopredaje.DS tozdov pa so imeli pred tem še zadnje seje v svojem mandatnem obdobju, kjer so odločali in sprejemali naslednje sklepe:
Delovna skupnost skupnih služb
Razpravljali so o osnutku Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti in o osnutku Statuta delovne skupnosti. Potrdili so predlog letnega gospodarskega načrta DSSS za leto 1981 z možnostjo odstopanja od plana v letošnjem letu zaradi vpliva reorganizacije posameznih služb.
Sprejeli so sklep s katerim potrjujejo nakup osnovnih sredstev. Po predračunu »STOL« Kamnik znaša cena 1,053.056,15 din. Nakup te opreme je potreben za ureditev prostorov Kolegijskega poslovodnega organa. Sredstva se bodo začasno črpala iz sredstev amortizacije DSSS nato pa se po ključu, ki ga izdela Posebna finančna služba, razdeli po tozdih. Obravnavali so predlog službe AOP, ki prosi za nakup inverzne klima omare v vrednosti 380.550,00 din. Predlog je bil sprejet. Odpisali so drobni inventar v skupnem znesku 18.843,97 din, ki se nahaja v samskem domu.
Obveščajo vse skrbnike osnovnih sredstev in drobnega inventarja , da morajo odslej vsak odpis osnovnih sredstev ali drobnega inventarja poslati službi kontinuirane inventure v DSSS. Ta sklep so predlagali v potrditev DS'tozda. Zadolžili so Organizacijsko službo, da preveri imena in delo skrbnikov na vseh stroškovnih mestih po novi organizaciji. Vsi skrbniki, ki so po stari organizaciji zadolženi za vodenje evidence osnovnih sredstev in drobnega inventarja, morajo obvezno opraviti primopredajo.
Na predlog stanovanjske komisije Celje so sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo stanovanj, za delavce, ki opravljajo dela in naloge širšega družbenega interesa. Za podpisnika tega sporazuma so pooblastili Leopolda Slapnika, podpredsednika KPO Cinkarne.
Potrdili so Samoupravni sporazum o uporabi združenih sredstev za odpravo dohodkovnih motenj v proizvodnji. Titanovega dioksida, pokrivanje stroškov uničevanja ferosulfata, odplačilo investicijskih sredstev in reševanje ekoloških problemov. Ta sporazum so potrdili na predlog posebne finančne službe.
Zadolžili so Organizacijsko službo, da do naslednje seje Delavskega sveta DSSS pripravi poročilo o poteku evidentiranja delovnega časa v DSSS ter o pomanjkljivostih s tega področja. Pripraviti morajo tudi predlog sistemizacije in razvida del za obrat Družbene prehrane zaradi preselitve v nov objekt.
GRAFIKA
Obravnavali so Samoupravni sporazum o združitvi temeljne organizacije združenega dela Grafike v temeljno Ljubljansko banko Splošno banko Celje in njen statut ter ga tudi sprejeli.
Za podpis so pooblastili Milana Krivca, ing. - vršilca dolžnosti direktorja TOZD Grafike. Potrdili so sklep o prenosu osnovnih sredstev na drobni inventar v sedanji vrednosti 157.294,24 din. Sprejeli so sklep o predračunu amortizacije za leto 1981 po stroškovnih mestih v skupnem znesku 18.314.726,41 din in sklep s katerim se strinjajo z obračunom revalorizacije osnovnih sredstev z dne 31. 12. 1980. Potrdili so formiranje obratnih sredstev v tozdu Vzdrževanje, in sicer za pokrivanje zalog drobnega inventarja in rezervnih delov za brezobrestno združevanje kratkoročnih sredstev v višini 2.424.543,60 din. Na predlog oddelka kontinuirane inventure so sprejeli sklep, da se viški v vrednosti 36.579,25 din knjižijo na konto izrednih dohodkov in da se za količino viška obremenijo zaloge.
Sprejeli so sklep o združevanju sredstev za nabavo pisarniške opreme in drobnega inventarija za DE Marketing, in sicer za osnovna sredstva 178.432,05 din ter drobnega inventarja v višini 17.584,65 din.
KEMIJA CELJE
Razpravljali so o predlogu povečanja števila izvajalcev v cinkovem belilu in sprejeli sklep, da se število delavcev poveča za 5.
KEMIJA MOZIRJE
Na redni seji so razpravljali o financiranju investicije skladišča surovin in gotovih izdelkov v predračunski vrednosti 26.899.358,15 din.
VEFLON
Potrdili so nakup stola za direktno deljenje SDD-250 vvrednosti 77.160,00 din in nakup hladilnika Rade Končar v znesku
9.400,00	din ter nakup varilnega usmernika Varus 400; predračun znaša 38.400,00 din. Odobrili so že nakup omare in strojepisne mize v vrednosti 5.755,30 din.
METALURGIJA
Zaradi povečanja cen so odobrili izplačilo v vrednosti 402.973,60 din na osnovi aneksa k pogodbi sklenjene med Cinkarno Celje in Rade Končarjem. Razpravljali so o izgradnji žveplene kisline in sprejeli sklep o zagotovitvi finančnih sredstev v skupnem znesku 43.610.424,00 din. Potrdili so finančni plan za 1.1981. Sprejeli so sklep o sprejetju Samoupravnega sporazuma o združitvi Temeljne organizacije združenega dela Metalurgije v Temeljno Ljubljansko banko - Splošno banko Celje in njen statut. Zaradi odobritve kredita pri Gradisu so morali vplačati Splošni banki
Celje depozit v višini 10.000.000,00 din. Za potrebe pražarn in kislin so odobrili nakup elektromotorjev v skupnem znesku 45.586,10 din ter nabavo dveh Litostroj črpalk v vrednosti 160.470,00 din. Odobrili so gradnjo novega rezervoarja za žveplovo kislino. Gradnja bo znašala 757.732,40 din. Nekatere dele opreme, ki je bila kupljena v Zahodni Nemčiji, so odpisali in jih prodali podjetju Impol za 3.000.000,00 din.
TRANSPORT
Potrdili so pred.locr’letnega gospodarskega načrta za 1981 leto. Vrednost celotnega prihodka planiranega za leto 1981 znaša 74.875.992 din. Soglašali so in prejeli sklep o sofinanciranju izgradnje druge faze Tehniške šole v Celju.
Delo družbenopolitičnih organizacij
Izvršni odbor sindikata TOZD Transport je v prejšnjem mesecu razpravljal o tekočih problemih.	Od pravne
službe so zahtevali pojasnilo, zakaj se v naši DO obračunava nadomestilo za državni praznik 7 ur tudi delavcem, ki drugače delajo 8 ur dnevno in še to brez variabilnega dela. V celoti so se strinjali Z Osnutkom resolucije 3. kongresa samou-pravljalcev Jugoslavije. Razpravljali so o fluktuaciji delovne sile v oddelku naklad-razklad, ker transportni delavci odhajajo iz oddelka predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov. Sprejeli so sklep, s katerim so zadolžili odgovorne službe v delovni organizaciji, da morajo uskladiti nastala nesorazmerja pri nagrajevanju delavcev v posameznih skladiščih in ostalih službah v Transportu. Odpovedali so se naročnini Delavske enotnosti, in sicer za vse člane IO OOS TOZD Transport. DE naj se v dveh izvodih pošilja tako, da bo dosegljiva vsem članom kolektiva. Ugotavljajo da delitev članarine članov sindikata ni pravilna. Ne zdi se jim prav, da se 70 % od celotne članarine odvaja na Občinski sindikalni svet, samo 30 % pa ostane v DO.
Bolniška nad 30 dni
Izvršni odbori sindikata po temeljnih organizacijah in DSSS naj bi vodili mesečno evidenco delavcev, ki imajo bolniški izostanek daljši od 30 dni. Pri pregledu delovanja izvršnih odborov in njihovi skrbi za sodelavce smo ugotovili, da izplačujejo v tozdu Grafiki, Titan dioksidu in Vzdrževanju enkrat letno po
150,00	din, v metalurgiji in DSSS občasno glede na število bolnih sodelavcev in v tozd Kemiji redno mesečno. Prakticirajo tako, da znesek 150 din na mesec pomnožijo s toliko meseci, kolikor je sodelavec odsoten.
Ta pomoč je zelo simbolična, zato ne moremo govoriti o dajanju pomoči, v času, ko delavec to potrebuje, prav pa bi bilo, da sodelavca, ki je dalj časa bolan ali je celo v bolnici, sodelavci razveselimo z obiskom ter mu s tem izkažemo naše zaupanje in spoštovanje.	G.
Celjsko gledališče pred novo sezono
Letošnja gledališka sezona se je iztekla z uspelo uprizoritvijo Shakespearovega »Hamleta« in za zaključek smo lahko gledali imenitne Tržačane v komediji irskega dramatika Synga »Vražji fant zahodne strani«. Tudi v prihodnji sezoni, ki se bo začela že konec meseca septembra, bomo vključili v redni abonma goste, tokrat iz Nove gorice. Doma pa bomo naštudirali šest del, od tega eno za otroke. Pa jih naštejmo kar po vrsti, avtorje in njihova dela, ki bodo zaokrožili letošnjo repertoarno sezono, o kateri je pravkar beseda v širokem krogu rednih abonentov, med delegati kulturne skupnosti in člani sekcije za kulturo pri krajevnih konferencah SZDL in drugje. Kakšno bo torej celjsko ljudsko gledališče v svojih predstavah za publiko, kako je prisluhnilo našemu času, koliko prostora je odmerilo komediji, lažji in zahtevnejši, s katerimi deli spodbuja kritično presojo v odnosu na naš čas in prostor, kakšno mesto ima danes pri gledalcih klasična in sodobna drama?
Začetek je obetaven. Slovenska noviteta, odrski krst mladega pesnika in dramatika Milana Kleča »POLKA«. Dogajanje je postavljeno v naš čas, konkretno med skupino izletnikov, ki se v samotni gorski koči nenadoma znajdejo sredi krdela volkov. Odrezani od sveta, preti jim lakota, se skušajo rešiti tako, da se podajo v dolino, preoblečeni v medvede. Avtor izredno duhovito opisuje to potovanje in vse bolj smo priče čudni preobrazbi, saj je nekaterim kar prav, da so medvedje in taki ostanejo še potem, ko je očitno, da si jih je nekdo privoščil na račun njihove nove svobode. Kakor nas avtov popelje s svojim sočnim humorjem v pregledno, preprosto, skoraj anekdotno pripoved, pa nas ta groteskna satira na koncu prav srhljivo razoroži ali oboroži spričo spoznanja, do kakšne otožne omejenosti lahko priženemo človeka.
Druga premiera bo »ŽLAHTNI MEŠČAN« enega največjih komediografov vseh časov, Moliera. Premožni gospod Jourdain si na stara leta omisli učitelje, ki naj bi ga podučili v vseh veščinah in strokah, da bi bil čimbolj podoben pravemu plemenitašu. Moliere se duhovito ponorčuje iz jare gospode svojega časa - čas Ludvika XIV., ki ima svoje vrstnike prav gotovo tudi v našem času, vsaj kar se po-vzpetništva in slepega priklanjanja modnim muham tiče.
Tretja uprizoritev bo namenjena najmlajšim. To bo spet noviteta, krstna uprizoritev igre »KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ?«, ki jo je napisala Alenka Goljev-šček. Igra je grajena na duhoviti domislici. Začne se s prihodom našega srednjeveškega kralja Matjaža in njegove Alenčice v naš stehnizirani in brezosebni svet, ki pač ni več primeren za take individualne junake, zato jih je najbolje brž spraviti na tekoči trak programiranja, da bodo dovzetni za vse pridobitve civilizacije, odvzeti pa jim je treba njihovo oseb-
nost. Avtorica nas z bogastvom svoje domišljije popelje v čas pravljic in čas našega vsakdana. Znotraj teh na videz nezdružljivih svetov nas igra - namenjena otrokom vseh starosti, tudi odraslim - zaveže, da najdemo pot do kralja Matjaža naše prihodnosti.
Četrta premiera bo klasična meščanska drama Henrika Ibsena »GOSPA Z MORJA«, iz druge polovice prejšnjega stoletja. Govori nam o nepopolnosti človeka, o njegovi potrebi po hrepenenju, po drugačnem življenju, kakor mu ga prinašata materialna blaginja in varnost. Elli-da, žena uglednega zdravnika, hrepeni po morju, po skrivnostnem pomorščaku, ki mu je nekoč pripadala, pa se je brez ljubezni poročila z zdravnikom. Skrivnostni tujec se vrne in zahteva njeno odločitev. Ko pa ji vrne soprog popolno svobodo, se le-ta odpove pustolovskemu odhodu v neznano, ostane pri ljubečem soprogu, saj spozna njegovo vdano ljubezen. Ali pa je ta vrnitev v varni pristan tudi dokončna sreča? Za vselej se je poslovila od morja, ostala bo na trdnih, stvarnih tleh vsakdana.
Peta premiera bo jugoslovanska praizvedba drame »SESTRI«, ameriške avtorice Wendy Kesselman. Zgodba je povzeta po resničnem dogodku, ki se je zgodil v tridesetih letih na Francoskem. Sestri sta služkinji, ki doživljata nasilje za nasiljem, dokler jima ne grozi, da jima bo odvzeto celo njuno intimno sestrsko življenje. Njun upor in nasilje nad njima spominja na začetke bohotenja fašizma in nacizma. Igra je napisana za štiri igralke,
ki razprejo pred nami grozljivo mračno atmosfero nekega časa, v katerem ni prostora za človeška čustva.
Zadnja uprizoritev iz matičnega repertoarja bo delo sodobnega češkega dramatika Mila Kundere »JAKOB IN NJEGOV GOSPODAR«. Govori nam o večni, usodni povezanosti gospodarja in sluge, ki ne moreta drug brez drugega. Neraz-družljivo, tragično humorno in brez ironije se vrtita v istem krogu. Osebe si pripovedujejo pikantne zgodbe, pred nami pa te zgodbe na drugi platformi dejansko oživijo z duhom in telesom. Izredno šaljiva igra, ki nam nenehno čara razkošja gledališkega odra.
In še sedma, gostujoča predstava: satirična komedija sodobnega madžarskega avtorja Istvana Orkenyja »TOTO-VI«. Totovi so družina, ki se na skrajno smešen, že kar poneumljen način klanja militaristični vsemogočnosti. Tekst obračunava z militarizmom in nevrednimi človeškimi lastnostmi.
Za celotno sezono velja, da so vsa dela dostopna najširšemu krogu gledalcev, prevladuje komedija, resnejša dela pa nam imajo prav tako veliko povedati tudi o nas samih, čeprav so po kraju in času dogajanja postavljena zunaj nas. Izbor je skrbno pripravljen, režirali pa bodo najboljši režiserji. Celjsko gledališče razpisuje v drugi polovici septembra abonma, s katerim daje stalnim obiskovalcem gledališča določene prednosti in ugodnosti od 20 do 50 % popusta, stalni sedež v gledališču, zagotovljene predstave ob določenih dnevih in prednosti pri gostovanju tujih gledališč. Vabljeni!
J. Ž.
Nevarnosti padcev
Skoraj 25 % vseh poškodb v industriji in drugih dejavnostih gre na račun padcev, od katerih se jih več kot polovica pripeti na tleh.
Večina teh poškodb in nesreč bi lahko odpadla, če bi ljudje pri delu upoštevali varnostna navodila in predpise.
V naših predpisih so zajeti mnogi ukrepi, ki predstavljajo varnostni minimum za zavarovanje ljudi pri delu. Tu gre za pravila in nasvete, kakšni morajo biti prehodi in pohodi po gradbenih odrih itd. Imamo tudi navodila za pohode po strehah in nevarnih strminah, kadar imamo opravek z drobljivo prekrivalko itd,.
Zelo pogosti so padci iz malomarnosti:
-	maziva, olja ali vode ne počistimo, potem ko smo jo razlili
-	deske po prehodih so razrahljane, betonski ali kockasti tlak je poškodovan
-	po tleh so smeti, odpadki in razna druga navlaka
-	zadimljenost, zaprašenost ali zamegljenost v delovnih prostorih zmanjšuje preglednost
-	slaba ali premočna razsvetljava povzroča bleščanje ali sence
-	izrabljena ali neustrezna obutev
-	neprimerna hoja (naglica je nevarna)
-	nošenje visokega tovora zmanjšuje vidljivost
-	slabo zgrajeni ali slabo vzdrževani odri ob delovnih pripravah, napravah in objektih
-	plohi, lestve in rampe niso dovolj čvrste za predvideno opravilo
-	ni ročne ograje ali pa ta obstaja, vendar je slabo postavljena ali pritrjena
-	plezanje, namesto, da bi uporabili lestev
-	orodje mečemo z višje ležečega mesta, namesto da bi ga varno spuščali
-	ne uporabljamo vzpenjalnikov, čeprav so na razpolago
-	odklanjamo varnostni pas
-	prehodne odprtine puščamo odprte, namesto da bi jih zaprli
Primer: Nek inženir je v pralnici zaprl odprtino v tleh z azbestno ploščo, ki je bila ravno pri roki, da bi tako preprečil vstop pare v prostor. Nekaj trenutkov za tem je delovodja postavil na tisto ploščo lestev, da bi se po njej vzpel do ventila v steni pod stropom.
Plošča je seveda pod njegovo težo počila, delovodja je padel skozi odprtino in umrl zaradi opeklin.
Ing. Simun Pinjušič
O delu delavske kontrole
O delu samoupravne delavske kontrole, pomanjkljivostih oziroma rezultatih dela članov so se pogovarjali na sestanku 3. junija v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij. Sestanek je bil sklican na pobudo Občinskega odbora sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije Celje, prisostvovali pa so predsednik tega odbora, tov. Rudi Stopar, predsednik občinskega sindikata tov. Ladislav Kaluža, predsedstvo konference sindikata Cinkarne ter predstavniki delavskih kontrol po tozdih in delovne organizacije kot celote.
Medtem, ko so tekle priprave na li. kongres samoupravljalcev, so bile v naši delovni organizaciji izvršene volitve v nove samoupravne organe. Potekale so tudi razprave o delovanju le-teh. Od teta 1974, odkar so bile ustanovljene delavske kontrole, je bilo njihovo delo zelo počasno in neaktivno. Kje tičijo težave za umikanje od problemov, skušamo ugotoviti sedaj, in narediti realne ocene delovanja v preteklem mandatnem obodobju. Dejstvo je, da člani delavskih kontrol niso delovali frontno, temveč so napravili le nekaj poskusov zajezitve nepravilnega poslovanja nekaterih dejavnikov v delovni organizacij . Poskusi so se skoraj vsi izjalovili, razen nekaterih opozoril v tozdu Grafika, katera so prizadeti upoštevali. Odgovore na problematiko, iščejo zunaj delovne organizacije pri tov. Peperku, manj pa pri službah, katere navadno problematika zadeva. Na več vprašanj družbenemu pravobranilcu ni še nobena delavska kontrola dobila odgovora ali pa je le-ta ostal v kakšnem predalu. Člani delavske kontrole so mnenja, da zaradi večletnih nerešenih problemov
sami izgubljajo voljo do dela. Delavci niti ne želijo vedeti, kako so problem razrešili, kajti tudi njihovo zaupanje do delavskih kontrol še ni zaživelo. Najmanj podpore pa je čutiti v vodstvu delovne organizacije, saj se izmikajo odgovorom in odgovornostim za to področje dela.
Delo člana delavske kontrole ni lahko. Lažje je biti član delavskega sveta kot član delavske kontrole. In kdo se obrača h delavski kontroli? To so prizadeti delavci ali tisti, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v njihovih delovnih okoljih, nikdar pa niso to strokovni delavci ali službe. Le-ti si najbrž znajo sami pomagati.
Na omenjenem sestanku so našteli še celo vrsto drugih ugotovitev, ki so pomembne in jih bo potrebno upoštevati pri nadaljnjem delu. Že razlog, da volimo člane delavskih kontrol nam pove, kakšen velik pomen družba namenja temu področju. Nenazadnje moramo dati špopod vprašaj odgovornost, poštenje in moralo stališč, ki smo jih sprejeli. Delovnemu človeku je potrebno dati možnost, da preveri podatke, ki mu jih daje samoupravna organizacija ali skupnost.
Pri oblikovanju programov delavskih kontrol bi morale sodelovati osnovne organizacije sindikata. Skupno s sindikatom bi morali privzgojiti posluh poslovodnih organov, strokovnih služb (npr. službo za interno kontrolo, službo za varno delo) ter ostalih za dajanje pravočasnih in stalnih podatkov, ter pomoč pri delu delavske kontrole. Delavska kontrola se bo morala tudi notranje pravilno organizirati ter sprejeti metodo dela, po kateri bodo angažirani vsi njeni člani.
Sprejeli so stališče, da bi organizirali šolo za člane delavskih kontrol, bodisi v delovni organizaciji ali zunaj nje. V njej pa bi bil poudarek predvsem na praktičnem pristopu do problemov. M. G.
Nekaj pravil timskega dela
-	timsko delo je delo in ne sestanek za potrjevanje idej enega
-	timsko delamo zato, da združimo znanje in izkoristimo prednosti dela v skupinah
-	vsak prizna drugega kot enakopravnega partnerja - ni dominacije
-	vloge (npr. vodenje razprave) stalno menjamo, glede na obravnavo
-	člani tima med seboj ne tekmujejo
-	vsak naj pove svoje mnenje, molčanje pomeni nesoglasje
-	poslušati je prav tako pomembno, kot govoriti
-	konflikte ne smemo zatreti, ampak odkriti in se pogovoriti
-	člani tima medsebojno korigirajo obnašanje - feedback
-	različna mnenja morajo vzeti kot vir novih informacij in ne kot oviro
-	v timu lahko kritiziramo,a ne grajamo
-	vsako menje je potrebno kritično razsojati
-	kritika je pogosta vendar ustvarjalna
-	vsak naj »pride do besede«
-	razpravo omejiti na 1 minuto
-	vsi morajo poznati vse podatke na osnovi katerih se je posameznik odločil za določeno rešitev
-	drugačna odločitev je le rezultat drugih podatkov ali pa drugih ciljev
-	tim mora imeti svoj cilj, ki je enoten in ga vsi dobro poznajo
-	odločitve so skupne
-	za bistvena vprašanja je potrebno doseči enotno menje, glasovanja ni
-	mnenje večine ni jamstvo za dobre odločitve
-	nobeden ne sme odpreti teme, ki ni predvidena
-	vsi morajo biti seznanjeni z delom vseh članov tima
-	nobeden v timu ni opravil svojega dela dokler ni opravljeno celotno delo tima
Ustanovitev zbora BVP
Z namenom, da bi imeli organizirano denarno varčevanje delavcev Cinkarne, je bil 18. marca 1981 ustanovljen zbor Blagajne vzajemne pomoči.
Blagajna vzajemne pomoči je prostovoljna organizacija delavcev, v katero se lahko včlanijo vsi delavci in mesečno prispevajo delež, svdjega osebnega dohodka v blagajno. Ko delavec potrebuje denar, lahko vedno dvigne svoj delež. Z organizirano vzajemnostjo pa imajo delavci ustvarjeno možnost za dodeljevanje kratkoročnih posojil, član lahko dobi posojilo v primerih nesreč, smrti, bolezni, porok, rojstev otrok, za ozimnico, dopust, selitev, šolanje, pomoč pri nakupu in drugih primerih, seveda v skladu s socialnimi razmerami prosilca in moč-žnostmi finančnega stanja blagajne. V tej humani in vzajemni organizaciji sodeluje že preko 335 naših delavcev.
Na ustanovitveni seji zbora je bilo prisotnih le 10% članov. Potrdili so pravilnik o poslovanju in upravljanju Blagajne vzajemne pomoči, ki ga objavljamo v prilogi. Izvoljen je bil izvršni odbor BVP v sestavi: predsednik Bojan Horvat, podpredsednikJože Naraks, tajnik Mira Gorenšek, namestnik tajnika Nuša Slapnik, referent Marica Pajl, člani Drago Barbulovič, Zvonko Vrunč, Vikica Vinko, Marija Mlinarič. V nadzornem odboru so: Ivan Veranič, Mija Pevec, Božo Grabar.
Denar trenutno izdaja in vodi evidenco plačevanja tov. Marica Pajk v kreditnem oddelku vsak torek in petek od 8,00 do
12,00	ure. Predvidevajo pa, da bodo kmalu prešli na obračunavanje preko računalnika in izplačevanja pri glavni blagajni.
MG.
Jubilejne
nagrade
Skupna delovna doba 10 let:
BLAŽIČ Elizabeta, II. analitik v marketingu: BUKVIČ Marija, izdelovalec in pakovalec čašic, CAFUTA Josip, delavec na paletizaciji v Ti02, GRABROVEC Juraj, mlinar v belem mletju, JAJčEVIČ Vinko, I. ključavničar v strojnem oddelku, KROFLIČ Brigita, referent v oddelku finančne operative, MIŠJA Alojz, pečar na kalumerki MOČNIK Anton, izdelovalec kljuk in obiemkov v žlebarni, OŽEGOVIČ Dragomir, IV. valjač v valjarni,PETROVIČ Radomir, pomočnik livarja v žičarni.
ESIH Anica, izdelovalec in pakovalec v baterijskih čašicah, KELC Ivanka, oprav-nik filtrov in mešalnih naprav v rasnih substratih, OCEPEK Nevenka, operater za vnos podatkov v AOP, PAJOVIČ Andrija, predelovalec v strojnem oddelku, POPOVIČ Ljubomir, pakovalec tiskarskih plošč v grafiki, RATAJC Roman, tretji analitik v glavnem laboratoriju, RUNJAK Zvonimir, kopalničar v splošnem sektorju, ULAGA Damjan, prvi ključavničar - gumar v predelavi gume, VODUŠEK Franc, mlinar na peščenem mlinu v površinski obdelavi.
Skupna delovna doba 20 let
BUKŠEK Štefan, kurjač parnega kotla na PIK-u, ONIČ Miroslav, vodja razvoja In investicij v skupnih službah TiC>2.
KUMER Alojz, vodja strojne vzdrževalne skupine, OVTAR Henrik, vodja elektro vzdrževalne skupine, TERŠEK Irena-Ma-rija, referent za socialno varnost.
Skupna delovna doba 30 let:
KORENJAK Franc, izdelovalec premazov in barv v tozd Kemiji Mozirje, LAZAR Anton, preddelavec v plinarni, ZUPANC Franc, kontrolor izdelkov v metalurgiji skupne službe.
KOREN Karel, tehnolog v pripravi dela v vzdrževanju, ESIH Jurij, skupinovodja kurjač v Zn beleu, ANTLEJ ivan, strojni pripravljalec vode v energetiki.
Kadrovske spremembe
VSTOPI V MESECU APRILU
DSSS - splošna služba: štiri snažilke, direktor razvoja. METALURGIJA -valjarna: dva četrta valjača, sekundarna proizvodnja:pomočnik kurjača livarja, žveplena kislina: pripravnik S. KEMIJA CELJE - gradbena lepila: pakovalec tržnih produktov, soli in pigmenti: opravnik naprav za mehansko obdelavo v kemični proizvodnji, OOB. opravnik filtrov in mešalnih naprav. KEMIJA MOZIRJE -barve in premazi: pakovalec tržnih produktov. GRAFIKA - SKUPNE SLUŽBE: skladiščnik, tiskarske barve: posluževa-lec disolverja. VZDRŽEVANJE - strojni oddelek: tretji preoblikovalec UM, dva druga ključavničarja, trije tretji ključavničarji, elektro oddelek: drugi elektro mehanik. TiOa - glavni laboratorij: drugi analitik, površinska obdelava: izmenovo-dja v površinski obdelavi, tretji tehnolog v razvoju, četrti polivalentni delavec. VE-FLON - elementi za korozivne medije: prvi strugar, TRANSPORT - nakladanje in razkladanje: tretji transportni delavec. ENERGETIKA - para: pomočnik kurjača parnega kotla.
IZSTOPI V MESECU APRILU
Smiljanec Milan, delavec na pigmenta-ciji v osnovni proizvodnji, Spasojevič Milan, delavec na filtraciji Moore v površinski obdelavi, Horvat Jože, delavec na atomizerju v površinski obdelavi, Kovačič Gorazd, IV. tehnolog v razvoju v tiskarni, Zgonjanin Pero, III. mazač v strojnem oddelku, Jovanov Trajčo, vozač surovin in drobilec šamota v keramiki, Gatarič Radoslav, II. kjuljučavničar v strojnem oddelku, Gradinjan Mirko, pomočnik kurjača v Zn-belilu, Grbič Dušan, pomočnik kurjača v Zn-belilu, Jakovljevič Milan, pomočnik kurjača v Zn-belilu, Kaučič Jože, pakovalec tržnih produktov v kemiji, Mihaljevič Josip, II. ključavničar v strojnem oddelku, Miklavc Zdenko, pripravnik »S« v glavnem laboratoriju,
ra
V	JLA SO ODŠLI:
Pracaič Josip, strojni pripravljalec vode v energetiki, Leskovar Stanko, II. obrato-vodni električar v elektro oddelku, Crnolič Muhamed, II. ključavničar, v strojnem oddelku, Špoljarič Vlado, I skupinovodja v grafiki, Petrovič Ivan, opravnik filtrov in mešalnih naprav v kemiji, Kikanovič Stanislav, opravnik filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji, Vincelj Josip, delavec na namakanju, površinska obdelava, Lamot Josip, delavec na namakanju, površinska obdelava, Potočnik Milan, II. obratni električar v elektro oddelku, Smiljanec Josip, II. polivalentni delavec v črnem delu.
V	POKOJ JE ODŠEL:
Janc Rudolf, pomožni delavec v splošni službi, roj. 11. 8. 1924, delovna doba v Cinkarni Celje 30 let 3 mesece.
VSTOPI V MESECU MAJU 1981
DSSS
Marketing: pripravnik ViS, plansko analitska služba: pripravnik ViS, družbeni standard: skrbnik v počitniškem domu, organizacijska služba: vodja organizacijske službe
METALURGIJA
CAŠICE: izdelovalec in pakovalec čašic, Zn-prah: dva pakovalca in posnemal-ca Zn-prahu, valjarna: dva četrta valjača, keramika: trije vozači surovin in drobilec šamota
KEMIJA
gradbena lepila: dva pakovalca tržnih produktov
VZDRŽEVANJE
STROJNI
strojni oddelek: tretji preoblikovalec UM, prvi ključavničar
T1O2
glavni laboratorij: tretji tehnolog v razvoju, četrti analitik, osnovna proizvodnja: tretji tehnolog v razvoju.
IZSTOPI V MESECU MAJU 1981
TURNIŠKI Darko, II. strugar v strojnem oddelku, JUS Miran, delavec na redukcijski obdelavi v Ti02, ARHANIČ Mladen, lil. srrugar v strojnem oddelku, HORVAT Franjo, pakovalec in posnemalec v Zn-prahu, JUSHAKU Shefget, pripravljalec zmesi in vlagalec, JOVANOVIČ Slavko, sejalec Zn prahu v Zn prahu, KNEŽEVIČ Anda, izdelovalec in pakovalec čašic, LESNILA Viktor, I. gumar v predelavi gume, BARUKČIČ Dragan, III. ključavničar v strojnem oddelku, KRULC Engel-bert, I. skupinovodja v črnem delu Ti02, RUŽIČ Stjepan, II. obratni električar v elektro oddelku, ŽEPIČ Branko, II. pnevmatik v merilnem oddelku, BABIČ Milan, šofer kamionov in poltovornih avtomobilov, DAKOVIČ Radovan, pakovalec in posnemalec v Zn prahu, STOJAKOVIČ Nedeljko, II. ključavničar v strojnem oddelku, BOŽIČIČ Mira, II. delavec v galvani, DIZDAREVIČ Adam, skladiščni
delavec v skupnih službah grafike, RA-VENŠČAK Dragutin, II. ključavničar v strojnem oddelku, VALANT Milan, delavec na atomizerju v Ti02, VALANT Stanislav, delavec na kristalizaciji v Ti02, JOVIČ Milutin, opravnik filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji, JEZERNIK Stanko, I. snemalec v pripravi dela, v skupnih službah vzdrževanja, SIMONIČ Vladimir, vodja komerciale TOZD v marketingu.
V mesecu maju smo se poslovili od naših dolgoletnih sodelavcev, ki so odšli v pokoj:
BABNIK Jože, kurjač parnega kotla v novi žvepleni, delovne dobe v Cinkarni ima 27 let 11 mesecev, PAVŠNER Vinko, kurjač parnega kotla, delovna doba v Cinkarni 31 let, MOHAR Vinko, opravnik peči in agregatov, delovna doba v Cinkarni 28 let 4 mesece, ŠKET Franc, delavec v proizvodnji - plinarna, delovna doba v Cinkarni 31 let 8 mesecev.
Umrl:
LAZAR Anton, roj, 22. 3. 1928, preddelavec v plinarni, delovna doba v Cinkarni 29 let 7 mesecev.
Nadaljevanje iz 4. strani
Tako bi naprimer lahko imeli matričnega vodjo za pigmente, organska barvila, agrokemijo in nove proizvode, matričnega vodjo za tiskarske plošče, barve, grafične pripomočke in nove proizvode, matričnega vodjo predelave cinka za cinkove proizvode (brez gradbenih), cinkove gradbene proizvode, in nove proizvode, ter matričnega vodjo za izravnalne mase, purpene, premaze, umetne materiale in zaščito ter nove proizvode.
Odvisno od kadrovskih zmogljivosti in poslovnih usmeritev v prioritetna področja razvoja proizvodov delovne organizacije, bi bilo mogoče začeti z uvajanjem te nove oblike matričnega vodenja na enem področju. S postopnostjo uvajanja bi ta nova oblika imela možnost uveljavitve in razširitve na še ostale aktualne programe.
Pri predlogu za matričnega vodjo predelave cinka je bilo vodilo razmišljanje o dilemah, ki so bile in so še prisotne o pre-verjenosti tega programa na različnih področjih: priskrba osnovnih surovin, relativno omejene možnosti plasmana, ustreznost širitve proizvodnje na pridobivanje surovin, zunanjetrgovinska bilanca te proizvodnje ipd.
Oblika matričnega vodenja proizvodov bi v samem začetku prinesla preverjanje in analiziranje obstoječega stanja na tem področju in razvijanje novih proizvodov. Temeljita analiza obstoječega stanja in sistematično programiranje razvoja novih proizvodov pa je lahko tudi osnova za selektiven pristop pri odločanju o prioriteti posameznih razvojnih programov v delovni organizaciji.
Roman Jazbinšek Edo Belak
PREGLED FAKTORJEV, KI VPLIVAJO NA OBRAČUN OD - junij 1981
Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din.
STROŠKOVNO MESTO
D S S S
0100	Skupne službe DO
0101	Varnostna služba
0103	Posebna finančna služba
0104	Kadrovska služba
0105	Pravna služba in samoup.
0106	Splošna služba
0107	Družbeni standard
0108	Računovodska služba
0109	Plansko analitska služba
0110	Organizacijska služba
0111	AOP služba
0112	Razvojna služba
0113	Investicijska služba
0114	Marketing
TOZD METALURGIJA
0215	Skupne službe
0216	Keramika
0217	Sušilnica ferosulfata
0218	Žveplova kislina PIK
0219	Žveplova kislina s pir. praž.
0220	Pražarna ferosulfata
0221	Žveplova kislina iz ferosulf.
0222	Cinklv prah
0223	Sekundarna proizv. cinka
0224	Baterijske čašice
0225	Žičarna
0226	Žlebarna
0227	Valjarna
TOZD KEMIJA CELJE
0330	Skupne službe
0331	Barvila Celje
0332	Soli in pigmenti
0333	Litopon
0334	Cinkovo belilo 1,90
0335	Modri baker
0336	Rastni substrati 0338 Mase za gradbeništvo 0340 Modra galica
TOZD KEMIJA MOZIRJE
0441	Skupne službe
0442	Barve in premazi
TOZD GRAFIKA
0545	Skupne službe
0546	Tiskarna
0547	Tiskarske plošče
0548	Preparati za grafiko
0549	Tiskarske barve
TOZD VZDRŽEVANJE
0655	Tehnol. pripr. dela in konstrukcija
0656	Skupne službe
0657	Stro|no področje
0658	Elektro področje
0659	ARM področje
0660	Gradbeno področje
0661	Pralnica, šivalnica in čev. delav.
TOZD TRANSPORT IN SKLADIŠČA
0775	Skupne službe
0776	Železniški promet
0777	Avtopark
0778	Skladišča
0779	Nakladanje in razkladanje
TOZD ENERGETILA
0862	Skupne službe
0863	Para
0865	Voda
0866	Plin
0867	Zrak
0868	Električna energija
TOZD TITANOV DIOKSID
0990	Glavni laboratorij
0991	Skupne službe 0996 Nevtralizacija
0998	Površinska obdelava
0999	Osnovna proizvodnja
TOZD VEFLON
1069	Skupne službe
1070	Elementi za koroz. med.
1071	Galvana
1072	Predelava PTFE
1073	Predelava gume
1074	Predelava umet. mat.
Faktor	Povp. fakt.	Povp. fak.	Skupni
variab.	točk za	za uspeš.	faktor
dela	norme	dela	2.83 povprečni
283			2 63
2,83			2 83
2,83			2,83
2 83			2 83
2,83			2,83
2.83			2,83
2,83			2,83
2,83			2.83
2,83			2,83
2,83			2.83
2,83			2,83
2 83			2,83
2,83			2,83
2,83			2,83
			2,72
			povprečni
2,79			2,79
2,04	1,04		3,08
2,66			2,66
2.65			2,65
2.65			2,65
2,67			2.67
266			2,66
2,79			2,79
2,46			2.46
2,63			2,63
2,83			2 83
2,65			2,65
2,63			2 63 2,70 povprečni
2,70			2,70
2,73			2,73
3,03			3,03
2,69	0 02		2,71
2.36			2,36
2,61	0,08		2,69
2.62			2,62
2.81			2,81
3,03			3,03 2,88 povprečni
2,50	0,15		2.65
2,49	0,67		3,16 2,67 povprečje
2,67			2,67
2,67			2,67
2,67			2,67
2,67			2,67
2,67			2,67 2.83 povprečni
2,83			2,83
2,83			2,83
2,83			2,83
2,83			2,83
2,83			2,83
2,83			2,83
2,71	0,12		2,83 2,83 povprečni
2,83			2,83
2,79	0,04		2,83
2,39	0,44		2,83
2,11	0,72		2,83
1,90	0,99		2,89 2,83 povprečni
2,83			2,83
2,83			2,83
2,83			2,83
2,83			2,83
2,83			2,83
2,83			2,83 3,05 povprečni
1,58		2,802	3,05
1,58		2,802	3,05
1,58		2,802	3,05
1,58		2,802	3,05
1,58		2,802	3,05 3,38 povprečni
3,04			3,04
2,62	0,94		3,56
2,60	0,62		3,22
2,67	1,00		3,67
2,62	0,77		3,39
2,60	0,90		3,50
Nadaljevanje iz 12. strani
Organiziran je bil tudi sestanek s predstavniki planinskih društev, kjer smo se med drugimi tudi pogovarjali o organizatorju prihodnje metalurgijade. Vsi so se strinjali, da se taka srečanja metalurgov morajo nadaljevati in da naj bi vsako leto prevzelo organizacijo drugo Planinsko društvo. Želja vseh je bila, da bi se druga metalurgijada vršila v Sloveniji, organizator pa naj bi bila Planinska sekcija 'Cinkarne, ki je kadrovsko in organizacijsko sposobna izvesti takšno srečanje. Tako se je tudi ta dan ob pesmi in veselju končal v ranih jutranjih urah.
V	nedeljo je bilo predvideno orientacijsko tekmovanje, ki se je pričelo ob 5. uri. Tekmovalo je sedem ekip, ki so startale vsakih pet minut. Naša ekipa je bila tretja po vrstnem redu in je startala ob 5.10 uri. Tekmovanje se je odvijalo na neznanem terenu, s pomočjo kompasa in karte specijalke 1 : 50000, čas pa je bil omejen na tri ure. Ko smo našo ekipo spremljali na start, mi je bilo kar tesno pri srcu. Kljub skoraj neprespani noči je naša tričlanska ekipa : Slave, Tomo in Štefan prišla na cilj okoli 10. ure in tako osvojila drugo mesto v orientaciji. Ob 11. uri je bila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, nato še kratek zaključni govor z obljubo, da se srečamo na prihodnji metalurgijadi. Sledil je še zadnji pozdrav zastavi Planinske zveze Makedonije, ki se je počasi spuščala z droga.
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem tozdom in DSSS, ki so omogočili udeležbo našim planincem, ki so nas častno in uspešno zastopali na prvi planinski metalurgijadi.	a. V.
Planinske notice
Dom planincev, ki ga gradi planinsko društvo Celje-matica v Logarski dolini, bo kmalu pripravljen sprejeti prve planince. Pri urejevanju okolice tega doma so 11. 7. 81 pri prostovoljnem delu sodelovali: Kožar Kinko, Vrečer Adi, Cankar Slavko, Marzek Franc, Horvat Ivan, Hrovatič Ivek, Marzek Cvetka in Vrečer Marica. Dela pri urejevanju okolja planinskega doma še niso končana, zato vabimo vse planince, da se udeležijo prostovoljnega dela, ko vas bomo obvestili.
V	noči od 17. na 18. 7. je bil drugi nočni pohod na Uršljo goro. Udeležilo se ga je 40 planincev. Sončni vzhod tokrat nismo mogli občudovati, ker je kmalu po 2.30 uri, ko smo prišli na vrh začelo deževati. Po okrepčilu in počitku smo se podali na Sljeme nad Šoštanjem, od tu pa z avtobusom domov.
Dne 21. 7. 81 je odšel naš član Slavko Cankar v francoske alpe, kjer bo z ostalimi celjskimi alpinisti plezal v pogorju Mont-Blanca.
Družinski izlet, ki bi moral biti na Ratitovec je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel, za ta družinski izlet, katerega se naj udeležijo tudi tisti, ki do sedaj še niso hodili v hribe, bo 15. 8. 81. Prav tako vas vabimo, da se udeležite izleta, ki bo dvodnevni, in sicer 22. in 23. avgusta 1981 na Begunjščico - Dobrčo -Stol s sestopom v Javorniški rovt.
---------------------------------m
Prva planinska metalurgijada
Planinsko društvo »Metalurg« v delovni organizaciji topilnice za cink in svinec »Zletovo« Titov Veles, je bilo v sodelovanju s Planinsko zvezo Makedonije organizator prve metalurgijade planincev, zaposlenih v barvni in črni metalurgiji Makedonije in drugih republik. V topilnici »Zletovo« je od 950 zaposlenih vključeno v Planinško društvo Metalurg 600 članov.
Namen planinske metalurgijade je bil srečanje planincev metalurških delovnih organizacij, predvsem pa, z neposrednimi kontakti in razgovori izmenjati izkustva in delo planinskih društev. Prav tako naj bi v najosnovnejši disciplini pri tekmovanju v orientaciji pokazali svoje znanje in spretnosti.
Planinski dom Breza
Prva planinska metalurgijada je bila od 26. do 28. junija na planinskem masivu »BREZA« - Titov Veles. Masiv je 22 km zahodno od Titovega Veleda na nadmorski višini 1400 m, planinski dom pa na višini 1184 m. Metalurgijade se je udeležilo 12 planinskih društev s skupaj 150 člani. Iz Slovenije je bila samo naša sekcija s skupaj sedmimi člani. Tako smo se 26. junija v zgodnjih jutranjih urah odpravili na pot. Prvi postanek je bil v Skupju, kjer nas je presenetila zelo visoka temepratura 30 C. Planinska oprema in težki nahrbtniki pa so povzročili, da smo se še bolj znojili. Ko smo se malo okrepčali in odžejali, smo se odpeljali z avtobusom naprej v Titov Veles, kamor smo prispeli v opoldanskih urah. Utrujeni in z nahrbtniki, smo odšli v mesto in se ustavili, da si pogasimo žejo, saj je temperatura dosegla 36°C. Od nekod se je pojavil tovariš, ki se je predstavil kot Pero. To je bil član PD Metalurg in tako smo stopili v stik s prvim planincem iz Titovega Velesa. Hitro je v neki trgovini uredil, da smo lahko shranili naše nahrbtnike. Nato nas je povabil na ogled mesta. Med drugim smo si ogledali zelo lepo arhitektunsko zgradbo, ki je zgrajena na gričku izven mesta.
Ob vznožju griča je do zgradbe speljanih veliko stopnic. Ta betonska zgradba navzven predstavlja ogromen makov cvet. Znotraj pa so po stenah iz mozaika izdelane slike, ki predstavljajo časovna obdobja borb od takrat, ko so tukaj vladali Turki, pa do druge svetovne vojne
in nastanek nove Jugoslavije. Kosturnica, kakor se imenuje ta zgradba, je bila pred dobrim letom dni zgrajena v spomin na NOB in žrtev fašizma.
Čas je hitro minil in že smo se zbrali na Titovi ploščadi, od koder smo se z ostalimi planinci z avtobusom odpeljali v skoraj uro oddaljeno vas Buzalakovo, kamor smo prispeli okoli 19. ure. Od tu smo se peš podali proti planinskemu domu »Breza«. Nekaj časa nas je pot vodila skozi grmičja in travnike, nato pa po prašni cesti proti našemu cilju. Tudi na tej poti je bilo zelo vroče. Vsi prašni in prepoteni smo v pozni nočni uri prispeli v planinsko kočo. Pred njo nas je s petrolejko pričakal oskrbnik, ki nas je zelo gostoljubno sprejel. Posebne pozornosti in gostoljublja smo bili deležni od organizatorja prav mi - planinci iz Cinkarne. Planinska koča stoji na majhni ravnini, nima električne razsvetljave, pred kočo pa je izvir vode, ki je namenjen za kuho in umivanje. Dnevni prostor je v pritličju. V njem je v sredini dolga miza s klopmi, ob stenah pa nekaj postelj. V istem prostoru je tudi štedilnik na katerem je bil 50-litrski lonec z vročim planinskim čajem. Čeprav smo prispeli v kočo zelo utrujeni, se je kmalu med nami razvil prijeten pogovor in tako smo se med seboj podrobneje spoznali. Kmalu se je zaslišala tudi pesem, ki je odmevala pozno v noč.
Naslednje jutro smo bili pokonci že zelo zgodaj. Ob 7.30 uri smo se udeležili slovesnosti. Ob dvigu zastave planinske zveze Makedonije je bila otvoritev prve planinske metalurgijade. Metalurgijado je
Tov Cankar pieiema pokal za osvoieno II. mesto v orentaciskem tekmovaniu
otvoril tov. Pero Aleksovski, ki je povabil na oder zastopnike planinskih društev, nato pa pozdravil vse navzoče in jim zaželel dobrodošlico in prijetno počutje. Takoj za njim je govoril Blagoj Celčev, ki je orisal zgodovino NOB v tem kraju. Bil je prvoborec in neposredni udeleženec pri formiranju Veležkog partizanskog odreda »Dimitar Vlahov«. Nato so se razvrstili še posamezni predstavniki planinskih društev, ki so v kratkem govoru pozdravili prvo planinsko metalurgijado in organizatorju PD Metalurg izročili spominska darila. S tem je bila otvoritev zaključena.
Okoli 9. ure je sledil pohod vseh udeležencev na planinski masiv Lisec 1928 m, kjer je bil 21. 4. 1942 formiran prvi Veležki partizanski odred »Dimitar Vlahov«. Pot nas je vodila preko pašnikov.
Posnetek pred odhodom
grmičevja in skozi gozdove. Ob poti smo srečavali trope ovac in konj, ki so jih čuvali pastirji s šarplaninskimi psi. Na naši poti smo šli tudi mimo večjega naselja, kjer prebivajo pastirji s svojimi družinami. Tu so nam ponudili vroče kuhano ovčje mleko, ki je zelo gosto in sladko.
Del naše poti je potekal tudi po stari karavanski poti za Solun. Spust in dvig je tu zelo strm, in oslom so morali tovor zelo močno pritegniti s pasovi, da bi ga v strmini ne izgubili. Posledica tega je bila, da so zaradi tega med potjo proti vrhu osli iz svojega zadnjega dela spuščali glasove, zato pravijo domačini še sedaj tem spustom in vzponom »Prdimagarice«. Po planini kjer smo hodili so tudi vidna kamnita obeležja, s katerimi so bili pašniki razdeljeni na posamezna plemena. Končno smo po štiriurni hoji v največji vročini, 38°C prišli do spominske plošče na pogorju Lisec. Ta plošča je bila tu postavljena v spomin na formiranje prvega partizanskega odreda. Na tem kraju je potekala zelo težka desetdnevna borba partizanov z veliko močnejšimi enotami bolgarskih okupatorjev in četnikov. Odred pa je bil tudi strah in trepet bolgarskim okupacijskim oblastem. Ko smo pri planinski plošči položili planinsko cvetje smo se po kratkem počitku vrnili nazaj v planinsko kočo Breza. Tu nas je že čakala enolončnica in čaj, ki smo jo v osmih urah hoje bili zelo potrebni. Zvečer pa je organizator pripravil zelo lep kulturni program
Nadaljevanje na 11. strani
»CINKARNAR« - Izdaja Cinkarna Cal|a, metalurško kemična Induatrlja, Celja. Naklada 2500 Izvodov. Val člani delovna organizacije Cinkarna In upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uradnički odbor. Olavnl In odgovorni urednik: Mira Goreniek, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Urednlitvo glasila »Clnkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 21-922 Interno 236 Tisk: Tiskarna Cinkarna.
Po mnenju Sekretariata za Informiranje v Izvršnem svetu skupičlne SRS Je glasilo oprotčeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974).